Poštnina plačana v gotovini Dva pomembna praznika sia pved nami:

praznik ustanovitve OF in praznik delovnih množic

23. april

G L A S I L O O S V O B O D I L N E F R O N T E O K R A J A K R A N J

U t o Hl. Št. 16 firasij, 20 a|>n» 1950 Cena d ki 2

Še se moramo zagristi v borbo za 100-odstotno izvršitev pomladanske setve

Čeprav je v zadnjem času precej pada­vin , k i ovirajo pravilen potek pomladanske setve, lahko že danes govorimo, kako kje gledajo naš i kmetje na pravilno izpolnitev te važne naloge. Vsakomur mora bi t i jasno, da se sedaj pr i setvi vodi borba za odkup, kajti če bodo imeli kmetje posejano vse, za kar so zadolženi, bodo lahko prodali svoje t ržne viške po t rošn ikom v mestu. Tega pa nekateri kmetje nočejo razumeti, so pa tudi slučaji, da sc tudi posamezni K L O - j i Upirajo temu. Razumljivo je, da so speku­lat ivni nagibi kmetovalcev spričo planske zadolžitve lomijo in ne pridejo do izraza, ker ne morejo imeti zatajenih površin, zato je bilo tudi toliko govorjenja, da ni toliko orne.zemlje, kol ikor so dobili plan posoja­nja.

V tej pomladanski setvi so na jvažnejše kulture: krompir, fižol in sončnice, k i so temelj in od katerih ne sme bi t i nobenega odstopanja. Po dosedanjih pregledih pa v i ­dimo, da se ravno v teh kulturah poizkuša zmanjša t i površ ina . K a r poglejmo, kako je na nekaterih K L O - j i h : kot najbolj zgovo­ren je v tem K L O Cerklje. Tukaj so imeli plan razbit že v prvi polovici marca, ven­dar poverjenik za kmetijstvo pr i K L O , k a ­kor tudi sam predsednik K L O - j a nista ho­tela izdati obvestil kmetom za pomladan­sko setev z izgovorom, da je plan previsok, da kmetje nimajo zemlje i td. Uslužbenca pover jeniš tva za kmetijstvo O L O - j a je po­verjenih celo nagnal. Tak i primeri v nobe­nem oziru ne kažejo, da člani K L O - j a kot Ofgen oblasti zagovarjajo interese ljudstva, t emveč nasprotno delovnemu ljudstvu od­tegujejo njegovo prepotrebno hrano. K L O

Cerklje bo moral spremeniti svoj odnos do planskega gospodarstva; pred množičnimi organizacijami pa stoji vel ika naloga, da tolmačijo in prepr iča jo kmete o važnost i pomladanske setve.

Njemu soroden je K L O Gorenja vas. Ta krajevni l judski odbor se je pa poslužil d rugačn ih metod, da zavede v blodnjo pr i pr i izpolni tvi plana nad ležne organe. Tam so en plan sestavili prav takšen, kot so ga dobili od O L O - j a in so tega tudi dostavili na okraj, dočim so drugega občutno manj­šega razbil i na kmete in z njim naredili zadolžitve. Tako je- n. pr. posestnik P u l i -tar iz Srednje vasi, k i ima posestvo v rav­nini v veličini 7 ha orne zemlje dobil plan za 25 a krompirja, namesto, da bi ga dobil 1.10 ha. Jasno je, če bodo K L O - j i tako gle­dal i na setveni plan, bo ta slabo izvršen.

Da bi se dobil dejanski vpogled, kako poteka in v koliko je dozdaj izvršena po­mladanska setev, je b i l preteklo nedeljo množični pregled posejanih površin . Ta pregled je pokazal, da je setev povsod v teku, na drugi strani pa, da imajo kmeto­valc i več zasejanih ozimin, kakor so j ih pr i jav i l i v jeseni, kar je oči tno storjeno z namenom, da bi le- t i lahko razpolagali z p r ik r i t imi površ inami .

Še je čas, da se množične organizacije skupno z K L O - i resno zagrnejo v borbo za 100% izvrši tev pomladanske setve, kar j im bo zagotovilo dober odkup v jeseni, k i bo na osnovi planiranih površin . Kmetovalc i pa bodo imel i od tega veliko dobit, ako bodo več pridelali , obenem pa bodo doka­zali, da so za zgraditev socializma — -skupne boljše bodočnosti kmeta in delavca.

II i S K R I " D O B R O D E L A J O N a redni letni skupščini sindikalne po­

d r u ž n i c e tovarne Iskra je pododbor orod­jarne napovedal tekmovanje vsem ostalim Pododborom po točkah, k i so se nanaša l e pred vsem na utrditev organizacije s indi­kalnega dela in na dviganje produktivnosti dela. Na osnovi te tekmovalne napovedi, -e je začelo razvijati tekmovanje med pod­odbori. Sindikalna podružnica je določila komisijo, k i mora do vsakega 10. v mesecu Podeliti prehodno zastavo najbol jšemu pod­odboru.

To tekmovanje je rodilo vsekakor pozi­tivne rezultate. V vseh pododborih se je izboljšala organizacija sindikalnega dela, Pridobil i so se akt ivni člani za S K U D „Sta­ne Kovačič" , dvignilo se je število na roč ­nikov za časopisje in kar je glavno, pod­odbori so začeli pristopati k š tudi ju, kar je osnova vsega sindikalnega dela. Po mno­gih pododborih so se postavile kvalitetne brigade, k i so tudi odigrale svojo vlogo pr i dviganju produktivnosti in kvalitete dela.

6. aprila t. L, se je na množ ičnem se­stanku podelila p rv ič prehodna, zastava najbol jšemu pododboru in to: konstrukcij i , k i je sprejel obenem tudi knjižno nagrado. Kaj je dosegel pododbor konstrukcije, da *? je pr ibori l zastavo?

V brigadni sistem dela je vkl juči l 65% v -*eh delavcev, k i j i h je razdelil v devet Proizvodnih brigad. Postavil je dve k v a l i ­tetni brigadi, k i imata najbol jše izdelke in kjer ^ ni neoprav ičen ih izostankov in ne **mud. Prav tako je bila podeljena pre­hodna zastavica najbol jšemu delavcu tov. var i I

vanu, k i jc izpolni l težke ind iv idu­alne obveze, zlasti v izdelavi prototipa dvojnega Vattmctra.

Pododbor konstrukcije je uvedel dnevna Posvetovanja med brigadami in redna te­denska proizvodna posvetovanja. V s indi­kalni š tudi j je zajel 95% vsega č lans tva . ^ r ; t drugi najboljši pododbor se je izkazal

pododbor orodjarne, sledi mu pa splošni oddelek.

Sindikalna podružnica bo še v nadalje vodila in razvijala to socialist ično tekmo­vanje in se trudila, da bo postala s indi­kalna organizacija v tovarni res šola upravljanja, šola gospodarjenja in šola so­cializma.

Prav tako je mladinska organizacija Iskre sprejela v trajno last prehodno za­stavo Okrajnega komiteta delavske mla ­dine za svoje delo pr i izvrševanju planskih nalog. Mladina tovarne je ponosna na to prejeto priznanje, ponosna zato, ker s svo­j im delom res pravilno odgovarja na vse napade, k i besne na naše narode in ker s svojim delom čas tno doprinosa svoj delež k izgradnji socializma.

Šest udarnic je izpolnilo petletni plan

Tržič, 15. aprila. — Pre-teklo sredo je delovni kolektiv predilnice in tkalnice v Tržiču česti tal 6 udarnicam, k i so 100 do 117% izpolnile petletni plan. To so: Ahačič Jožefa, Torč Ivana, Konjar Jelka, Arncz Angela, Aljančič Helena in Andcrle Tere­zija. S tem jc dosegel delovni kolektiv eno na jpomembne j š ih zmag v le tošnjem letvi.

Poleg tega je bilo razglašenih tudi 133 udarnikov, med nj imi j ih jc bilo 15, k i so prvič dosegli ta častni naziv.

C. s.

V borbi sa višjo storilnost dela Pred kra tk im so v invalidskem podjetju

kemične čistilnice, parna barvarna in t k a l ­nica „Zvezda" v K r a n j u tekmovali za več ­jo storilnost dela. Najboljši uspeh so pri tem dosegli delavci parne barvarne, k i so svojo dnevno plansko nalogo presegli za 39.7%, medtem ko so v tkalskem oddelku dnevno delovno normo izpolnil i s 114%>.

27. aprila bo poteklo devet let od ustanovitve Osvobodil­ne fronte, tiste naše organiza­cije, k i pomeni važen zgodo­vinski preobrat v življenju našega naroda. Osvobodilna fronta je po smernicah in ob pomoči Komunis t i čne partije združila v najusodnejš ih dneh sužnosti in krvavega fašist ič­

nega nasilja slovenski narod v enotno bor­beno in neuklonljivo celoto. Stori la je to takrat, ko naše ljudstvo, ogoljufano in iz­dano po starih voditeljih ter prepuščeno na milost in nemilost tujim oboroženim silam ni vedelo ne kod ne kam. Njen poziv k uporu je mogočno odjeknil v slehernem slovenskem mestu, v sleherni naši vasi. Živl jenjske sile našega ljudstva so p r i k i -pele na dan in začel ,se je osvobodilni boj, ki n i bi l vezan le na slovensko zemljo, ampak se je z l i l v silno borbeno vrenje vseh jugoslovanskih narodov pod vodstvom K P J in marša la Tita . V tej borbi smo zmagali in sleherni jugoslovanski narod si je pr ibori l svobodno življenje z vsemi pra­vicami resnično svobodnega naroda, s pra­vicami, k a k r š n i h doslej naši narodi še nikdar imeli niso.

Pomembne dni v svojem življenju praz­nujejo posamezniki in ljudstva. Povsem razumljivo jc, da slovenski narod ne bc šel tiho mimo 27. aprila, saj je ta dan nadvse važen v njegovi zgodovini, saj ta dan pomeni začetek današn je slovenske stvarnosti, začetek resničnega našega na­rodnega življenja. Praznoval i ga bomo povsod — v mestu in na vasi.

V našem okraju bomo ta ve l ik i narod*.' praznik proslavil i z akademijami, k i bodo povsod že na večer pred obletnico. V K r a ­nju bo ta večer revija mladinskih in pio­nirskih pevskih zborov. Na praznik sam pa bodo člani Fronte šli na izlete, k i j i h orga­nizira Zveza borcev. Obiskal i bodo nasled­nje partizanske kraje: Podlonk, Dražgošc, Sv. Ano, Selca, Mar t in jvrh , Zali log, Davčo, Jamnik in Gojzd.

±. mat Prvi maj jc praznik dela. Delavski raz­

red si ga je pred desetletji izbral za dan, ko bo vsako leto pregledal svoje sile. Za njegovo praznovanje je dal mnogo žr tev po vsem s.vetu, tudi v stari Jugoslaviji . P r v i maj je b i l delavskemu razredu simbol hude borbe za človeka dostojno živl jenje: za prave pogoje dela, za pravo demokracijo, za pol i t ične in socialne pravice.

Delavski razred je tudi v stari Jugosla­v i j i na ta dan vršil leto za letom pregled Svojih si l . B o r i l se je proti oblasti, k i je .'-.kušala v ka l i zatreti sleherni poizkus, da bi delovni človek prišel do svojih pravic. Ta oblast jc organizirala zloglasne zapore V Beogradu in Zagrebu, ustanovila koncen­tracijska taborišča v Sremski Mi t rov ic i , Bileču, Užički Požegi in drugod. Zavladalo je nevzdržno nasilje nad delavskim razre­dom. Mnogi so izgubili osebno svobodo, mnogi so b i l i mučeni , mnogi so izdihni l i za je tn iškimi z i d o v i . . . Toda naš proletariat ni k lon i l . Vztrajno se je bori l . C i m hujše so bile žr tve, tem silnejši ogenj upora se je vnemal v njegovih vrstah. In vodila ga je Komuni s t i čna partija. Strnjenega in enotnega je doletela okupacija. Tedaj je ta razred s Komunis t i čno partijo na čelu, ne slučajno, ampak kot najbolje organizirana in v opravičenost svoje borbe najbolj pre­pr ičana in zato nadvse enotna skupina, po­stal voditelj našega delovnega ljudstva v boju proti osvajalcu in izdajalcu, v boju ,.za svobodo in kruh" . V tem boju jc bil prvi maj mobilizator delovnih l judi za nacionalno in tudi socialno osvoboditev naših narodov.

Tudi po vojni je p rv i maj praznik delov­nega ljudstva Jugoslavije. Združen i v m o č ­ni in enotni L judsk i fronti se pod vod­stvom Partije borimo za neodvisnost svoje domovine in si z lastnimi si lami gradimo socializem. S tem narodi Jugoslavije izpol­njujemo tudi svojo in ternac ional i s t ično dolžnost. Na pravi poti smo! S te poti nas ne bosta premaknila ne imper ia l i s t ični za­pad in ne informbirojevski revizionisti .

»Pet le tka naša teče!" je zapel naš ve l ik i pesnik Oton Zupančič . Da, petletka naša teče! Tud i letošnji p rv i maj bo pr ib i l to

dejstvo. Sleherni kraj v naši državi bo ta dan praznično razgibal, naš delovni človek bo pokazal uspehe svojega dela.

Tudi naš okraj se bo na prv i maj praz­nično razživel. V Kran ju . Tržiču, Skofji L o k i in v Zireh bodo povorke, k i bodo živa podoba naših delovnih zmag in našega hotenja. Po vseh kraj ih bodo akademije in ljudske zabave, k i naj zajamejo slehernega delovnega človeka v mestu in na vasi. Zad­nji večer v apri lu pa bodo zagoreli vse­povsod kresovi in oznanjali bližajoči sc praznik delovnih l judi .

T E K M O V A N J E V I N T E K S J J V ČAST 1. M A J A

Delavci in delavke v tovarni Inteks v K r a n j u so si na množičnem sestanku zadali individualne obveze na čast delavnemu prazniku — 1. maju in sicer v treh točkah : dvig produkcije, izboljšanje kvalitete in v delovni disciplini .

P r i tem tekmovanju uspešno nastopa 35 predilk in 38 tkalk ter so že doseženi lepi rezultati v preseganju dnevnih norm, od katerih so najboljši v zadnjih desetih dneh:

V predilnici dosegajo povprečno dnevne norme: Omcjc Ivanka 124%, Močnik A n ­gela 125,5%», Barto Pepca 125%, Kadivec Mar i ja 122,8?;, Konjar M i l k a 120,6% itd.

V tkalnici na šes t s t a tvenem sistemu imajo najbol jše rezultate: Malovrh Vera 129,4%, Pajer Mar ica 128,7% in Brglc/ . Pav la 127.1%».

Na štiristatvenem sistemu: Plut Vida 134.4% in Kotn ik Mar i ja 122.2%».

Na dvostatvenem sistemu: Kočeva r Jože 126.1%) in Kristane Janez 120.3%.

Na dvanajststatvenem sistemu: Mizeri t Francka 120.3%, in S t ružn ik Mar i j a 117.8%.

Tako naše predilke in tkalke v tovarni Inteks bijejo borbo za čim večjo delovno storilnost, da s tem dostojno počaste naj­večji delovni praznik 1. maj.

D E L A V N E O B V E Z E V POČASTITEV P R A Z N I K A P R V E G A M A J A

Delovni kolektiv tovarne „Tiskan ina" si je za uspehe v drugi polovici leta 1949 s svo­j i m požr tvova ln im delom pribori l pohvalo od Glavnega odbora enotnih sindikatov Slovenije. Te dni ob sprejemu pohvale so si delavci zadali obveze, k i j i h bodo izvr ­šili do prvega maja.

1. Ured i l i bodo varilsko delavnico; 2. ure­di l i bodo garderobo za moške in ženske ločeno; 3. prečist i l i bodo vse prostore, k i so potrebni; 4. za mesec apri l bodo plan izvršili 100%; 5. dvigni l i bodo delovno d i ­sciplino na zadovoljivo višino in znižali neoprav ičene izostanke na najnižjo stopnjo.

Obveze so sicer skromne, vendar bodo morali vložiti precej truda in požr tvova l ­nosti, da j i h izvrše. Zavedajoč se, da je to njihova naloga, lq jo morajo izvršit i , kajt i dobro vedo, da bodo s tem izboljšali ž iv­ljenjske pogoje- delavcem svojega kolek­tiva.

S temi svojimi obvezami delavci doka­zujejo, da zaupajo n a š e m u vodstvu, naši Komunis t i čn i Par t i j i in tov. Ti tu .

O k r a j n i o d b o r O F K r a n j j e p r e g l e d a l s v o j e d e l o

Kranj, 19. aprila. — Včeraj se je v dvo­rani Sindikalnega doma vršil plenum O F okraja K r a n j . Navzočih je bilo 87 članov plenuma.

Plenum je odprl tov. Babic Andre j , k i je uvodoma pozdravil ministra za lesno indu­strijo vlade L R S tov. Fajfar Toneta in se­kretarja Oblastnega odbora O F za l jub­ljansko oblast tov. Tekavec Jožeta .

Organizacijsko poročilo je imel tovar iš Naglic Peter, v katerem je podrobno p r i ­kazal uspehe in pomanjkljivosti dela posa­meznih osnovnih frontnih organizacij v našem okraju v prvem četr t le t ju .

Po poročilu se je razvila vel ika razprava, v kateri je bilo poudarjene, da jc potrebna čim t rdne j ša vez vseh množičnih organi­zacij, da bo letošnji delovni nač r t O F okra­ja Kran j res z uspehom v vsem izvršen. V s i prisotni delegati množičnih organizacij so sprejeli do tega obveznosti, k i so zajete v delovnih sklepih, kjer se podrobno dolo­čajo vse planske naloge.

Na koncu so podeljene diplome najbolj­šima aktivistoma tov. Dušan Bavdcku in Šefic Ivanu.

Iz plenuma je odposlana pozdravna re­solucija I zv r šnemu odboru O F Slovenije.

Stran 2 G O R E N J S K I G L A S Štev. 16-

Nad 55 milijonov dinarjev dobička Pogovorili smo se m sadruinicami Lahko trdimo, da so inval id i na jveč ž r t ­

voval i za našo pribor j eno svobodo in kot taki še vedno dajejo vzgled neumornosti v gradi tvi socializma. To je jasno pokazal občni zbor okrajnega odbora zveze V V I v nedeljo 16. t. m., k i se je vrši l v polni dvorani Sindikalnega doma. Občni zbor je ©tvoril predsednik Okrajne zveze tovar i š Košir Janko, nakar so sledili pozdravi predstavnikov O K K P S tovar iša Dobre-ta. glavnega odbora V V I Slovenije tov. Urban-čiča, Okrajnega komiteta L M S Kran j P r a -protnika in okrajnega odbora Z B tovar i ša Škr janca .

Iz ta jn iškega poročila o delu okrajnega odbora zveze V V I . k i ga je podal tovar i š C v i k l Jože je razvidno, da so naš i inval idi bi l i v svojem delu lani zelo akt ivni . N a j ­večjo skrb so polagali na zajetje v orga­nizacijo vseh invalidov na področju okraja Kran j in na pol i t ično ideološko delo svo­jega č lanstva . Organizacija je tako uspela, da ima danes 17 okrajnih odborov, 1 po-ver jeniš tvo, k i š tejejo skupno okroglo 1.500 članov. Tekom leta so imel i 66 množičnih sestankov po organizacijskih vprašan j ih in 86 š tudi jskih sestankov, za katere se lahko trdi, da so b i l i po udeležbi zelo dobro obi ­skani. To slednje daje inval idom spr iče ­valo visoke zavesti kot ene od najbolj bor­benih organizacij. V kmečko-de lovne za­druge v n a š e m okraju je vč lan jen ih 63 i n ­validov, a 34 invalidov dela po zadružnih ekonomijah. Tudi v kulturno-prosvetnem delu so pokazali zelo lep napredek. Imeli so 13 kul turn ih prireditev, 4 koncerte in 3 dramske uprizoritve. Razen tega so prire­d i l i za svoje č lans tvo izlet v Rovinj , k i se ga je udeležilo 800 članov. Odsek za soci­alno skrbstvo in zdravje je kljub raznim zaprekam lani precej uspešno deloval. Tako je Okrajni odbor zveze V V I izposlo-val 207 č lanom invalidsko pravico, na­dalje osemifajst na jpo t rebne jš ih obdaril z obleko, razdeli l 100 kub. metrov drv, 50 ton premoga, a 60 članov je dobilo prepotreben oddih na morju. Razen tega so člani inva­lidske organizacije v na šem okraju opravi l i lani nad 25.000 ur prostovoljnega dela.

Največjo aktivnost in uspeh pa so poka­zala njihova podjetja. Pod upravo okraj­nega odbora zveze V V I deluje v našem okraju 6 važnih gospodarsko-invalidskih podjetij. To so: Zvezda, Plast ika, tovarna lovskih patronov, p u š k a m a in vrtnari ja — vsi s sedežem v Kran ju in Zelezorez v T r -

so imela lani invalidska podjetja žiču. Vsa ta podjetja so lani imela nad 55 milijonov din dobička, od katerega je šlo med drugim v državn i fond 31 milijonov, a v inval idski sklad nad 5 milijonov. Ta uspeh je dosežen kl jub pomanjkanju de­lovne sile in strokovnega kadra, kar vse je delalo velike tev.koče napredku podjetjim. To vse pa je premagano z vztrajnostjo uprav in operativnega vodstva ter delov­nim poletom delavcev samih podjetij.

Ta jn i škemu poročilu je sledil kratek in jedrnat polit ični, referat, k i ga je imel tov. Resman Ldvard . V njem je pr ikazal polo­žaj Jugoslavije, k i ga zavzema v medna­rodni pol i t ik i in k i je vse bolj trden in uživa velik ugled in aaupanje v svetu vslod borbe, k i jo vodi za enakopravnost in neodvisnost mal ih narodov. Zadnje dr­žavne volitve so dokazale, da naše delovno ljudstvo trdno stoji za svojo Parti jo in tov. Ti tom in s tem odločno udarja po inform-birojevski gonji s SZ na čelu, k i nas že nad dve leti ovira pr i gradi tvi socializma. Naše ljudstvo se je trdno odločilo, da bo s svojimi lastnimi si lami premagalo vse težave in čeprav pod težk imi pogoji ustva­rilo sebi lepše življenje.

V diskusij i so delegati iz Tržiča, Škofje Loke, Zabnice in Zirov iznašal i razne i z ­kušnje , zapreke in uspehe v delu krajevnih odborov ter kr i t i čno presojali storjeno delo. K temu so dajali koristne napotke in pred­loge, kako premagati š tevi lne težave in se organizacijsko in poli t ično še bolj utrdi t i . Na osnovi tega je sestavljena delovna reso­lucija in nač r t dela za leto 1950, k i daje močen poudarek vel ikemu prispevku, k i ga bodo letos dali naši inval id i p r i graditvi socializma.

Nato so bile voli tve novega okrajnega odbora zveze V V I ter delegatov za oblastno skupščino. V medsebojnem tekmovanju za najbol jše organizirano delo na svojem področju sta sc med mesti najbol jše i zka ­zala Tržič in Škofja Loka a med krajev­n imi : odboja Smlednik in Šenčur . S tem tekmovanjem so si naš i inva l id i pr ibor i l i naslov najbol jše okrajne invalidske orga­nizacije v S16vcniji in j i m je zato bila na zadnjem kongresu W I dodeljena tudi pre­hodna zastava v trajno last.

Z občnega zbora je bi la odposlana tudi pozdravna resolucija Glavnemu oelboru zveze V V I Slovenije.

P o m e n in n a m e n m e s e c a čistoče Na konferenci poverjenikov za komunal ­

ne zadeve OLO- jev , k i se je vrši la na Oblastnem odboru ljubljanske oblasti, je bil med drugim sprejet tudi sklep, da naj bo april-mcsec urejanja in čistoče.

V ta namen je O L O K r a n j , pover jen iš tvo za komunalne zadeve, sklical konferenco poverjenikov, oziroma poročevalcev M L O -jev in K L O - j e v , k i so med drugim soglas­no osvojili gornji sklep.

Poročevalc i so razumeli pomen in namen meseca čistoče, da gre tukaj za lepo ure­jeno naselje in čim lepši izgled ter za samo higiensko ureditev, in da se s tem tudi izboljšuje in dviga življenjski stan­dard delovnega človeka.

Na podlagi teh ugotovitev so se sprejele s ledeče točke dela v mesecu čistoče:

1. Beljenje hiš; 2. čiščenje dvorišč in od­pravljanje vse nesnage; 3. temeljito ure­janje parkov in igrišč; 4. popravljanje klopi v parkih in turističnih izprehajali-ščih; 5. posipanje lokalnih cest in potov; t. popravilo ograj in plotov; 7. pospravlja­nje ruševin; 8. krasitev spomenikov iz NOB in 9. gojenje cvetja po oknih.

Prav tako je komunalna komisija okraj­nega odbora O F sprejela sklep po navede­nih točkah ter ga izvaja v delo preko mno­žičnih organizacij.

Zelo dobro so razumeli in pristopili k delu v K L O Gorenja vas, kjer so po du.-i -danjih ugotovitvah prebelili 4 hiše, uredi l i in očistili pokopališče, uredil i in prečisii i i posvetovalnico za matere in otroka, popra­v i l i ograje in plote ter opravi l i še razna druga dela. Imajo pa še namen v tem me­secu zunanje prebeliti več hiš in drugo.

K L O Bitnje jc probelil t r i hiše, popravil več vr tnih ograj ter plotov in opravi l še razna druga dela.

Razumevanje so še pokazali K L O - j i : Je­zersko, Naklo, Šenčur , Zabnica in še ne­kateri drugi. Prav tako M L O Tržič, k i ima sicer več težkoč in je žc lani uvidel po­trebo beljenja hiš na zunaj ter v tem stal­no napreduje.

Razumlj ivo je, da za to delo med tednom ni razpoložlj ive delovne sile tor je tako

vezano s težkočami , nikakor pa ni razum­lj ivo, da tajnik K L O K o k r a ne ve, da se da tudi ob nedeljah s prostovoljnim delom pristopiti k odstranitvi rušev in .

Tudi mesto Kran j ima še mnogo prepo-trebnega dela, k i se ga bo treba bolj resno oprijeti, da bo res predstavljal po zuna­njosti metropolo Gorenjske.

Odobravati je č lanek v zadnji številki „Gorenjskega glasa" pod naslovom: „Nekaj mis l i o lepoti in snagi našega mesta", k i je pravilno prikazal potrebo po čistoči ter odpravo pomanjkljivosti .

Pozivamo vse množične organizacije, da sklepajo o tem na svojih sestankih, ravno tako tudi vse osnovne in srednje ter druge šole naj vplivajo na mladino, da čuvajo javne nasade in naprave ter zbujajo p r i mladini čut lepote in ljubezni do narave. Le tako bomo s skupnim sodelovanjem do­segli, da bodo naša mesta in vasi zopet dobile ono lepo zunanjost in lice, zaradi katerega so uživale toliko priznanja tudi pri tujcih.

Zirovei za olepšavo svojega kraja

Mnogo je ruševin, k i izvirajo še izza časa N O B , mnogo zgradb je tako iznaka­ženih, da j ih je res treba popraviti in j i m olepšat i zunanje lice. Mesec apr i l naj bo letos mesec čiščenja in obnove, to se pravi : posvečen naj bo olepšavi kraja. Komuna ln i odsek K L O Z i r i skrbi in posebno v tem mesecu pomaga interesentom, da si popra­vijo svoje zgradbe, da se odstranijo gno­jišča ob glavni cesti itd. Vsak posamezni lastnik zgradbe naj v tem mesecu uredi okolico svoje hiše. To bo njemu v veselje in mnogo bo pripomogel k splošnj čistoči kraja.

V počast i tev praznika Osvobodilne fron­te 27. aprila, pa priredi O F Z i r i tudi javno uda rn i ško akcijo v nedeljo 23. aprila t. 1. Delalo se bo od 8. do 12. ure na vseh jav­nih gradil iščih, posebno pa tam, kjer še ležijo ruševine . Poskrbeti moramo, da bo tudi v našem kraju za praznik O F vse očiščeno. V sredo 26. aprila zvečer pa bo v

Kranj, 17. aprila. — Včeraj sc je v dvo­rani O L O - a vrši l sestanek zadružnic na­šega okraja. K l j u b temu' da je bi la ude­ležba nezadovoljiva, je sestanek vendar dobro uspel. Navzoče so bile delegatke iz kmečko - delovnih zadrug v Zapogah, Dupljah in Naklem. Zadružn ice so ž ivahno poročale o delu, uspehih in t ežavah svoje zadruge. Jasno so nam prikazale položaj, k i ga ima danes zadruga. Pohval i le so č la­ne, k i se res trudijo, da zadruga vsestran­sko dobro uspeva, niso pa tudi zamolčale , da je mnogo takih, k i so stopili v zadrugo zaradi svojih osebnih korist i . T a k i pr imeri so zadrugi najbolj škodljivi . Tako je v Zapogah, kjer jc poleg tega tudi zelo pereč problem delovne sile. Zadruga ima prime­roma s količino obdelovalne zemlje premalo delavcev. Od 56 članov zadruge j i h jc le 15 za delo sposobnih. Mnogo pa je tu p r i ­merov, da druž ina v zadrugo vloži zemljo, bolehni starši , k i niso več sposobni za delo ostanejo doma, otroci pa odidejo na delo v industrijo. To je povsem nepravilno, ker na tak način zadruga izgublja dragoceno delovno silo. Nadalje so zadružnice spro­žile zamisel, da bi v območju svoje zadruge odprle šivalnico in krpalnico. Tako bi

mnogo razbremenile žene pr i delu. Ob po­letnih mesecih pa bi ustanovile takozvane dnevne sobe al i igrišča za otroke. S tem bi materam zmanjša l i neprestano skrb ali so otroci na varnem in bi se lahko bolj posvetile delu. N a ta igrišča, oziroma v dnevne sobe pa naj bi prihajali otroci iz vse vasi, da bi se tako navadi l i na skupno življenje. Še o mars ičem so sc pogovorile naše zadružnice . Ob zakl jučku svojega se­stanka pa so sklenile, da bodo o vsem tem razpravljale z zadružnik i in zadružnicami v svoji vasi. Skupno bodo reševal i važna vprašanja , spoznavali bodo pravi la zadruge ter skrbeli, da se utrdijo na vasi razne množične organizacije, potom katerih sc bodo povezali še z onimi, k i stojijo ob strani. Pozimi pa bodo osnovali razne po­lit ične, izobraževalne in druge p rak t i čne tečaje, v katere bodo skušal i pritegniti vse vaščane . Sedaj pa se bodo začele priprav­ljati na tekmovanje v počast i tev Tedna matere in otroka, k i bo od 4. do 11. junija.

Vedno popolnejše bo delo zadružn ikov in z vsakim dnem bodo zadruge bolj uspevale. Tako bo bogato nagrajen trud onih, k i po­magajo pri graditvi socializma na vasi.

W®iifev delegatov za v s e d r i a v n o kesrferenco ZSJ V ponedeljek 10. aprila t. 1. je bila v

Sindikalnem domu okrajna konferenca, na kateri je bilo navzočih 240 delegatov iz s indikalnih podružnic na območju Okra j ­nega sveta K r a n j .

Tajnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Dodič je pozdravli zastopnico G O ZSS tov. Rautar Mar i jo in nato v uvodu obrazložil namen konference. Nato je predal besedo tov. Rautar Mar i j i , k i je v svojem izčrp­nem in jedrnatem referatu pojasnila d i -skriminacijsko politiko Svetovne sindikalne federacije pod vpl ivom Informbiroja s Sovjetsko zvezo na čelu nasproti naš im sindikatom. Obenem pa je nakazala borbo delavskega razreda za izgradnjo socializ­ma v Jugoslaviji .

Navzoči delegati so z ve l ik im ogorčenjem odločno protestirali proti takemu nesram­nemu ravnanju.

Po referatu se je razvila zelo ž ivahna diskusija. Zbrani delegati so izjavi l i , da m i sami nočemo sodelovati v SSF, dokler bo sekretariat SSF vodil tako nesramno po­li t iko kot jo vodi danes.

Nato so b i l i soglasno izvoljeni 4 delegati za vsedržavno konferenco zveze sindikatov Jugoslavije, k i je 15. in 16. aprila t. 1. v Beogradu in sicer tov. Mavr ic i j Borca, tajnika G O ZSS, Rautar Marijo, č lanico G O ZSS, tov. Mravl je Pavlo, tkalko v Tiskanini in tov. L a m p i č Janka, kovinar ja v Iskri . A . P.

SMOLARjEINJE iN A GORENJSKEM Te dni jc v Naklem kot središču bodo­

čega smolarskega bazena na Gorenjskem deset-dnevni tečaj o smoljarjcnju. Ob­iskuje ga 13 deloma že izkušenih, deloma neizkušenih smolarjev. P rak t i čn i pouk vo­dita strokovnjaka tovar iša Peter Šemrov in Jernej Eržen. Tečaj je organiziralo gozdno gospodarstvo K r a n j .

O smolarjenju in njegovem pomenu za narodno gospodarstvo vedo naši ljudje da­nes še vse premalo. Na Gorenjskem smo s tem začeli 1. 1946. Tis t i čas smo smolari l i na komaj nekaj 100 borovcih, letos pa se jc povzpelo število že na 10 tisoč dreves. Go­renjska ravnina je s i romašna na zemlji, tako, da njen lastnik često nc ve, al i bi jo izkoris t i l za obdelovalno zemljo a l i za gozd. N a produ, k i ga je nanesla Sava a l i njeni pri toki , leži samo tenka plast zemljo. N a tej zemlji raste najbolje rdeči bor, medtem ko začenja smreka v najbol jš i raz­vojni dobi propadati, ker jo uničuje rdeča gniloba. Poleg bora uspevajo dobro tudi hrast in kostanj, mestoma jelka in gaber. Vsa ta drevesa pa p rekaša po hitrosti in po uporabnosti lesa — bor. Bor daje dobre deske, pilote, drogove, jamski les in pra­gove, iz iglic pa pridobivamo eter ično olje. Danes bi lahko rekli,»da so vsi ti proizvodi bora že bolj postranska korist, k i jo ima­mo od njega, kajti glavno, kar nam da bor, je smola.

V ilustracijo naj omenimo francosko po­krajino Bretagno, k i jc tako velika, kakor polovica Slovenije. Pred 150 leti je bila Brctagne zamočvir jena , neobljudena, siro­m a š n a in mala r ična . Toda ko so jo pogozdili s pr imorskim borom in začeli pridobivati iz njega smolo, se je zgodil „čudež". Prej s i romašna pokrajina je danes najbogate jša . Njena obala se imenuje danes „zlata obala" (Cote dx>r), borovo drevo pa „zlato drevo" (L'arbrc d'or). Proizvodnja smole se je dvigni la v Franci j i na 200.000 ton letno. Še večja je ta proizvodnja v Združen ih d rža ­vah Amerike , kjer je znaša la že pred voj­no 500.000 ton. Mnogo smole prideluje tudi Grči ja (28.000 ton). Predvojna Avs t r i j a jc dvignila proizvodnjo smole v letu 1928 na 5.000 ton letno in se tako reši la dragega uvoza te surovine. K l j u b vsem možnost im,

počast i tev praznika O F tudi kul turna p r i ­reditev z igro „Mostovi" .

Počas t imo praznik naše ljudske množične organizacije Osvobodilne fronte z delom, k i bo v ponos vsemu kraju — olepšavi Zi rov! B. F.

k i smo j ih imeli doma, pa smo pridelali v predaprilski Jugoslavij i vsega — 80 ton smole. Gozdarski strokovnjaki so i m u n nasprotovali pridobivanju smole iz borovih dreves in to po pravici . S takratnim n a č i ­nom smolarjenja smo uničeval i borove go­zdove. Danes, ko že imamo dragocene iz ­kušnje , ne un iču jemo več bpra. Nasprotno, borovina se ob smolarjenju izboljšuje, ka j t i les se zalije s smolo in tako postaja e>d-pornejš i proti raznim zajedalcem. Doslej smo smolari l i v d ržavn ih gozdovih s tako imenovano metodo smolarjenja na mrtvo, to je na dobo št i r ih let, potem pa smo bo­rovo drevo posekali. Odslej bomo smolar i l i na istem drevesu 6 in postopoma še već let.

Smola je sestavina terpentinovega olja in kolofonije. Iz terpentinovnga olja izde­lujemo zdravila, umetno kafro, razne ke­mične proizvode, topilo za lake, barve i n masti, uporabljamo ga pa tudi kot primes pri izdelavi umetne gume. Kolofonijo po­trebujemo pri izdelovanju laka, f i rneža, mila, papirja, linoleja, izolacijskega mate­riala v elektroindustriji , raznovrstnih smol, maže za čevlje, voska za parkete in za gonilna jermena, peča tnega voska, tiskar­skega črni la , nitroceluloze itd.

Industrializacija naše d ržave zahteva vedno večje količine smole. K e r bi na* uvoz smole stal t ežke devize in ker imamo vse možnosti , da jo proizvajamo doma, jc jasno, da si moramo sami pomagati.

Organizacijo smolarjenja je prevzela dr­žava, kajti zadruge al i p r iva tn ik i nimajo možnost i , da bi poskrbeli za pribor in pra­vilno smolarjenje. Zato sklepa d ržava 9 posestniki borovih sestojev pogodbe, na podlagi katerih prepuščajo ti d r žavn im smolarjem smolarjenje v svojih gozdovih-Zaradi važnost i smolarjenja je izdala dr­žava prepoved o sečnji bordv. Ze posekan borov les pa zamenjajo lahko kmetje z dt-žavo za bukova a l i druga trda drva za kurjavo.

Nekaterim krajevnim l judskim odbprom kakor Kovor ju , Naklcmu, Goln iku in dru­gim jc treba svetovati, da osnujejo dre­vesnice za gozdne in sadne sadike. S tem bodo mnogn pripomogli k razvoju našegđ gozdnega gospodarstva, pa tudi sadjarstva in čebe lars tva . Koris t pa bodo imeli tudi sami, saj bodo tako zrasli obsežni borovi gozdovi, v katerih bo smolarjenje ogromno doprineslo k nadaljnjemu razcvitu Gorenj" ske. Ing. S. M-

Stev. 16 Stran 3

SKUD „Otona Župančiča" v Zireh je uspešno uveljavil delovni načrt

K U L T U R N I P R E G L E D

Gostovanje SKUD-a J o n e Retelj" v Prešernovem gledališču MIRA PUČEVA: »OGENJ IN PEPEL" V P r e š e r n o v e m gledališču v Kran ju se je

Preteklo soboto pred polno dvorano Predstavila na šemu občins tvu odlična dra­mat ična skupina S K U D - a „Tone Retel j" iz tekstilne tovarne „ In t eks" z dramo Mire Pucove »Ogenj in pepel". To izredno m o č ­no in zanimivo psihološko dramo v treh dejanjih iz meščanskega življenja v času italijanske okupacije v Ljubl jani , so do sedaj igral i le ve l ik i odri in je zato tem­bolj razveseljivo dejstvo, da se je te i zv i r ­ne slovenske drame loti la tudi d r a m a t i č n a skupina našega sindikalno kulturno-umet-niškega d ruš tva in s tem dalo poudarek svoji progresivni moči.

Mi re Pucove drama „Ogcnj in pepel" zahteva od igralcev temeljito poznavanje dobe, v kateri je nastala ter značajev in igralsko sposobnost, k i mora pr i t i posebno do izraza v karakternih odločujočih dialo­gih, k i odločajo situacijo na odru. Nasto­pajoči so dosegli s svojo igro popoln uspeh. Dramo, k i jo je režisiral tov. Buča r Franjo, M je igral tudi Padra Giovanni , kurata v ^talijanski armadi je vp l iva l s svojo umet­niško kreacijo na njen dovršen in širok razmah. Odlični v igri so b i l i tudi senator (Gogala Jaroslav), Savo — njegov nečak (Eržen Ivan), Rob, hišnik pri senatorju (Peternel Stane) in Iris (Crnkovič M a r i n ­ka). Tanja, k i jo je igrala Bizjak A l b i n a pa nas ni mogla povsem prepr iča t i . Pravza­prav je to njen prv i debut na odru in je težko izreči preostro sodbo. Vsekakor pa j i ni odgovarjala maska, skopa je bila tudi v gesti, mimika in govor so bi l i v začetku slabi, dočim se jc v končnem dejanju dra­me v vsem temeljito popravila. Bolj se bo torej morala vživeti v svojo vodilno vlogo in sprostiti na odru. To so dokaj splošne ugotovitve, da se v podrobnosti ob takem prvem nastopu ni potrebno spuščat i , kar je le ta celoten vtis važen za presojo človeka. Franceta Martela je še kar, dobro podal Pav l in Mi l an , k i bi sc moral otresti malce preveč pate t ičnost i v glasu, kar se lahko s t anš im posluhom hitro odpravi. Ostale epizodne vloge predsednika Tojana (Pucelj Stane), dr. Beliča (Kovačič Ivo), zdravnika Sonca (Vekjet Ivan) in usmiljenke (Poljka Milena) pa so bile kar posrečene in so se

Drobne kulturne vesti Tržič, 17. aprila. — Koncem preteklega

meseca jc priredila recitacijska ,sekcija S K U D - a „ Ivan Cankar" v Tržiču uspel recitacijski večer, na katerem je nastopilo 18 recitatorjev z izbranimi in kval i te tnimi deli. Recitator je je kr i t ično ocenila poseb­na komisija od predstavnikov IO L P S , OO L P S in ctomačega S K U D - a . Najboljše uspehe so imeli tov. Anderle, Zagarjeva in Ahačičcva. V s i so prejeli v dar knj ižne na­grade. Mnogoštevi ln i poslušalci so b i l i za­dovoljni, ker j i m je ta večer nudil res umetn i šk i užitek.

Nižja glasbena šola v Tržiču se prav lepo razvija. Te dni so dobil i od Min i s t r ­stva za znanost in kulturo vlade L R S klavir , a v Cankarjevem domu dva lastna Prostora, s č imer je vsaj deloma ugodeno njihovemu razmahu.

60-letnico rojstva jc 16. t. m. praznoval tov. Ahačič Rudolf, dolgoletni kapelnik Sodbe na pihala iz Tržiča in vzgojitelj mladih harmonikarjev. Godba S K U D „Ivan Cankar" je jubilanta počast i la s podoknico, mi mu pa želimo, da bi še dolgo tako Uspešno kot doslej deloval na glasbenem Področju.

uVBilTE M I N O ! " Odlomek iz borbe v Trnovskem gozdu Pomlad je. Gozd dobiva novo obleko, vse

S e prebuja in oživlja . . . Enote X X X I . divizije se že več dni b i -

l e Jo na položajih Gorica, Lokovec, Cepo-V a n itd. P re še rnova brigada je zasedla po­ložaje: Trnovo, Vogljarje, Podgozd. V s i borci in oficirji vedo, da se pripravlja po­slednji jur iš . Čeprav močno utrujeni od v sakodnevnih borb, si vsakemu bral na °čeh veselje, k i nas bo vsak čas objelo, ko Vk<a-akamo v našo Gorico in Trst. Tako ^ k a m o na napad.

V neči od 24. na 25. apr i l 1945. so besni ^ v a b i , fašisti, belogardisti, vlasovci in vsa °staia svojat začeli z borbo. Naši borci pa s ° j im krepko odgovarjali,tako da tekom do-

lepo vlagale v celoti v potek igre. Insce­nacija Marčan Toneta je bila prav tako zelo dobra. S skopimi in majhnimi t ehn i č ­n imi pr ipomočki je pr ipravi l bogato me­ščansko hišo in za oko lepo prizorišče.

Ce bi hoteli povzeti sedaj celokupen uspeh uprizoritve, lahko ugotovimo, da je premierna predstava dosegla soglasje med napisanim tekstom, režiser jevo zamislijo in izvedbo igralcev in bi bila lahko ob boljši izvedbi nekaterih, k i smo j ih navedli ena najboljš ih predstav, k i so šle preko desk Preše rnovega gledališča v Kran ju .

Prvi l e t o š n j i plenum okrajne ljudske prosvete

V nedeljo 16. t. m. jc b i l v stranski dvorani Sindikalnega doma v Kran ju I. plenum Okrajne ljudske prosvete v tem letu, k i so se ga polnoštcvl ino udeležili vsi člani plenuma.

Tajnik okrajne ljudske prosvete tovar i š i -ca Laznik Tončka je podala organizacijsko poročilo in v njem podrobno prikazala dobre in slabe strani dela ljudske prosvete v prvem četr t le t ju . Na osnovi izkušenj , k i smo j ih imeli v preteklosti, je podala kon­kretne smernice bodočega dela. Iz poročila je bilo razvidno, da posamezna d r u š t v a še vse premalo polagajo važnost na idejnost programov ter se ne zavedajo povsem, da mora bit i vse kulturno prosvetno delo usmerjeno za j ačan je revolucionarno raz­redne zavesti našega delavca in kmeta.

Po poročilu sc je razvila ž ivahna disku­sija, kjer so p lenumaš i iznašali razne te­žave, k i so j ih imeli na terenu." Dejal i so predloge za izboljšavo dela na posameznih področjih kulturno-prosvetne dejavnosti. Zelo ž ivahno je bilo po vp ra šan ju sposob­nega strokovnega kadra, k i bi bil zmožen voditi kulturno prosvetno delo v našem okraju.

Na osnovi razprave je plenum sprejel plan dela za drugo t romeseč je in sledeče sklepe:

1. Organizirati okrajni režiserski in pe-vovodski t eča j ; 2. dvignit i kvaliteto in idejnost po posameznih sekcijah in d r u š t ­v i h ; S. izvesti vse priprave za dostojno praznovanje 27. aprila in 1. maja; 4. d ru ­š tvom na podeželju se bo nudila večja po­moč kot doslej in poskrbelo se bo za potrebni material pr i njihovem delu; 5. po vseh sekcijah in d ruš tv ih se uvede po l i ­t ično strokovni š tudi j .

Iz razpravo in sklepov je razvidno, da je rodil I. plenum v le tošnjem letu lepe uspehe in da bo na podlagi tega dela lahko marsikatero delo na kulturno-prosvetnem torišču izboljšano, in da se bo lahko marsi­katero d ruš tvo s tem organizacijsko utrdilo na pridobljenih izkušnjah, k i so bile raz-pravljanc na tem plenumu.

NAJBOLJŠI R A Z S T A V L J A L C I SO DOBILI NAGRADE

V času pred vol i tvami v Zvezno skup­ščino je 19 s indikalnih podružnic okrasilo v mestu izložbe, v katerih je bilo p r ika ­zano vsestransko delo posameznih delovnih kolektivov.

Ocenjevalna komisija Okrajnega sindi­kalnega sveta je pregledala vse te izložbe in ugotovila, da so se nekatere podruž ­nice zelo potrudile pr i okrasitvi teh. K o m i ­sija je predlagala, da se denarno nagradi kot najbol jše razstavljalce in sicer: s indi­kalno podružnico Projekta, tov. Save, Is­kre, Obutev in O L O — pover jeniš tvo za prosveto. To nagrado so podružnice prejele 13. aprila t. 1. na posvetu predsednikov, tajnikov in kulturno prosvetnih referentov sindikalnih podružnic . A. P.

poldneva 25. aprila ni bilo čuti n ikakih večjih spopadov. Borc i naše minometne čete, k i jc bila na položaju v Podgozdu so se pravkar ž ivahno menil i , kako bodo za­dal i poslednji udarec sovražn iku in kako bodo ponosno vkorakal i v Gor ico . K o m a n ­dir Ilja kot zvesti vodnik in oče čete pa je opozarjal naj si pripravimo zaklone, kajti položaj, na katerem smo se nahajali jc b i l nevaren. Njegov resni obraz nam je povedal, da še rti vse končano . In res. Te­kom dopoldneva je sovražnik dobil močna ojačanja in popoldan odprl na nas močan ogenj in to kar s treh strani. Naši borci so se spogledali in še trdneje poprijeli vsak za svoje orožje. Naše težke brede, mitraljezi, minomet — vse je delalo kot bi hoteli zravnati zemljo in pobesnele fašiste. Toda sovražnik je b i l v premoči , kajt i imel

Daleč po svetu znani, odlični žirovski čevljarji , so v oktobru leta 1948. ustanovili S K U D „Otona Zupančiča" . K m a l u po usta­novitvi d ruš tva pa so pristopili k S K U D - u še člani ostalih sindikalnih podružnic. S K U D skrbi v na šem kraju za kul turni razvoj vsega delavstva v na šem območju.

Najakt ivne jš i v d r u š t v u jc dramski od­sek. V le tošnjem letu je naš tud i ra l K r a n j ­čevo dramo „Pot do zločina", k i je bila prikazana dvakrat na domačem odru in t r i ­krat na gostovanjih po sosednih odrih. Nušičcva komedija „Gospa ministr ica" jc bila igrana dvakrat doma in tr ikrat na gostovanjih. Gcli jevo „Sncguljčico", k i je najbolj razveselila našo mladino, so upr i ­zoril i t r ikrat na domačem odru. Mladina Pa sedaj š tudi ra in bo koncem tega me­seca uprizorila „Mostove".

Tudi glasbeni edsek kljub mnogim teža­vam, kar dobro napreduje. V orkestru, kjer so zdaj zavzemale vodilno mesto harmo­nike, sc pripravlja reorganizacija v zased­bi. Težava je z nabavo instrumentov. Ker orkester v tej dobi razvoja šo ne prireja samostojnih koncertov, je odvisen v f inan­čnem pogledu prvenstveno od dotacij dra­matskoga odseka, k i je edini f inančno mo­čan. Tudi Jazz se povoljno razvija, dasi-ravno mu še primanjkuje instrumnetov za pravilno zasedbo.

Na pobudo naše ljudske oblasti, k i skrbi tudi za izobrazbo podeželja, smo v Retcčah med prvimi v našem okraju organizirali tečaj s pomočjo množičnih organizacij. P r i ­javilo se je 30 tečajnikov, kar je 3°/o pre­bivalcev. Tečaj smo pričeli že 15. novem­bra 1949 in se jc vrši l redno 2 krat teden­sko po 5 učnih ur do 4. aprila 1950, ko smo tečaj uspešno končali . Izpite je z uspehom položilo 25 tečajnikov. Predelana je bila vsa po programu predpisana učna snov ob sodelovanju 5 rednih in 2 izrednih preda­vateljev. K e r so teča jn ik i izredno točno in z zanimanjem obiskovali teča j , so pr i i zp i ­t ih pokazali skoro vsi prav dobro in odlič­no znanje. *

P r i kulturnem programu so tečajniki po­dali 6 samostojnih predavanj o vseh pred­metih, za katere so prisotni politični in gospodarski aktivist i izjavil i , da sc naj

Le delo naših rok -Živahno vrvenje je zajelo č ipkar ice v

Poljanski dolini . Pr ipravl jale so se na raz­stavo, da pokažejo javnosti plod svojega d e l i in uspehov. V naši domovini je č ip -karstvo ohranjeno le še tukaj v teh do l i ­nah. Pa tudi tu je pred vojno že precej zamiralo, saj takratne oblasti niso tej obrti posvečale nikake pažnje, pa tudi za svoje izdelke so dobivale tako malo plačilo, da-se ob tem niso mogle živeti . Danes pa je to d rugače . Čipke so postale važen izvozni art ikel, za katere dobivamo devize, ki so nam danes zelo dragocene. Tega se zave­dajo tudi č ipkar ice v Gorenji vasi in-so napravile samo v letu 1949. za preko 30 m i ­lijonov dinarjev izdelkov. Dobro vemo, pravijo te pridne delavke, da je tudi naša domača obrt prispevek k naši gospodarski osamosvojitvi.

Čipkar ice skrbijo tudi za vzgojo mladega kadra in tako jc videti že sedaj na raz­stavi lepe izdelke naš ih na jmlajš ih kakor: Bra tovič Ankice in Ferlan Milemči, k i sta stari komaj 6 let, pa tudi izdelke Juli jane Reker, katera j i h ima že preko 88. Toda ne samo ženske. Tudi moški , k i vsled starosti

je samo težko orožje in skoraj ni uporab­ljal pušk.

Komandi r Il ja poveljuje: — „Vržite mino!" Toda kaj? V hipu, ko je izstrelil naš

minomet, doleti sovražnikova mina v ska­lo nad naš im minometom ter se razpoči. Vodnik čete zakliče:

„Boln ičarka!" Pr iskočim h komandirju, k i je še v zad*

njem hipu naroča l : „Pazi te mi na četo, jaz umiram". N i bilo pomoči. — Presekana mu je bila

glavna žila in iz rane mu jc curkoma l i l a k r i . Umira joč se je še enkrat ozrl na svoje borce in njegov pogled kot da jc govoril : „Vzdržite. Svoboda je tu!" Razen koman­dirja je b i l ranjen še en tovar iš ter dve tovarišici . Spogledali smo sc nad izgubo —

Odseki S K U D - a sodelujejo tudi pr i p r i ­reditvah, k i j i h prireja sindikalna podruž­nica in uprava tovarne špor tn ih čevljev. Tako so n a m r e č ob p r i l i k i prevzema pre­hodne zastavice sodelovali orkester in fo l ­klorna skupina S K U D - a . Člani dramat­skoga odseka pa so ped vodstvom tovar iša Jul i j Govckarja upr izor i l i „Plan inski inter-mezzo".

Ze poprej pred vojno smo imeli v Zireh lepo in bogato knjižnico, k i pa jo je oku­pator popolnoma uničil in knjige zažgal. S K U D „Otona Zupanč iča" hoče knjižnico obnoviti in sicer tako, da bi bila pristopna vsemu delovnemu ljudstvu. Po navodilih kongresa L P S se na krajih, kjer ni možno organizirati več samostojnih in k temu močnih knjižnic, da bi zadostile vzgojnim nalogam ši rokih množic, organizira ena sama „Ljudska knj ižnica", v katero bi imeli dostop vsi prebivalci kraja. Za raz­voj te knjižnice pa naj bi skrbeli vsi s in­dikat i skupno s K L O - j e m . Sedaj, imamo v Zireh več knjižnic, k i pa so dostopne samo posameznikom, obenem pa so te knjižnice prešibke, da bi zadostile takemu namenu. Dobro in poželjno bi bilo, da se v korist vseh bralcev, združi jo vse knjižnice v eno močno ljudsko knjižnico pod vodstvom S K U D - a . k i je predstavnik kulturno umet­niškega dela vseh sindikatov v našem kraju. B. F.

ponove na masovnih sestankih. O naših naj­vidnejših pisateljih in pesnikih so podali znači lna dela v prozi in pesmi. Izdelano so podali odlomek iz Cankarjevega „Kral ja na Betajnovi". Pevski zbor tečajnikov je za zakl juček zapel 5 delovnih, partizanskih in narodnih pesmi.

Preskrbljeno je bilo tudi za pogostitev, k i ga je pr ipravi la K D Z Preše ren iz Godc-šiča, domača godba »Janko Kerme l j " pa je poskrbela za zabavo.

Tako smo uspešno delo zaključil i z uspelo kulturno prireditvijo in zabavo.

Teča jn ik i so se prisrčno zahvali l i l judski oblasti in predavateljem za znanje, k i so ga pridobil i v tečaju in skleni l i , da se bodo še udek žili takih tečajev in poskr­beli za še večjo udeležbo.

Prepr ičan i smo, da je tuka jšn j i tečaj eden izmed najbolj uspelih v okraju. L .

ali bolezni niso sposobni za drugo delo, se kaj pridno udejstvujejo pri tem tako kom­pliciranem poslu. Tako opazimo izvrstne izdelke tov. Trček C i r i l a in Miklavčič J a ­koba, k i kaj pridno tekmujeta z ostalimi. Inš t ruk tor ica tov. Reginca obiskuje stalno č ipkar ice po njih domovih in j im poudar­ja, da jc treba tudi naših domačih narodnih motivov v naše vzorce. S tem bomo prvič svetu dokazali, kako mi ljubimo svojo do­movino, izseljenci pa bodo videli , da smo povezani z nj imi.

„Obrt stara 200 let, naj živi še mnogo let"! je geslo teh čipkaric, in zato tudi tekmujejo med seboj. Toda kakor same pravijo, da ne samo v tem, koliko bodo napravile, t emveč tudi v tem, kake izdelki; bomo postavili na trg, ker lepi izdelki bodo tudi ponos naših delavk.

•Vsem tistim, k i nas danes po k r iv i c i b la­tijo in obrekujejo, odgovarjajo s tem, da bodo postavile na trg še več novih in lepših vzorcev, za katere bomo dobili de­vize in zgradili tovarne in s tem tudi vse, kar nam je potrebno, da bomo zaživeli boljše in lepše življenje v socializmu.

vendar le za hip. Z mislijo, da mašču jemo vse te našo ž r tve smo se pomikal i naproti Vogljarjcm, medtem pa stalno prestavljali minomet in b i l i sovražnika . Dospeli smo v Trnovski gozd. Za trenotek smo se odpo­čili. Ranjence smo zbrali skupaj in j ih od­poslali v bolnišnice, ostali pa smo se p r i ­p rav i l i za ponoven napad.

Dva dni pozneje so naš i borci po trdi in k rvav i borbi spet osvojili stare položaje, odkoder smo vse d o l . maja zadajali krvave in zadnje udarce fašis t ičnim zverem.

1. maja pa so borci P reše rnove brigade skupno z ostalimi enotami X X X I . divizije osvobodili Gorico. S tem pa so bile mašče ­vane vse žrtve, poplačani vsi napori in te­žav«, saj je vsa Pr imorska praznovala svojo veliko zmago — dolgo p r i čakovan dan svobode. . . . nda.

IZ RETEC POROČAJO:

Z uspehom smo končala i z o b r a ž e v a l n i tečaj

- gradi nam boljšo pot!

Stran 4 G O R E N J S K I G L A S Stev. 16

Po svoje so rcf-sdelili D r o b n e in važne ves l i O D V S E P O V S O D I

Na vsedržavni konferenci Zveze sindika­tov Jugoslavije 15. in 16. t. m. v Beogradu je Zveza sindikatov Jugoslavije pretrgala zveze s sekretariatom SSF, dokle r 'ne bo razveljavil sklepa o prekini tv i stikov s tov. Djurom Salajem.

30 mili jonov cigaret več kot določa plan bo delovni kolekt iv tobačne tovarne v M o -starju izdelal med prvomajskim tekmova­njem.

Moderen ml in v katerem bodo zmlel i dnerno nad t r i vagone žita grade v Met­koviću v Dalmacij i .

Begata ležišča premoga so odkrita in smo j i h začeli izkoriščati v okolici Osje ki i.

1500 š tuden tov ljubljanske univerze in visokih šol se bo letos že vselilo v novo zgrajeno š tuden tovsko naselje pod Rožni ­kom.

Sleherno delovanje Ljudske fronte Jugo-slovenov s sedežem v Pragi in v vseh njenih podružnicah na Češkos lovaškem je vlada C S R prepovedala.

P r i nedeljskih voli tvah v okrajne odbore v jugoslovanski coni STO je bila nad 90%) udeležba volivcev, kljub vstrahovanju in g rožn jam i redent is t ičnih organizacij in i n -formbirojevskih Vidalijeveev iz Trsta, da se volitev ne udeleži . Ljudstvo je povsod izbralo z ogromno večino kandidate OF.

fizludtuta m šftGtt Železničar (Ljubljana) : Korotan 3 : 2 (3:0)

Kranj, 13. aprila. — Včeraj je v K r a n j u gostovalo nogometno d ruš tvo Železničarja iz Ljubljane, k i je novi član tretje zvezne lige. Pred pr ibl ižno 800 gledalci se je tek­ma s Korotanom končala 3 : 2 za Železni­čarja . Igro je oviralo razmočeno igrišče in blaten teren. V p rv i polovici so gostje igral i t ehn ično zelo lepo in so ves čas pre­vladovali na igrišču ter dosegli t r i gole. Po odmoru se je sl ika spremenila. Domači so z v e l i k i m poletom pr is i l i goste na obram­bo. Dosegli so dva gola, k i ju jc neobran-l j ivo zabil Mihelčič, nakar je ta igralec b i l poškodovan in je več kot 20 minut samo statiral. Tako domače moš tvo kljub ve l ik i p remoči to ni moglo uveljavit i v tol ikšni meri, da bi rezultat izenačili . Igra je bila prijateljska in res lepa in borbena, da je bi la pravi uži tek za š tevi lne ljubitelje no­gometa, k i so igrišče po končan i tekmi z zadovoljstvom zapustili.

K O R O T A N : ŽELEZNIČAR 2 : 0 (2 : 0) Maribor, 16. aprila. — Na izredno slabem

in r azmočenem terenu jc bila tu pred 1500 gledalci odigrana prvenstvena tekma slo­venske lige med domač im Železničar jem in Korotanom iz Kranja .

Takoj po zače tnem udarcu so iniciativo na igrišču prevzeli gostje. S t ehn ično bol j ­šo igro so večk ra t nevarno ogrožali vrata domačih . V 37 minut i je po močnem izve­denem napadu padel gol, k i ga je zabil Bajžel j , 1 : 0 za Koortan. Zelo razmočen in slab teren je prepreči l , da se domača mreža ni potresla tudi v 39. in 43. minu l i . V 45 minut i pa jc Š tu l a r iz 14 metrov poslal srednje visoko žogo v mrežo in po­višal rezultat na 2 : 0 za Korotan.

Začetek drugega polčasa je pripadal do­mač im. Pričeli so z napadi na Korotanova vrata. V tem delu igre so k r an j čan i poka­zali , da imajo v ožji obrambi z vratarjem na čelu sigurnega moža. Po preteku deset minut so domači popustili in igra je bi la nadalje vse do konca odprta. Moštvi so zapustili igrišče s končn im rezultatom 2 : 0 za Korotan.

SLOVENSKA MLADINSKA LIGA K O R O T A N : SLOVAN 7 : 0 (0 : 0)

USPEL POMLADANSKI CROSS „PROJEKTA" V K R A N J U

Pre jšn j i teden so kot eno izmed prvih TD v Kran ju izvedli pomladanski croSS gradbinci, za katerega so se pr i jav i l i 104 tekmovalci. Na srednje težki gozdni progi so se razvile ž ivahne borbe, posebno med

Železniki, 17. aprila Pred nedavnim ste bral i v »Gorenjskem

glasu" članek, k i je ostro kr i t i z i ra l tajnika krajevnega ljudskega odbora Železniki. Marsikomu sc je stvar zdela malo huda, toda tak način kr i t ike je edino pravilen. Želeti je samo, da bi taki kr i t ični č lanki našl i odmev in bi l i uspešni .

Razdeljevanje živilskih in industri jskih nakaznic daje l judskim odborom mnogo dela in tudi neprijetnosti. Gotovo je to problem, k i ga krajevni l judski odbor v Železnikih rešuje z veliko težavo. Tako je morda tudi drugod. To pa zategadelj, ker imamo tako med uslužbenci kot odborniki krajevnih l judskih odborov l judi , k i nimajo nit i na jpo t rebne jše gospodarske razgleda­nosti. L judi , k i imajo za svoje delo pre­malo čuta odgovornosti. Namesto, da bi se delo po naš ih odborih opravljalo pravilno in vestno, sc dogajajo vsak dan nove na­pake, k i so storjene večkra t tudi vedoma.

K L O Železniki je prejel od O L O Kran j plan oddaje mleka za 1. 1950 in to v višini 70.000 li trov. Ta plan je naš odbor razbil na 120 krav, katere vedi v seznamu. K d o je plan razbijal nam ni znano. Znano Da je, da j e ' n a sestanku prizadetih, k i mleko

S O D N A K R O N I K A P R I S V O J I T I SI J E H O T E L T U J O

L A S T N I N O Mohorič Zdravko, tovarn i šk i delavec iz

Stražišča, jc 15. dcc. pr. 1. na železniški postaji v Radovlj ic i ukradel Dolenc Jožefu iz Trate pr i Škofji L o k i denarnico s 3.000 dinarji gotovine in 53 tekst i lnimi točkami .

Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev po­bol jševalnega dela.

N E P O Š T E N A D E J A N J A J E T R E B A K A Z N O V A T I

Pred kra tk im sta se pred okrajnim sodi­ščem v K r a n j u zagovarjala Gaberc Alo jz in Jane Stanislav, oba krojača , doma prv i iz Puterhofa nad Tržičcm, drugi pa iz Se-benj vsled nedovoljenega p rekupčevan j a z raznim blagom.

Gaberc Alo jz je v 1. 1949 nakupil nedo­ločeno količino raznih predmetov kot n. pr.: čevlje, ženske obleke, usnje itd. N a ­vedeno blago je po višjih cenah razproda-ja l raznim osebam.

Jane Stanislav pa je od nepoznane osebe kupi l 16 d m 2 usnja za 2.500 din in ga pro­dal naprej za 12.500 din.

Sodišče je oba obsodilo na denarno kazen in sicer: Gaberc Alojza na 7.000 din, Jane Stanislava pa na 5.000 din denarne kazni.

člani na 2.000 m, k i so dosegli tudi dokaj dobre rezultate.

Med mladinci je na 1.500 m zmagal M a r ­jan Sire pred Milanom K r č e m v času 5:03. M e d č lanicami je na 1.000 m zmagala A n i ­ca S t raža r pred Zofijo Bašel j v času 3 : 57. Med na j s ta re j š imi člani (nad 30 let) je na progi 1.000 m zmagal Janez Marenč ič pred Vinkom Pol ičar jem v času 3 : 30. Med čla­ni na progi 2.000 m je zmagal v močni konkurenci C i r i l Bren z dobrim časom 6 : 50,5. Drugi je Stane Pucelj s časom 7 : 05.0. Tretj i Just in Buta l ič 7 : 10.1. Čet r t i Franc Kovač 7 : 30.2.

Pomladanski cross je b i l tudi na zuna­njih s tavbišč ih gradbenega podjetja „ P r o ­jekt" in to z najboljšo udeležbo na G o l ­n iku z 71% in v Lescah z 70%,

Doseženi rezultati pričajo, da se bo mlado T D gradbenega podjetja „Pro jek t " kmalu uveljavilo. B . C.

V „ T I S K A N I N I " SO ČLANI K L U B A »LJUDSKE T E H N I K E " USPEŠNO

P O L O Ž I L I I Z P I T E K l u b »Ljudske tehnike" v Tiskanini je

bil ustanovljen koncem leta 1949. Njegovo delo pa je oživelo šele v le toš­

njem letu. Ustanovljeni so bi l i 3 krožki : radio-amaterski, var i l sk i in avto-moto krožek. V s i so dobro obiskani, na jveč za­nimanja pa kažejo člani za avto-moto kro­žek, saj je 14. t. m. 22 tečajnikov uspešno zaključilo teore t ične izpite. A niso zado­vol jni samo s teore t ičnimi , polagali bodo tudi p r ak t i čne izpite. Obvezali so se, da j i h bodo do septembra meseca položili vsi .

oddajajo 10. t. m. prišlo do vel ikih neso­glasij in ogorčenj . Tako mora oddati po­sestnik, k i redi eno kravo 6001 mleka, drugi pa prav tako od ene krave le 100 1. P lan jc prv ič previsok, kar je kr ivda O L O , drugič pa po k r ivd i K L O povsem pogrešno razbit.

Dalje se zgodi, da ta al i oni ne prejme živilske nakaznice, dasiravno jc do nje uprav ičen . K a k o pride do tega? Menda zato, ker l judski odbor ni seznanjen z uredbo Urad. lista F L R J št. 4/34 od 21. j a ­nuarja t. 1., čl. 16, odstavek 3., k i pravi dobesedno: »Ljudski odbor, k i takim po­t rošn ikom izda pot rošniško nakaznico pre­sodi al i naj se prevzamejo v preskrbo samo nekateri al i pa vsi članj take druž ine in s katerimi a r t ik l i in s kakšn imi kol ič inami teh art iklov naj se preskrbujejo." Posest­n iku z eno kravo je prav gotovo tako po­trebna nakaznica za milo, moko itd., kakor vsakomur.

V ljudske odbore je predvsem treba l judi , k i bodo umeli presojati prebivalstvo tako kot zasluži in ljudje bodo zadovoljni.

. . . nik.

21. aprila 1919 — Ustanovitev Social is t ične delavske partije Jugoslavije (komuni­stov) z združi tvi jo soc. strank in skupin na L kongresu v Beogradu.

22. aprila 1870 — Rojen V lad imi r Iljič Uljanov Lenin .

23. aprila 1616 — U m r l dr. W i l i a m Shakes­peare, genialni angleški pesnik in dra­matik.

25. aprila 1945 — I. konferenca Združenih narodov v Sant Franciscu.

Dežurna služba 23. aprila ima službo pri soc. zavarovanju

dr. Bežek Josip, telefon 353; lekarna: Cen­tralna lekarna, Titov trg; trafika: Mačc-fat Ana , Koroška cesta.

Gledališče V Prešernovc;m gledališču v Kran ju gostuje

S K U D »Tone Retelj" iz tekstilne tovarne Inteks z dramo M i r e Pucove »Ogenj in pepel". — Predstave: čet r tek , 20. apri la 20. ur i (Iskra) — Sobota 22. apri la ob 20. ur i (Izven) — Nedelja, 23. apr i la ob 20. ur i (Izven).

Mali oglatri Prodam re.poreznico — nov model — izriba

na uro 300 kg. — Zadnikar, Primskovo 19. Predam a l i zamenjam zlato žensko zapest-

no uro »Anke r" na 15 kamnov za dober radio-aparat. Ponudbe na upravo lista.

Dobro ohranjeno stensko uro prodam. Po­nudbe na upravo lista.

Ukradena j ; ; denarnica z dokumenti, oseb­no legitimacijo žene, O F legitimacija št. 084633, štiri industrijske nakaznice štev! 88, 89, 90/46 in 54/47 — ena T D na­kaznica, vse na ime Žirovnik - Voglje 77 ter 2.000 din. Vse navedene legitimacije in nakaznice prog lašam za neveljavne. Stori lka tega je poznana in naj v izogib posledic vrne vse na upravo lista.

V nedeljo, 16. apr i la izgubljeno denarnico z dokumenti na ime Brezovar Olga, v r ­ni t i proti nagradi na upravo lista.

Dva praš ička menjam za brejo kravo ali telico. Ponudbe na upravo lista.

Preklicujem kolesarsko izkaznico na Ime Wcisseiscn Elca — Zgornja Bela štev. tablice 7674 in s tem prog lašam za ne­veljavno.

A L I N A J P O S T A N E M U Č I T E L J Poverjeništvo za prosveto O L O v Kran ju

vabi mladince in mladinke, k i so dovrši l i nižjo gimnazijo in so stari nad 17 let, da se vpišejo v deve tmesečn i pedagoški teča j , k i sc bo pričel V kratkem na Gorenjskem.

Po dov r šenem tečaju nastopijo s lužbo­vanje takoj v domačem okraju. — Dobe kvalif ikacijo učit . pr ipravnika, kakor da so dovrši l i redno učitel j išče, s tem da polože še poseben izpit iz skupine pedagoških predmetov.

Pri jave sprejema O L O — pover jeniš tvo za prosveto, kjer se dobe tudi podrobnejš i podatki.

MED PIONIRJI V DUPLJAH O naših pionirj ih ni bilo doslej še nič

slišati, če ravno po svojem delu ne zaosta­jajo za drugimi, k i so že znani po pridno­sti a l i drugih vrl inah.

Sestankov nimajo mnogo, zato so pa njih sklepi in nač r t i stvarni. Takoj, ko je bilo treba so priskočil i na pomoč pri udarni­škem delu za dograditev nove šole in so doslej t. j . v tem letu opravi l i nad 300 uda rn i šk ih ur. Poleg tega so zbral i in od­dali »Odpadu" pozimi 400 kg starega že­leza in z izkupičkom povečal i svojo pionir­sko knjižnico od 64 knjig na 84.

Pre tekl i teden pa so tudi pridno pogoz­dovali skupno s člani kmečko delovne za­druge ter posadili sami čez 3000 smrečic, pogozdili pa preko 60 a gozda.

V skladu s planskimi gospodarskimi na­logami bodo po sprejetih obveznostih prav tako na zadružn ih parcelah posadili 1500 sončnic, k i bodo dale vsaj 150 kg olja. S tem bodo prispevali lep delež skupnosti in dograditvi socializma. Seveda ne pozab­ljajo naši otroci tudi na kulturno prosvet­no delo in radi sodelujejo pri proslavah samostojno z igrami, s imbol ičnimi vajami, recitacijami in petjem. Upajmo, da bodo iz njih postali dobri mladinci , zadružnik i in frontovci.

Dne 23. apri la cb IG. ur i bodo v Škofji L o k i nastopili naši najboljši pevski zbori: moški pevski zbor S K U D - a »France P re še ­ren" iz Kranja , S K U D »Koro tan" Križe, »Tone Š i i r e r " Škofja Loka in ženska p< -ska zbora »France P r e š e r e n " Kran j in „P ie ten ina" . To revijo naš ih pevskih zbo­rov bodo zaključil i z nastopom združeni moški pevski zbori, k i bodo pod vodstvom tov. Petra Lipar ja zapeli t r i pesmi.

Na p redveče r obletnice ustanovitve OF, dne 26. apri la ob 14. uri , bedo nastopili v Kran ju naši mladinski in pionirski pevski zbori. Predvidoma bo pelo 14 mladinskih in pionirskih pevskih zborov.

Obveščamo javnost o obeh revijah pev­skih zborov s pr iporoči lom za čim š tev i l ­nejši obisk.

K«no »Storžič" K r a n j : 25. in 23. apri la: češki

f i lm „Janošik" . »Svoboda" St raž išče: 21. do 24. apri la: sov­

jetski f i lm „Otok brez imena". škofja Loka: od 20. do 23. apri la: sovjetski

f i lm „Povest o pravem človeku" . Trž ič : 26. in 27. aprila: jugodov. dokum.

f i lm „Razbi jački klevet".

Vsem upravam tovarn, podjetij in delovnim ustanovam l

Uprava lista sprejema do vključno 21. aprila za cb.iavo vse vrste čestitk k delov­nemu prazniku — 1. maja. Pohitite z do­stavo tozadevnega besedila.

ZAPUSTIL NAS JE POŽRTVOVALNI PROSTOVOLJNI D E L A V E C

Primskovo, 15. aprila. — Dav i jc tu u m ' 1

79 letni Jakob Železnik, sodni upokojenec, k i je kot zaveden frontovce opravil lani in letos kljub svojim visokim letem 600 pro­stovoljnih delovnih ur dela pr i gradnji za­družnega doma na Pr imskovcm. Dajal J c

v vsem zgled, kako naši delovni ljudje grade s svojimi lastnimi si lami socializem. B i l je zato pr i vseh pri l jubljen in spošto­van. Pokopan bo na Viču v Ljubljani . Naj ostane med nami svetal njegov spo­min!

Ali ste že pomislili na oddih v letu 1950? Naš sinji Jadvan vabi . . .!

Putnik v Kranju je začel sprejemati prijave za mesec april in maj. Izkoristite dopust v prirodi, v p 1 minah in ob morju!

T E D E N S K A K R O N I K A S p o m i n s k i d n e v i K o n c e r t i

Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Telatko Marjan — Naslov uredništv in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II— Tel. št. 475 — Izhaja vsak četrtek Letna naročnina znaša 104 dinarjev — Stev ček. položnice 611-90200-7 — Tiska Gorenj ka tiskarna, Kranj 32097 50