aeropolis-slovenski

8/18/2019 aeropolis-slovenski

1/28

K r i ź i ś ć e p r i l o ź n o s t i


2/28

2 Več o projektu: www.aeropolis.si

Razvojno partnerstvo


3/28

3

Aeropolis združuje vse lastnosti perspektivnega nepremičninskega projekta:

• Strateška legaAtraktivna lokacija na sečišču dveh prometnih koridorjev, na prehodu med srednjo in JV Evropo.

• DostopnostLega ob avtocesti A2, bližina glavnega mesta Ljubljane in Luke Koper, samo nekaj ur vožnje do velikih poslovnih centrov

v sosednjih državah in ne nazadnje odlične letalske povezave z evropskimi metropolami so kar najboljše izhodišče za

uspešno mednarodno poslovanje.

• DonosnostKombinacija aktualne lokacije in vsebinske zasnove, utemeljene na razvoju storitev, ki jih na letališču primanjkuje,

zagotavlja donosnost naložb ob razmeroma nizkem tveganju.

• Sodobna zasnovaObjekti v Aeropolisu bodo načrtovani po sodobnih načelih donosnosti in stroškovne učinkovitosti ob upoštevanju

zahtev trajnostnega razvoja.

• PrilagodljivostModularna zasnova objektov omogoča prilagajanje interierov različnim vsebinskim zasnovam in tržnim razmeram, in-

vestitorjem pa pušča dovolj manevrskega prostora, da objekte prilagodijo svojim željam in potrebam.

Aeropolis je plod večletnega sodelovanja med nosilcem projekta in lastnikom zemljišč, družbo Aerodrom Ljubljana, d. d.,

ki upravlja letališče, in poslovno skupino Ržišnik Perc, specializirano za razvoj nepremičninskih projektov. Danes je

zasnova posameznih objektov oblikovana že toliko, da lahko posamezna zemljišča ponudimo investitorjem v odkup,

odprti pa smo tudi za druge oblike sodelovanja − od podelitve stavbne pravice na neopremljenem zemljišču do skup-

nega vlaganja (joint venture).

Po potrebi smo pripravljeni prilagoditi projekte interesom bodočih investitorjev.

Aerodrom Ljubljana, d. d., ima trden namen, da ob podpori svojih lastnikov postavi Aeropolis na zemljevid najsodob-

nejših evropskih letališč.


4/28

La Cor

Lizbona

D

Aeropolis Ljubljana

JESENICE

POSTOJNA

MARIBOR

NOVA GORICA

LJUBLJANA

KOPER

KRANJ

NOVOMESTO

MURSKASOBOTAA V S T R I J A

H R V A Š K A

I T

A L I J A

M

A D

Ž A R S K A

CELJE

LUKA KOPER

A5

A1

A4

A1

A1

A1

A1A3

A2

A2

A2

H4

H5

H6

H2

H7


Slovenija - evropsko kriźiśće

Ugodna prometna lega Slovenije jenjena naravna prednost. A če jo želimo

izkoristiti, moramo trgu ponuditi

celovito logistično storitev.

Slovenija pospešeno gradi svojo prometno infrastrukturo: končuje zadnje odsekeavtocestnega križa, pripravlja posodobitev železnic, širita se Luka Koper i n Letališče

Jožeta Pučnika Ljubljana. Razvoj prometne infrastrukture ne koristi samo domače-

mu gospodarstvu – pomemben je tudi mednarodno, saj je Slovenija sečišče dveh

pomembnih evropskih prometnih koridorjev.

Vendar pa Sloveniji za celovito, kakovostno in mednarodno konkurenčno logi-

stično ponudbo primanjkuje sodobnih logistično-distribucijskih centrov. Prav ti

prinašajo največ novih delovnih mest in dodane vrednosti. Povpraševanja na tem

področju je bistveno več od ponudbe, zato smo se v Aerodromu Ljubljana, d. d.,

odločili, da gradnjo takšnega centra vključimo v projekt Aeropolis. Ljubljansko le-

tališče je idealna lokacija za razvoj logistične in multimodalne dejavnosti. Lahkadostopnost, bližina severnojadranskih pristanišč, mednarodno delovno okolje in

dovolj prostora za gradnjo skladiščno-logističnih objektov so argumenti, ki so že

prepričali prve investitorje.


5/28

X. koridor

V. koridor

Kijev

Solun

Benetke

250 km

500 km

Salzburg

Praga

DunajBratislava

Budimpešta

Zagreb

Rim

Tirana

Ljubljana

uña

Varna

Malmö

Sarajevo

Sofija

Beograd

Atene

Ankara

Bukarešta

KišinjevBern

Bruselj

Pariz

Berlin

København

Varšava

Minsk

Vilna

Amsterdam

Luksemburg

Madrid

London

blin

E 70E 70

E 55

5

Koper

Ljubljana

SLOVENIJA


6/28


Letališče Jožeta Pučnika Ljubljanaponuja neposredno redno

povezavo z več kakor

30 kraji v Evropi.

Število prepeljanih potnikov in tovora se je v zadnjem desetletju podvojilo, zato seletališče stalno spreminja. Razvija se v pomemben regionalni prometno-logistični cen-

ter, prek katerega vodijo pomembni potniški in blagovni tokovi z zahoda Evrope proti

jugovzhodu celine in naprej proti Daljnemu vzhodu.

Prva faza širitve z novim terminalom je končana, začenja se gradnja terminala II. Z njima

bo letališče srednjeročno zadostilo potrebi po potniških zmogljivostih, ne pa vsem pri-

čakovanjem sodobnih uporabnikov letaliških storitev. Osnovne letališke dejavnosti je

treba dopolniti s storitvami, ki skrajšujejo poti in prihranijo čas. Zamisel o storitvenem

centru, ki bi zaokrožil ponudbo letališča, je zato prednostna razvojna naloga.

Letaliśće Joźeta Pućnika Ljubljana


7/28

Barcelona

Ljubljana

Sarajevo

Tirana

Skopje

Ohrid

Atene

Istanbul

Priština

Beograd

Budimpešta

DunajMünchen

Zürich

Praga

Moskva

Helsinki

Stockholm

Oslo

Varšava

Frankfurt

Amsterdam

København

Bruselj

London

Birmingham

ManchesterDublin

Pariz

Kijev

Bukarešta

Podgorica

7


8/288 Več o projektu: www.aeropolis.si

Dobrodošli v letu 2021.V Aeropolisu kar vrvi od

poslovnežev, popotnikov in

tovornega prometa.

Vse je na dosegu roke: ugodne prometne povezave,

hotelska namestitev, konferenčne dvorane, pisarne,

vrsta uporabnih servisov in sodobna logistična infra-

struktura.

V poslovnem delu Aeropolisa utripa podjetništvo

naslednje generacije. Učinkovitost, prilagodljivost,

donosnost. Fleksibilna zasnova pisarniških prostorov

omogoča, da poslovni prostor priredite trenutnim

potrebam. Danes najamete sejno sobo, jutri pisarno s

tajnico. Po delu je poskrbljeno tudi za sprostitev. Čaka

vas nakupovalni center, ulično vzdušje z zanimivimi

lokali in privlačna dopolnilna ponudba vseh vrst.

Aeropolis - kriźiśće priloźnosti


9/289

Zaradi dostopnosti, visoke kupne moči uporabnikov le-tališča in metropolitanskega vzdušja je Aeropolis zani-

miv za vrsto dejavnosti, še zlasti za:

• hotelirstvo in gostinstvo,

• logistično in skladiščno dejavnost,

• podjetja visoke tehnologije,

• banke in zavarovalnice,

• pisarniško dejavnost in zastopništva,

• kongrese in sejme

• športno-rekreacijsko dejavnost,

• regionalne sedeže letalskih družb,

• manjše start-up inkubatorje,

• trgovino in zabaviščno dejavnost,

• športno-rekreativno dejavnost (golf ),

• dopolnilne storitve (lekarna, frizer, drogerija ...).

Vse več podjetij in predstavništev bo sprožilo verižno re-

akcijo; lokacija bo za nekatere dejavnosti postala zanimi-

va že zaradi koncentracije velikega števila potencialnih

kupcev na enem mestu. Zato je mogoče pričakovati, da

bo cena nepremičnin v naslednjih desetih letih narasla.

Urbanistična in arhitekturna zasnova: Protim Ržišnik Perc, arhitekti in inženirji, d.o.o


10/2810 Več o projektu: www.aeropolis.si

Urbanistićna zasnova


11/28

11

Parkirišče

Parkirna

hiša

Regionalna

cesta

Železniška

postaja

Konferenčna

dejavnost

Poslovna

dejavnost

Hotel

Kontrola zračnega

prometa

Servisna

dejavnost

Cargo

Energetika

Logistično-

skladiščna

dejavnost

Avtobusna

postaja

Bencinski

servis

Komunikacijsko

vozlišče

Trgovska

dejavnost

Potniški

terminal

■ Hotel

• Bruto površina: 25.000 m2

• Parkirna mesta: 360 (ali več)

• Gabariti: K + P + 4

■ Poslovni center



• Gabariti: K + P + 4, K + P + 3, K + P + 2

■ Poslovno-trgovski park



• Gabariti: K + P + 2

■ Logistični park



• Gabariti: P + 1

Območje za trženjeLegenda


12/28

KRANJ

Š E N Č

U R

A2 - Brnik

“B”

“A”

UVOZ POSLOVNO-TRGO

UVOZ POTNIKI


Lega ob avtocesti A2, prihodnjaželezniška povezava, premišljena

notranja organizacija in

mednarodno letališče Aeropolis

bo dostopen od vsepovsod.

Prestavitev napajalne ceste proti severu bo zaokrožila območje

Aeropolisa. Prometni režim z ločenimi uvozi za potniški promet

(A) in (B) ter tovorna vozila (C) bo razbremenil notranje cestnoomrežje in skrajšal dovozne poti.

Načrtovana železniška proga, ki v Aeropolisu poteka pod ze-

mljo, bo še povečala gravitacijsko območje letališča in pospešila

razvoj logistično-distribucijske dejavnosti. Javni promet bo bo-

gatejši za potniško vozlišče z avtobusno in železniško postajo, ki

bo po podzemnem hodniku neposredno povezano z letališkim

terminalom.

Nova prometna organizacija bo povečala pretočnost letališča in

tako ustvarila možnosti za nadaljnji komercialni razvoj.

Promet


13/28

LJUBLJANA

M U L T I M O D A L N I C E N T E R

A 2 - V

o d i c e

C E R K L J E

“C”

K A M N I K

VSKI PARK

UVOZ LOGISTIKA

13

Ljubljana

Kranj

Medvode

Šenčur

Brnik


14/28


Začenjajo se uresničevati štirjenosilni projekti, ki tvorijo jedro

Aeropolisa.

Razvoj Aeropolisa bo korenito spremenil podobo današnjega letališča. Fazegradnje posameznih projektov se bodo sproti prilagajale tržnim gibanjem,

med seboj se lahko tudi prekrivajo. Skladno z nosilnimi projekti se bo razvijala

tudi prometna infrastruktura. Terminal II je tik pred začetkom gradnje, predvi-

deni sta še nova obvoznica, železniška povezava, komunikacijsko vozlišče in

več parkirnih hiš.

Leto 2009

Terminski naćrt gradnje


15/28

15

1. razvojna faza (7 ha)Zajema gradnjo objektov, ki jih je mogoče pri-

ključiti na obstoječo napajalno cesto. Na letališču

najbolj primanjkuje poslovno-kongresnih in pre-

nočitvenih zmogljivosti, zato je gradnja hotelsko-

kongresnega centra prednostna naloga. V tej fazi

načrtujemo nadaljnjo širitev logističnega parka.

2. razvojna faza (7 ha + 17 ha)

Prestavitev obstoječe napajalne ceste in dokon-

čanje terminala II bosta narekovala tempo širitve

Aeropolisa v 2. fazi. Z večjo pretočnostjo letališča

bo narasla potreba po logističnih in infrastruktur-

nih zmogljivostih. Zato načrtujemo nadaljnjo širi-

tev logističnega centra, novo avtobusno postajo s

parkirno hišo in začetek gradnje poslovnega parka.

Leto 2012

Leto 2015


16/28


3. razvojna faza (7 ha + 17 ha + 11 ha)

Razvoj Aeropolisa bo v tem obdobju potekal skladno z rastjo letališkega prometa števila

prepeljanih potnikov in tovora. Če bo ta naraščal v skladu s predvidevanjem, bodo potrebe

po večjih zmogljivostih na vseh ravneh narekovale tudi širitev že začetih projektov. Tako je

mogoča dograditev poslovnega centra, poslovni park bo dobil dokončno podobo, precej

se lahko razširi tudi logistični center.

Leto 2018


17/28

17

4. razvojna faza (7 ha + 17 ha + 11 ha + 7 ha)

Železniška povezava bo zaokrožila novo podobo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Javni

promet bo organiziran v okviru novega komunikacijskega vozlišča, večja prometna pre-

točnost in dostopnost letališča pa bosta najbolj odsevala v nadaljnji širitvi logističnega

centra.

Leto 2021


18/28


Već kot hotel

Za sodobno zunanjostjohotelsko-konferenčnega

kompleksa se skriva mesto v

malem.Zasnovano je na prilagodljivih prostorskih rešitvah, ki

investitorju dopuščajo fazno gradnjo in razvoj različ-

nih dopolnilnih dejavnosti.

Na 30.000 m2 zemljišča je predviden štirinadstropen

(K + P + 4), modularno zasnovan objekt z več kakor

25.000 m2 bruto površine. Sestavljajo ga tri krila, odkaterih bosta do leta 2011 narejeni dve, tretje pa se

bo gradilo pozneje, skladno z razvojem in potrebami

letališča.

V kompleksu bodo poleg hotelskega dela s 168 ležišči

še konferenčni center in poslovni prostori, namenje-

ni kratkoročni oddaji v najem. Potrebujete pisarno ali

sejno sobo za sestanek s poslovnim partnerjem, ki ima

do odhoda letala samo nekaj ur časa? V hotelu Aero-

polis jo boste lahko najeli.

S predstavljenim projektom želimo možnim investi-

torjem nakazati razvojne možnosti hotelsko-kongre-

snega objekta v skladu s prostorsko-urbanističnimi

pogoji. Vendar bo končno podobo in vsebino nareko-

val investitor, zato se lahko še popolnoma spremeni.


19/28

19

Tloris nadstropja

Prerez

Na letališču zdaj najbolj primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti in konferenčnih prosto-

rov, zato je prva na vrsti gradnja hotela. Aerodrom Ljubljana, d. d., v ta namen že pripra-

vlja vso potrebno dokumentacijo.


20/28


Načrtujete svojo reprezentančno stavbo?Kaj pravite na lastno parcelo v ugledni

soseski, na prestižni lokaciji, ki je vedno na

očeh mednarodne poslovne javnosti?

Aeropolisov poslovni park je namenjen podjetjem, ki jim dostopnost do medna-

rodnih prometnih povezav veliko pomeni. Zlasti, če želijo hkrati s poslovno stav-

bo graditi tudi s voj ugled.

Območje 50.000 m2 ob novi obvoznici je namenjeno nizki zazidavi s kar 60 %

zelenih površin, zato smo ta del Aeropolisa poimenovali poslovni park. Na po-

sameznih gradbenih parcelah velikosti med 2500 in 4000 m2 so predvideni do

dvonadstropni (K + P + 2) objekti z možnostjo parkiranja v kletni etaži. Sodobna

arhitektura, mednarodno okolje i n odlične prometne zveze bodo zanimivi pred-

vsem za uspešna mala in srednje velika podjetja, lahko tudi predstavništva večjih

korporacij. V objektih v vzhodnem delu parka je predvidena trgovsko-zabaviščna

dejavnost.

Poslovno-trgovski park


21/28

21


22/28


Poslovni center

V steklenih fasadah poslovnegacentra se zrcali utrip

mednarodnega poslovnega sveta.

Območje poslovnega centra obsega 22.000 m2, kar ob upošte-

vanju prostorsko-urbanističnih pogojev pomeni zazidavo do

20.000 m2 bruto tlorisnih površin.

Poslovni center sestavlja več dvo-, tro- in štirinadstropnih enot (P

+ 2 do P + 4), razporejenih okrog osrednjega atrija, ki ga je mo-

goče tudi pokriti s streho. Vsaka enota stoji na svoji komunalno

opremljeni parceli velikosti od 2500 do 4000 m2, zato je mogočafazna gradnja oz. ločeno lastništvo posameznih objektov.

Prva faza zajema dva objekta s 17.700 m2 skupne bruto površine

(brez kleti). Od predvidenih 1000 parkirnih mest jih je večina v

kletni etaži, delno je predvideno tudi nivojsko parkiranje. Mogo-

če je zgraditi več kletnih etaž.

Poslovni center je namenjen s toritvenim dejavnostim, predstav-

ništvom in podjetjem visoke tehnologije. V pritličju bodo gostin-

ski lokali i n druga dopolnilna ponudba.

Prerez

Etaža


23/28

23


24/28


Povpraševanje po celovitihlogističnih storitvah v Sloveniji

daleč presega ponudbo.

Od Luke Koper do avstrijske meje primanjkuje ustreznih lo-

gistično-distribucijskih centrov, zato je Aeropolisov logistični

park predvsem tržna priložnost.

To so prvi začutili v podjetju DHL, zato njihov logistični cen-

ter v Aeropolisu že obratuje. Zanimanje logističnih podjetij je

precejšnje. Sicer pa je na 86.000 m2 velikem območju mogoče

uresničiti celo vrsto najrazličnejših logističnih rešitev.

Posamezne gradbene parcele obsegajo 2.500 – 4.000 m 2, kar

investitorjem omogoča gradnjo lastnih logistično-distribucij-

skih centrov oziroma visokih skladišč. Mogoča je tudi gradnja

najemniških večnamenskih panelnih skladišč za trg.

V Aeropolisu je logistični dejavnosti namenjenih 27.100 m2

bruto površin v eno do dvoetažnih objektih (P do P + 1), na

širšem območju letališča pa je predvidenih še 80.000 m2 bruto

površin.

Logistićni park


25/28

25


26/28


Od razvoja letališča imamo lahko koristi vsi.

V dialogu z okoljem

V Aerodromu Ljubljana, d.d., smo se odločili za dosledno uvaja-

nje načel trajnostnega razvoja, ki poleg ekonomskih, tehničnih

in estetskih vidikov upošteva okoljsko problematiko in interese

lokalnih skupnosti.

Sodelujemo pri razvoju socialnega in kulturnega okolja, zato

podpiramo družbene dejavnosti, kulturo in šport. Prizadevamo

si za varovanje pred hrupom, skrbno ravnamo z energenti in skr-

bimo za čistejše okolje. Podpiramo zdravstveno dejavnost, pri-spevamo pa tudi k razvoju znanja in izobraževanja.

Pričakujemo, da bo v prihodnjih letih to sodelovanje še tesnej-

še, saj bo razvoj letališča neizogibno trčil ob interese lokalnega

prebivalstva. V dialogu s civilnimi pobudami bomo sproti odpra-

vljali nastale probleme in poiskali kar najboljše, tudi za okolje

najmanj obremenilne rešitve.

Stavbe v Aeropolisu bodo zato zasnovane na načelu pasivne

energetske gradnje. Porabo energije že zdaj nadziramo s cen-

tralno vodenim računalniškim sistemom, ki zagotavlja kar naj-

boljšo izkoriščenost ogrevanja in klimatizacije prostorov. Velik

del parkirišč je v kletnih etažah, s čimer se ustrezno poveča de-

lež zelenih površin, poleg tega pa v sodelovanju s strokovnjaki

energetike preučujemo možnosti proizvodnje in skladiščenja

obnovljive energije za potrebe Aeropolisa.

Železniška povezava bo zmanjšala prometno odvisnost letališča

od cestnega prometa, razbremenila ceste in okolje. Letališče bo

torej bolje povezano s prestolnico, od česar ne bodo imeli koristisamo njegovi uporabniki, ampak tudi okoličani.

Na lokaciji celotnega letališča je približno 2000 zaposlenih, z na-

črtovano širitvijo pa se bo njihovo število postopno povečevalo.

Ocenjujemo, da bo v Aeroplolisu dobilo delo še vsaj 3000 ljudi,

od česar bo imelo koristi tudi lokalno prebivalstvo, saj lahko ra-

čuna tudi na posredno zaposlitev, zlasti v storitvenih dejavno-

stih in turizmu.


27/28

27

Ćutite priloźnost?


28/28

w w w . a e r o p o l i s . s i

Aerodrom Ljubljana, d. d.

Zg. Brnik 130a

SI-4210 Brnik-Aerodrom

Damjan Franetič projektni vodja

[email protected]

telefon: (04) 20 61 000

telefaks: (04) 20 21 220
http://www.aeropolis.si/mailto:damjan.franetic%40lju-airport.si%20?subject=mailto:damjan.franetic%40lju-airport.si%20?subject=http://www.aeropolis.si/

Documents

aeropolis-slovenski