SLOVENSKI EKSONIMI

SLOVENSKI EKSONIMI

DRAGO KLADNIKROK CIGLI^

MAURO HRVATINDRAGO PERKO

PETER REPOLUSKMANCA VOLK

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24

SLO

VE

NS

KI E

KS

ON

IMI

DR

AG

O K

LAD

NIK

, RO

K C

IGLI

^M

AU

RO

HR

VA

TIN

, DR

AG

O P

ER

KO

PE

TE

R R

EP

OLU

SK

, MA

NC

A V

OLK

24


6214452169879

ISSN 1580-1594

20

AZIJA

INDIJSKIOCEAN

TIHIOCEAN

AVSTRALIJA

DragoKladnikNaziv:profesorgeografijeinzgodovine,vijiznanstvenisodelavecNaslov:GeografskiintitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,SlovenijaFaks:+386(0)1200 27 34Telefon:+386(0)1200 27 31E-pota:[email protected]:http://giam.zrc-sazu.si/kladnik

Rodilsejeleta1955vLjubljani,kjerjeleta1973maturiral.Leta1979jediplomiralnaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjub-ljani,leta1999jemagistriralnainterdisciplinarnempodiplomskemtudijuprostorskegainurbanistinegaplaniranjaFakultetezagradbenitvoingeo-dezijoUniverzevLjubljani,leta2007padoktoriralnaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani.Odleta1979delanaGeograf-skemintitutuAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se predvsem z agrarno inregionalnogeografijoterzemljepisnimiimeniinizrazi.Njegovabibliogra-fijavdomaihintujihpublikacijahobsegavekot900enot.

RokCigliNaziv:univerzitetnidiplomiranigeograf,asistentNaslov:GeografskiintitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,SlovenijaFaks:+386(0)1475 77 93Telefon:+386(0)1470 63 65E-pota:[email protected]:http://giam.zrc-sazu.si/ciglic

Rodilsejeleta1983vLjubljani.Maturojeopravilleta2002vKoevju,leta2008pajediplomiralnaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani.Odleta2008jezaposlennaGeografskemintitutuAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti.Ukvarjasepredvsemzgeografskimiinformacijskimisistemi,tipizacijoSlovenijeingeografijonaravnihnesre.Leta2010jeprejeltipendijoDrutvazavarovanjeokoljaingeografskeinformacijskesisteme.

MauroHrvatinNaziv:dr.,univerzitetnidiplomiranigeografinsociolog,samostojnistrokovnisodelavecvhumanistikiNaslov:GeografskiintitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,SlovenijaFaks:+386(0)1475 77 93Telefon:+386(0)1470 63 56E-pota:[email protected]:http://giam.zrc-sazu.si/hrvatin

Rodilsejeleta1962vKopru,kjerjeleta1980maturiral.Leta1991jediplo-miralnaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani.Kotasistentzafizinogeografijosejeleta1992zaposlilnaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,odleta1995pajesode-lavecGeografskega intitutaAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti.Ukvarjasepredvsemzgeomorfologijo,hidrogeografijoingeografskimiinformacijskimisistemi.Njegovabibliografijaobsegavekot180enot.

DragoPerkoNaziv:dr.,mag.,univerzitetnidiplomiranigeografinsociolog,znanstvenisvetnikNaslov:GeografskiintitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,SlovenijaFaks:+386(0)1475 77 93Telefon:+386(0)1470 63 60E-pota:[email protected]:http://giam.zrc-sazu.si/perko

Rodilsejeleta1961vKranju,kjerjeleta1980maturiral.Leta1985jediplo-miralnaOddelkuzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,kjerjeleta1989magistriralinleta1993tudidoktoriral.Odleta1986delanaGeografskemintitutuAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacen-traSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti.Odleta1994jenjegovpredstojnik.Ukvarjasepredvsemzregionalnogeografijo,geografskimiinformacijskimisistemi,digitalnotematskokartografijoinzemljepisnimiime-ni.Njegovabibliografijavdomaih in tujihpublikacijahobsegavekot800enot.

PeterRepoluskNaziv:profesorgeografijeinzgodovine,strokovnisodelavecvhumanistikiNaslov:GeografskiintitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,SlovenijaFaks:+386(0)1200 27 34Telefon:+386(0)1200 27 28E-pota:[email protected]:http://giam.zrc-sazu.si/repolusk

Rodilsejeleta1956vKamniku,kjerjeleta1975maturiral.Leta1980jediplomiralnaOddelkuzageografijoFilozofskefakultetevLjubljani.Odleta1980jezaposlennaGeografskemintitutuAntonaMelikaZnanstve-noraziskovalnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti. Ukvarjasepredvsemzdemografijo,geografijoprebivalstva,mednarodnimiselitvami,narodnimimanjinamiinproblematikoobmejnihobmoij.Njegovabiblio-grafijavdomaihintujihpublikacijahobsegavekot150enot.

MancaVolkNaziv:univerzitetnadiplomiranageografka,strokovnasodelavkaNaslov:GeografskiintitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13,Ljubljana,SlovenijaFaks:+386(0)1475 77 93Telefon:+386(0)1200 27 29E-pota:[email protected]:http://giam.zrc-sazu.si/volk

Rodilasejeleta1985naJesenicah.Maturiralajeleta2004naekonom-skigimnazijivRadovljici.NatosejevpisalanatudijGeografijekontaktnihprostorovnaFakultetizahumanistinetudijeUniverzenaPrimorskem,kjerjeleta2010diplomirala.IstegaletasejekotkartografkazaposlilanaGeografskemintitutuAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacentraSlo-venskeakademijeznanostiinumetnosti.Trenutnoseukvarjapredvsemstematskokartografijo,patudisfizinogeografijo,zlastizgeografijonarav-nihnesre.


SLOVENSKI EKSONIMI

Drago KladnikRok Cigli

Mauro HrvatinDrago Perko

Peter RepoluskManca Volk

LJUBLJANA 2013


SLOVENSKI EKSONIMI

Drago KladnikRok Cigli

Mauro HrvatinDrago Perko

Peter RepoluskManca Volk

Knjina zbirka Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594, UDK 911 GIAMZRCSAZU

4

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24SLOVENSKI EKSONIMIDrago Kladnik, Rok Cigli, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk 2013, Geografski intitut Antona Melika ZRC SAZU

Urednika: Dra go Per ko, Dra go Klad nikRecenzenta: Milan Oro en Ada mi, Kat ja Vin tar MallyAvtorpoglavja: Simon Krek (Pri pis podat kov o po gost no sti pojav lja nja ekso ni mov v slo ven skem

besedil nem kor pu su Giga fi da)Kartografka: Man ca VolkKorektorzemljepisnihimennazemljevidih: Mat ja Ger iPrevodizvleka: DEKS d.o.o.Oblikovalec: Dra go Per ko

Izdajatelj: Geo graf ski inti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUZaizdajatelja: Dra go Per ko

Zalonik: Zalo ba ZRCZazalonika: Oto Lut harGlavniurednik: Voji slav Likar

Raunalnikiprelom: SYNCOMP d.o.o.Tiskarna:Collegium Graphicum d.o.o.Naklada: 250 iz vo dov

Naslovnica: Tudi imena celin in oceanov so eksonimi (slika Zemlje je izdelana z NaturalEarth).

Av tor ji foto gra fij na pred li stu so Jan Klad nik, Mar ko Zapla til, Igor Lapaj ne in Jer ne ja Koselj, na zali stupa Milan Oro en Ada mi.

Mo no gra fi ja je zasno va na na pod la gi razi ska ve Slo ven ski ekso ni mi: meto do lo gi ja, stan dar di za ci ja, GIS(L6-0111), ki sta jo med leto ma 2008 in 2011 sofi nan ci ra li Jav na agen ci ja za razi sko val no dejav nostRepub li ke Slo ve ni je ter Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti.

CIP Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

91:811.163.6 81'373.21:811.163.6 006.72:81'373.21

SLOVENSKI eksonimi / Drago Kladnik ... [etal.] ; [urednika Drago Perko, Drago Kladnik ;kartografka Manca Volk ; prevod izvleka DEKS]. Ljubljana : Zaloba ZRC, 2013. (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 24)

ISBN 978-961-254-412-61. Kladnik, Drago, 1955264766976

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24SLOVENSKI EKSONIMIDra go Klad nik, Rok Cigli, Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko, Peter Repo lusk, Man ca Volk

UDK: 91:811.163.6'373.21COBISS: 2.01

IZVLEEKSlo ven ski ekso ni miMo no gra fi ja je pris pe vek k na dalj nje mu poe no te nju rabe slo ven skih ekso ni mov, podo ma e nih zem lje -pi snih imen v slo ven i ni. Z njo smo pri pra vi li gra di vo za nji ho vo stan dar di za ci jo, obe nem pa poskr be li,da ta pomem ben seg ment slo ven ske ga jezi ka ne bo uto nil v po za bo. Prob le ma ti ka zem lje pi snih imenin z nji mi ekso ni mov zara di obut lji vo sti pri do bi va med na rod ni pomen. Ob tem se kre pi vlo ga med na -rod nih stro kov nih zdru enj, kakr no je leta 1959 v ok vi ru Orga ni za ci je zdru e nih naro dov usta nov lje niUNGEGN (UnitedNationsGroupofExpertsonGeographicalNames, slo ven sko Sku pi na izve den cevZdru e nih naro dov za zem lje pi sna ime na), ki usmer ja med na rod no dejav nost na podro ju zem lje pisnihimen. V ok vi ru UNGEGN-a je za preu e va nje ekso ni mov zadol e na Delov na sku pi na za ekso ni me (Wor-kingGrouponExonyms).

Iz pri a na asni kar ska raba slo ven skih ekso ni mov je opr ta na dobri dve sto let ji, kar to graf ska rabapa na sto let je in pol dol go tra di ci jo. S splo no rabo v vseh dru be nih seg men tih so ekso ni mi posta li nelo -lji vi del slo ven ske ga jezi ka in s tem pomem ben del nae kul tur ne dedi i ne. Pose bej podrob no smoobde la li prob le ma ti ko rabe podo ma e nih tujih zem lje pi snih imen v vseh pomemb nej ih slo ven skih atla -sih sve ta, ekso ni me pa smo zaje ma li tudi iz zem lje pi snih ube ni kov na raz li nih rav neh, lek si ko nov,pri ro ni kov in turi sti nih vod ni kov. Na pod la gi preu i tev smo zbir ko ekso ni mov ople me ni ti li z ne ka te ri -mi dru gi mi pogo sto rab lje ni mi ekso ni mi, med kate ri mi ima jo poseb no mesto ime na zgo do vin skih nase lij,pokra jin in neka te rih dru gih poja vov. Za zdaj je raba ekso ni mov nee not na, eprav smo z ana li zo zbrane -ga gra di va ugo to vi li, da se raz li ke sa so ma posto po ma zmanj u je jo. Poe no te nje v jav ni, stro kov ni inznans tve ni rabi bo omo go i lo povsem ned voum no iden ti fi ka ci jo poi me no va nih posa mez nih poja vov inobjek tov.

Na pod la gi temelj ne pre gled ni ce z ne kaj ve kot 5000 ek so ni mi smo pri pra vi li sez nam naj po go ste -je rab lje nih imen, ki je pred stav ljen v pri u jo i znans tve ni mono gra fi ji. Rau na mo, da bo ta posta lapomem ben refe ren ni vir, iz kate re ga bodo lah ko rpa li pis ci ube ni kov, znans tve nih, stro kov nih in dru -gih lan kov, sno val ci slo ven ske ga pra vo pi sa in vsi, ki jih ta prob le ma ti ka zani ma. Olaj a no in bolj uin ko vi tobo lah ko delo lek tor jev. Pub li ci ra ni sez nam pri po ro lji vih ekso ni mov bo obo ga til tudi med na rod no zaklad -ni co tovrst nih imen in postal del sve tov ne jezi kov ne dedi i ne.

Mo no gra fi ja je sestav lje na iz treh delov. V pr vem so teo ret sko-me to do lo ka raz mi lja nja o ek so ni -mih, s pou dar kom na raz la gi temelj nih poj mov, rabi ekso ni mov, nji ho vem zaje mu in izbo ru za zasno vozbir ke ekso ni mov ter pred sta vi tev ana li ze pogost no sti nji ho ve ga pojav lja nja. Zaklju i ta ga poglav ji, kista nekak na vez na le na k preo sta li ma delo ma mono gra fi je. V pr vem od nji ju so podrob ne je pred -stav lje ne rubri ke pre gled ni ce. Pre gled ni co s sez na mom naj po go ste je upo rab lje nih ekso ni mov (3818),ki sestav lja dru gi del knji ge, dopol nju je kraj a pre gled ni ca s sez na mom dobrih 350 naj bolj uve ljav lje -nih alter na tiv nih ekso ni mov. V tret jem delu so barv ni zem lje vi di z vri sa ni mi ekso ni mi iz pre gled ni ce dru ge gadela, raz po re je ni po delih sve ta in raz le nje ni gle de na pomen ski tip ekso ni mov.

KLJUNE BESEDEgeo gra fi ja, jezi ko slov je, topo ni mi ka, ekso nim, slo ven i na, podo ma e va nje, stan dar di za ci ja, geo grafskiinfor ma cij ski siste mi

5


Slovenski eksonimi D. Kladnik, R. Cigli, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24SLOVENSKI EKSONIMIDra go Klad nik, Rok Cigli, Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko, Peter Repo lusk, Man ca Volk

UDC: 91:811.163.6'373.21COBISS: 2.01

ABSTRACTSlo ve nian ExonymsThis volu me is a con tri bu tion to foste ring grea ter con si stency in the use of Slo ve nian exonyms, or geo -grap hi cal names adap ted to Slo ve nian. It pro vi des mate rial for their stan dar di za tion and at the sametime ensu res that this impor tant aspect of Slo ve nian will not to sink into obli vion. The issue of geo grap -hi cal names and their exonyms has recei ved inter na tio nal sig ni fi can ce becau se of this issue'ssen si ti vity. The role of inter na tio nal pro fes sio nal asso cia tions is increa sing in this mat ter; such as theUNGEGN (Uni ted Nations Group of Experts on Geo grap hi cal Names), foun ded in 1959, which gui desinter na tio nal acti vity regar ding geo grap hi cal names. The Wor king Group on Exonyms is res pon sib lefor stud ying exonyms under the aegis of UNGEGN.

The atte sted use of Slo ve nian exonyms in jour na lism is based on over two cen tu ries of prac ti ce,and their car to grap hic use is based on a tra di tion going back a cen tury and a half. With their gene raluse in all social stra ta, exonyms have beco me an inse pa rab le part of the Slo ve nian lan gua ge and the -reby also an impor tant part of cul tu ral heri ta ge. Spe cial atten tion has been paid to the use of nati vi zedforeign geo grap hi cal names in all major Slo ve nian world atla ses, and the use of exonyms has also beenexa mi ned in geo graphy text books at vari ous levels, encyc lo pe dias, manuals, and tra vel gui des. Basedon a study of the names, we have expan ded the set of exonyms with cer tain other fre quently usedexonyms, among which the names of histo ri cal sett le ments, regions, and cer tain other fea tu res havea spe cial pla ce. Alt hough the use of exonyms is cur rently incon si stent, analy sis of the col lec ted mate -rial has shown that the dif fe ren ces are slowly decrea sing. Con si stent pub lic, pro fes sio nal, andscho larly usa ge would faci li ta te the unam bi gu ous iden ti fi ca tion of indi vi dual named fea tu res and struc -tu res.

Ba sed on a tab le con tai ning somew hat more than 5,000 exonyms, we have pre pa red a list of themost fre quently used names, which are pre sen ted in this research volu me. We belie ve that it will beco -me an impor tant refe ren ce resour ce that can be used for text books, research and dis cus sion papers,other artic les, and Slo ve nian nor ma ti ve gui des, and by anyo ne inte re sted in this issue. It will faci li ta tecop ye di tors' work and make it more effi cient. The pub lis hed list of the se exonyms will also enrich theinter na tio nal trea sury of such names and will beco me part of the world's lin gui stic heri ta ge.

The volu me has three parts. Part one con tains theo re ti cal and met ho do lo gi cal ref lec tions on exonyms,with an emp ha sis on explai ning basic con cepts, the use of exonyms, gat he ring and selec ting them todesign a col lec tion of exonyms, and pre sen ta tion of an analy sis of their fre quency. It conc lu des withtwo chap ters that ser ve as links to the other two parts of the volu me. The first pre sents the for mat ofthe tab le in detail. This tab le, with a list of the most fre quently used exonyms (3,818), com pri ses thesecond part of the book and is sup ple men ted by a tab le with a list of over 350 of the most estab lis hedalter na ti ve exonyms. The third part of the volu me con tains color maps con tai ning exonyms from thetab le in part two, arran ged by part of the world and divi ded accor ding to seman tic type of exonym.

KEY WORDSgeo graphy, lin gui stics, toponymy, exonym, Slo ve ne, adap ta tion, stan dar di za tion, geo grap hic infor ma -tion system

6

VSEBINAPred go vor ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 81Uvod ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 101.1Preu e va nje ekso ni mov v Slo ve ni ji .................................................................................................................................................................. 111.2Nekaj sorod nih tujih pub li ka cij ................................................................................................................................................................................ 12

2Ekso ni mi in podo ma e na tuja zem lje pi sna ime na .................................................................................................................................... 162.1Defi ni ci je ekso ni ma ................................................................................................................................................................................................................ 162.2Prob le mi raz me je va nja ekso ni mov in endo ni mov ........................................................................................................................ 18

2.2.1e nekaj jezi kov nih pomi sle kov ........................................................................................................................................................ 232.2.2Prob le ma ti ka pre k mej nih imen ............................................................................................................................................................ 24

2.3Nae la rabe ekso ni mov .................................................................................................................................................................................................... 252.4Med na rod na pri po ro i la za ustrez no rabo ekso ni mov ............................................................................................................ 32

3Zajem in izbor imen ............................................................................................................................................................................................................................ 373.1Viri ................................................................................................................................................................................................................................................................ 403.2Meri la za vklju e va nje imen ...................................................................................................................................................................................... 41

4Ana li za pogost no sti pojav ljanj ekso ni mov ............................................................................................................................................................ 434.1Pri pis podat kov o po gost no sti pojav lja nja ekso ni mov

v slo ven skem bese dil nem kor pu su Giga fi da ...................................................................................................................................... 434.1.1Pred sta vi tev kor pu sa Giga fi da ............................................................................................................................................................ 434.1.2Posto pek pri pi sa podat ka o po go sto sti ekso ni mov .................................................................................................. 46

4.2Pri mer ja va nabo ra pred la ga nih ekso ni mov in zadet kov v kor pu su Giga fi da ............................................ 494.2.1Sklep ...................................................................................................................................................................................................................................... 58

5Tabe la ri ni pri kaz ekso ni mov ................................................................................................................................................................................................ 595.1Nabor imen ........................................................................................................................................................................................................................................ 595.2Zapi si ori gi nal nih imen ...................................................................................................................................................................................................... 59

5.2.1Tran skrip ci ja ................................................................................................................................................................................................................ 615.2.2Tran sli te ra ci ja ............................................................................................................................................................................................................ 62

5.3Jezi ki zapi sov ori gi nal nih imen .............................................................................................................................................................................. 635.4Pomen ski tip .................................................................................................................................................................................................................................... 655.5Tip podo ma i tve ........................................................................................................................................................................................................................ 685.6Lega ekso ni mov ........................................................................................................................................................................................................................ 70

5.6.1Celi na ozi ro ma ocean ...................................................................................................................................................................................... 715.6.2Dra va ozi ro ma mor je .................................................................................................................................................................................... 72

5.7Zem lje pi sne koor di na te .................................................................................................................................................................................................... 735.8Kar to graf ske koor di na te .................................................................................................................................................................................................. 745.9Alter na tiv na ime na ali alo ni mi .................................................................................................................................................................................. 74

6Gra fi ni pri kaz ekso ni mov na zem lje vi dih ............................................................................................................................................................ 766.1Upo ra ba GIS oro dij ................................................................................................................................................................................................................ 766.2Pri pra va podat kov nih slo jev in izde la va zem lje vi dov ................................................................................................................ 776.3Pod la ga .................................................................................................................................................................................................................................................. 786.4Tipo gra fi ja upo rab lje nih pisav .................................................................................................................................................................................. 78

7Pre gled ni ca .................................................................................................................................................................................................................................................... 797.1Sez nam alter na tiv nih ekso ni mov .................................................................................................................................................................... 176

8Zem lje vi di ...................................................................................................................................................................................................................................................... 1869Sez nam virov in lite ra tu re ........................................................................................................................................................................................................ 23910Sez nam slik ................................................................................................................................................................................................................................................ 24311Sez nam pre gled nic .......................................................................................................................................................................................................................... 243

7



PRED gO VOR

V geo gra fi ji ali zem lje pis ju, kar je mor da v na em pri me ru e bolj poved no, se ukvar ja mo tudi z zapi -so va njem tujih zem lje pi snih imen. Naj raz li nej a zem lje pi sna ime na so namre nepo gre ljiv del in edenod temelj nih grad ni kov geo gra fi je. Povsem jasno je, da naj raz li nej ih izdel kov ozi ro ma rezul tatov geo -graf skih razi sko vanj ne more mo pred sta vi ti brez poi me no vanj zem lje pi snih poja vov in topo graf skih objek tov.To e prav pose bej velja za atla se, zbir ke naj raz li nej ih zem lje vi dov. Zato ni slu aj, da so se ob nasta -ja nju ozi ro ma pri re ja nju raz li nih atla sov sve ta v slo ven skem jezi ku raz vi le ivah ne raz pra ve, kako pisa tiin upo rab lja ti tuja zem lje pi sna ime na, torej, kako rav na ti z zem lje pi sni mi ime ni zunaj Slo ve ni je ozi ro -ma slo ven ske ga etni no-je zi kov ne ga ozem lja. Poe no stav lje no pove da no so ta ime na ekso ni mi, za raz li kood endo ni mov, ali ree no dru ga e, naih oze melj sko ozi ro ma etni no no tra njih imen.

O tem so bile ved no zelo iro ke, pole mi ne in va sih tudi povsem nas pro tu jo e si raz pra ve. Razliniraz prav ljav ci so mno go krat gore e zago var ja li in pojas nje va li svo ja sta li a, ki so neka ko v raz po nu,da je tre ba na eni stra ni brez kakr ne ga koli zadr ka vsa ime na po sve tu pisa ti v po do ma e ni obli ki,na dru gi pa, da je tre ba biti pri rabi podo ma e nih oblik tujih zem lje pi snih imen kar se da pre vi den, zadranin skro men, pred vsem pa ute me ljen.

V Ve li kem atla su sve ta (1972), ki ga je izda la zalo ba Mla din ska knji ga in izde la nem na kar to graf -skih pod la gah lon don ske ga zavo da Geo grap hi cal Pro jects ter nem ke kar to graf ske hie Ber tel smann,je pre va ja lec in ured nik Jan ko Moder obja vil prvi zajet nej i znans tve ni la nek o ek so ni mih pri nas, v ka -te rem je ekso ni me tipi zi ral gle de na nain nji ho ve ga podo ma e va nja. Zapi si o ek so ni mih so se obno vi lidve deset let ji poz ne je, v pre lom nih tre nut kih nasta ja nja samo stoj ne slo ven ske dra ve, ko smo neka -te ri sode lav ci zdaj nje ga Geo graf ske ga inti tu ta Anto na Meli ka sku paj z Jan kom Modrom in e neka te ri migeo gra fi iz dru gih usta nov sno va li Veli ki dru in ski atlas sve ta (1992). V slo ven ski geo gra fi ji smo se zaved -li, da sta raba ekso ni mov in rav na nje z nji mi zaple te no in ve plast no vpra a nje, ki se ne tie le geo gra fovin jezi ko slov cev, pa pa je lah ko mar sik daj tudi poli ti no izjem no obut lji vo. V slo ven ski zave sti so kotpose bej obut lji va zago to vo vtis nje na zem lje pi sna ime na na urad no dvo je zi nih obmo jih v Av stri ji inIta li ji, ki za nas seve da niso ekso ni mi, pa pa endo ni mi, zato v tej knji gi nae lo ma niso obrav na va na.

V zve zi s po li ti no izpo stav lje nost jo rabe zem lje pi snih imen velja spom ni ti na deset let ja tra ja jo inizjem no oster spor med Japon sko in obe ma Kore ja ma o oz na e va nju in poi me no va nju mor ja med nji -mi, ki ga prva poz na in tudi nav zven sku a uve lja vi ti kot Japon sko mor je, sled nji dve pa kot Vzhod nomor je. Vple te ne dra ve si zav ze to pri za de va jo med na rod no uve lja vi ti svo ja sta li a, pri emer ne izbi -ra jo poli ti nih sred stev, pa tudi s fi nan ni mi sreds tvi rav no ne sko pa ri jo. Oba ekso ni ma smo Slo ven cipre ved li, podo ma i li in se neka ko nefor mal no odlo i li za ena ko vred no rabo obeh imen, kar naka zu jetudi zapis v pre gled ni ci z al ter na tiv ni mi ekso ni mi. Podob no poli ti no ostra raz pra va je med Repub li koMake do ni jo in Gri jo, pri emer sled nja neo maj no vztra ja na zah te vi, da se mora novo na sta la dra vapred more bit nim prei me no va njem ime no va ti Nek da nja jugo slo van ska repub li ka Make do ni ja (FormerYugoslavRepublicofMacedonia, kraj e FYROM).

Tudi mi smo doi ve li podob no imen sko voj no, ko so nai ju ni sose di Hrva ti Piran ski zaliv sklad -no z last ni mi inte re si eno stran sko prei me no va li v Sa vu drij sko valo. To smo doiv lja li in razu me li kotnekak no poseb no obli ko agre si je.

Prob le ma ti ka zem lje pi snih imen, e pose bej ekso ni mov, zara di svo je raz se no sti in obut lji vo sti prido -bi va pomen. Tako ni slu aj, da je bil e leta 1959 v ok vi ru Orga ni za ci je zdru e nih naro dov usta nov ljenUNGEGN (UnitedNationsGroupofExpertsonGeographicalNames, slo ven sko SkupinaizvedencevZdruenihnarodovzazemljepisnaimena), ki usmer ja med na rod no dejav nost na podro ju zem lje pi -snih imen. Z raz gla si tvi jo samo stoj ne dra ve smo Slo ve ni ja in Slo ven ci v tej spe cia li zi ra ni orga ni za ci jiZdru e nih naro dov posta li zelo aktiv ni. V ok vi ru UNGEGN-a je bil obli ko van tudi pred log za usta no vi -tev poseb ne Delov ne sku pi ne za ekso ni me (WorkingGrouponExonyms), kar se je zgo di lo okto bra 2002v nem kem Berch tes gad nu in je bilo zatem na pod la gi reso lu ci je kon fe ren ce Zdru e nih naro dov za stan -dar di za ci jo zem lje pi snih imen for mal no potr je no v Ber li nu. To delov no sku pi no smo vodi li celo deset let je

8

in s tem pri do bi li naj ir i mo ni vpo gled v prob le ma ti ko zem lje pi snih imen in seve da e pose bej eksoni -mov, kar se odra a tudi v tej mono gra fi ji. Zato jo lah ko v me to do lo kem in vse bin skem pogle du upra vi e nouvr a mo med vodil ne dose ke na tem podro ju. Z vo de njem delov ne sku pi ne smo Slo ven ci pri do bi liboga te izku nje in zna nje o ek so ni mih na rav ni, ki dale pre se ga doma ij ski, izklju no slo ven ski okvir.

V ok vi ru UNGEGN-a so e zelo ivah ne raz pra ve o ek so ni mih in smi sel no sti nji ho ve (na dalj nje)rabe. Sa so ma ni ve spor no, da jih ni mogo e zao bi ti ali celo poza bi ti nanje, etu di je pove e va njenji ho ve ga te vi la neza e le no. Pomem ben UNGEGN-ov ime no slo vec, avstrij ski geo graf in kar to graf JosefBreu je obstoj ekso ni mov opra vi il z na sled nji mi bese da mi: Jezikdoloeneskupnostiimapravicoupo-rabljatinjemulastnejezikovneprvineinpoimenovatisvetokrogsebe,tojepravica,kimunemorebitiodvzetainjenemoreomejevatinobenatujaavtoriteta.Eksonimisodelbesediavsakegajezikainnjihovarabaje,takokotjeziksam,izpostavljenanenehnimspremembam. Za nas je seve da nepo -gre lji vo teme lji to poz na va nje ekso ni mov v kor pu su slo ven ske ga bese di a in to je pomemb na nalo gate knji ge.

Raz ve se lji vo je, da je med leto ma 2008 in 2011 pri lo do ure sni i tve razi sko val ne ga pro jek ta, kista ga sofi nan ci ra li Jav na agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je ter Slo ven ska akade -mi ja zna no sti in umet no sti. Pri u jo a mono gra fi ja je poleg temelj ne pre gled ni ce zago to vo osred nji dose ekte razi ska ve. Kot ree no je mono gra fi ja o ek so ni mih nasta la in je tudi zasno va na na pod la gi vrste konkret -nih izku enj slo ven skih geo gra fov v rav na nju z ek so ni mi, ki so se inten ziv no, e pose bej v UNGEGN-usoo a li z med na rod ni mi izku nja mi na tem podro ju. Torej ne gre za delo, ki teme lji zgolj na doma ih,lo kal nih spoz na njih, pa pa, e smo mal ce neskrom ni, lah ko zanj trdi mo, da je pogum no vpe to v sve -tov ni okvir. Raz se nost vpe to sti v ir i okvir ne teme lji le na poz na va nju lite ra tu re in citi ra nju virov, papa na dejs tvu, da smo bili neka te ri slo ven ski razi sko val ci pomemb ni soob li ko val ci teo re ti nih in meto -do lo kih raz se no sti obrav na va ne tema ti ke. Zato bi bila smi sel na tudi v an gle i no pre ve de na izda jate knji ge, e e ne v ce lo ti, pa vsaj pri red ba in obja va nje nih naj po memb nej ih delov in ugo to vi tev.

Knji ga je pomem ben pris pe vek k iden ti fi ka ci ji in nadalj nje mu poe no te nju rabe slo ven skih ekso ni -mov ozi ro ma podo ma e nih zem lje pi snih imen v slo ven i ni. Razu me mo jo lah ko tudi kot kri ti no inana li ti no pri prav lje no gra di vo, ki bo zago to vo nepo gre ljiv pri po mo ek za pre po treb no stan dar di za -ci jo slo ven skih ekso ni mov, posto pek, s ka te rim bodo podo ma e na tuja zem lje pi sna ime na dobi la eve jo teo. Doslej so bila namre stan dar di zi ra na le ime na drav in glav nih odvi snih oze melj, tak ensta tus pa ima tudi nekaj pomemb nej ih podo ma e nih imen iz bli nje sose i ne, na pri mer Reka, Kar -lo vec, Videm, Gra de, en tvid ob Gli ni in Lip ni ca.

No be ne ga dvo ma ni, da so ekso ni mi sa so ma posta li nelo ljiv del slo ven ske ga jezi ka in ne nazadnjenae kul tur ne dedi i ne. Pomemb no je, da je ta knji ga dejan sko prvi kom plek sen spi sek pomemb nej -ih ekso ni mov, ki je bil zbran s te me lji ti mi preu i tva mi zem lje pi snih imen v vseh pomemb nej ih slo ven skihatla sih sve ta, pa tudi v zem lje pi snih ube ni kih na raz li nih rav neh, lek si ko nih, pri ro ni kih in turi sti nihvod ni kih. To je bilo obse no in dra go ce no delo, na pod la gi kate re ga je bila izde la na obse na pre gled -ni ca z ne kaj ve kot 5000 ime ni. Gre za sez nam naj po go ste je rab lje nih ekso ni mov, ki naj bi postalpomem ben refe ren ni vir, iz kate re ga bodo lah ko rpa li pis ci ube ni kov, znans tve nih, stro kov nih in dru -gih lan kov, sno val ci slo ven ske ga pra vo pi sa in vsi, ki jih ta prob le ma ti ka zani ma.

Av tor ji knji ge so se obrav na ve slo ven skih ekso ni mov loti li izjem no skrb no in podrob no. Izde la li sovrsto pre gled nic, ki so jih opre mi li z ve li kim te vi lom kazal cev. Teh bi bilo lah ko e ve, a raz po lo lji vipro stor tega al ne dopu a. e pose bej je raz ve se lji vo, da so izde la li pose ben atlas ekso ni mov, sajso zara di la je in natan nej e pro stor ske pred sta ve vsa obrav na va na ime na izpi sa na ozi ro ma ume -e na na barv nih, lepo obli ko va nih zem lje vi dih, izde la nih z me to do lo gi jo GIS-ov. To je nov pri stop, kidoslej, koli kor nam je zna no, ni bil upo rab ljen v e nobe ni sorod ni pub li ka ci ji. Osred nji del mono gra fi -je je pre gled ni ca s sez na mom 3818 naj po memb nej ih ekso ni mov, ki jo dopol nju je kraj a pre gled ni cas sez na mom dobrih 350 naj bolj uve ljav lje nih alter na tiv nih ekso ni mov.

dr. Milan Oro en Ada mi

9



1UVOD

Pri u jo a mono gra fi ja je nasta la na pod la gi tri let ne ga a pli ka tiv ne ga razi sko val ne ga pro jek ta, ki staga sofi nan ci ra li Jav na agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je ter Slo ven ska aka de -mi ja zna no sti in umet no sti.

Prob le ma ti ka zem lje pi snih imen in z nji mi ekso ni mov zara di obut lji vo sti pri do bi va med na rod ni pomen.Ob tem se kre pi vlo ga med na rod nih stro kov nih zdru enj, kakr no je leta 1959 v ok vi ru Orga ni za ci jezdru e nih naro dov usta nov lje ni UNGEGN (UnitedNationsGroupofExpertsonGeographicalNames,slo ven sko Sku pi na izve den cev Zdru e nih naro dov za zem lje pi sna ime na), ki usmer ja med na rod no dejav -nost na podro ju zem lje pi snih imen. Zara di la je komu ni ka ci je si stro kov nja ki UNGEGN-a pri za de va moza stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen. Zna nja vse sko zi rpa mo tudi z ude le bo na med na rod nih seminar -jih in kon fe ren cah, kjer testi ra mo naa spoz na nja in o njih poro a mo naj bolj kom pe tent nim stro kov nja komv sve tov nem meri lu.

Za zdaj je raba ekso ni mov nee not na, eprav smo z ana li zo zbra ne ga gra di va ugo to vi li, da se raz -li ke sa so ma ven dar le posto po ma zmanj u je jo. Pri u jo a pub li ka ci ja naj bi bila pomem ben pris pe vekk na dalj nje mu poe no te nju rabe slo ven skih ekso ni mov. Z ugo tav lja njem eti mo lo gi je podrob ne je obde -la nih ekso ni mov smo pri pra vi li gra di vo za nji ho vo dokon no stan dar di za ci jo, z nji ho vim siste ma ti nimbele e njem pa smo poskr be li, da ta pomem ben seg ment slo ven ske ga jezi ka ne bo uto nil v po za bo.Z re zul ta ti razi ska ve ne pris pe va mo le k ohra nja nju jezi kov ne dedi i ne kot pomemb ne ga vidi ka naekul tur ne dedi i ne, ampak tudi k ohra nja nju nacio nal ne iden ti te te. Poe no te nje v jav ni, stro kov ni in znans -tve ni rabi bo omo go i lo povsem ned voum no iden ti fi ka ci jo poi me no va nih posa mez nih poja vov in objek tov.

V ok vi ru razi sko val ne ga pro jek ta smo opra vi li siste ma ti no obde la vo dokaj obse ne ga kor pu sa naj -po go ste je upo rab lja nih slo ven skih ekso ni mov. Vzpo stav lje na zbir ka z do bri mi 5000 po drob no obde la ni miekso ni mi in s kar 36 ru bri ka mi je kamen ek v mo zai ku nacio nal nih zbirk, ki ga bo mogo e neneh nodopol nje va ti in iz nje ga rpa ti infor ma ci je o sta nju rabe slo ven skih ekso ni mov.

Iz pri a na asni kar ska raba teh imen je opr ta na dobri dve sto let ji, kar to graf ska raba pa na sto let -je in pol dol go tra di ci jo. Podrob no smo obde la li prob le ma ti ko rabe podo ma e nih tujih zem lje pi snih imenv vseh pomemb nej ih slo ven skih atla sih sve ta, rabo ekso ni mov smo zaje ma li tudi v zem lje pi snih ube -ni kih na raz li nih rav neh, lek si ko nih, pri ro ni kih in turi sti nih vod ni kih. Na pod la gi teh preu i tev smozbir ko ekso ni mov ople me ni ti li z ne ka te ri mi dru gi mi pogo sto rab lje ni mi ekso ni mi, med kate ri mi ima jo poseb -no mesto ime na zgo do vin skih nase lij, pokra jin in dru gih poja vov.

Na pod la gi temelj ne pre gled ni ce z ek so ni mi smo pri pra vi li sez nam naj po go ste je rab lje nih imen, kije pred stav ljen v pri u jo i znans tve ni mono gra fi ji. Rau na mo, da bo ta posta la pomem ben refe ren nivir, iz kate re ga bodo lah ko rpa li pis ci ube ni kov, znans tve nih, stro kov nih in dru gih lan kov, sno val cislo ven ske ga pra vo pi sa in vsi, ki jih ta prob le ma ti ka zani ma. Olaj a no in bolj uin ko vi to bo delo lek tor -jev. Pri prav lje no imen sko gra di vo bo lah ko zapol ni lo vrze li v slo var skem delu slo ven ske ga pra vo pi sa.Siste ma ti no preu e ni slo ven ski ekso ni mi bodo pris pe va li k bolj kako vost ne mu pou ku geo gra fi je naosnov no ol ski, sred nje ol ski in uni ver zi tet ni rav ni ter dru gih pro stor skih ved na uni ver zi tet ni rav ni. Pub -li ci ra ni sez nam pri po ro lji vih ekso ni mov bo obo ga til tudi med na rod no zaklad ni co tovrst nih imen in postaldel sve tov ne jezi kov ne dedi i ne.

Knji ga je sestav lje na iz treh delov. Prve ga, uvod ne ga bi lah ko v gro bem ozna i li kot bese dil ne ga.Sestav lja jo ga teo ret sko-me to do lo ka raz mi lja nja o ek so ni mih s pou dar kom na raz la gi temelj nih poj -mov, rabi ekso ni mov, nji ho vem zaje mu in izbo ru za zasno va no zbir ko ekso ni mov ter pred sta vi tev ana li zepogost no sti nji ho ve ga pojav lja nja. Bese dil ni del zaklju u je ta peto in esto poglav je, ki sta nekak navez na le na k preo sta li ma delo ma mono gra fi je. Peto podrob ne je pred stav lja rubri ke, ki sestav lja jo pre -gled ni co z naj po go ste je rab lje ni mi ime ni. Ta pre gled ni ca sestav lja dru gi del knji ge, ki bi ga lah ko ozna i likot tabe la ri ne ga. Pre gled ni co s sez na mom naj po go ste je upo rab lja nih ekso ni mov dopol nju je kraj a pre -gled ni ca s sez na mom dobrih 350 naj bolj uve ljav lje nih alter na tiv nih ekso ni mov. Tret ji del knji ge jekar to graf ski. Sestav lja jo ga zem lje vi di, na kate rih so pri ka za ni vsi ekso ni mi iz dalj e pre gled ni ce v ta -

10

be la ri nem delu pub li ka ci je. Zasno va gra fi ne ga pri ka za ekso ni mov je raz lo e na v e stem, zad njempoglav ju bese dil ne ga dela mono gra fi je.

1.1PREU E VA NjE EKSO NI MOV V SLO VE NI jI

Zgo do vin ski oris doku men ti ra nih zaet kov pojav lja nja ekso ni mov v slo ven i ni je poda la jezi ko slov -ka Ire na Orel (2003). Ugo tav lja, da se je nava ja nje podo ma e nih tujih zem lje pi snih imen v slo ven i nimo no pove a lo z raz vo jem pub li ci sti ke in s po sre do va njem aktual nih novic na pre lo mu iz 18.v 19. sto let je. Ob takrat nem pomanj ka nju pra vo pi snih pra vil o pi sa nju last nih imen in e zla sti imen tuje -ga izvo ra ne pre se ne a, da je bila spr va raba podo ma e nih tujih zem lje pi snih imen pre cej nee not na,kar se je odra zi lo v te vil nih imen skih raz li i cah, tako ime no va nih dvoj ni cah. Do sre de 19. sto let ja sobile besed ne dvoj ni ce podo ma e nih tujih zem lje pi snih imen vei no ma odvi sne od rabe aso pi snih virovv raz li nih jezi kih, ven dar jih gre pri pi sa ti tudi neu sta lje no sti rabe v slo ven i ni, zato jih je mogo e naj tiv is tem let ni ku ali celo v isti te vil ki dolo e ne ga aso pi sa (Orel 2003, 47).

Prvi geo graf, ki je sistem sko opo zo ril na tea ve pri zapi so va nju tujih kra jev nih imen, je bil Anton Melik(1928). V tem asu se je prob le ma ti ke podo ma e va nja tujih zem lje pi snih imen dotak nil tudi slo ven ski pisateljJosip Bri nar (18741959). V svo jem delu Slo var ek zem lje pi snih imen, njih izvor in pomen (1928) meddru gim raz glab lja tako le: Zemljepisnaimena,posebnotujezvenea,sovolahdomalatakastrailakakorgoleletniceindrugatevila,kisijihmladinanemoretakovglavovbiti,dabitrajnovspominuostala.Doklerjezemljepisnoimeskupinaistotujezveneihglasov,jeresteavno,takogolo,polzko bese-dovspominuobdrati;zakajnikjerniopore,nikjerkljukicevgozdumiselnihpredstav,kamorbisenovpojemobesilintrajnozasidral.Alikolikobrigepovzroajouiteljuraznakitaj ska imena,predense jihuencidodobrazapomnijo!Kakoudovitokinezarskozveneimena:Tong-king, Si-kjang, Pe-king, Nan-hai!Akojimpapojasnimo,dapomeni:tong=vzhod,si=zahod,pe=sever,nan=jug,king=prestolnica,kjang=reka,hai=morje,brseuencemodproiinsiveliko laezapomnijo,dajeTong-king=vzhod-naprestolnica,Si-kjang=zahodnareka,Pe-king=severnaprestolnicainNan-hai=junomorje.

Pr vim zapi som je sle dil kar dolg pre mor, ki ga je s lan kom Onaelihzapisavotujihgeografskihimen (1969) kon al Jakob Med ved. la nek je nastal v po ve za vi z nje go vim ured ni ko va njem Veli ke gaatla sa sve ta (1972), ki ga je kot prvi komer cial ni atlas na kar to graf skih pod la gah lon don ske ga zavo daGeo grap hi cal Pro jects in nem ke kar to graf ske hie Ber tel smann izda la zalo ba Mla din ska knji ga. V njemje pre va ja lec in ured nik Jan ko Moder obja vil prvi zajet nej i znans tve ni la nek o ek so ni mih pri nas, v ka -te rem je ekso ni me tipi zi ral gle de na nain podo ma e va nja (Mo der 1972; glej tudi pod po glav je 5.5).

Za tem je mini lo ve kot pol dru go deset let je do nasled nje ga pris pev ka o ek so ni mih, Lovren a ko -ve ga (1987) pre gle da imen drav in odvi snih oze melj z naj vi jo stop njo avto no mi je ozi ro ma mo nost josamood lo be za pri do bi tev neod vi sno sti. Ta tema ti ka se je poz ne je e ve krat poja vi la v geo graf ski perio -di ki (Per ko 1996a in 1996b; Klad nik in Per ko 2007).

V de vet de se tih letih prej nje ga sto let ja se je ukvar ja nje z ek so ni mi poglo bi lo, kar sov pa da z osamos -vo ji tvi jo Slo ve ni je in s te snej i mi med na rod ni mi sti ki v ok vi ru UNGEGN-a. Poja vi li so se prva raz mi lja njao po tre bi po nji ho vi stan dar di za ci ji (Klad nik 1995), pa tudi prvi ime ni ki (Oro en Ada mi 1997; Klad nik 1999in 2001). Ob tem so se zae li vrsti ti pris pev ki o de fi ni ci ji izra zov ekso nim in endo nim (Per ko 2002; Klad -nik 2009a in 2009b; Klad nik in Urbanc 2011), tipo lo gi ji slo ven skih ekso ni mov (Klad nik 2007d), pre gle duekso ni mov in podo ma e va nju tujih zem lje pi snih imen v slo ven skih atla sih sve ta (Klad nik 2006 in 2007b),e pose bej podrob no pa v naj sta rej em slo ven skem atla su sve ta Atlan tu (Klad nik 2005b) ter slo ven skihatla sih sve ta, ki so iz li do dru ge sve tov ne voj ne ozi ro ma med njo (2007e). Na tem mestu mora mo ponovnoome ni ti jezi ko slov no tu di jo o zem lje pi snih ime nih v slo ven skem aso pis ju do sre de 19. sto let ja (Orel 2003).

Iz la so temelj na dela s po drob no opre de lje ni mi jezi ko slov ni mi, zgo do vin ski mi in social ni mi, vidi kipodo ma e va nja tujih zem lje pi snih imen ter pre gle dom za to zadol e nih med na rod nih in doma ih teles(Klad nik 2006 in 2007c). Ob tem so se poja vi li tudi pris pev ki o gla sov nem doma e nju tujih zem lje pi -snih imen in ustrez ni lati ni za ci ji imen v iz vor no nela ti ni nih pisa vah (Po ga nik 2003 in 2005). Objav ljen

11



je bil zapis z ana li zo ustrez no sti nabo ra tujih zem lje pi snih imen v Slo ven skem pra vo pi su 2001 (Klad -nik 2005a). Oprav lje ne so bile prve poglob lje ne ana li ze o poz na va nju slo ven skih ekso ni mov (Klad nikin Bole 2012), prav tako je bila izve de na pri mer jal na ana li za o zna il no stih rabe ekso ni mov v ne ka te -rih evrop skih jezi kih (Klad nik 2007a). Opa zen je tudi slo ven ski pris pe vek pri raz re e va nju muko trp ne gaimen ske ga spo ra med Japon sko in Ju no Kore jo gle de ustrez no sti ekso ni mov Japon sko ozi ro ma Vzhod -no mor je (Oro en Ada mi 2004). Ome ni mo e pris pe vek San di ja Ber ka (2001) o tu je je zi nih ustrez ni cahza slo ven ska zem lje pi sna ime na, ki obrav na va tako tuje ekso ni me za ime na na ozem lju Repub li ke Slo -ve ni je in slo ven ska ime na v za mejs tvu kot slo ven ske ekso ni me za tuje je zi na ime na v za mejs tvu.

1.2NEKAj SOROD NIH tUjIH PUB LI KA CIj

Po sa mez ni ki in sku pi ne stro kov nja kov v na cio nal nih tele sih za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imene sko raj dve deset let ji oba sno izda ja jo pub li ka ci je s sez na mi ekso ni mov. Popol ne ga pre gle da o nji -ho vem izha ja nju sicer nima mo, smo pa ob aktiv nem sode lo va nju v UNGEGN-u pri do bi li nekaj knjig inbro ur, ki jih na tem mestu na krat ko pred stav lja mo, saj so ne nazad nje bile tudi zgled pri u jo i slo -ven ski mono gra fi ji. Opaz no je, da se posa mez na dela med seboj kar pre cej raz li ku je jo, seve da pa jimje sku pen sez nam ekso ni mov v je zi kih drav, kjer so iz la.

Med deli, ki jih ana li zi ra mo, je, e izv za me mo v na da lje va nju pred stav lje no polj sko knji no zbir ko,naj sta rej a fin ska knji ga o ek so ni mih (Ha ku li nen 1996). Poseb na tea va pri nje nem razu me va nju je dejstvo,da je napi sa na izklju no v fin i ni. Sestav lja jo osem delov: pred go vor, zapis o zem lje pi snih ime nih (splo -no, o ek so ni mih, ustre zen zapis, lati ni za ci ja), kra ti ce drav, sez nam ekso ni mov, raz vr e nih po pomen skihtipih (tudi ti so raz vr e ni po abe ced nem zapo red ju), ime na drav, ime na odvi snih oze melj, sez nams prib li no 900 zem lje pi sni mi (ob noi men ski mi) izra zi ter na kon cu ve je zi no imen sko kazalo, v ka -te rem je zapi sa no okrog 3400 fin skih ekso ni mov. eprav ekso ni mi, ki sestav lja jo jedro pub li ka ci je, nisozapi sa ni v ob li ki pre gled ni ce, smo zara di la je pri mer ja ve z dru gi mi deli rubri ke zapi sov ven dar le pri -pra vi li tabe la ri no (pre gled ni ca 1).

Leto za fin sko knji go o ek so ni mih je iz la slo va ka pub li ka ci ja SlovenskvitnzvygeografickchobjektovleiacichmimozemiaSlovenskejrepubliky, kar bi lah ko pre ved li kot Slovakaimenazem-ljepisnihpojavovzunajozemljaSlovakerepublike (Haj i kov in Kovov 1997). Kraj e mu uvo du sle diangle ki pov ze tek, temu pa osred nji del s ta be la ri nim nabo rom slo va kih ekso ni mov (pre gled ni ca 2).V na da lje va nju je e sez nam s slo va ki mi ime ni zem lje pi snih poja vov na ozem ljih sosed njih in bli njihdrav, kjer so Slo va ki narod nost na manj i na (Av stri ja, Bol ga ri ja, Hrva ka, Madar ska, Polj ska, Romu -ni ja, Srbi ja in rna gora, Ukra ji na). Sle di sez nam upo rab lje ne lite ra tu re, temu pa tabe la ri ni sez namzgo do vin skih slo va kih ekso ni mov in povsem na kon cu e sez nam kraj av in kra tic. V pub li ka ci ji je nave -de nih prib li no 2200 ak tual nih slo va kih ekso ni mov, zgo do vin skih ekso ni mov je 76.

Pre cej bolj dode la na je e ka pub li ka ci ja Indexeskhexonym s pod na slo vom Standardizovanpodoby,varianty, slo ven sko Indeksekiheksonimov;Standardiziraneoblikeinnjihoverazliice (Berneks so de lav ci 2006). Obse ne mu uvo du sle di pred go vor, temu pa dvo je zi na e ko-an gle ka raz la ga struk -tu re zapi sa posa mez nih izto nic. e ko-an gle ki slo var izbra nih zem lje pi snih izra zov v na da lje va njuvse bu je 31 ob noi men skih izra zov, ki se naj po go ste je pojav lja jo kot deli zem lje pi snih imen. Osred njidel pub li ka ci je je tabe la ri ni zapis s prib li no 2300 ek so ni mi (pre gled ni ca 3), pri emer so ob stan dar -di zi ra nih nave de ne tudi nji ho ve alter na tiv ne obli ke. Z le e o pisa vo so zapi sa ni zasta re li ozi ro ma esko raj povsem pozab lje ni e ki ekso ni mi, kakr ni so na pri mer Celo vec za pre stol ni co avstrij ske dee -le Koro ke, Barout za nem ki Bayreuth in Bla tensk jeze ro za madar ski Bala ton, slo ven sko Blat nojeze ro. Za pre gled ni co so nave de ne kode drav in glav nih odvi snih oze melj ter kode jezi kov. Poseb -na vred nost pub li ka ci je so gra fi no pona zor je ni ekso ni mi, ki so pri ka za ni na 39 zem lje vi dih, objav lje nihna 34 stra neh. Meri la zem lje vi dov so pri la go je na gosto ti pri ka za nih imen, raz le nje nih na 27 raz li nihtipov (glav no mesto, dru ga nase lja, reka, pre kop, slap, jeze ro, mo vir je, lede nik, mor je, pre liv, zaliv, gora,jama, doli na, pre laz, gorov je ozi ro ma pogor je, niav je, pu a va, otok ozi ro ma oto je, polo tok, rt, zemeljska

12

13

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 24Pregled

nica

1:V

sebina

zap

isapo

samez

nihizton

icvfins

kiknjigio

ekson

imih(izto

nice

dejan

skoniso

preds

tavljene

voblikitab

ele;

Hak

ulinen

199

6).

ek so

nim

dr a

vaor

i gi n

al no

ime

an gl

e ko

(en)

fran c

o sko

(ra)

nem k

o (sa)

Aa s

ia (m

aa no

sa)

Asia

Asie

Asie

n

Ab h

a sia

(alu

e)G

eor g

iage

Apha

zet h

ive

Abha

zi ja

Akk h

a zia

Abk h

a zie

Abc h

a sie

n

Ab q

aiq (ljy

kentt)

Sau d

i-Ara

bia

arBu

qayq

Ab qa

iq

Abr

uz zi

en A

pen n

ii nit (vuo

ri sto)

Ita lia

itAp

pen n

i no Ab

ruz z

e se

Abruz z

i Ape

n ni n

esAb

ruz z

isc h

er Ape

n nin

Abu

Dha

bi (alu

e)Ar

a bie

mii r

i kun

nat

Abu Zaby

Abu Dh

a bi

Abou

Dha

biAb

u Sa

bi

Pregled

nica

2:V

sebina

inoblikaza

pisa

vslova

kip

ublikac

ijioekson

imih(H

ajiko

vin

Kov

ov

19

97)

nzov

druh

obj

ek tu

lo ka

ci ja

slo ve

nsk

vit

rad. j

az.

ofi cil

nytt, ze

mie

kont.

ze m

e pis. sr

ad ni

cez..z.d.

12

34

56

7

A Abruzzy

tal.

Ap pe

n ni n

o Ab

ruz z

e se;

Abruz

zipoh.

Ta lia

n sko

Eu42,10 s

13,35

v

Ab Zab

arab.

Ab Dh

a bi

m.

Spo j

en

arabsk

emirty

z.

24,28 s

54,25

v

Ada m

ausk vyso

i na

angl.

Ada m

a wa

poh.

Ka m

e run, N

igr

iaAf.

7,30

s13,00

vfr.

Ada m

a o ua

Ada m

ov m

ost

angl.

Adam

's Br

id ge

i ja

In di

a, S

ri La

n ka

z.

9,08

s79,30

vhi

nd.

dam

Kpul

sinh.

Adam

g pl

ama

ta m

il.C

tu

Ada r

ov mys

mys

Ant.

71,30 j.170,24

v.

ime

pomen

skitip

loka

cija

slov

ako

urad

nije

zik

urad

nodra

va,o

zemlje

celin

ako

ordina

teirin

ado

lina


14

Pregled

nica

3:V

sebina

inoblikaza

pisa

ve

kipub

likac

ijioekson

imih(leg

enda

:Aar

a st

an

dar d

i zi ra

ni e

kso

nim; /N

e gev

alte

r na

tiv n

i eks

o n

im,

ki n

i sta

n da

r di z

i ra

n;A

bch

zieza

sta

re li

eks

o n

im, k

i se

red k

o r

abi, n

est

an

dar d

i zi ra

n;

en

na

i M

adr

sn

ova

izto n

i ca

s k

a zal k

o n

a sta

n da

r di -

zi ra

ni e

kso

nim)(Bern

ekssod

elav

ci200

6).

e sk

e ek

so nim

kod z

emi

map

aob

jekt

ofi cil

ni nz

evzemp

isn

k

a ()

dlka

()

Aar

aCH

10e

kaAa

re [d

eu]; Aa

r [fr

a]4735'N

813'E

Abc

ha sk

o/Ab

chz

ieGE

20z

emi

Apsny [abk]; Spxa

ze ti [k

at]

43N

41E

Abi

dan

CI18

sdl

oAb

id ja

n519'N

401'W

Abr

uzy

IT12

poho

Abruz z

i

Ab

Dha

b/Ab

Zab

AE

22z

em,

sdl

oAb

aby

ek

ieks

onim

koda

drav

eze

mlje

vid

pomen

skitip

urad

noim

eko

ordina

teirin

ado

lina

Pregled

nica

4:P

rilag

ojen

apreg

ledn

icazvseb

inoinoblikoza

pisa

vpoljskipub

likac

ijioekson

imih(k

rajav

eoz

nau

jejotipe

objek

tov,drav

einje

zike

;trl.pom

enitrans

literira

nooziromapre

rkov

anolatin

izira

nooblikoza

pisa

orig

inalne

gaim

ena,trb.panjen

otra

nskribira

noobliko)

(Krauz

e-To

mcz

ykin

Kon

drac

ki199

4a).

naz w

a polsk

ob

iekt

pastw

anaz w

a ory g

i nal

na

Ady g

arz.

W.

Adi g

e

Alandz

kie,

Wyspy

w-y

Fin.

Ah ve

nan m

aa (f

in.)

land (szw.)

Alpy

g-y

Aus., F

r., N

iem., S

ow., Szwa

jc., W

.Al

pes (fr.)

Al pe

n (n

iem.)

Alpe

(sowe

n.)

Alpi

(w.)

Ar go

lidz k

a, Z

ato k

azat.

Gr.

trl. A

rgo l

iks

klpo

strb. A

rgo l

i kos

kol

pos

Awenty

nwz

g.W.-Rz

ymM

ons Av

en ti nus

(ac.)

Aven

ti no (w.)

poljsko

ime

objekt

dra

veoriginalno

ime

kosa, dra va, odvi sno ozem lje, uprav na eno ta, narod ni park, zgrad ba), ki so pre poz nav ni po raz li nitipo gra fi ji in bar vi zapi sov. Pub li ka ci jo zaklju u je sez nam upo rab lje ne in pri po ro e ne lite ra tu re.

Na podro ju objav lja nja zbirk ekso ni mov in dru gih zem lje pi snih imen so sko raj zago to vo naj bolj pri -za dev ni Polja ki. Ti red no pub li ci ra jo dela, ki jih pri prav lja Komi si ja za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imenzunaj polj skih meja pri Mini strs tvu za izo bra e va nje. Leta 1994 je zae la objav lja ti zbir ko Polskienazwygeograficznewiata, slo ven sko Poljskazemljepisnaimenasveta.

Njen prvi zve zek ima naslov Europa(bezEuropywschodniey), po nae Evropa(brezvzhodneEvrope).Tako kot osta le zvez ke, pri pri pra vi kate rih je sode lo va lo okrog 20 stro kov nja kov, sta ga ure di la Iza bel laKrau ze-Tomczyk in Jerzy Kon drac ki. V njem pred go vo ru in uvo du sle di sez nam kra tic, zatem pa je e prvivse bin ski sklop z ime ni drav, poli ti nih in uprav nih enot, zgo do vin skih pokra jin in mest, a le tistih, za katereso v rabi polj ski ekso ni mi. Tako sta na pri mer v pr vo na ve de ni dra vi Alba ni ji nave deni le ime ni Korc za inSzko dra za mesti in uprav ni eno ti z ori gi nal ni ma ime no ma Kor a ozi ro ma Kor ter Shko dra ozi ro ma Shkodr.

Dru gi vse bin ski sklop ime n narav no geo graf skih objek tov sestav lja jo tabe la ri ni zapi si polj skih ekso -ni mov z zna a jem hidro ni mov in oro ni mov (pre gled ni ca 4; v njej je pri ka zan name no ma pri la go jen naborimen). Hidro ni mi se na pri mer le ni jo na zali ve in oi ne ter jeze ra, reke in pre ko pe, oro ni mi, kamor souvr sti li ime na oto kov, oto ij, polo to kov, poje ze rij, obre ij, goro vij, hri bo vij, gri e vij, pla not, vrhov in prelazov,kot lin, nia vij, rav nin, dolin in sotesk, pa so pred stav lje ni regio nal no, po glav nih delih Evro pe: sever ni,zahod ni in ju ni. Sled nja je na pri mer nada lje raz de lje na na Iber ski, Ape nin ski in Bal kan ski polo tok.

V na da lje va nju so pred stav lje ni poseb ni ekso ni mi, med kate ri mi pre vla du je jo zna na ime na, ki sosestav ni deli mest, na pri mer ime na rim skih gri ev, ime na, ki so pod la ga ob noi men skim zem lje pi snimizra zom, na pri mer Pol der in Wiel ki Gej zer, ime na zna nih stavb, ulic ter ave nij in podob no. Nasled njipoglav ji sta name nje ni zapi so ma polj skih imen na ozem lju e ke ga dela le zi je in na seve ru Slo vake.Poseb no poglav je je name nje no polj skim ekso ni mom na obmo ju nor ve ke ga oto ja Spits ber gi ozi ro -ma Sval bard. Pub li ka ci jo zaklju u je imen sko kaza lo z vse mi obrav na va ni mi polj ski mi ekso ni mi. Sku pajje v njej prib li no 1540 ek so ni mov.

Dru gi zve zek je name njen pred sta vi tvi polj skih ekso ni mov v vzhod ni Evro pi in Azi ji (Krau ze-Tomczykin Kon drac ki 1996). Zasno van je povsem ena ko kot prvi zve zek, v njem pa je prib li no 2850 ek so ni -mov. Tret ji zve zek obrav na va polj ske ekso ni me v Afri ki, Sever ni in Ju ni Ame ri ki, Avstra li ji in Ocea ni jiter na Antark ti ki (Krau ze-Tomczyk in Kon drac ki 1994b). Vse bu je prib li no 1300 ek so ni mov. Zad nji, etr tizve zek obrav na va polj ska ime na ocea nov in morij (Krau ze-Tomczyk in Kon drac ki 1994c). Poleg hidro -ni mov obrav na va tudi pod mor ski relief, gra di vo pa je pred stav lje no po posa mez nih ocea nih, pri emersta pri Atlant skem pose bej izpo stav lje ni Balt sko in Sre do zem sko mor je. Poseb no poglav je vse bu je polj -ska ime na pomemb nej ih mor skih tokov. Sku paj je v knji gi 373 imen.

e sete je mo v vseh ti rih zvez kih obrav na va no te vi lo imen ozi ro ma po nji ho vi naved bi polj skihekso ni mov, pri de mo do te vil ke dobrih 6000.

S tem pa polj ska pri za de va nja po pred sta vi tvi polj skih ekso ni mov e zda le niso doi ve la epi lo ga.Komi si ja za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen zunaj polj skih meja je v pr vem deset let ju 21. sto let ja pri -pra vi la novo zbir ko Nazewnictwogeograficznewiata, slo ven sko Svetovnazemljepisnaimena, ki josestav lja kar dva najst zvez kov (med mre je 1). Leta 2004 so iz li zvez ki Ame ri ka, Avstra li ja in Ocea -ni ja, Bli nji vzhod ter Afri ka, leto zatem zvez ki Ju na Azi ja, Osred nja Azi ja in Zakav kaz je ter Belo ru si ja,Rusi ja in Ukra ji na, leta 2006 zvez ki Jugovz hod na Azi ja, Antark ti ka in Vzhod na Azi ja, leta 2008 zve zekMor ja in ocea ni, leta 2009 zve zek Evro pa 1. del in leta 2010 zad nji zve zek z na slo vom Evro pa 2. del.

Pri pri pra vi pub li ka cij v zbir ki so sode lo va li te vil ni stro kov nja ki s po dro ja geo gra fi je, zgo do vi ne,jezikoslov ja in kar to gra fi je. V vseh je pred stav lje nih kar okrog 53.000 zem lje pi snih imen, med kate ri mije pri b li no 10.000 ek so ni mov, ki jih je Komi si ja za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen zunaj polj skih mejatudi stan dar di zi ra la, s i mer tudi pri po ro a nji ho vo rabo. V pub li ka ci jah so pri prav lje ni sez na mi zem lje -pisnih izra zov za kar 72 raz li nih jezi kov, za 28 je zi kov so nave de ni lati ni za cij ski klju i, za osem naj -po membnejih pa tudi pra vi la izgo var ja ve. Vsi zvez ki so v .pdf for ma tu pro sto dostop ni na splet ni straniKomi si je (medmreje 1).

15



2EKSO NI MI IN PODO MA E NA tUjA zEM LjE PI SNA IME NA

Zem lje pi sno ime je last no ime nase lij, delov zemelj ske ga povr ja, nebe snih teles, stvar no ime palast no ime usta nov, orga ni za cij, pod je tij, ki je po defi ni ci ji usta lje no in ned voum no iden ti fi ci ra ter indi -vi dua li zi ra kake ga izmed nate tih objek tov (Fur lan, Glo an ev, ivic-Du lar 2000, 75). Vsa ko zem lje pi snoime je veza no na stro go dolo en zem lje pi sni objekt. Nasta ne na dolo e ni to ki asov ne osi in na natan -ko dolo e nem jezi kov nem ozem lju (i vic-Du lar 1988, 55). Celo to vseh zem lje pi snih imen na sve tu inv vseh jezi kih deli mo na endo ni me in ekso ni me (Klad nik 2007c, 11).

En do nim je ime od zno traj ( = zno traj), ekso nim pa ime od zunaj ( = brez, to je zunaj).Ljud je so od nek daj poi me no va li poja ve iz ene od teh dveh loka cij, torej od zno traj ali od zunaj, odvisno,ali ivi jo na obmo ju poi me no va ne ga poja va ali pa nanj gle da jo iz dolo e ne raz da lje (Klad nik 2009a, 24).Na 20. za se da nju UNGEGN-a leta 2000 v New Yor ku sta bili za izra za endo nim in ekso nim spre je ti nasled -nji kon ni defi ni ci ji (Kad mon 2007):Endonim jeimegeografskegapojavavenemodjezikovzobmoja,kjerjetapojavzastopan.Pri-meri: Vrnasi(neBenares),Aachen(neAixla-Chapelle),AlUqur(neLuksor),Teverya(neTiberias).

Eksonim jezemljepisnoimevdoloenemjezikuzageografskipojavzunajobmoja,kjerimatajezikstatusuradnegajezika,inserazlikujeodimenavuradnemjezikualiuradnihjezikihobmoja,kjerjetaobjektoziromapojavzastopan.Primeri:WarsawjeanglekieksonimzaWarszawa,Londresfran-coskizaLondon,MailandnemkizaMilano.UradnolatiniziranendonimMoskvazaMockanieksonim,kottudinepinjinskizapisBeijing,medtemkojeeksonimimePeking.Zdrueninarodipriporoajominimaliziratiraboeksonimovvmednarodnikomunikaciji.Glejtuditradicionalnoime.Oba izra za sta vklju e na tudi v novo izda jo Slo var ja izra zov za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen

s 375 izra zi, ki je bila natis nje na v kar 20 je zi kih.V stro kov ni lite ra tu ri in jezi kov ni prak si sta defi ni ci ji poj mov ekso nim in podo ma e no tuje zem lje pi -

sno ime na rav ni sopo men ke ozi ro ma bli zu po men ke. Neka te ri namre podo ma e nih tujih zem lje pi snihimen, ki se od ori gi nal nih raz li ku je jo samo v rabi dia kri ti nih zna menj, poseb nih rkov nih zna kov, neupo -ra bi veza jev ali le nov in podob no ne te je jo k ek so ni mom (Klad nik 2007c, 26). Spet dru gi k ek so ni momne uvr a jo ekste ri to rial nih zem lje pi snih imen, ki jim ne more mo opre de li ti drav ne pri pad no sti, torejzem lje pi snih imen ocea nov in morij, pod mor skih relief nih oblik in imen na Antark ti ki, pa tudi zunaj ze -melj skih ali ekstra te re sti nih objek tov in poja vov.

2.1DEfI NI CI jE EKSO NI MA

Pri raz me je va nju endo ni mov in ekso ni mov je tre ba upo te va ti tri raz li ne prvi ne (Klad nik 2009a):iden ti fi ka ci jo poja va (funk ci ja zaz na va nja),poi me no va nja tega poja va (funk ci ja jezi ka),raz vr a nje tega ime na med endo ni me ali ekso ni me (funk ci ja bli i ne ozi ro ma raz da lje).

Opre de li tev, da je nekaj na Zem lji nem povr ju pojav, je stvar lo ve ko ve zaz na ve. e to zau ti doloenaskup nost, se bo ver jet no poja vi la potre ba po nje go vem poi me no va nju, kar ima za posle di co nasta nek zem -lje pi sne ga ime na. Pri nje go vi upo ra bi za ta pojav ima osred njo vlo go dolo en jezik. Opre de li tev, ali gre pritem za endo nim ali ekso nim, je odvi sna od raz da lje med jezi kov no skup nost jo in poi me no va nim pojavom.

Zaz na va se lah ko raz ir ja na raz li ne nai ne (Wood man 2009a). Gora, na kate ro se vzpe nja mo,ali potok, v ka te rem lovi mo ribe, sta lah ko za vei no opa zo val cev oit na poja va v do lo e nem kul tur -nem oko lju, ni pa nuj no, da jih kot tak na zaz na va jo tudi pri pad ni ki dru ge ga kul tur ne ga oko lja. To pazago to vo ne velja za uprav ne eno te ali dra ve. Te so ne do ta klji vi poja vi, ki so jih ustva ri li ljud je zara -di kre pi tve nji ho ve ga obut ka social ne ga reda in struk tu re; v tem pome nu so tudi bis tve no la je pred stav lji vikot prvin ska nara va. To jih uvr a v ka te go ri jo so cial nih kon struk tov, poj mov, ki so jih izna li ozi ro -ma skon strui ra li pred stav ni ki dolo e ne kul tu re ali dru be, obsta ja jo pa le zato, ker se ljud je dogo vornoobna a jo tako, kot da obsta ja jo.

16

Izra za endo nim in ekso nim sta raz me ro ma nova, saj ju nart no vklju u je jo in raz la ga jo eleUNGEGN-ovi slo var ji topo nim ske ter mi no lo gi je. Sploh prvi je izraz ekso nim leta 1957 uve del avstral -sko-bri tan ski geo graf Mar cel Aurous se au (Au rous se au 1957). V splo nih geo graf skih ter mi no lo kihslo var jih in splo nih enci klo pe di jah se naved bi in defi ni ci ji obeh izra zov dol go nista pojav lja li; ni ju nitiv zad nji izda ji vse po vsod a e ne Encyc lo pae die Bri tan ni ce iz leta 2004 (Kad mon 2007).

Prva urad no spre je ta defi ni ci ja izra za ekso nim je bila objav lje na v do ku men tu Teh ni na ter mi no lo -gi ja, name nje nem stan dar di za ci ji zem lje pi snih imen (Tech ni cal ter mi no logy1984), bolj zna nem kotSlo var t. 330: Eksonim jezemljepisnoimevdoloenemjezikuzatopografskiobjekt,geografskipojavzunajobmoja,kjerimatajezikstatusuradnegajezika,inserazlikujeodimenavuradnemjezikualiuradnihjezikihobmoja,kjerjetaobjektoziromapojavzastopan. V do ku men tu, ki vse bu je raz la ge175 ter mi nov, endo nim ni ome njen. Je pa sku paj z izra zom ekso nim vklju en med skup no 336 ter mi -ni v prvi izda ji Slo var ja topo nim ske ter mi no lo gi je (Klad nik 2007c).

Leta 1989 je bil na 14. za se da nju UNGEGN-a v e ne vi pred stav ljen izrael ski pris pe vek s pri pom -ba mi na Slo var t. 330, v ka te rem je bilo opo zor je no na neza dost no poe no te nost neka te rih defi ni cij,pre majh no natan nost raz lag, odve ne izra ze na eni stra ni in odsot nost neka te rih izra zov na dru gi, mednji mi tudi tak nih, ki so se v vsak da nji stro kov ni rabi e trd no uve lja vi li. Naj ve ji hibi Slo var ja pa naj bibili pomanj ka nje kon kret nih pri me rov in dejs tvo, da so bile defi ni ci je povsem pri la go je ne za hod nja -kim jezi kom. Zato je bilo na esti kon fe ren ci Zdru e nih naro dov o stan dar di za ci ji zem lje pi snih imenleta 1992 v New Yor ku skle nje no, da se pri pra vi ve je zi ni slo var topo nim ske ter mi no lo gi je, ki naj gala ni UNGEGN-ove Delov ne sku pi ne za topo nim sko ter mi no lo gi jo spro ti izpo pol nju je jo (Klad nik 2007c).

Izra za endo nim in ekso nim sta na videz zelo natan no opre de lje na. Kljub temu se pri raz vr a njuposa mez nih zem lje pi snih imen v eno od obeh imen skih kate go rij pojav lja jo dolo e ni prob le mi, pri emerje za neka te re mote e, da je dolo e no zem lje pi sno ime lah ko uvr e no v obe kate go ri ji hkra ti. Meni jonamre, da je posa mez no zem lje pi sno ime v do lo e nem jezi ku lah ko uvr e no le bodi si med endo ni -me bodi si med ekso ni me.

Tudi zara di tega je bila v ok vi ru UNGEGN-a us ta nov lje na Delov na sku pi na za ekso ni me. Pose bejivah ne raz pra ve o na ra vi endo ni mov in ekso ni mov pote ka jo na pri me rih ve na cio nal nih drav, kjer semed obe ma poj mo ma lah ko sple ta jo zani mi va raz mer ja, ki vzpod bu ja jo poglob lje na preu e va nja, terna rela ci ji poi me no vanj pro stra nih geo graf skih poja vov, ki sega jo ez ozem lja ve drav in se zato kotendo ni mi lah ko pojav lja jo v ve jezi kih. V zve zi s tem se uve ljav lja pojem pre k mej no ime (an gle kotransboundaryname), ki se je v urad nem doku men tu UNGEGN-a pr vi poja vil leta 2007 (Glos sary ofTerms2007), kjer je nje go va defi ni ci ja nave de na ob e 17 izra zih v tako ime no va ni a kal ni ci. ese bodo izka za li za povsem ustrez ne, bodo pred vi do ma dokon no vklju e ni v slo var sko gra di vo v eniod nasled njih izdaj slo var ja. V zve zi s po do ma e va njem tujih zem lje pi snih imen velja izpo sta vi ti e izrazzgo do vin sko ime.

Slo ven ske mu razu me va nju pri la go je ne tre nut no veljav ne defi ni ci je so (Glos sary of Terms2007):Ek so nim je zem lje pi sno ime za topo graf ski objekt ali geo graf ski pojav zunaj obmo ja, kjer ima jezik,

ki mu ekso nim pri pa da, sta tus urad ne ga jezi ka, in se raz li ku je od ime na v urad nem jezi ku ali urad nihjezi kih obmo ja, kjer je ta objekt ozi ro ma pojav, na pri mer angle ko ime Warsaw za polj sko ime Wars-zawa, fran co sko Londres za angle ko London, nem ko Mailand za ita li jan sko Milano, slo ven sko Dunajza nem ko Wien, slo ven ska Burgundija za fran co sko Bourgogne, Skalnogorovje za angle ko RockyMountains, Kitajska za kitaj sko Zhongguo.

En do nim je ime topo graf ske ga objek ta ali geo graf ske ga poja va v enem od jezi kov na obmo ju,kjer je ta objekt ozi ro ma pojav, in to ne gle de na rko pis in tran sli te ra cij ski klju, v ka te rem je zapi sano,na pri mer Vrnasi (ne Benares), Aachen (ne Aix-la-Chapelle), KrungThep (ne Bangkok), Yerus-halayim (ne Jerusalem), Ljubljana (ne Laibach).

Pre k mej no ime je ime topo graf ske ga objek ta ali geo graf ske ga poja va, ki se raz pro sti ra ez dveali ve drav. Pra vi lo ma so to reke in gorov ja, na pri mer An-Nl (slo ven sko Nil), derRhein (Ren), Cor-dilleradelosAndes (Andi) in theAlps (Alpe).

17



zgo do vin sko zem lje pi sno ime je zem lje pi sno ime, ki se upo rab lja samo v zgo do vin skih virih, aliga je poz ne je nado me sti lo dru go ime, na pri mer Luwi ga na za Ljubljana,Mona ko vo za Mnchen,Oksusza AmuDarja,Heles pont za Dardanele.

Prvo geo graf sko defi ni ci jo izra za ekso nim na obmo ju nek da nje Jugo sla vi je je e pred obja vo doku -men ta Teh ni na ter mi no lo gi ja, name nje na stan dar di za ci ji zem lje pi snih imen (Tech ni cal ter mi no logy1984)podal Miro slav Peter ca, ki je poro al, da se je posku a lo defi ni ci je OZN pri la go di ti jezi kov nim zna il -no stim srbo hr va i ne in jugo slo van ski topo nim ski prak si, pri emer so se med na rod ne defi ni ci je upo te va lele kot smer ni ce (Pe ter ca 1984). Oit no je, da se je Peter ca naslo nil na delov no raz li i co doku men taOZN, saj je e pred nje go vim urad nim izi dom zael pri prav lja ti ustrez no jugo slo van sko ter mi no lo gi jo.Ter mi no lo gi ja o stan dar di za ci ji zem lje pi snih imen (Pe ter ca 1982) vse bu je okrog 60 izra zov, med kate -ri mi je tudi raz la ga ekso ni ma: Zemljepisnoime,kisevtekoirabidoloenegajezikanairokouporabljazageografskiobjekt,kijezunajozemlja,kjerimatajezikstatusuradnegajezika,inserazlikujeodobli-ke,kiseuporabljavuradnemjezikualiuradnihjezikihdrave,vkaterijeobjekt.Rezultattranskripcijealitransliteracijenieksonim. Ob tem za ekso nim nava ja sopo men ki podo ma e no ime (sr bo hr va koudo ma e ni naziv) in tra di cio nal no ime. Iz defi ni ci je je raz vid no, da je ekso nim opre de ljen zelo ozko.

Na mo ni ir o in ojo defi ni ci jo ekso ni ma nape lju je Dra go Per ko (Per ko 2002): Slovenskiendo-nimisoslovenskazemljepisnaimenaznotrajslovenskegaetninegaozemlja,slovenskieksonimipaslovenskazemljepisnaimenanavsehostalihozemljih,eserazlikujejoodendonimovnatehozem-ljih.TakojeLjubljanaslovenskiendoniminLaibachnemkieksonimzaglavnomestoSlovenije,DunajpaslovenskieksoniminWiennemkiendonimzaglavnomestoAvstrije.NadrugistraniLondonnislo-venskieksonimzaanglekiLondon,sajseslovenskizapistegazemljepisnegaimenakljubdruganiizgovarjavinerazlikujeodzapisavanglekemjeziku.Medslovenskeeksonimevojempomenuspa-dajoleslovenskazemljepisnaimena,kisepovsemrazlikujejoodizvirnihendonimov,naprimerNemijazaDeutschlandaliCarigradzastanbul,virempomenupatudizemljepisnaimena,prevedenavslo-venino,naprimerSkalnogorovjezaRockyMountainsaliRumenarekazaHuangHe,podomaenaoziromaposlovenjenazemljepisnaimena,naprimerParizzaParisaliAvstralijazaAustralia,umetnazemljepisnaimena,kinimajoustrezneizvirneoblike,naprimerPanonskakotlinaaliAmazonskoniav-je,terrazlinekombinacijeprevedenih,podomaenih,umetnihinizvirnihzemljepisnihimen,naprimerNovaZelandijazaNewZealand,prikaterijeprvabesedaprevedenaindrugapodomaena,aliNovijuniWaleszaNewSouthWales,prikateremstaprvibesediprevedeni,tretjabesedapajedelizvir-negaendonima.

V Geo graf skem ter mi no lo kem slo var ju sta pre cej podrob ni, a al ne povsem natan ni defi ni ci ji (Klad -nik, Lovren ak in Oro en Ada mi 2005, 88 in 92). Endo nim (kot nje go va sopo men ka se nava ja uve ljav lje nodoma e zem lje pi sno ime) je opre de ljen kot: zemljepisnoime,kiseuporabljanaobmoju,kjerjeobjekt,negledenapisavo, ekso nim (nje go va sopo men ka je podo ma e no zem lje pi sno ime) pa kot: uveljav-ljenozemljepisnoimevdoloenemjezikuzatujkraj,goro,pokrajinozunajetninegaobmojategajezika.

2.2PROB LE MI RAz ME jE VA NjA EKSO NI MOV IN ENDO NI MOV

Bis tvo nara ve endo ni ma v pov zet ku svo je ga siste ma ti ne ga, mesto ma kar mal ce poe ti ne ga pris -pev ka poda ja Paul Wood man (Wood man 2009a): Endonimjetemeljnatoponimskasestavina,kizahtevaustreznorazumevanje.Vtanamenjetrebaovrednotitikontekstprostorainobmoja,nakateremsepojavi.Kerveinaendonimovnastanekotrezultatprvinskegaodnosalovekadoprostoraoziromaobmo-ja,imajodoloenovsebinointrajnovrednost,kivnormalnihokoliinahnemorebitinitipodeljenanitizaradimorebitnepolitinemotiviranostiarbitrarnoodstranjena.

V na da lje va nju svo je misli o na ra vi endo ni ma e bolj poglob lje no raz vi ja (Wood man 2009a): To-vrstnaimenasoendonimi,sajsobrezdvomanastalainseuveljavilaznotrajdoloenegakraja.Vprimerjavizimeni,kisepodeljujejoodzunaj,karjebistvenalastnosteksonimov,soboljprvinska.Taimenasoendoniminegledenanain,vkateremsemanifestirajo:lahkosozapisanaaliustna,vuradnemali

18

ireuveljavljenemjeziku,vstandardnioblikienegaodtehjezikovalicelovnjihovinareniobliki.Grezasocialni,ustveniinceloduhovniprocespoimenovanja,kateregarezultatsopraviendonimi.Tonasneizogibnonavajanasklep,dauradniorganzvsesplonimivladnimipristojnostminadtemiobmo-jinavadnojetodravaobiajnonimavlogepobudnikaprikreiranjuendonimov.Endonimjenajvekratproizvodobravnavetoponimovodspodajnavzgor,sajsonjegovipobudnikiinkreatorjiljudje,kiivi-jo na licumesta. Izvira lahko iz individualne ali lokalne kolektivne lastnine in je odraz praviceposameznika,daizbereimevjeziku(alinareju),skaterimoznaujelokalnegeografskepojave.Vdo-loenihdrubenopolitinihokoljihinokoliinahlahkoendonimedoloidrava.Ledravapalahkodoloi,kateriendonimisouradni,karjepravilomastranskiproduktraznihzakonov,kiopredeljujejourad-nijezikaliuradnejezikenanjenemozemlju.Dravasodelujetudipristandardizacijiendonimov,pravilomazugotavljanjemskladnostispravopisnimipraviliuradnegajezika.Brezustrezneskladnostizveljavni-mipravopisnimipraviliendonimovnimogoestandardizirati.Vendartudiendonimi,kinimajostopnjebodisiuradnihbodisistandardiziranihimen,ostajajo,povsempreprosto,endonimi,navkljubstatusuneu-radnihinnestandardiziranihimenternavkljubnjihovipravilomaprecejomejenivrednostiinuporabnostizunajnjihovegamatinegaokolja.Gledenapovedanojemogoezatrditi,dasoendonimiproizvodozemljainjezika,nepapolitike.Procesi,kiproizvajajoendonime,soneodvisnioddravnihustanovintudiodobstojakaterekolidrave.ejeziknimastatusauradnegajezika,jepomembno,dajevsajnairokouveljavljen,predensenjegovitoponimilahkoopredelijozaendonime.Priseljenciinsezon-skoprebivalstvotehkriterijevneizpolnjujejo,zatonjihovaimenanespadajomedendonime,vendarselahkosasomanjihovstatusspremeni.

Tem izjem no teht nim Wood ma no vim izto ni cam velja doda ti e nekaj izrp nih misli Petra Jor da na,ki se sicer v kon kret nem naved ku nana a jo na nara vo ekso ni ma, ven dar so za razu me va nje raz me -je va nja endo ni mov in ekso ni mov klju ne ga pome na: Poimenovanjeoseb,ivali,predmetovintudigeografskihpojavov(kotmiselnikonstrukt)jedejanjeprisvajanja.Tovplivatudinaeksonimeinjezago-tovorazlog,dagrezapolitinotakozeloobutljivozadevo.Rabaeksonimovnanain,kotdabibiliendonimi,spretvezo,dasobilitikrajinekovnaiposestialidasonadoloenemozemljueprisot-nidrobcidoloenejezikovneskupnosti,politinenapetostisamoedodatnozaostruje.Toveljatudizaimenavmanjinskihjezikih.Dvojezinoalivejezinopoimenovanjepogostoporajamednacionalnekonflikte,sajseutikotizrazdejstva,dalastnitvoinsposobnostobvladovanjaprostoranistazgoljdome-naenesameskupnosti,sajtudidrugaskupnostzahtevamonostdefiniranjaprostorainstempoistovetenjaznjim (Jor dan 2009).

Na pos ve to va njih Delov ne sku pi ne za ekso ni me sep tem bra 2003 v Pra gi in maja 2005 v Ljub lja niso ude le en ci za izra za ekso nim in endo nim izob li ko va li nova, po mne nju mno gih izpo pol nje na pred -lo ga defi ni cij. Defi ni ci ja endo ni ma naj bi se gla si la (Kad mon 2006, 3): Imegeografskegapojavavuradnemaliirokouveljavljenemjezikuobmoja,kjerjetapojavlociran., ekso ni ma pa: Ime,kisevdoloenemjezikuuporabljazageografskipojavzunajobmoja,kjersetajezikgovori,insevzapisurazlikujeodimena,kakrnoseuporabljavuradnemaliirokouveljavljenemjezikuobmoja,kjerjetageografskipojavlociran.

V em je jedro prob le ma, ki spro a ugo vo re zoper obsto je o urad no defi ni ci jo? Eden glav nih pobud -ni kov spre mi nja nja defi ni cij Angle Paul Wood man v enem od svo jih pris pev kov (Wood man 2007) trdiin doka zu je, da so dolo e ni topo ni mi lah ko obe nem endo ni mi in ekso ni mi. To naj bi bilo v nas prot juz nju ni ma prvin ski ma nae lo ma in vlo ga ma, saj naj bi bili endo ni mi v svo jem bis tvu ime na, ki nasta ja -jo od zno traj, ekso ni mi pa ime na, kot se upo rab lja jo od zunaj. Defi ni ci ji endo ni ma oi ta, da pokri vapoi me no va nje sle her ne ga geo graf ske ga poja va v vseh jezi kih, ki se govo re v bli i ni tega poja va. Defi -ni ci ja prav tako ne nava ja, da bi moral kate ri ko li od teh jezi kov ime ti sta tus urad ne ga jezi ka. Nas prot nose defi ni ci ja ekso ni ma skli cu je zgolj na raz li nost od urad ne ga jezi ka, zato se raz la gi pomen sko pre -kri va ta: vsak endo nim v neu rad nem jezi ku se lah ko poj mu je tudi kot ekso nim.

Kot pri mer nava ja Romu ni jo, kjer je edi ni urad ni jezik romun i na, ven dar zna ten del ozem lja pose -lju je jo Mada ri s pre cej dru ga ni mi topo ni mi od romun skih, na pri mer Nagys ze ben za romun ski Sibiu

19



in Nagyvrad za Ora dea. Obe madar ski imen ski raz li i ci sta zago to vo endo ni ma, saj je madar skajezi kov na skup nost avtoh to na. Ker pa madar i na v Ro mu ni ji ni urad ni jezik, sta hkra ti tudi ekso ni -ma. Podob no velja tudi za zem lje pi sni ime ni Her mann stadt in Gross war dein, nem ki poi me no va nji tehdveh romun skih mest.

e jasnej a je kri ti ka Avstrij ca Petra Jor da na (Jor dan 2007), ki veljav ni ma defi ni ci ja ma poleg neena -ke ga odno sa do urad ne ga jezi ka oi ta, da ob nava ja nju raz li nih jezi kov pri defi ni ci ji endo ni ma ne upo te vate vi la govor cev in oko li in, ali gre za jezik migran tov ali avtoh to ne ga pre bi vals tva, ozi roma, ali greza tuj ce ali drav lja ne dolo e ne dra ve. Dvoum no sti se pojav lja jo tudi na narod nost no mea nih obmojih.

Tako naj bi bilo slo ven sko ime Celo vec za avstrij ski Kla gen furt ob nem kem endo ni mu tudi samoendo nim, saj gre brez dvo ma za ime v enem od jezi kov, ki se upo rab lja jo na obmo ju, kjer je pojav zasto -pan. Po veljav ni defi ni ci ji ekso ni ma pa je Celo vec s 1722 ose ba mi, ki so v po pi su leta 2001 za svojpogo vor ni jezik naved le slo ven i no, obe nem tudi ekso nim, saj je zunaj obmo ja ju ne Koro ke, kjerima slo ven i na sta tus urad ne ga jezi ka v jav nih usta no vah, poli ci ji, na okro nih sodi ih, okro nih ura -dih in v pot nem pro me tu. Jor dan svo je raz mi lja nje raz i ri e na Ljub lja no in Mari bor, kjer naj bi tudiive li majh ni avtoh to ni nem ki manj i ni (po popi su leta 2002 z 284 ozi ro ma 234 pri pad ni ki), kar naj binaka zo va lo, da se na obmo ju obeh slo ven skih mest ob slo ven i ni upo rab lja tudi nem i na. Iz tegasle di nena pi san zaklju ek, da bi sklad no z ob sto je o defi ni ci jo endo ni ma lah ko bila endo ni ma tudi ime -ni Lai bach in Mar burg! Endo ni mi bi lah ko bili tudi slo ven ski Dunaj, madar ski Bcs, hrva ki, srb ski inbosan ski Be (prev zet prek madar i ne) ter celo tur ki Viya na za Wien, saj v av strij skem glav nemmestu ivi jo te vil ni novo dob ni pri se ljen ci, ki te vil no bis tve no pre ka a jo pri se lje ne pri pad ni ke avstrij -skih narod nih manj in.

Po men sko pre kri va nje endo ni mov in ekso ni mov je zaz nav no tudi na obmo ju nek da nje Sov jet skezve ze (Wood man 2007). te vil na, med sabo tudi zelo odda lje na mesta, kot na pri mer Buxo ro v Uz be -ki sta nu in Luhans'k v Ukra ji ni, e ved no pose lju je te vil na in dobro uve ljav lje na ruska skup nost, ki zanjuseve da e ved no upo rab lja ruski ime ni Buha ra in Lugansk. Ruski obli ki sta zago to vo endo ni ma, kerpa ru i na ni urad ni jezik niti v Uz be ki sta nu niti v Ukra ji ni, ju je mo no opre de li ti tudi kot ekso ni ma. Nasprot -no je rusko ime Tal lin za eston sko pre stol ni co Tal linn (slo ven sko Talin) endo nim, ker ima ru i na v Es to ni jista tus urad ne ga jezi ka (Rauk ko 2007).

Svoj ski pri mer dra ve z ve kot enim urad nim jezi kom je vi ca (Wood man 2007). Iz veljav nih defi -ni cij ekso ni ma in endo ni ma sle di, da so vsa fran co ska in nem ka ime na po vsej dra vi endo ni mi. Tozago to vo velja za vse geo graf ske poja ve v bli i ni jezi kov ne meje; tako sta na pri mer nem ko ime Bielin fran co sko Bien ne prist na endo ni ma za mesto v za hod ni vi ci. Nedo re e no pa je, ali sta tudi nem -ko ime Waadt in fran co sko Soleu re pra va endo ni ma za mesti Vaud ozi ro ma Solot hurn, saj v pr vem ivisko raj iz

Documents

SLOVENSKI EKSONIMI