AKTUALNO VPRAŠANJE Letos so organizac i j e Zveze borcev

s (pomočjo d r u g i h organizac i j u red i l e mnoga grobišča p a d l i h borcev. Po pet­na js t ih i n več l e t ih so pos tav i l i m n o ­ge spomenike, plošče aH na d r u g n a ­čin obeležili grobove p a d l i m za svo­bodo. L e p spomen ik so n a p r a v i l i v Z a b n i c i , n a J e l o v i c i so pos tav i l i štiri spominske plošče, v o k o l i c i znanega pokopališča v Begun jah so dostojno obeležili še štiri k ra j e , k j e r so b i l i us t re l j en i ta l c i . P r a v tako so p r i m e r ­

no označili te (kraje na Blegošu, • Z a ­l em logu p r i Škof j i L o k i so pos tav i l i spomenik štirinajstorici, od (katerih je sedem neznan ih žrtev.

Še zmeraj p a čakajo p r imerne u r e ­d i t ve grobov i v P o l j a n s k i do l i n i , v Ho tav l j ah , na U d o v c u in drugod. N i t i Dražgoše, kot znana p r v a vas, k i je b i l a v tem prede lu v ce lot i požgana i n je t rpe la ve l ike človeške žrtve, še vedno n ima spomenika . Posebno v p r a ­šanje je mars ik j e tud i ugotavl janje identitete pokopan ih borcev . To ve l ja

z las t i z a pokopane v Ho tav l j ah . V e n ­dar b i to ne smelo b i t i ov i ra . C i m dal j bomo od laga l i tem bolj bodo spo­m i n i uha ja l i v pozabo. Tega pa ne smemo dopust i t i , zato moramo čimprej dostojno u red i t i vse grobove naših p a d l i h borcev, k a r p a n i samo naloga organizac i j Zveze borcev, marveč nas vseh, k i se s pieteto i n ponosom spo­m in j amo l jud i , k i so n a m s svojo k r ­vjo u t r d i l i pot v današnji čas.

K . M .

AKTUALNO VPRAŠANJE

G O R E N J S K E GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO

1. N O V E M B E R D A N M R T V I H

Ž A L N E S V E Č A N O S T I ob Dnevu mrtvih na Gorenjskem

L E T O X . — ŠT. 85 — C E N A D I N 10.— K r a n j , 31. ok tob ra 1957

V počastitev spomina pad l i h b o r c e v i n ta lcev bo v k r a n j ­s k e m o k r a j u letos osrednja p r o -

V o l i t v e v d r u g i , k m e t i j s k i s k u p i n i so potekale t ako l e :

G lasova lo N e v e l j a v n i h g lasovn ic Občina upravičencev število % število %

B l e d 878 66« 75,17 27 4,09

B o h i n j ,1.386 1.041 75,11 45 4,32 C e r k l j e 1.037 789 76.08 4« 5,07 G o r e n j a vas 1.701 1.153 67,78 30 2,60 Jesen ice 973 754 77,49 75 9,94 Kra in j 4.111 3.362 81,78 378 11,24 R a d o v l j i c a 1.271 1.092 85,91 81 7,42 Škof j a L o k « 999 783 78,38 26 3,32 Tržič 644 546 64,78 27 4,94 Železniki 1.446 1.250 86,44 25 2,00 ž i r i 474 304 64,13 6 1,97

S k u p a j 14.920 11.734 78,65 760 6,47

Volitev v občinske zbore proizvajalcev se je

P r i v o l i t vah v občinske zbore p r o i z ­va ja lcev je b i lo v k ran j skem o k r a j u skupno v obeh skup inah (prv i s k u p i n i indus t r i j a , t r gov ina in obrt ter d rug i kme t i j sk i skup in i ) i z vo l j en ih 289 čla­nov od 628 pred lagan ih . V občini G o ­ren ja vas bodo vo l i tve za 9 k a n d i d a ­tov p o n o v i l i , tako bo skupno i z vo l j e -

S k u p n i i z i d g lasovanja za obe pro i z va ja ln i s k u p i n i za odbo rn ike zbo­r a p ro i zva ja l cev v k r a n j s k e m o k r a j u je b i l nas l edn j i :

Občina Število v o l i l n i h G lasova lo

Neve l j avne g lasovnice

Upravičeno odsotn ih

De jansko navzočih

štiri kandidate . S k u p n o je b i l o p r e d ­lagan ih za prvo skup ino 526 k a n d i d a ­tov, od tega je b i l o i z vo l j en ih 249, po ponovn ih v o l i t v a h v G o r e n j i vas i p a bo v p r v i s k u p i n i skupno 253 odbor­n i kov .

V d rug i , to je k m e t i j s k i s k u p i n i , s ta b i l a pred lagana 102 kand ida ta , i zvo l j e ­n i h je b i l o 40 odborn ikov , v občini G o r e n j a vas pa bodo vo l i t ve za pet kand ida tov ponov i l i , tako, da bo s k u p ­no i z druge skup ine 45 odborn ikov .

s lava v petek, 1. novembra , ob 9. u r i na grobišču talcev v D r a ­gi . G o v o r i l bo predsedn ik O k r . odbora Z B I van B e r t o n c e l j -J o h a n . O b 10. u r i bo žalna sve­čanost na graščinskem v r t u r Begun jah . N a obeh k o m e m o r a -c i j ah bo sode lova la jeseniška godba na p iha l a i n moški pev ­s k i zbor iz Radov l j i ce . Z a o b i ­skova lce , k i bodo prišli z j u t r a ­n j i m i v l a k i v Lesce, je zago­tov l j en tud i p revoz do Begun j .

Ob D n e v u m r t v i h bodo žalne pros lave n a pokopališčih, p r ed spomen ik i i n spom insk im i p l o ­ščami p a d l i h borcev i n ta lcev v vseh k r a j i h Goren jske . P r i p r a v ­l ja jo j i h osnovne organizac i je S Z D L i n Z B , k i zbira jo t u d i p r i j a v e za ob isk množičnih g ro ­bišč v D r a g i i n Begun jah ,

• upravičencev število •/• žtevilo V . žtevilo •/• žtevilo V .

B l e d 2.163 1.83« 85,02 92 2,83 157 8,09 1.988 92,50 B o h i n j 2.436 1.950 80,05 64 3,28 345 14,16 2.091 93,26 C e r k l j e 1.256 994 78,58 43 4.33 80 6,32 1.185 93,88 G o r e n j a vas 2.053 1.458 71,02 40 2,74 221 10,76 1.832 79,58 Jesen ice 9.803 8.693 88,68 S78 6,65 950 9,69 8.853 98,19 K r a n j 17.099 14.603 85,40 814 5,57 1.829 10,70 15.270 95,63 R a d o v l j i c a 4.415 3.971 69,94 191 4,81 341 7,72 4.074 97,47 Škof j a L o k a 3.595 3.096 66,84 101 3,26 340 9,54 3.225 96.00 Tržič 4.321 3.849 89,08 218 5,6« 413 9,56 3.908 98,49 Železniki 2.542 2.252 88,59 68 3,02 207 8,14 2.335 96,45 Z i r i 1.449 1.215 83,85 24 1,97 121 8,35 1.328 91,49

Skupa j 51.111 43.920 85,93 2193 4,9« 5.022 9,83 46.089 95,29

0L0 razpravljal o reformi šolstva

Večji d e l upravičeno odso tn ih se n i moge l vo l i t ev udeležiti za rad i ep idemi je gr ipe.

V sliki in besedi

Ob D n e v u m r t v i h se spomnimo vseh naših predn ikov , z l a ­s t i žrtev naše revo luc i je , k a t e r i h spomin n a m v naših s r c i h n i k o l i ne bo zblede l , hvaležna domov ina p a se j i h bo spomin ja l a i z roda v rod , i z v e k a v vek .

G r o b o v i bodo lepo okrašeni z rožami i n n a t r gu kot v cve­tličarnah je b i l promet s c ve t l i c ami zadnje d n i zelo živahen (levo zgoraj).

N a pokopališčih bodo gro­b o v i ure j en i najlepše (levo spodaj). Številne grobove pad l i h borcev za svobodo bo okras i l a jesenska pr i roda , p rav gotovo pa na teh grobo­v i h ob D n e v u m r t v i h ne bo man jka lo tud i svežih cvet l ic , saj n a m je spomin na naše žrtve preveč drag .

n i h 298 l j ud i . V k r a n j s k e m o k r a j u je b i lo skupno 165 v o l i l n i h enot s 344 v o ­lišči. V p r v i s k u p i n i je b i lo 132 v o l i l ­n i h enot z 238 volišči, T d rug i s k u p i n i p a 33 v o l i l n i h enot s skupno 106 vo­lišči.

O udeležbi na v o l i t v a h v p r v i p r o i z -va j a l sk i s k u p i n i smo že poročali v po-nede l j sk i številki. Z a to skup ino bodo v občini Go ren ja vas ponovno v o l i l i

N a s k u p n i se j i obeh zborov O k r . l judskega odbora, k i je b i l a danes v K r a n j u , so odborn ik i najprej po­slušali poročilo o r e f o rm i šolstva v našem o k r a j u . Tov . I vo Pe t e r -ne l j je v svo jem poročilu omen i l , d a je b i lo n a tem področju že p r e ­cej storjenega. Ze več let so p r e ­usmer j a l i učne programe, u v e d l i hospi tac i jske šole, omogočili šolski inspekc i j i , da je n u d i l a učiteljstvu čim večjo pomoč, •združevali so uči­tel j stvo v ko l ek t i v e i n .podobno. Tako smo v ce lotnem šolskem s i ­stemu od spodaj že u s t v a r i l i p o ­goje za postopno uk in j an j e osnov ­n i h šol i n nižjih g imnaz i j i n z a o r ­ganizaci jo n o v i h , enotn ih obv e zn ih šol, tako imenovan ih osemletk, se­veda še ne povsod. Re f o rma v tej o b l i k i seveda n i možna v enood-delčnih šolah v odda l j en ih vaseh z m a j h n i m številom otrok, še večje pa so mater ia lne težave. K l j u b t e ­m u , da je b i lo samo v letošnjem

le tu porab l j eno več kot 20 m i l i j o ­nov d inar jev za razna p o p r a v i l a 35 šolskih poslopi j , je ponekod poman j ­kanje učnih prostorov zelo hudo.

P o poročilu se je og las i l tud i o d ­b o r n i k V i n k o Ha fner , k i je po jasn i l p r edvsem ekonomsko s t ran tega prob lema. R a z e n o rgan i zac i j sk ih i n d r u g i h p r e d p r i p r a v je t u , k o t je de ja l on, predvsem težava za rad i poman jkan ja šolskih prostorov, učil i n opreme k a k o r tud i po t reb ­n i h stanovanj za pedagoške de l a v ­ce.

N a seji so p r a v tako r a z p r a v l j a l i o zaključnih računih gospodarsk ih organizac i j v l anskem letu, o r a z ­rešitvi i n i m e n o v a n j u u p r a v n i h o r ­ganov Okra jnega l judskega odbora i n o v sk l a j e van ju neka t e r ih p r e d ­pisov. P o skupn i seji sta zbor p r o ­i zva ja lcev i n o k r a j n i zbor zasedala ločeno.

K . M .

naš raagovor

Prizadeven šolski odbor in učiteljski kolektiv D r u g i mesece p o u k a v šolskem l e tu 1957/58 bo

skoraj za nami . Starši, k i imajo otroke v L, 2. i n 3. raz redu osemletk, z zan imanjem sledi jo učenju svo j ih otrok, da b i se prepričali o dobr ih in more ­b i tn ih s lab ih s t raneh re fo rmirane šole. T u d i nas je zan imalo , kako se re forma uve l j av l j a , p a smo se og las i l i na osemle tk i »Simon Jenko« v K r a n j u ter zapros i l i ravnate l j a tov. Leona Janškovca za kra t ek razgovor.

»Kako ste zadovo l jn i z uresničevanjem reforme n a vaši šoli?«

»Dela je ve l iko i n učitelji se trudi jo , da b i učencem kar največ n u d i l i . ' Z n j i h o v i m pr i zade­van jem sem zadovol jen in prepričan-sem, da uspe­h i ne bodo izostal i . N a šoli imamo tud i dva po-izkusna razreda, k j e r delajo učitelji pod vodstvom Zavoda za proučevanje šolstva LRS« .

»So starši tud i zadovoljni?« »Upam, da. V izačetku šolskega leta smo s k l i ­

ca l i rod i t e l j sk i sestanek za vse razrede i « razložili staršem nekatere spremembe v zvez i z re formo ter j i h seznani l i s težavami zarad i poman jkan ja p r o ­storov, učnih moči i td . V s a k ra z r edn ik oz i roma

p redmetn i učitelj je nato poveda l nekaj o pomenu n o v i h p redmetov i n seznani l navzoče z dolžnostmi o t rok in staršev v novem šolskem letu. Z a razgo­vore s starši smo uved l i poseben urnik.«

»Kako dela vaš šolski odbor?« , »Svojih nalog se je resno l o t i l . Pomagajo m u

štiri komis i j e , k i so bi le ustanovl jene že v začetku leta. K o m i s i j a za učila i n druge mater ia lne zadeve je naveza la st ike s tovarno »Iskro« in neka t e r im i d r u g i m i podjet j i , da b i na ta način p reskrbe la razno orodje ter kov inske , tekst i lne, usnjarske i n druge ostanke za našo de lavnico . Nada l j e i m a m o še komis i j o za socia lno varstvo , komis i j o za vzgojo ter komis i j o za izvepšolsko udejstvovanje učencev.*

»Kakšne težave v a m nagajajo?« »Manjka nam učnih moči, pa tud i ena te l ovad­

n i ca za dve šol; je prem,alo. Z a r a d i tega smo mo ­r a l i p ouk te lovadbe skrčiti od p redp i san ihs t r eh na eno uro . Zadnje t r i tedne smo ime l i ok rn j en pouk t u d i za rad i epidemije gr ipe in napredek n i b i l takšen, k o t b i m o r a l biti,« j e zaključil razgovor tov. Janškovec.

-ey

L J U D J E D O G O D K I

A Podpredsedn ik E d v a r d K a r d e l j , k i se je m u d i l s spremstvom na večdnevnem uradnem ob i sku v Grčiji, se je "v ponedel jek v r n i l v Beograd . Ob v r n i t v i je i z jav i l .^da so b i l a pričakovanja, k i j i h je obetalo to srečanje, več kot i zpo ln jena. M e d s c -bojno razumevanje i n pr iprav l j enos t na sodelova­nje, k i j u goji tud i grška v lada , so najboljše pot r ­d i lo , da naših dveh dežel ne vežejo samo vez i t rad ic iona lnega pr i ja te l j s tva , marveč tud i sedanje skupne ko r i s t i , k i so prišle tokrat jasno do i z raza . Razgovor i so po t rd i l i , da sedanje sodelovanje G r ­čije i n Jugos lav i j e n i samo podlaga pr i ja te l j s tva naših narodov, marveč tud i činitelj m i r u . varnos t i i n m i r o l j u b n i h s t i kov 'med na rod i v tem de lu sveta. A V ponedel jek dopoldne je b i l a v Beogradu seja predsedstva Zveznega odbora S Z D L J , na ka t e r i so ob ravnava l i nekate ra pereča zunanjepolitična v p r a ­šanja i n ra zp rav l j a l i o p r i p r a v a h na vo l i t ve po­s lancev Zvezne l judske skupščine i n republiških l j u d s k i h skupščin. Predsedstvo je ugotovi lo , da ča­kajo Socialistično zvezo važne i n obsežne naloge v zvez i s p r i p r a v a m i na bližnje vo l i t ve v Zvezno i n republiške skupščine. A Državni sekre tar za zunanje zadeve Koča P o -pović je p r i spe l v ponedel jek z l e ta lom i z N e w Y n r k a v Lo«don. Nn*p delcract. ia «e je narn^č tud i letos udeležila zasedanja Genera lne skupščine. Z namenom, da p r i speva k ugodni u r e d i t v i perečih mednarodn ih prob lemov , med k a t e r i m i s ta na p r ­v e m mestu vprašanje razorožitve i n napetost n a Bližnjem vzhodu . A V ponedel jek se je G e n e r a l n a skupščina Z d r u ­ženih narodov sestala k r a zp rav i o s i r s k i pritožbi, da Turčija ogroža njeno varnost . G o v o r i l o je več delegatov, med n j i m i tnd i jugos l ovansk i predstav­n i k dr . Jože B r i l e j , k i je med d r u g i m poudar i l , da je položaj očitno resen. T r e b a je pravočasno za ­ustav i t i nevarne tendence, k i so se začele r a z v i ­j a t i , i n k r e n i t i v drugo ugodnejšo smer. To bo ter ja lo skra jne napore od vseh nas, k i ' nočemo, d a b i se položaj še poslabšal, temveč s i pr i zadevamo, da b i učinkovito i n čimprej ods t ran i l i resen v i r napetost i . Samo tako bomo prišli do zaključka, k i bo v s k l a d u z zahtevami položaja — zavarova t i varnost i n pravične kor ist ] S i r i j e ter zagotov i t i m i r na Rližniem vzhodu i n n a svetu snloh. A Zve zn i izvršni svet pod predsedstvom podpred­sedn ika Rodo l juba Colakovića je n a se j i v torek spre je l osnutek zakonov o j a v n i h uslužbencih i n poko jn inskem zavarovan ju ter več uredb, od lokov i n sk lepov . Poudar jeno je b i lo , da je pomen zakona o j a v n i h uslužbencih v tem, da naj odstrani ne­jasnost i i n necloločnosti v dosedanj ih predp is ih tega področja, da okrep i i n razv i je zakonitost v de lu j a v n i h služb i n natančneje u r e d i položaj uslužbencev v n j i h . A V B e r l i n u se je v torek začela skupščina Sve ­tovne federaci je bivših borcev, na ka t e r i se je z b r a ­lo 250 delegatov posamezn ih organ izac i j i z 35 dežel. M i m o d r u g i h vprašanj bodo na skupščini ob ravna ­v a l i tud i razorožitev i n prepoved j e d r s k i h p o s k u ­sov, tehnično pomoč ne ra z v i t im deželam i n druge zadeve. P r edsedn ik F L R J Jos ip B r o z - T i t o je v pos lan ic i , k i jo je pos la l skupščini Svetovne fede­raci je bivših borcev, pouda r i l med d r u g i m , da je zdaj v času epoha ln ih , znanstven ih i n tehničnih dosežkov jasno, d a b i b i l a moreb i tna vo jna n a j ­večja katastro fa za vse človeštvo. Zategadel j mo ­rajo posebno bivši bo rc i zas tav i t i v*e svo ie moči, da b i dognanja človeškega geni ja služila zgol j m i r ­n i m namenom ter nap r edku i n b lag in j i človeštva. A P redsedn ik r epub l i k e Jos ip B r o z - T i t o je dob i l nenadno ponovn i napad akutne lumbo i sh ia l r/ j e . Z a r a d i tega v p r i h o d n j i h mesec ih ne bo moge l . n a nobeno potovanje v tu j ino t e r je m o r a l opust i t i t ud i predv idene obiske v neka t e r ih a z i j sk ih de ­želah.

P O P O M A Z M E D A m

I Z D A J A ČASOPISNO Z A L O Ž N I Š K O I N T I S K A R S K O P O D J E T J E »GORENJSKI T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A UREDNIŠKI O D B O R - O D G O V O R ­N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K / T E L E ­F O N UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — T E L E ­F O N U P R A V E ST. 475 / TEKOČI RAČUN P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 61-KB-1-Z-135 / I Z H A J A O B P O N E D E L J ­K I H IN P E T K I H / L E T N A NAROČNINA «00 D I N A R J E V , MESEČNA 50 D I N A R J E V

V l a d n a k r i z a v F r a n c i j i j e vs top i la v peti teden. Spodlete­lo je tud i G u v u Mo l l e tu , pa če­prav so m u napovedoval i uspeh. Z c več ko mesec dn i ko lobar i mandat za sestavo nove v lade med v o d i l n i m i f rancosk imi po­litičnimi osebnostmi toda brez uspeha. Nihče od i zb ran ih n i ime l doslej ne sreče, ne pogu­ma, ne moči, da b i se uspešno spopr i je l s f rancosk imi težava­m i i n francosko skupščino. K a j ­t i to sta dve s tvar i . N a žalost ni mogoče reči, da tisto, k a r b i lahko zares ozdrav i lo f rancoske težave tud i p r i j a sedanj i f r an ­cosk i skupščini. In v tem je ve­l i k a nesreča vsakega f rancoske­ga po l i t i ka , k i se opr ime k r m i ­l a F ranc i j e . Ce hoče dejansko zgrabi t i težave za roge, m u par­lament spodmakne t l a pod no­gami , če pa hoče ugodi t i m u ­h a m vladajočih s k u p i n v par ­l amentu , pa ne more b i t i kos težavam. In tako se čarobni krog f rancoske brez izhodnost i spet zapre.

G u y Mo l l e t je dolgo časa do­bro voz i l , ko j e p r v i k ra t p r i ­šel na oblast. Pos t av i l je celo r ekord v vz t ra jan ju na franco­skem k r m i l u — ce l ih 15 mese­cev, medtem ko povojno pov­prečje za francoske v lade zna ­ša le pol leta. Zda j s icer n i ime l takšnih v i s o k i h namenov, ko se je vnovič po j av i l pred skupšči­no, saj so m u njegovi pajdaši v koa l i c i j i , k l e r i ka lno l judsko -repub l ikansko gibanje, pos tav i l i vnapre j rok v ladan ja 4 mesece. T u d i za tako skopo pr ivo l i t ev v sodelovanje p a so mora l i soc ia ­l i s t i G u y a M o l l e t a plačati p re ­

cejšen davek ko a l i c i j s k im par t ­ner jem in desnic i . P a tudi faka popuščanja i n odstopanja od so­cialističnih načel niso pr ines la haska Mo l l e t ov i predloženi v l a ­d i . Skupščina jo je zav rn i l a z 290 prot i 227 g lasov i .

Takega neuspeha pa je k r i v G u y Mo l l e t sam. Namesto, da b i se ud in ja l desnic i i n dvo r i l sre­d i n s k i m s t rankam, b i se l ahko obrn i l na levo, t ja kamor b i se po vsej l o g ik i socialistične s t ran ­ke mora l usmer i t i . Sodelovanje vse lev ice b i pr ines lo trdno ve ­čino i n sol idno vlado, k i b i l a h ­ko i zpe l ja la vrsto zelo ko r i s tn ih ukrepov za nadal jnjo politično i n gospodarsko usodo Franc i j e . To možnost pa s i Mo l l e t stalno zapira , ko brez pomis l eka od ­k lan j a s leherno sodelovanje s Komunistično part i jo F ranc i j e . Četrtina komunističnih pos lan­cev v f rancoskem par lamentu n i ma l a s tvar i n nanje mora r a ­čunati vsakdo , pa čeprav le kot z naspro tn ik i . V h ipu , ko se je pa G u y Mo l l e t odločil za odk lo ­ni tev sode lovanja z lev ico , je mora l prodat i dušo desn ic i , da bi l ahko uspe l . Vse pa kaže, da desnica danes ne ceni več t o l i ­ko Mo l l e tove duše i n je zato raje znova pogledala v oči po­po ln i zmedi v deželi, kot pa po­stav i l a na predsedniški presto l socialističnega p r v a k a Mo l l e t a .

K r i z a se tako nadal juje, deže­l a pa je v hujši zmed i , kot je to b i l a kda jko l i dozdaj.

K temu se je pridružil še v a l s tavkovn ih g ibanj . Zadn j i dne­v i potekajo v znamenju ostrega protesta de lavskega razreda prot i gospodarski po l i t i k i f r an ­

cosk ih v o d i l n i h k ro f o v . Spopa­di delavcev s pol ic i jo , eksp loz i ­je so l z i ln ih bomb, cn mrtev i n nekaj desetin ran jen ih — vse to so znamenja ostrega raz red­nega spopada i n čedalje hujše kr i ze francoskega družbenega sistema.

F r a n c i j a k l j u b v semu n i rev­na dežela. P r a v n jena bogastva i n sposobnost j i pravzaprav še edino omogočajo, da lahko še to l iko časa vz t ra ja na doseda­n j i p o l i t i k i , ne da b i bankro t i ­ra la . Toda a l i l ahko gre to v nedogled? Prorač. p r iman jk l j a j dosega astronomsko vsoto tisoč m i l i j a rd f rankov . Mo l l e t je p red ­lagal nove davke i n varčevanje, k i naj b i zmanjšale ta p r i ­man jk l j a j za četrtino. Toda t u ­di to n i rešitev. Po drug i s t ran i pa F ranc i j a vsak dan troši nad dve m i l i j a rd i f rankov za nesmi ­selno alžirsko vojno, samo da ohran i utvaro o »francoskem Alžiru«.

To je ve l ik nesmise l , toda ne­smise l , k i dnevno stane to l iko in to l iko denar ja i n tud i m l a ­d i h f rancosk ih življenj n a a l ­žirskem bojišču. K l j u b očitne­m u položaju pa se žal ne najde s t ranka , k i b i ime la dovol j po­guma pogledati s tvarnost i v oči i n tud i uk ren i t i potrebne rešil­ne ukrepe . Dolgo časa seveda takšna zaslepl jena po l i t i ka ne bo mog la vod i t i tako v isoko c i ­v i l i z i r ane dežele, kot je F r a n c i ­j a . Spričo t rmoglavost i v o d i l ­n i h meščanskih po l i t ikov pa bo žal t ra ja la vse dotlej , dok le r s i jo bo razv i ta F r a n c i j a l ahko še »privoščila«.

M A R T I N T O M A Z I C

kratko, v e n d a r zan im i vo GRŠKA

V O J N A D E L E G A C I J A V » I S K R I *

V torek dopoldne je ob iska la tovarno » Iskra« V i s o k a grška vo jna delegaci ja, k i jo vod i ge-nera lmajor Mandos . Delegaci jo , k i je na ob i sku po naši deželi, je v t ovarn i spre je l d i r ek tor S i l v o Hras t , k i je seznani l goste z nastankom i n razvo jem kako r tud i s sedanj im načinom dela v podjetju. Nato so gostje ob i ska ­l i vse obrate podjetja i n se z a ­n i m a l i za k inopro jektor je , te le­fon, aparate i n električne m e r i l ­ne instrumente . Po ob i sku v »•Iskri« so se grški o f i c i r j i zadr­žali v hote lu »Evropa«, a za tem nada l j eva l i pot na B l e d .

M . D .

30 D O B I T N I K O V V S K O F J I L O K I

Podružnica Okra jne zadružne hran i ln i c e v Škofji L o k i je t u ­d i letos p r i p r a v i l a t r ad i c i ona l ­no žrebanje za svoje vlagatel je . J u t r i , 31. oktobra , na D a n v a r ­čevanja, bodo slovesno izžreba­l i 30 dob i tkov i zmed v lagate­ljev, k i bodo pre je l i nagrade od 50 do 2000 d inar jev .

Zadružno hranilništvo je v tem okolišu zelo naraslo. Samo h r a n i l n i odseki p r i zadrugah ima jo nad 30 mi l i j onov d inar jev

h r a n i l n i h v log od svo j ih zadruž­n ikov . P r eko 8 mi l i j onov d inar ­jev p r i h r a n k o v pa so Skof je lo-Čani že izročili t ud i hranilniški podružnici.

TEČAJ Z A ČLANE D E L A V ­S K E G A S V E T A V » T I S K A N I N I «

V torek, 29. oktobra se je p r i ­čel v »Tiskanim« v K r a n j u te ­čaj z a člane de lavskega sveta, k i ga p r i r e j a u p r a v a s k u p n o s s i n d i k a l n o organ izac i j o v p o d ­je t ju . Ob i sku j e j o ga tud i člani izvršnega odbora i n pododbo­rov s ind ika ta , člani tovarniške­ga komi t e j a Z K i n L M S . P r e d a ­va te l j i pr iha ja jo z L judske u n i ­verze v L j u b l j a n i .

A V T O B U S Z A V O Z I L V O B C E S T N I J A R E K

V ponedel jek, 28. oktobra ob 14.20 u r i se je dogodi la promet­na nezgoda v Stražišču p r i K r a ­n ju . Av tobus podjet ja »Transtu-rist« iz Škofje Loke , v ka te rem je bi lo 40 potn ikov , je p r i sre­čanju z rešilnim av tom zavoz i l v obcestni j a rek i n se nas lon i l na betonsko v r tno ograjo. Še sreča, da s eni p r e v rn i l . Voz i l o je up rav l j a l Janez Prevodn ik . Srečanja na tako ozk ih cestah so vedno nevarna , zato b i m o r a l i šoferji v t a k i h p r ime r ih svoja voz i la us tav l j a t i .

V i n k o Biček, član komis i j e za spomeniško de­javnost p r i O k r a j n e m odboru Z B K r a n j . : »Večina pokopališč še n i ure j en ih i n prav tako l u d i ne v s i grobov i pad l i h borcev. Tega ne moremo p r i p i s o ­va t i ma lomarnost i , ampak m o r a m o upoštevati, d a b i že mars ik je grobišče u r ed i l i , če b i ime l i za to potrebna sredstva. N a pokopališčih b i b i l i najlepši spomen ik i p a d l i m estetsko ure j en i s k u p n i grobov i . M i s l i m tud i , da bo treba zaščititi vse posamezne grobove p a d l i h borcev na pokopališčih, da j i h ne bodo po deset ih l e t ih p r ekopa l i .

Podpredsedn ik Okra jnega odbora Z B K r a n j M a r t i n Košir: »Okrajni odbor Z B je že sestav i l načrt za ured i tev vseh grobov p a d l i h borcev i n talcev i n ga bo poizkušal uresničiti s -pomočjo o b ­činskih organizac i j Z B i n S Z D L . Najpre j b i b i l o treba u r e d i t i grobišče Davovec pod K r v a v c e m , k j e r leži o k o l i 30 borcev II. g rupe odredov, i n grobišče p r i G o r e n j i vas i , k j e r je pokopan ih 29 borcev Prešernove br igade. — V k r a n j s k i občini so g ro -

BORCEV iN TALCEV b o v i p a d l i h lepo osk rbovan i , t ud i t i s t i , v k a t e r i h počivajo neznani borci.«

A l b i n Po lk , Jesen ice : »Grobišča so v naši občini povsod urejena. V mes tu j i h vzdržuje k o m u n a l n o podnjet je, po vaseh pa skrb i jo zanje organizac i je Z B i n S Z D L . N a jeseniškem pokopališču so posta­v i l i plošče vsem borcem. T u d i na B l e j s k i D o b r a v i in na O b r a n c u so grobov i pad l i h vse leto lepo o s k r ­bovani.«

F r a n c Jere , Radov l j i c a : »Na območju r a d o v l j i ­ške občine moramo ured i t i samo še t r i grobišča, i n s icer v L jubnem, v Lescah i n v Radov l j i c i . V vseh teh k r a j i h bodo pos tav i l i spomenike p a d l i m ta lcem. Spomenik , k i bo sta l v L j u b n e m , je že v de lu , v Radov l j i c i pa ga bodo o d k r i l i v p r i h o d ­n j em le tu . Grobišče talcev v D r a g i je dokončno ure jeno i n vse Jeto oskrbovano . T u d i pad l i v B e ­gun jah imajo dostojen spomenik . N a teh dveh k r a j i h se zbere za dan m r t v i h vsako leto v e l i k a množica l jud i iz vseh kra j ev S loveni je , p a t u d i s icer se us tav i t am m a r s i k a t e r i obiskovalec«

V L O M N A Z l R O V S K E M V R H U

V noči od 26. do 27. oktobra je neznanec v i o m i l v s tanova­nje M a r i j e Koširjeve z Z i r o v -skega v r h a . Odnese l je 40 tisoč d inar j ev v gotov in i , 3 metre k a m g a r n blaga za moško oble­ko i n še nekaj ma lenkos t i . P r e ­i skava je v teku.

V P R E P A D J E P A D E L

V nedeljo, 27. t. m. ob 8. u r i zjutraj so v gozdu nad Hrušico p r i Jesen icah našli moško t r u p ­lo. Ugo tov i l i so, da je b i l to 67-le tn i A n t o n Po l i k , po pok l i cu tehnik , k i je nazadnje s tanova l v B a n j i L u k i . Med tem, ko se je vzpen ja l po s t rmem terenu v smer i državne meje, je pade l v prepad.

P R E T E P N A GABRŠKI G O R I

Dne 26. oktobra v večernih urah je e l ek t r i f i kac i j sk i odbor na Gabrški gor i nad Po l j anami p r i r ed i l zabavo. Ob tej prilož­nost i je 19-letni L u d v i k B u h i z Po l j an u d a r i l J akoba Bogata ja z debe l im, 2 m do lg im ko l om po g lav i . Z d r a v n i k je ugotov i l p r i tov. Bogata ju pretres možganov. Stor i l ec se bo za to svoje de ja­nje še zagovar ja l .

O G E N J UNIČ IL A V T O M O B I L N a cesti K r a n j — Jesenice v

vas i Cern ivec se je avtoprevoz-n i k u Jožetu B i z j a k u iz K r a n j a dne 27. oktobra vne l motor osebnega avtomobi la . Av t o je do kra ja zgorel. Skoda je ocenjena na približno 300.U00 d inar jev .

O K R N J E N P O U K N A K A M N I Š K I G I M N A Z I J I

Šolski odbor na kamniški g imnaz i j i je ime l v četrtek sejo, na ka te r i je obravnava l težave ob začetku šolskega leta. P r o ­fesorsk i zbor še vedno n i po­poln . Man jka t a dva profesorja i n nekater i razred i že d v a me­seca nimajo urejenega pouka v vseh predmet ih . Z .

ŠAH

K r a n j , 30. oktobra . — Danes dopoldan so bi le odigrane p r e ­k in jene part i je IV. ko l a držav­nega šahovskega polf inalnecia tu rn i r j a . Srečanja so se končala z nas l edn j imi i z i d i : Črepinšek : B idev r emi , Smailbegovič : V u -kovič 0:1, P u c : Nikolič 1:0 (kontumac, ke r črni n i prišel k nada l j evan ju . Nikolič se je p r i ­tožil, vendar razsodišče še ni dalo dokončne potrd i tve o s o d ­n ikov i odločitvi.) Pa r t i j a T o m ­šič : Ber tok je ponovno p r e k i ­n j ena v r e m i poz ic i j i .

A K A D E M S K I P E V S K I Z B O R »TONE TOMŠIČ«

N A S T O P I L V K R A N J U

K r a n j s k o akademsko društvo je v počastitev 40. obletnice Ok tobrske revo luc i j e p r i r ed i l o v sredo zvečer v v e l i k i dvo ran i S ind ika lnega doma v K r a n j u koncer t akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz L j u b l j a ­ne. Spored tega večera sO do ­po ln j e va l i že akademsk i oktet ter nastop sol istov i n rec i ta tor -jev.

Poslušalci, k i so se udeležili tega nedvomno umetniškega ve ­čera — v pretežni m e r i je b i l a zastopana m l a d i n a — so z a p u ­ščali d vo rano pod dojmnrn oni-, pestrejlših vt isov, k i j i h l a h k o zapust i zgolj tenkočutna i z b i r a i n brezh ibno izvajanje p r og ra ­ma .

Srečanje z A a k a d e m s k i m m e ­šanim zborom p. v. prof. J a n e ­za Bo le ta , k i šteje 66 članov, je pomen i l o lepo doživetje z a l j u ­bi te l je pevske ku l tu r e . V s e k a ­k o r je zbor, k i je l an i s l a v i l 10-letn ico svojega de la , zelo h o ­mogeno glasbeno telo, o p l e m e n i ­teno s sočnimi g lasov i , k i p r i ­dejo do polnega i z raza v vseh legah. — T u d i nastop a k a d e m ­skega okteta je p o t r d i l sloves, k i ga uživa, h k r a t i pa je žel p r i poslušalcih laskavo pr i znan je — laskavo z last i zato, k e r je b i l ustanov l j en šele l a n i . P r i j e tno je presenet i l tud i sol ist Pe te r Bedjanič, k i je ob sp reml j a v i k l a v i r j a zape l D a n i l a Bučarja pesem »Delavec« i n ar i jo P . I. Ca jkovskega iz opere »Evgenij Onjegin«.

S. K U H A R I C E ŠOLSKIH

MLEČNIH K U H I N J S E IZOBRAŽUJEJO

Zve za ženskih društev ok ra j a K r a n j je skupno s svet i za v a r ­stvo družine p r i r e d i l a nekaj te­čajev za k u h a r i c e v mlečnih k u h i n j a h . T i tečaji so v Škofji L o k i , Tržiču i n K r a n j u zelo dobro uspe l i . V K r a n j u so tečaj­n ice same i z raz i l e željo, da b i rade ob iskova le še en tečaj, v ka te r em b i se naučile k u h a t i enolončnice. T u d i želja Z v e z e ženskih društev je, ' d a b i se mlečne k u h i n j e počasi sp r eme­n i l e v šolske kuh in j e , v k a t e r i h b i učenci l ahko d o b i l i razen ma l i ce še kos i lo . Tečaji z a k u ­har i ce v mlečnih k u h i n j a h se nadal ju je jo i n bodo v vseh o b ­činah k ran j skega ok ra j a .

V P I J A N O S T I G A J E Z A B O D E L Z NOŽEM F l o r i j a n K a c i n i z Stražišča

p r i K r a n j u je v nedeljo, 27. ok­tobra ob 23. u r i na svo jem s ta ­novan ju z nožem zabodel F r a n ­ca Lozar ja v stegno. B i l je moč­no v in j en i n je to s tor i l brez vsakega povoda. F r anc Lozar je opitega K a c i n a t i s t i večer spreml j a l domov, za plačilo pa je dob i l vbod z nožem. Neza ­vestnega so še t i s t i večer pre ­pe l ja l i v l jub l jansko bolnišnico.

4 . n o v e m b e r začetek cepljenja

proti otroški paral iz i O otroški pa ra l i z i je \>i\o zadnje ča­

se že mnogo napisanega. Naša javnost je v g l avnem seznanjena s po tekom bolezni , z nevarnos tmi i n pos led icami , k i j i h prinaša. Znano je tud i , da p re ­cej dolgo potekajo p r ip rave za cepl je­nje p ro t i tej bo lezn i . Sedaj so te p r i ­p rave končane. Se nekaj d n i in začela se ho človekoljubna akc i ja , k i i m a n a ­m e n zaščititi na jpre j naše najmlajše. Mnogo t ruda , dobre vol je i n v z t r a j ­nost i je b i lo potrebno, da je b i lo vso pr ip rav l j eno . Sedaj pa je v r s t a n a starših.

D N E 4. N O V E M B R A PRIČNEMO P O C E L E M OBMOČJU O K R A J A K R A N J C E P L J E N J E , o ka t e r em bodo starši obveščeni z vab»H. Zato ke r bo­do cepl jenja oprav l ja le potujoče e k i ­po je potrebno, da starši pr inesejo o t roke točno v določenem r o k u na ce-pišče. T i s t i , k i b i pomotoma ne p re j e l i vab i la , naj k l j u b t emu pr ide jo .

V interesu vseh staršev je, da spre j ­mejo dragoceno pomoč, k i jo n u d i n j i ­h o v i m o t rokom naša skupnost i n j i h obvaruje jo p red eno i zmed najbol j z a ­h r b t n i h i n h u d i h bo lezn i .

O k r a j n i h i g i ensk i zavod

možen tudi brez večjih sredstev Svet za turizem in gostinstvo O L O ugotavlja: že kar zvrhana mera zanemarjenosti tega področja, neprizadevnost podjetij in občin

Slehern i košček naše G o ­renjske je že na rava kot nalašč

us t va r i l a za tu r i z em N a s l i k i : ŽELEZN IK I

N a Goren j skem, k i je zelo pomembno tu r i stično območje v državi ter uživa že sloves i n tradic i jo , smo se po vo jn i l o teva l i že mnog ih ukrepov , k i pa niso zadovo l j i vo pr ipomog l i k razvo ju te važne gospodarske panoge v okra ju . Tako so ugotav l ja l i na to rkov i sej i sveta za t u ­r i z em i n gostinstvo O L O , k i se je je udelo/.il tud i l j udsk i poslanec M i r k o Z la tnar . Gos t insko turistične kapacitete so še vedno manjše, kot so b i l e pred vojno, ker so nekater i teh objektov spremenjeni v stanovanja i n podobno. Ostro pa so člani sveta k r i t i z i r a l i sub jekt ivne s labost i , z las t i nezainteresiranost gost insko turističnih i n t r govsk ih podjeti j ter občin za napredek te go­spodarske veje.

N i samo B l e d . . . Neka t e r i turistični k rog i napačno smatrajo,

da predstavl ja jo gorenjsk i tu r i z em lahko samo B l e d ter kvečjemu še de loma boh in j sk i kot i n zgornjesavska do l ina . N e ! Vse kra je v našem • k r a j u , od Po l janske dol ine, Jezerskega, do P l a ­nice i n Boh in j a , sk ra tka , celotno Goren jsko l a h ­ko štejemo kot območje, k i ima zelo ugodne po­goje za tur i zem, k jer je moč tu r i z em razv i j a t i z re la t i vno m a j h n i m i stroški, če b i b i la gost in­ska i n t rgovska podjetja, turistične organizaci je i n l o k a l n i ob lastven i organi bolj p r i zadevn i i n i n i c i a t i v n i .

T u d i p r i va tn ike za interes i rat i M e d d r u g i m bo treba spet za interes i rat i t ud i

p r i va tn ike , k i se v času turistične sezone mo­rejo utesni t i ter oddajat i tu r i s tom sobe, kot je b i lo to že pred vojno. Tako , rec imo, po l D u b r o v ­n i k a tud i zdaj živi od tega, da oddajajo l jud je tu jske sobe. T u d i v radovljiški občini so s t em letos že uspe l i . L jud j e so p r i p rav l j en i oddajat i sobe i n s i n a ta način tud i povečati dohodke, vendar j i h mo t i predvsem dvoje. Občinski or­gan i te p r i va tn ike obdavčujejo, dost ikrat tako, da so l e - t i celo ob otroške doklade. Nas l edn ja s tvar pa je ta, da potem takemu p r i v a t n i k u v r i ­nejo kakega podna jemnika češ: »Ce s i se lahko u tesn i l med turistično sezono, se boš lahko še potem, ko je taka stanovanjska stiska.« Interes tu r i zma pa zahteva, da l oka ln i organi opusti jo v teh p r i m e r i h tako obdavčevanje (pomisleki , da b i se zarad i oddajanja p r i v a t n i h turističnih sob ra z v i l a nova ob l i ka kap i t a l i zma na vas i , so smeš­ni) kot tud i vs i l j evanje podnajemnikov . M a r n i k ra tkov idno i n že nevzdržno to, da zahtevamo nove hotele, h k r a t i pa preprečujemo, da b i i z ­k o r i s t i l i te, že obstoječe kapacitete i n s tem pr ipomog l i še k t emu, da b i l judje , k i so v o l j n i oddajat i sobe na račun svoje udobnost i , nekaj zaslužili. T e m p r i v a t n i k o m b i kaza lo omogočiti celo to, da b i l ahko na jemal i kred i te za ustrez­nejšo opremo tu j sk ih sob. N a ta način b i tud i omogočili le tovanja številnejšim domačim t u r i ­stom, ka te r ih denarnice ne zmorejo d rag ih p en -sionov v hote l ih . H k r a t i z oddajanjem p r i v a t n i h turističnih sob pa b i b i lo treba ured i t i še to, da b i gost inska podjetja nud i l a te vrste t u r i ­s tom hrano po p r i m e r n i h cenah, za k a r zdaj ne kažejo posebne vneme.

D v a meseca v le tu delajo, potem pa so gosti skoraj nezaželeni

To pa že odp i ra poseben prob l em gorenjske­ga t u r i z m a : gost insko turistična podjet ja i n n j ihov i uslužbenci kažejo v večini p r imerov tako malo zan imanja za dobro gospodarjenje i n raz ­voj tur i zma, da postaja to že sramotno. V z r o k e za to je treba čimprej temel j i to prever i t i i n se l o t i t i z d r a v i l n ih ukrepov . Bržkone so v z r ok i , med d rug im , tud i v sedanjem plačnem s is temu i n pavšalnem, n i z k e m obdavčevanju. Mnoga ta podjetja s i v začetku leta pr ibor i jo od občin čim nižji pavšal, delajo dva t r i mesece v sezo­n i , potem pa loka le zapro, ker so zaslužili plače že za vse leto.

Z a n i m i v o je tud i to, da gost insko turistična

c

podjet ja tožijo, da niso pr imerno ure jena, v en ­dar pa ne najemajo kred i tov , k i ostajajo neiz­koriščeni (samo 3 podjetja v okra ju so se po­služila letos kreditov ) . Bo j i j o se namreč anuitet, ker trdi jo , da še dosedanj ih kred i tov ne morejo odplačevati. P r edvsem pa je — tako je ugotovi l svet na svo j i t o rkov i sej i — k r i v o nezadostno zanimanje podjet i j , saj b i višji ob lastveni fo­r u m i tu mars ika j pomagal i . P a tud i občine k a ­žejo s i la ma lo zan imanja za razvo j gost instva i n tur i zma . V zvez i s tem je b i la na sej i sveta omenjena še z las t i jeseniška občina, k i da je

Življenje je drago. Tako danes ugotav l jamo i n v bodočih l e t ih bo vsa skrb skupnost i , da se življenjski pogoj i izboljšajo.

M o r d a ,pa prav zato, ke r življenje zahteva čimvečje treznost i i n resnost i , l jud je v našem okra ju v zadn j ih l e t ih čedalje bolj varčujejo. H r a n i l n o knjižico ima malone vsak 6. p r eb i va ­lec. Svoje p r i h ranke vlagajo de lavc i , kmet je i n celo šolska mlad ina ; Samo N a r o d n i i n k o m u ­n a l n i m bankam v okra ju je 17.246 v lagate l jev že zaupalo več kot 283 mi l i j onov d inar jev svo j ih p r ih rankov . T u pa še niso vključene hran i lne v loge p r i poštnih u r a d i h i n zadružnih h r a n i l n i ­cah.

Značilno je, da h ran i lne v loge v zadn j ih l e t i h stalno naraščajo. L jud j e povprečno vsak mesec vložijo dvakra t do t r ik ra t več svo j ih p r i h rankov na knjižice kot pa dvignejo že vloženega denar­j a oz i roma zaprosi jo za posoj i la . Največji, doslej r eko rdn i porast, je zabeležen v pre tek lem sep­t embru (za oktober še n i končnih podatkov) . S k u p n a vsota zaupanih p r i h r a n k o v se je v t em mesecu namreč povečala za nov ih 19.641.000 d i ­narjev. Če b i pa prišteli še zadružne hran i ln i c e oz i roma nj ihove hran i lne odseke, b i skupna vso­ta povečanih h r a n i l n i h v log gotovo b i l a v isoko nad 20.000.000 dinar jev . T o l i k o v enem samem mesecu ! Največji dv i g s k u p n i h p r ih rankov so zabeležili V podružnicah K o m u n a l n e banke i n s icer za nov ih 9 mi l i j onov i n 808.000, za t em

ta razvoj bol j zav i ra l a kot pospeševala. O k r a j n i l j udsk i odbor je letos nekatere sk lade , med n j i ­m i tudi sk lad za gostinstvo i n tur i z em, decen­t r a l i z i r a l na občine, k i pa so v posameznih p r i ­m e r i h ta sredstva uporab l ja la v povsem druge namene.

O prob l emu tu r i zma na Go r en j skem je v sredo razprav l j a l tud i s t rokovn i svet Izvršnega sveta L R S . O k r a j n i l j udsk i odbor K r a n j pa na ­merava , kot smo zvedel i , posvet i t i v k r a t k e m posebno sejo samo tej ak tua ln i p rob l emat ik i .

11. Z .

p r i N B za 5,710.000 i n p r i pošti za 4,123.000 d i ­narjev.

P i o n i r j i s P r imskovega p r i h r a n i l i 600.000 d i n Varčevanje je prav tako postalo p r i l jub l j eno

med šolsko mlad ino . Le - t a varčuje za knj ige , igrače, razne rekv i z i t e , iz lete i n podobno. Samo Narodna banka ima med svo j im i v lagate l j i več kot 2000 šolske mlad ine , v g lavnem iz K r a n j a . V e l i k o pobudo za varčevanje med mlad ino je da l tud i posebni f i l m »Poberi dinar«, k i so ga pred k r a t k i m p r ikazova l i . Samo v K r a n j u s i je na 11 predstavah ogledalo ta f i l m več kot 3500 otrok. V p i smu , k i ga pišejo p i on i r j i odreda »Stane Kavčič« s P r imskovega K o m u n a l n i b a n ­k i , p rav i j o med d r u g i m , da so v t reh l e t ih že p r i h r a n i l i 600.000 d inar jev . K o m u n a l n a banka p r i ­p rav l j a v o k v i r u svetovnega dneva varčevanja — 31. oktobra, tud i posebne nagrade za na jbo l j ­še skup ine i n posameznike p r i organizac i j i v a r ­čevanja, ka r je z las t i p r i m l a d i n i vzgojnega po­mena .

S k u p n a vsota vloženih p r ih rankov , k i v o k r a ­j u presegajo več sto mi l i j onov d inar jev , pa ne kaže samo zaupanje posameznika do skupnost i , marveč predstav l ja tud i znatno pomoč v s k u p ­nem naporu za vses t ransk i razvoj i n izboljša­nje življenjske r a v n i celote i n h k r a t i tud i posa­mezn ika . T u se odraža staro geslo: »Kamen na kamen.« K . M . .

T a k o n e s m e m o v e č Ni občine v našem okraja, ki ne bi imela

pogojev, da bi sebi, podjetjem (gostinskim, trgovskim, obrtnim) in prebivalcem zago­tovila večje dohodke tudi s turizmom. To-da ugotovitve, ki smo jih ravno te dni sli­šali na seji Sveta za turizem in gostin­stvo OLO, povedo, da se občine ne zani­majo dovolj za razvoj turizma na svojih območjih. Seveda ne moremo metati vse v en koš, ker posamezne občine skrbijo za turizem bolj, druge manj.

Okrajni ljudski odbor je v svojem le­tošnjem družbenem planu in proračunu de­centraliziral med drugim tudi sklad za po­speševanje turizma in gostinstva. Ta sred­stva so bila porazdeljena na občine, s čimer so le-te dobile izdatnejšo materialno osno­vo za pospeševanje te gospodarske veje. Toda zdaj ugotavljamo, da posamezne ob­čine lega niso izkoristile, ali pa vsaj le zelo malo, za razvoj turizma in gostinstva. So pa primeri, ko so občine segle celo po ukrepih, ki turizem zavirajo. Tako, de­nimo, jeseniška občina tezi za tem, da posamezne prostore v gostinsko-turističnih objektih spremeni v stanovanja; tega pa si kljub stanovanjski stiski ne smemo pri­voščiti.

Lokalni oblastveni .organi se tudi pre­malo zanimajo, kako gospodarijo gostinska podjetja. Le-ta pa si često prizadevajo, da dosežejo čim manjši pavšal. Ta pavšal nekaterih velikih gostinskih podjetij pa znaša v nekaj primerih komaj toliko ali pa celo manj kot davčna obveznost pri­vatnega gostilničarja. Vendar se je poka­zalo, da je takšna davčna politika le po-tuha slabemu gospodarjenju.

Okrajni svet za turizem in gostinstvo je spomladi letos poslal občinskim ljudskim odborom poročilo o lanskoletni turistični dejavnosti. Iz zapisnikov sej občinskih sve­tov za turizem in gostinstvo pa ni raz­vidno, da bi to poročilo obravnaval en sam občinski organ.

Nezadostno zanimanje za razvoj turizma in gostinstva pa ni značilno samo za oblastvena, marveč tudi za nekatera po­litična občinska vodstva.

Občinski odbori SZDL in občinski ljud­ski odbori naj bi skupno s sveti za turi­zem in gostinstvo, gospodarski sveti ozi­roma sveti za blagovni promet, s turističr nimi društvi in z zainteresiranimi podjetji priredili konference, na katerih bi pro­učili turistično problematiko svojih obmo­čij. Toda take konference, kolikor je zna­no, niso nikjer uspeli sklicati. Razmeroma najbolj se je trudil, da bi pripravil tako konferenco, Občinski odbor SZDL Radov­ljica (v tej občini so si tudi sicer priza­devali razviti turizem in gostinstvo), ven­dar mu nobeno izmed treh turističnih dru­štev v občini ni posredovalo problematike. Skoraj nič niso lokalni oblastveni in po­litični organi proučevali takih žgočih in neurejenih problemov, kot so, denimo, ne­ustrezni plačni sistem ter delavsko samo­upravljanje v gostinskih, zlasti sezonskih podjetjih. Prav tako je nujno, da bi se ti lokalni organi bolj zanimali za turistična društva. Odborniki teh društev so večina starejši ljudje, podmladka je razmeroma malo. Mnoga turistična društva se omeju­jejo predvsem na obravnavanje predvsem komunalnih problemov (urejanje cest, zu­nanja podoba krajev, razsvetljava itd.), na­mesto da bi proučevala kompleksno turi­stično problematiko svojih območij, nanjo opozarjala ljudske odbore ter pritiskala na­nje in na gostinska podjetja, da bi ta vprašanja urejala. Ponekod pa turističnih društev še nimajo. Tak primer je v Cer-Ijah, ki pa bodo s skorajšnjim začetkom obratovanja žičnice na Krvavec postale mo­čan turistični center.

Naloga lokalnih oblastvenih in političnih

vodstev pa je še širša, saj je treba vzbu­

diti zanimanje za razvoj turizma tudi pri

drugih gospodarskih organizacijah in pri

vsem prebivalstvu. Mar sme trgovina ostati

brezbrižna spričo lepih možnosti, ki jih

njej nudi turizem? Toda vse kaže, da pojmi

o tem, kakšno vlogo imajo v turizmu tr­

govina, obrt, pa tudi druge panoge, niso

še jasni.

Vse to pa kaže, da smo kljub tradici­

jam še nerodni in tudi premalo pridni in

skrbni prvošolčki, če primerjamo naš go­

renjski turizem s sodobnim turizmom v

zapadnih državah. M . Z .

K O M B I N I R A N O SKLADIŠČE K R O M P I R J A V N A K L E M B O

K M A L U Z G R A J E N O

Ze nekaj let po osvobod i tv i pr i re ja jo v N a k l e m redne ži­v inske sejme. Se j emsk i prostor je zadruga p r i m e r n o u red i l a , vendar le za lepo vreme. O k r . zadružna zveza se je že nekaj časa u k v a r j a l a z mis l i j o , da b i zg rad i la p r i m e r n o stavbo, k j e r b i b i l i živinski sejmi l ahko ob vsakem v remenu. S t r o k o v n j a k i O Z Z so si og ledal i nekaj t a k i h zgradb v inozemstvu, vendar so m e n i l i , da b i b i l p r i nas takšen h lev premalo izkoriščen. Po t em so n a p r a v i l i načrte za k o m b i n i ­rano skladišče, v ka te rem bo prostora za 90 vagonov k r o m ­p i r j a . Skladišče bodo čez po ­letje p r eu r ed i l i v hleve, k jer se bo zadrževala živina v času se j ­mov. Po l eg skladišča gradi jo t u d i ve l iko stekleno dvorano, v ka te r i bo prostora za približno 300 ob iskova lcev sejmov. Z g r a d ­ba b i mora l a b i t i končana že konec tega meseca, p a se je gradnja neko l iko zav l ek la . V s e ­

k a k o r p a bo uporabna že v tem le tu. C r .

S E Z O N A LETOŠNJIH S E J M O V ŠE N I K O N Č A N A

Sezona letošnjih sejmov še n i končana. O d 7. do 15. novembra bo v L j u b l j a n i IV . mednarodn i se jem rad ia i n t e l ekomunikac i j . M a r s i k d o bo tu našel pr i j e tno ra zvedr i l o i n ku l tu rno zabavo. M n o g i bodo na tem se jmu l a h ­ko i zb ra l i lepa novo le tna d a r i l a — rad i j ske a l i celo te lev iz i jske spre jemnike . N a l jub l j anskem se jmu bo bogata i zb i ra , saj bo­do sode lova l i najvidnejši p r ed ­s t a vn ik i te pro i zvodnje vsega sveta. N a se jmu bodo razs tav­l j en i tud i ra zn i t e l e k o m u n i k a ­c i j sk i aparat i , p redvsem s pod­ročja telefonije, r a d a r s k i h n a ­p r a v i td . T u d i s področja e lek­t ron ike bo razstav l jena m a r s i ­katera novost. P r a v gotovo bo ta sejem poučen i n zan im i v za vsakogar, predvsem še, ke r bo­do na se jmu p r i k a z a l i tud i praktično uporabo teh aparatov.

P R I D E L O V A L C I K R O M P I R J A SO T E K M O V A L I

V k r a n j s k e m okra ju je letos t ekmova lo za večje p r i d e l k e k r o m p i r j a 53 s k u p i n s 598 ude­leženci. Najboljši uspeh je ime ­l a s k u p i n a i z Za lega v občini

Ce rk l j e , k i je dosegla povprečni h e k t a r s k i donos 38.330 kig k r o m ­p i r j a . S l ed i skup ina iz P o d b r e -z i j s 35.800 k g na ha, druga s k u ­p i n a i z Za loga s 35.440 k g ter skup ine pro izva ja lcev v L j u b ­nem, P o d n a r t u , Ve lesovem, B r -n i k i h , N a k l e m i td. Največje z a ­n iman je za tekmovanje za večji p r i de l ek k r o m p i r j a so pokaza l i v zadrug i Nak l o , v zadrugah ce rk l j anske občine in še v ne ­k a t e r i h d r u g i h zadrugah. — Z a tekmova lce je predv ideno p r i ­bližno 7,500.000 d i n nagrad.

- k -

S A D N O D R E V J E S O P R A V O ­Č A S N O Z A V A R O V A L I

V K m e t i j s k i šoli v Poljčah so letos spomlad i ob s lan i p r a v o ­časno z a d i m i l i sadno drevje. -— Uspeh se je pokaza l p rav se­daj, saj je sadno drevje zelo dobro obrodi lo . T u d i neka te r i okoliški kmetje , k i so z a d i m i l i drevje, so dob i l i p r a v lep p r i ­delek sadja. J . S.

V P O L J C A H P R I D E L U J E J O R Z E N E R O Ž I C K E

V K m e t i j s k i šoli v Poljčah p r i Begun jah so pričeli s p r v i m p o s k u s n i m cepl jenjem rži za ržene rožičke. P r v i poskus je dobro uspe l i n bodo v bodoče pr ide lova lno površino rožičkov Še povečali. T u d i okoliški kmetje

se za to cepl jenje zelo zanimajo

P r oda jna cena t eh rožičkov je od 600 do 1200 d i n . Rženi r o -žički so v e l i k ega pomena za zdravstvo i n tud i iz d rug ih d r ­žav po n j i h zelo povprašujejo. Kaže, da je gorenjska zeml ja zelo p r i m e r n a za pr ide lovan je rženih rožičkov. S.

2 A G O V B R I T O F U S O O B N O V I L I

Zaga v B r i t o f u je stara že nad 50 let i n r a vno to l iko ttudi s t ro j i . P r e d k r a t k i m so j i h vse pop rav i l i i n žaga je te dn i po ­novno začela redno obratovat i . N a leto l ahko predelajo v tem obra tu 5000 k u b . metrov lesa. — Podjet je pa n ima to l iko de la , zato ima že nekaj časa zaposle­n i h le 9 l j ud i , k i predelajo p r i ­bližno 3000 kub . metrov lesa na leto. C r .

Z A LEPŠE L I C E JESENIŠKE BOLNIŠNICE

P r e d poslopjem jeseniške b o l ­nišnice je lepo ure jen park . D a bo park služil zgolj bolnišnici, grade okrog njega betonsko ograjo, k i bo skoraj dograjena. Razen ograje grade tud i novo vra tarn ico . Z dogradi tv i jo teh objektov bodo poslopja bolniš­nice — bolnišnica, poslopje za osebje, s tanovanjsk i b lok za zd ravn ike i n park, tvor i l e eno­ten kompleks . U .

O B D N E V U V A R Č E V A N J A

Kamen na k a m e n . . . Tudi Gorenjci čedalje bolj varčujemo - Več kot

2 0 milijonov dinarjev novih prihrankov v enem mesecu

Z D R A V N I Š K A DEŽURNA SLUŽBA

Z d r a v s t v e n i dom K r a n j , P o l j ­ska pot 8, te lefon 218, naročila za prevoz bo ln ikov telefon 04.

M A L I O G L A S I

P r i v a t n i k o m m a l i h oglasov ne ob jav l jamo pred vplačilom. — C e n a m a l i h oglasov je : P r e k l i c 20 d in , .izgubljeno 10 d i n , ostalo 12 d i n od besede. — Naročniki imajo 20 % popusta. _

Te l e f onska številka naročni­škega i n oglasnega odde lka j e : K r a n j 190. I zgub l j ena je b i l a denarn i ca z

dokument i od Luže do Brega . Na jd i t e l j a naprošam naj d o ­kumen t e v rne , denar pa l a h ­k o obdrži za nagrado. — Aleš Janez , B r e g 36.

V B o h i n j u p rodam hišo v do ­b r em stanju z v e l i k i m sadn im v r t o m in s r en j sk im i p r a v i c a ­m i . Nas lov v og lasnem o d ­d e l k u »Glasu Gorenjske«.

P r o d a m več kosov starega do ­b r o ohranjenega pohištva i n pločevinasto kopa lno banjo — sedečo. Nas lov se dob i v t r ­gov in i »Potrošnik«, K r a n j , Koroška 6.

P r o d a m n j i ve i n t r a v n i k e ob prog i med Radov l j i co i n L e s ­cami . F. O r e l , Radov l j i c a .

K u p i m sobno omaro i n sobni sto l . Pogore le M a r i j a , Tavčar­j e va 14, K r a n j .

K u p i m mo to rn i men j a ln i k nad 350 cem s p o v r a t n i m vr ten jem. — K a l a n Ange l a , H u d i G r a ­ben 8, pošta Brez je .

M l a d , m i r e n t ehn ik išče op rem­l jeno sobo. Plačam mesečno 2000 d in . L a h k o tud i p o l leta napre j . Nas lov v og lasnem o d ­d e l k u .

»BOROVO« , p roda ja lna K r a n j spre jme pop rav l j a i ko nogavic.

P r e k l i c u j e m ve l javnost i zgub­l jene avtobusne vozovnice

K r a n j — P r e d d v o r na ime Sesek. P r e k l i c u j e m b lok št. 33584, i z ­

d a n v K o m i s i j s k i t r gov in i K r a n j , dne 10. a p r i l a 1957. — Lenardič Roza l i j a , K r a n j .

P r e k l i c u j e v a izrečene žalitve zoper Stefe Jožeta. — Z a d n i -k a r P a n i k a i n Kavčič Terez i ja .

Podp i sana n isem plačnik dolgov, k i b i j i h n a p r a v i l moj mož U l e s K a r e l , D r u l o v k a št. 48, K r a n j . — Ules F r a n c k a , D r u ­l o vka št. 48, K r a n j .

N a med i c i n sk i f aku l t e t i je p ro ­m o v i r a l a za doktor ja zobo­zd ravs t va Gros C i l k a . — Če­stitajo pr i ja te l j l - ce .

K u p i m majhno hišico b l i z u K r a n j a a l i bližnji oko l i c i . — Ponudbe oddat i v oglasni o d ­de lek pod »plačam takoj 500.000 dinarjev«. Lepo z imsko sivo suknjo za

srednjo postavo zamenjam za d r v a a l i prodam. — K l a n e 44, K r a n j .

GICOAUSU

M E S T N O GLEDALIŠČE J E S E N I C E

V soboto 2. novembra i n ne ­deljo 3. novembra ob 19.30 u r i B . Nušič »ŽALUJOČI O S T A L I « . — Zveze z v l a k i ugodne.

» STORZ lC « K r a n j : 31. okto­b ra ob 16., 18. i n 20. u r i angl . b a r v n i v i s tav i s i on f i l m »H lSA SKRIVNOSTI « . 1. novembra ob 16. i n 18. u r i angl . barv . v i s t a ­v i s i on b i l m »H lSA S K R I V N O ­STI « ter ob 20. u r i amer. b a r v n i f i l m »V VRT INCU« . 2. n o v e m ­b r a ob 16., 18. i n 20. u r i angl . b a r v n i v i s tav i s i on f i l m »H lSA SKR IVNOST I « ter ob 20. u r i p r e m i e r a f ranc. f i l m a »JULIET-T A « . 3. novembra ob 9. u r i ame­riški b a r v n i f i l m »V VRT INCU« , ob 13. u r i f ranc. f i l m »JULIET-T A « ter ob 15., 17., 19. i n 21. u r i ang l . b a r v n i v i s t av i s i on f i l m »H lSA SKRIVNOSTI « .

»SVOBODA« , Stražišče: 1. no ­v e m b r a ob 17. i n 20. u r i ang l . b a r v n i v i s tav i s ion f i l m »H lSA SKRIVNOSTI « . 2. novembra ob 18. in 20. u r i p r em ie ra f ranco­skega f i lma »JUL IETTA« . 3. no ­v embra ob 15. in 19. u r i amer. b a r v n i f i l m »V VRT INCU« .

» T R I G L A V « , P r i m s k o v o : dne 1. novembra ob 18. u r i ameriški b a r v n i f i l m »V VRT INCU« . Dne 2. novembra ob 19. u r i p r em ie ra

nem. f i l m a »LETECl RAZRED« . 3. novembra ob 16.30 in 19. u r i f rancosk i f i l m »JUL IETTA« .

N A K L O : 1. novembra ob 19.30 u r i amer. f i l m »VODNJAK« . — 2. novembra ob 19.30 u r i amer. b a r v n i f i l m »V VRTINCU« . — 3. novembra ob 16. in 19. u r i nemški f i l m »LETECl R A Z ­RED«.

»RADIO« , Jesen ice : 31. okto­b ra i n 1. novembra j aponsk i f i l m »SEDEM SAMORAJEV« .

» P L A V Ž « , Jesen ice : 31. ok to ­b ra i n 1. novembra i ta l . f i l m » V I L L A BORGHESE«.

Ž IROVNICA : 2. in 3. n o v e m ­b ra i ta l . b a r v n i f i l m »GIUSEP-P E VERDI« .

D O V J E - M O J S T R A N A : 2. i n 3. novembra i t a l . f i l m » V I L L A BORGHESE«.

B L E D : 31. ok tobra jug . m lad . f i l m »ČEVELJČKI N A A S F A L ­TU « ob 17. in 20. u r i . Od 1. do 3. n o v e m b r a i ta l . b a r v n i f i l m — komed i ja »SCAMPOLO« . V pe­tek in nedel jo ob 14., 16., 18. i n 20. u r i . V soboto ob 17. i n 20. u r i .

R A D O V L J I C A : O d 1. do 3. novembra amer. b a r v n i f i l m »PEKEL P O D NIČLO« . V petek i n nedel jo ob 15.30, 17.30 i n 20. u r i . V soboto ob 20. u r i .

» SORA« , Sko f ja L o k a : O d 1. do 3. n o v e m b r a r u s k i barv . f i l m »OTHELO« .

» K R V A V C , C e r k l j e : 2. i n 3. nov embra amer. pus to l ovsk i f i l m »UPOR N A L A D J I B A -UNT I « . V soboto ob 20. u r i . — V nedel jo ob 16. i n 19. u r i . L J U B N O , 2. i n 3. nov. ameriški

b a r v n i f i l m »MEC I N ROZA« . V soboto ob 19.30 u r i . V ne ­del jo ob 16. i n 18. u r i .

Poročila poslušajte* vsak de­l a v n i k ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55 u r i ter Rad i j sk i dnevn ik ob 19.30 u r i ; v nedel jo pa ob 6.05, 7.00, 13.00, 22.00 in 22.55 u r i ter R a ­d i j sk i d n e v n i k ob 19.30 u r i .

P E T E K , 1. N O V E M B R A 6.00 J u t r a n j i g lasbeni spored. 7.15 Igrajo goda ln i o rkes t r i . 7.35 Po je L j u b l j a n s k i k o m o r n i

zbor.

»Avtopromel « K r a n j uva ja od 2. novembra 1957 dal je nove av tobusne proge:

K R A N J — P O D B R E Z J E — K O V O R In K R A N J -- P R E D D V O R — K O K R A

V O Z N I R E D

K R A N J — K O K R A — K R A N J

4.45 12.50 Odhod K o k r a P r i h o d 12.45 18.05 5.00 13.05 Preddvor 12.30 17.80 5.30 13.35 P r i h o d K r a n j Odhod 12.00 17.29

V O Z N I R E D

K R A N J — K O V O R

5.00 7.30 13.10 21.00 Odhod K o v o r P r i h o d 6.50 13.00 14 50 22.50 ! 5.05 7.35 13.15 21.05 Zvirče i 6.45 12.55 14.45 22.45 5.07 7.37 13.17 21.07 Tabor i \ 6.43 12.53 14.43 22.43 5.12 7.42 13.22 21.12 Podbrez je 6.38 12.48 14.38 22.38 5.15 7.45 13.25 21.15 1 i B i s t r i c a 6.35 12.45 14.35 22.35 5.20 7.50 13.30 21.20 N a k l o 6.30 12.40 14.30 22.30 5.30 8.00 13.40 21.30 P r i h o d K r a n j Odhod 6.20 12.30 14.20 22.20

8.45 M l a d i n s k a rad i j ska igra — A n t e Ilič: Legenda o t iso­čih zmaj ih .

9.15 Pesm i domačih sk ladate­l jev.

10.00 Stane Terčak: P i s m a , k i obtožujejo.

13.30 Dopo ldan, simfonični k o n ­cert.

14.05 Iz solistične i n komorne glasbe.

15.15 M a r i j a n K o z i n a : P a d l i m (Orkester S lovenske f i l ­harmoni j e d i r i g i r a Samo Hubad) .

15.30 Par t i zanske pesmi i n sa ­mospev i .

17.30 Rad i j ska igra — Vas j a O c v i r k : Živi i n m r t v i .

20.00 Lepe melodi je . 20.15 Tedensk i zunanje - p o l i ­

tični pregled. 20.30 Hector Be r l i o z : 2 a l n a i n

t r iumfa lna s imfon i ja — P r ­va i zvedba v R a d i u L j u b ­l jana.

21.15 Oddaja o m o r j u i n pomor­ščakih.

S O B O T A , 2. N O V E M B R A

C.40 Nas j ed i ln ik . 8.05 Lepe melodi je — znan i n a -

pev i . 9.00 Rad i j ska šola za nižjo

stopnjo: Poj te z n a m i ! 18.10 50 minut simfoničnih p le ­

sov. 11.00 P i o n i r s k i tednik. 11.15 Domače napeve izvajajo

mar ibo r sk i ansambl i . 12.30 Kmečka univerza — i n ? .

Rado L i n z n e r : Ob l i k e i n uspehi pospeševanja po­l jede lstva na področju p r o ­i z va ja ln ih zvez.

14.00 Vese la godala. 14.20 Zan im i vos t i i z znanost i i n

tehnike. 15.40 6 knjižnega trga. 17.30 Pogled z l jub l janskega

gradu (ansambel M o j m i r a S ine ta ) .

18.00 O k n o v svet. 18.45 J e z i k o v n i pogovor i . 20.00 Vese l i večer.

N E D E L J A , 3. N O V E M B R A

7.30 R a d i j s k i ko ledar i n p r i r e ­d i tve dneva.

7.35 Glasbene s l ike i n zabavne popevke.

8.00 Športna reportaža. 8.15 Note korakajo . 8.45 M l a d i n s k a rad i j ska i g ra -

Marge r i t a Sengalovič: S r e ­b r n i glas (pr i red i la Vesna Stranic ) .

9.15 S lovenske narodne i n u -metne pesmi .

10.00 Se pomnite tovar iš i . . . — M i l o r a d Madič: O d m e v i Oktobrske revo luci je .

10.30 Pokaži, kaj znaš ( javna oddaja v Mes tnem g l eda l i ­šču).

t2.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Z a našo vas. 16.00 Nede l j ska reportaža. 16.30 G l a sben i mozaik. 17.30 Rad i j ska igra — V l a d a

Vukmirovič: Mož, k i je u k r a d e l čas. Režija: Maša Slavčeva — V g l a vn i v l o ­g i : Stane Sever.

20.00 »Halo ! Halo!« (zabavna oddaja s konferansje jem, te le fonom, ugankami , že­l j a m i i n p r i j e tn im i me lo ­d i jami ) .

21.00 Nočni komorn i koncert . 22.15 Igramo za vas !

O B V E S T I L O Obveščamo starše, da se vrši

p r vo cepl jenje predšolskih otrok pro t i otroški pa ra l i z i na ob ­močju občine K r a n j od 4. no ­vembra 1957 dalje. Cep l j en i bo­do o t roc i , ro j en i v času od dne 1. ja<n. 1951 do 31. m a r c a 1957 po nas ledn jem razporedu :

Otroški d i spanzer K r a n j , P o l j ­s k a pot — T e r e n i : Center , R u ­pa, Gorenje , P r i m s k o v o , Z la to pol je, Struževo, K r a n j - K l a n c , Hu je , P l a n i n a , Cirče, Hrast je , Go ren ja Sava .

4. novembra 1957 od 8. do 12. u r e c d črke A — C , od 14. do 18. u r e od črke C — F .

5. novembra 1957 od 8. do 12. ure od črke G — H , od 14. do 1«. ure od črke I — J .

6. novembra 1957 od 8. do 12. ure črka K , od 14. do 18. u r e od črke L — M .

7. novembra 1957 od 8. do 12. ure čnka P, od 14. do 18. u r e črke N , O, R.

8. novembra 1957 od 8. do 12. ure od črke S — S , od 14. dO 18. ure od črke T — V .

9. novembra 1957 od 8. do 12. ure od črke Z — 2 .

Otroška ambu lan ta Stražišče — T e r e n i : Stra!i*če, Zg . B i tn j e , K a l v a r i j a , Smar j e tna gora, O r e -hek, D r u l o v k a ,

11. novembra od 8. do 12. u re od črke A — H , od 14. do 18. ure od črke I — M .

12. novembra od 8. do 12. ure od črke M — S , od 14. do 18. u r e od črke T — Z .

A m b u l a n t a Jezersko — Te r e ­n i : Sp . Jezersko , Zg . Jezersko .

6. no v embra od 7.30 do 11.30 ure.

A m b u l a n t a K o k r a - K a m n o l o m — T e r e n i : Zg . K o k r a , Sp. K o k r a .

6. novembra od 13.30 do 14.30 ure .

O s n o v n a šola Šenčur — Te r e ­n i : Šenčur, S redn ja vas.

8. novembra od 7. do 12.30 ure . O s n o v n a šola V o k l o — Tere ­

n i : V o k l o , Vog l je , Prebačevo, Hrast je .

6. novembra od 13.30 do 19. ure .

A m b u l a n t a P r e d d v o r — Te r e ­n i : P r eddvor , Tupaliče, Hraše, Be l a , Bašelj, H r i b , N o v a vas, Mače, Potoče, Možjanca.

5. novembra od 7. do 12. ure . Otroški vr tec G o l n i k — Te r e ­

n i : G o l n i k , N o v a k i . 5. no v embra od 16.30 do 18.30

ure . Osnovna šola G o r i t e — Te r e ­

n i : Gor i ce , S r edn ja vas, Z a ­log, Svar je , Letence, K a m n j e k .

5. n o v e m b r a od 15. do 16. ure. Osnovna šola T r s t e n i k — Te ­

r e n i : T rs t en ik , Tenetišče, P a n -geršica, Pov i je , B a b n i v r t , C a -dovl je , 2abl je .

5. novembra o d 13. do 14.30 ure .

Zadružni dom V i soko — T e ­r e n i : V i soko , Luže, M i l j e .

6. novembra od 16.30 do 19. ure .

Osnovna šola Predos l j e — T e ­r e n i : Predos l je , S u h a , O r ehov -lje, Br i t o f , B r d o .

4A n o v embra od 13.30 do 13. ure .

Zadružni dom K o k r i c a — T e ­r e n i : K o k r i c a , M l a k a , Tat inec , Bobovk , Srakov l j e , H r i b .

4. novembra od 7. do 12 ure . Osnovna šola Podbrez je —

T e r e n i : Podbrez je , B i s t r i c a , G o -bovc i , Br i t o f .

7. novembra od 7. do 9.30 ure . Osnovna šola Dup l j e — Te r e ­

n i : Spodnje Dup l j e , Zgornje Dup l j e , Žeje, Zadraga .

7. novembra od 10.30 do 13. ure .

Osnovna šola N a k l o — Tere ­n i : Nak l o , M a l o N a k l o , Cege l -n i ca , Okrog lo , S t r ah in j , P o l i c a , P i v k a .

7. novembra od 14.38 do 18. ure .

Osnovna šola P o d b l i c a — T e ­r e n i : Podb l i ca , Nemi l j e , N j i v i c a , J a m n i k ,

11. novembra od 13. do 14. ure . Osnovna šola Besn i ca — Te ­

r e n i : Besn i ca , Zgo rn ja Besn i ca , R a k o v i c a .

11. n o v e m b r a od 15. do 18.38 ure .

Osnovna šola Mavčiče — T e ­r e n i : Mavčiče, Podreča, Bre f i , Praše, Me j a , J a m a .

8. novembra od 10. do 13. ure . Osnovna šola Pševe — Te r e ­

n i : Pševo, J a v o r n i k , Zabukov j e , Cepul je .

11. novembra od 9. do 18. ure . Osnovna šola Z a b n i c a — T e ­

r e n i : Zabn i ca , Spodnje Bitnje> Srednje B i tn j e , Su tna .

8. novembra od 14.30 do 18. ure .

O s n o v n a šola Olšovek — T e ­r e n i : Olševek, Hotemaže.

6. nov embra od 15. do 16. ure . Osnovna šola T rbo j e — Te r e ­

n i : Trbo je , Z e r j a vka . 8. novembra od 7. do 9. ure . Starši, k i pomotoma niso p r e ­

j e l i za svoje o t roke vab i l a k cep l jen ju i n so n j i hov i o t roc i ro j en i v zgoraj navedenem ra z ­dob ju , naj se vkljuib t emu zg l a -sijo na najbližjem cepišču. C e p ­l jenje je prostovol jno, v endar pričakujemo v s k u p n i b o r b i p r o t i po l i omye l i t i su popo lne razumevan je staršev.

Obveščamo starše, da Je z o z i r om na v isoke stroške n a b a ­ve cep i va i n izvedbo cepl jenja potrebno, da pr ispeva jo k cep­l j en ju z a posameznega o t r o k a 600 dim. S tem so plačane vse t r i in jekc i je , katere bo m o r a l o t rok v r a zmahu pre je t i , da bo zaščita popo lna . — Starši l ahko poravnajo znesek v ce lo t i ob p r i l i k i p r ve in jekc i je , a l i pa t u d i v d v e h obrok ih , to je ob p r v i i n d r u g i i n j ekc i j i po 308 d inar j ev , t re t ja in j ekc i j a pa bo brezplačna, ke r je njena cena že v k a l k u h r a n a v tem znesku.

Soc ia lno ogrožene družine, za katere so se te rensk i odbor i R K i n S Z D L sporazumel i , da bodo n j i ho v i otroc i cepl jeni brez ob­veznega p r i spevka , bodo p ra vo ­časno preje le od Občin&kega l judskega odbora K r a n j poseb­na po t rd i l a o brezplačnem cep­l j en ju .

V dneh cepl jen ja o rd inac i j a v »Otroškem dispanzerju« v K r a ­n j u i n »Otroški ambulanti«, Stražišče odpade.

Z d r a v s t v e n i dom K r a n j

IZVOLJENI O D B O R N I K I občinskih zborov proizvajalcev

OBČINA B L E D : P ro i z va j a l ska s k u p i n a industr i j e , t rgov ine in

ob r t i : ing. Oleg Vrtačnik, L u d v i k Bunde r l a , S t a ­n e Jere , N i k o Matjaž, A n t o n Ber lec , A n t o n K r -žišnik, Janez Mande l j c , C i r i l Kocjančič, M i r o ­slav Rozman, A n t o n Ambrožič, Jože Dorn ik , J a ­kob O l i p , Gab r i j e l Bened ik , V i n k o Potočnik, F r a n c C r v , J a n k o Sopotnik, M a k s J a k h e l , F ranc D i j ak , F ranc Bregant, Metod Te ran , A n t o n S t a ­re, J u s t i n Rabič, Jože Cerne, M a t k o Ulčar.

P ro i z va j a l ska skup ina kmet i j s t va : F r anc M e d -ja , Janez Mežan, J a n k o S l i v n i k , T ine K u m e r d e j .

OBČINA B O H I N J : P ro i z va j a l ska skup ina industr i j e , t rgovine in

ob r t i : I van Robič, Jože Lavrič, Ado l f Rozman, Jože V i d m a r , Zdravko Ce rkovn ik , Jože P in tar , Jože U r a n k a r , F ranc Lako ta , Jakob Pre tnar , J a ­nez Puhar , S l a v k o Jamer , ing. Tonči Deanko -vič, J a n k o Jenster le , F i l i p Stubel j , A l o j z Stušek, Cene Resman , Jože Pod l i pn ik , S tanko Rozman , J a k o b Pekovec .

P ro i z va j a l ska s k u p i n a kmet i j s t va : Jože Odar , A n t o n Cesar, F r anc Cvetek, Janez Pod l i pn ik .

OBČINA C E R K L J E : P ro i z va j a l ska s k u p i n a industr i je , t rgovine i n

ob r t i : Srečko Cerar , F r anc Vajs , Janez K e p i c , Stane Bobnar , A n t o n Bobnar , F ranc Bobnar , Ivo K e r n , I van Miklavčič, Peter K e r n .

P ro i z va ja l ska skup ina kme t i j s t va : M i h a Re -mic , Janez K u r a l t , I van Tičar, F ranc Korošec, Tomaž Z u p i n , Ignac K r i v i c , Rudo l f Ropret, M a ­tevž Jenko , Jože Jenko , Janez Anžič, I van K v a s , Janez Por .

OBČINA G O R E N J A V A S : P ro i z va j a l ska skup ina industr i j e , trgovine In

ob r t i : A n t o n Bened ik , V i n k o Bevk , Jože Sub ic , M a r i j a n Kosmač, Janko P i vk , S l a vko Kržišnik, A l o j z P i v k , Vence l j P in tar , Peter Lampre t .

P ro i z va j a l ska skup ina kmet i j s t va : A n t o n J u ­st in , Janez Možina, J u r i j J u s t i n , Janez T reven , A n t o n K o k a l j .

OBČINA J E S E N I C E : P ro i z va j a l ska skup ina industr i j e , trgovine In

ob r t i : F ranc M a r k e l j , An ton Sve t ina , A n t o n U r ­bane, J a n k o Smo le j , M i r o Noč, Stane Bratanič, Jože K n i f i c , ing. A l o j z Pohar, Jakob Vodnjov , F ranc Ravn ika r , Jože Lazar , ing. Stanko Cop, T ine Zen , K a r e l Pogačar, S l a van Ber l i sk , I van Be l j an , Dora Likovič, Va l en t in Jeršin, Rupre t K r a m a r , V i n k o Kovačič, Anton Koml janec , S l a v ­ko M a r k e l j , S l a vko B i z i l j , Ma r i j an Ulčar, Jože Hutar , M i ros l av F e l d i n , V i k t o r Novšak, Janez Paz lar , F r anc V o v k , V i k t o r Naht iga l , S tan is lav Križnar, Jože Boštin, Be l a Beznec, J a n k o M e -žik, Ivan Kavčič, V i n k o Ulčar. _

P ro i z va ja l ska s k u p i n a kmet i j s t va : F ranc G r e -gor i .

OBČINA K R A N J : P ro i z va ja l ska s k u p i n a industr i je , t rgovine i n

ob r t i : A n t o n Sel jak, Pepca Jež, ing. Dan i l o D o l ­gan, Stane Božič, Jože Benčič, Pave l R ink , A l o j z Stamcar , V i n k o Z u p a n , V i l i j e m Tomat, M a r t i n Z a v r l , M a r i j a n Strniša, Franc Istenič, M i l k a K o ­vač, V e r o n i k a Cegnar, Zvone Cerne, Srečko Te­ran , Jože Stanovn ik , Va l en t i n Klemenčič, I van P in ta r , Z d r a v k o Erznožnik, Janez Novak , A n g e l ­

ca Boštjančič, Janez Re iner , V i n k o Poličar, B o ­gomi l Voze l , S tan is lav Drmota , Andre j Potočnik, Jože K u r a t , A l o j z Zupančič, V i n k o Mar t in j ak , A l o j z Rehberger, P a v e l Sajov ic , Va l en t i n P a -jer, F r anc Mohor , J a k a Ko l enc , P a v e l Cop, V i n k o Zeke l j , S l a vka Kopač.

P ro i z va ja l ska s k u p i n a kmet i j s t va : Tone H a f ­ner, T ine Sušnik.

OBČINA R A D O V L J I C A : P ro i z va ja l ska skup ina industr i je , trgovine i n

ob r t i : Ivan Gor janc , Bogomir Dobn ikar , A n t o n Zo rman , N iko Bu lu t , F ranc Vovk , Janko Zorko , M i r k o M u l e j , Ignac Ma jcen , Jerne j Drmota , J a ­nez Zupan , Jože V i d i c , V i n k o Tr ip la t , S l a vko T r ip la t , Jože Les jak, M a r j a n Dobr i l a , J u r i j L e ­gat, Iva Jakopič, Pave l Z i r o vn ik , Janko Nag l i c , ing . Jože Osterman, V i n k o Savn ik , M i l a n G e -ratič, Polde Stander, V i n k o Kopr i v e c , A r t u r S i -ler, Jože Cvetkovič.

P ro i z va ja l ska skup ina kmet i j s t va : Jože R a k o -vec, V i n k o Borce .

OBČINA S K O F J A L O K A : Pro izva ja lska* skup ina industr i je , t rgovine in

ob r t i : Ivan Brenk , F ranc Bran i se l j , M a r i j a Brenk , Rudo l f Cajič, M a r j a n P i re , Jože Fcrjančič, Jože Stanonik , C i r i l P revodn ik , R u d i Keršan, V lado V e n d r a m i n , A l o j z Sodn ikar , Stan is lav Razpet, A n t o n Pire , I van Pinterič, K o n r a d Cadež, Ignac Sušteršič, F r anc Zontar , V l a d i m i r Logar , V i n k o Primožič, Rado Sesek, Drago Bizovičar, I rena M l a k a r , Ernest Sel jak, E r i k Jeglič, Peter K a j -zer, I van Cemažar.

P ro i z va ja l ska skup ina kme t i j s t va : Janez Z o n ­tar, Jože Bergant .

OBČINA T R Z l C : P ro i z va ja l ska skup ina Industri je, trgovine in

ob r t i : K r i s t i n a Svegel j , H a s i m Hadžiomerovič, V i l i Pe rko , M a r j a n Ha fner , M a t i j a Mežek, S l av ­

ko Te ran , Andre j H l a d n i k , M a r j a n Do l ina r , M a r ­j an Pernuš, M i l a n Ogr is , Andre j Zupan , Jože Benedičič, I van Gregorc , Stane Crn i l e c , M a r l e -na Po la jner , V i l i j e m Bed ina , M i l a n Zupan , A n ­ton Strasner , Ignac Tršinar, ing. A n t o n M a l i , A n ­ton Meg l i c , F ranc Zn ida r , Andre j Meg l i c , F ranc Miklič, Ignac Jontez, Ignac Ješe, M i l a n Česen.

P ro i z va ja l ska skup ina kmet i j s t va : F r anc M e g ­l i c .

OBČINA ŽELEZNIK I : P ro i z va j a l ska skup ina industr i je , t rgov ine in

obr t i : Peter Po la jnar , Matevž S m i d , N i k o Z u -mer, Rafae l Eržen, A n t o n Po la jnar , Jože To r -kar , V i n k o Prevc , F ranc Šolar, Jože B l a zn ik , Janez Hab jan , Leopo ld Gar tner , M i l k a Po la jnar , F l o r i j a n Tavčar, Lo v r o Gajgar , V i k t o r Dro l , V i n ­ko Nas t ran , Janez Kopčaver, G a b r i j e l K r i s t a n , Janez Cenčič.

P ro i z va ja l ska skup ina kmet i j s t va : L u d v i k L o t -rič, K a r o l Tro jar , F r anc Tušek, J a n k o Dolenc.

OBČINA Z I R I : P ro i z va j a l ska skup ina industr i je , trgovine in

ob r t i : Tončka Disič, A l eksander Zerovn ik , V i k t o r Galičič, Lo jze Ko l enc , Miloš M l i n a r , I van Peče-r i n , Stanko Mer lak , Lo jze S ta rman, A n t o n Nagl ic , A l o j z Filipič, F ranc Jereb, Va l en t i n M l i n a r , V i d a Zaje, Dušan Podobnik , Dan i j e l Primožič, F r anc Potočnik.

P ro i z va ja l ska skup ina kme t i j s t va : F r anc K a v ­čič, Mat i j a J u r c a , I van Potočnik.

Skupno je bi lo v k r an j skem okra ju i zvo l j en ih v p r v i pro i zva ja l sk i skupini , ' to je v indus t r i j i , t r ­gov in i in obrt i 13 mlad incev in 14 žena. Od vseh odborn ikov je 128 članov Z K . V kmet i j sk i pro i z ­va ja l sk i skup in i je b i l i zvo l jen en sam mlad inec i n nobena žena. O d vseh odborn ikov je 5 članov Z K .

Z a uspešnejše d e l o amatersk ih i g ra lsk ih družin

D a b i delo ama te r sk ih i g r a l ­s k i h družin v tekoči sezoni po­živili i n n j i h o v a hotenja v s k l a -d i l i s pos lanstvom, k i naj ga Igralske družine opravl ja jo , je b i l a p r e t ek l i četrtek s k l i c a n a v K r a n j u okr . kon fe renca d r a m ­skega sosveta p r i Z v e z i Svobod i n p rosve tn ih društev. N a m e n te konference je b i l : posvet i t i vso pozornost r eper toarn i p o l i ­t i k i , d v i gu kva l i t e t e i n vzgo j i k a d r a v amate r sk ih i g r a l s k i h družinah. Udeležba zastopnikov i g r a l s k i h družin na kon fe renc i n i b i l a posebno zadovo l j i va . N i ­so b i l i r e d k i p r i m e r i , da prav d ramske sekci je , k i deluje jo v neposredni blSžini K r a n j a , niso-posla le n a konferenco svo j ih preds tavn ikov .

R E P E R T O A R N A P O L I T I K A S E V E D N O K A M E N S P O T I K E

V nema jhn i zadreg i sem, k a j t i vseh •misli, k i so se pora ja le v živahni r a z ­p r a v i , ne b o m moge l u tesn i t i v t e h skopo odmer j en ih v rs t i cah . Skušal pa b o m iz g rad i va izluščiti t is te p r e d l o ­ge i n pobude, k i utegnejo našim i g r a l ­s k i m družinam p r i de lu ko r i s t i t i .

Na jp re j se p c m u d i m o p r i reper toar -t i i po l i t ika , k i še vedno pomen i m n o ­g i m i g r a l s k i m družinam slepo u l i c o , i z ka t e r e ne najdejo i zhoda. To j e po ­gosto t u d i v z rok , d a naši amaterja ka j r a d i segajo po d e l i h , k a t e r i h preživela In zastare la t emat ika ne us t reza več nap r edn i mise lnost i sodobnega člove­k a . N i s o p a redkri p r i m e r i , ko ig ra lske družine h lasta jo po sicer nap redn ih , v enda r z a n j ihove sposobnost i p r e ­zah t evn ih ^odrskih t eks t ih . In rezul tat? V obeh p r i m e r i h se napor i i g ra l ske družine izrode v up r i z o r i t v e brez p r a ­ve vrednost i . P r a v iz naštetih r a z l o ­gov b i kaza l o v bodoče posvečati več pozornost i r epe r toarnemu načrtu. — Iz te zadrege b i s i m o r d a d ramske sekc i je pomagale z medsebojno i zme­n javo o d r s k i h tekstov. V t a namen s i tud i Zveza Svobod i n p rosve tn ih d r u ­štev p r i z adeva sestavi t i s k u p n i seznam Vse p r i m e r n e d ramske l i t e ra ture , k i jo flranijio d ramske sekci je v okra ju . — Dolžnost l e - t eh p a b i b i l a , d a b i v s m i s l u razpos lane okrožnice p o d p r l i Sve t Svobod v tej nedvomno po z i t i vn i a k c i j i .

REŽISERJEV N I B r e z p r e t i r a v a n j a : še pomembnejša

težava, k i tare d ramske sekci je že od vsega začetka, je poman jkan je d o b r i h režiserjev. Vse p a kaže, da bo moč tud i to težavo do neke mere o m i l i t i . Zveza Svobod i n prosve tn ih društev bo skušala angažirati več sposobnih režiserjev, k i bodo ob i skova l i t iste d r amske sekci je , k i n ima jo dob r ih r e ­žiserjev. S p r a v i l n i m i napo tk i i n n a ­sve t i bodo d a l i t i režiserji-instruktorji Že ob začetku študija u p r i z o r i t v i , k i jo d r a m k s a sekc i ja p r i p r a v l j a , p ravo po ­dobo. S tem bo delo domačega režiserja »nočno olajšano, p a tud i k v a l i t e t a "Uprizoritev se bo d v i g n i l a

Zam i s e l , d a b i študentje A k a d e m i j e fca i g ra l sko umetnost pomaga l i med počitnicami d r a m s k i m sekc i jam, je s i ­cer lepa, v e n d a r se m i z d i ne i z v ed ­l j i v a . Izkušnje namreč uče, d a je v po l e tn ih mesec ih , z last i če upošteva­mo čas dopustov, v sako delo, k i z a ­

hteva n e k o l i k o večji ansambel , doce la onemogočeno. V s e k a k o r obeta p r v a zamise l o režiserjih-inštruktorjih m n o ­go več.

V E C M L A D I N E V D R A M S K E S E K C I J E

Pogosto je slišati pritožbe, češ d a se redčijo vrs te naših i g r a l s k i h družin, k a r v e l j a z l as t i z a starejše izkušene igra lce , k i so še do nedavnega t v o r i l i j ed ro ansamblov . M e n i m , d a si s t a r ­nan jem ne bomo posebno pomaga l i . M o r a m o se pač spr i j azn i t i s to mis l i j o , po d r u g i s t ran i p a poskus imo zapo l ­n i t i nastale v r z e l i z n o v i m k a d r o m — z m lad ino .

Ne b o napak, če bomo začeli k a r p r i c i c i ban ih i n p i o n i r j i h . N a k a r n a j ­bolj nevs i l j i v način m o r a m o v z b u d i t i v n j i h zan iman je z a odrsko delo. To pa bomo najlaže dosegl i s pogost im, vendar s o l i dn im upr i za r j an j em o t r o ­ških iger, p r i k a t e r i h naj o t roc i sode­luje jo k o t i g ra l c i i n g leda lc i . U p r i z a r ­jan ja t eh ig r i c pa ne gre j emat i t ako preprosto, kot delajo to mnoge i g r a l ­ske družine. S t rd i t v i j o , češ, »za o t ro ­ke je vse dobro,« b i m o r a l i o p r a v i t i enkra t z a vse le j , h k r a t i pa b i se m o ­r a l i zavedat i , da s s labo p r i p r a v l j e n i ­m i otroškimi i g r i c am i , ne bomo v o t r o k u n i k d a r vz ibudi l i l jubezn i do gledališča. Se več: z ne l ep im i mladost ­n i m i spom in i na površno p r ip rav l j ene igre, bomo o t roka za vselej od tu j i l i g le­dališču. I z g u b i l i bomo ne le igra lca , temveč t u d i g ledalca. Držimo se torej načela: z a m lade gledalce najboljše režiserje, najboljše igra lce i n najlepše ku l i se . — T u d i z a m i s l i o p i o n i r s k i h

i g r a l s k i h krožkih t k i naj b i d e l o va l i v o k v i r u d r a m s k i h sekci j , ne kaže z a -metava t i . Vedno znova m o r a m o p o ­udar ja t i , d a t vo r i j o p r a v t i m l a d i i g r a l c i i n g leda lc i naraščaj, iz ka te re ­ga b o m o v poznejših l e t i h črpali nove moči za naše igra lske družine.

I N S E N E K A J K O R I S T N I H P R I P O M B

D a je m a s k a ne i zog ibn i de l s leherne upr i zo r i t ve , n i treba posebej p o u d a r ­ja t i . Zato s i tud i mnog i i g r a l c i želijo m a s k e r s k i h tečajev. Izkušnje zadn j ih let p a so pokazale , d a v mnog ih p r i ­m e r i h t i tečaji le n iso ob rod i l i t i s t ih sadov, kot b i b i l o želeti. Upoštevajoč to dejstvo, b i b i l o m o r d a res pamet ­neje, namesto p r i r e j an j a m a s k e r s k i h tečajev, izdat i p r i m e r e n priročnik o m a s k i r a n j u z b a r v n i m i p r i l o g a m i .

Ob k o n c u iše nekaj k o r i s t n i h nasve­tov. — G r e namreč za nekatere p u ­b l ikac i j e , k i so namen/jene zgol j S v o ­bodam i n prosve tn im društvom. Iz ra zp rave n a kon f e r enc i pa je b i l o moč posnet i , da vedo naše d ramske druži­ne o t eh pub l i kac i j ah , z las t i p a o g l a ­s i l u Zveze Svobod ,in p rosve tn ih d r u ­štev »Sodobna pota« bore ma lo a l i p a nič. N a to rev i jo , k i bo služila ne l e d r a m s k i , temveč t u d i d r u g i m sekc i jam, k o t dober vodič i n svetovalec, b i m o ­ra l o b i t i naročeno s l eherno prosve tno dnuištvo.

T u d i priročnika prosvetnega s e r v i sa »Kako v o d i m o amate rsko , gledališče« i n s e znam d r a m s k i h de l »Dramska knjižnica«, b i nedvomno s p r i d o m s l u ­žila i g r a l s k i m družinam, ko t pomagalo p r i de lu . S. S.

film. kifik gledamo » I lC l P O L K A «

j e i t a l i j ansk i f i lm , k i je za ­beležil povsod, k j e r k o l i so ga v r t e l i , nadpovprečen obisk. — Smemo mar kva l i t e t e tega f i l ­m a res tako v i soko v rednot i t i ? NikaJkor ne, ka j t i dober obisk še ne more b i t i mer i l o za oce­njevanje f i lmov . K a j je tore j tisto, k a r privlači f i lmsko ob­činstvo? T u d i tokrat zadevamo ob okus t istega de la pub l i k e , k i jo zadovo l j i t ud i za lase p r i ­vlečena, neokusna zgodba. G r e namreč za Ljubezensko pusto­lovščino (podobnih, z las t i av­str i j skega i n nemškega po rek la , smo v i d e l i že precej) , g lavnega j u n a k a — zape l j i vega poročni­ka , k i se naposled le u jame v l jubezenske mreže. Z a l j u b i se namreč v svojega slugo, čigar ob l eka s k r i v a zape l j i vo dek l i co . F i l m j e s icer po obrtniški p l a t i dovo l j spre tno grajen, to je pa končno tud i vse. D i a l o g je ne­duhov i t , zap le t l j a j i nedomise ln i i n n e i z v i r n i , i g r a povprečna — skra tka , vse brez kakršnekoli umetniške pretenzi je . T u d i i m e ­

na renomiranih igralcev: Anto-nella Lualdi, Theo Lingen in drugi ne morejo popraviti sla­bega vtisa, ki ga dela ta film.

V Z N A M E N J U V E N E R E

Vse kaže, da so imeli italijan­ski filmski producenti s tem fi l ­mom neprimerno več sreče. Ne bo napak, če pripišem, da so se Italijani z njim udeležili film­skega festivala v Cannesu leta 1955, vendar pa film, kljub ne­katerim nespornim kvalitetam, nI prišel v poštev za nagrado. Tu se srečamo s celo vrsto zna­nih igralcev: Sophia Loren, V i -torio De Siea, Raf Vallone, Franca Valeri itd., ki so z bolj ali manj posrečeno Igro, neka­teri s psihološkimi študijami l i ­kov, postavili film na zavidlji­vo višino. Vsekakor je še pred Sophio Loren treba omeniti Franco Valeri, ki je zelo pre­pričljivo izoblikovala osrednjo figuro — skromno in marljivo tajnico. F i lm je resnično dober, oglejte si ga — ne bo vam žal.

aa

Y U FE I -AN :

POMLADNI

MOTIV

Sodobno kitajsko slikarstvo NEKAJ MISLI Z R A Z S T A V E V K R A N J U

Ce m o t r i m o k i t a j sko s l i k a r ­stvo, se n a m pogosto zd i , d a smo prenesen i v svet poezi je. To kaže, k a k o r ad i so se k i t a j ­s k i s l i k a r j i v svo j ih umetniških

s t va r i t v ah n a v d i h o v a l i ob k n j i ­ževnosti, ka j t i k i t a j sko s l i k a r ­stvo se n e p r i z adeva samo, da b i nud i l o zadovo l js tvo očem,-temveč d a b i p r eko v idnega do jemanja posredova lo boga­stvo domišljije i n l jubezen do življenja. " . 1

V 5. sto let ju naše ere se je po jav i l a že popo lna teor i ja s l i ­k a r ske umetnost i i n pos tav l j en i so b i l i že tehnični zakon i za upodab l jan ja narave . V o d i l n o načelo je b i l o , da mora ta b i t i v s l i k a r s k i u m e t n i n i zajeta h a r ­moni ja , tubranost, sk ladnost i n življenje. Iz tega načela, k i so ga stoletja spoštovali i n go j i l i v e l i k i mo js t r i , sta v z k l i l a o b l i ­k a i n slog, t ako značilna za k i ­tajsko s l ikars tvo .

K i t a j s k i s l i k a r j i strastno l j u ­bi jo lepote narave : nekdaj so b i l e n j ihove p r i l j ub l j ene teme i z raz i to študije pok ra j i n , ptičev i n r a s t l i n . Danes je K i t a j s k a stop i la v novo zgodovinsko ob ­

dobje, k i n i preobraz i l o samo družbenega življenja, temveč tud i l i c e dežele, globoko pa se j e s p r e m e n i l t u d i način mišlje­n j a i n čustvovanja umetn ikov . N e omejuje jo se več n a op iso ­vanje — poveličevanje z e l en ih p l a n i n , m o d r i h jezer, r e d k i h

p t i c i n eksotičnih r a s t l i n ; vse, k a r j e lepo v očeh l juds tva , postane p redmet n j i h o v i h štu­d i j . T a k o se v n j i h o v i h de l ih pojav l ja jo vese l i p l es i , kmet i j e , kipeče od življenja, l ad j ede ln i ­ce v živahni de javnost i , p r o ­s t ran i pašniki, v e l i k i mode rn i j e z o v i — umetnost nove K i t a j ­ske za soc ia l i zem.

M i l o š M i k e l n

S P O R M E D F I L M S K I M OBČINSTVOM I N F I L M S K I M I K R I T I K I ?

A H t ak spor v r esn i c i obstoj i? V e l i k o ­k ra t . C u l s em znanca, k i je r e k e l :

»Ta f i l m je k r i t i k a raz t rga la — torej se ga splača pogledat i , gotovo je dober!« V tem p r i m e r u je nekdo pogrešil, a l i f i l m s k i k r i t i k a l i p a moj znanec ; tretje možnosti n i .

M n o g o k r a t i z v i ra j o t ak i »spori« m e d k r i ­t i k o i n občinstvom i z tega, da k r i t i k i u p o ­rab l ja jo v svo j ih zap i s ih ustal jene po jme i n te rmine , k i p a j i h občinstvu niso podrobneje razložili — saj v k r a t k i h f i l m s k i h p r i k a z i h * a to n i prostora . Tore j nesporazumi v v r e d ­noten ju posamezn ih f i l m s k i h z v r s t i i n posa­mezn ih f i lmov te a l i one z v r s t i .

Večkrat p a je vz rok nesoglasja med k r i ­t i k o m i n g leda lcem tud i v t em, da neka t e r i g ledalec f i l m v redno t i s srvojo mero , k r i t i k Pa s svo jo ; z a g leda lca je f i l m t em boljši, Čim bol je se je ob n j e m zabava l i n odpočil, k r i t i k p a išče v f i l m u umetniških v r edno t i n 8a tud i s tega stališča ocenjuje.

Za to mogoče ne bo narobe, če bomo m a l o « d bliže pog leda l i posamezne f i lmske z v r s t i In skušali ugotov i t i , katere i zmed n j i h d a ­je jo samo indus t r i j ske i zde lke , k i ne morejo toneti umetniških, vrednot , katere pa ne ; kuša l i bomo n a k r a t k o o r i sa t i posamezne z i m s k e z v r s t i , obenem p a malce podrobneje

opisat i kr i teTi je , f i l m s k a k r i t i k a .

k i jdh običajno uporab l j a

F I L M J E INDUSTRIJA

S tara r e sn i ca je, d a najdemo m e d sto f i l m i koma j deset t a k i h , k i j i h brez

večjih zadržkov l ahko imenujemo umetniške f i lme . P a še m e d temi deset imi so mogoče tr i je , štirje zares dobr i . Vse drugo, stotisoči k i l ome t r o v ce lu lo idnoga t r a k u , k i ga razpo­šiljajo k inematog ra f om H o l l y w o o d i n d ruga v e l i k a f i lmska p ro i z vodna podjet ja po svetu, pa je indus t r i j sko blago, i zde lano n a teko­čem t r a k u .

P rece j nad tisoč f i lmov izde la jo vsako l e ­to vse f i lmske tovarne na sve tu . O d te m n o ­žice f i lmov je n a r a zn ih f es t i va l ih nagra je ­n i h z r a z n i m i nac i ona ln im i i n in t e rnac i ona l ­n i m i nag radami mogoče deset zares d o b r i h f i lmov . P o svetu p a ne kroži samo teh deset, ampak n a stot ine f i lmov : plaže i n kiča, šunda.

R a z u m l j i v o je, d a m o r e t ako viisoko r a z ­v i t a i ndus t r i j a uspešno pro i zva ja t i le, če so n j en i p ro i z vod i poenoteni , t i p i z i r an i , ko t so t i p i z i r a n i n . p r . v i j a k i a l i av tomobi l ske zrač­nice. N i t reba, d a je človek f i l m s k i k r i t i k , p a bo lahko razložil g lavne značilnosti šte­v i l n i h t i p i z i r a n i h f i l m s k i h zv rs t i , o d wester -n a d o rev i j skoga f i l m a . Ce pa se s t emi

z v r s tm i i n n j i h o v i m i značilnostmi podrob­neje spozna, m u bo vrednotenje f i lmov o l a j ­šano, i z b r u s i l s i bo svoj okus i n zna l bo sam ločiti z rno o d p lev .

J U N A K I Z L A T E G A Z A P A D A J zmed z v r s t i , k i j i h je r a z v i l a f i lmska ' i n d u s t r i j a v petdeset ih l e t ih svojega

obstoja, je ena najstarejših tako imenovani western f i l m , a l i na k r a t k o : k a v b o j k a .

V kn j i g i »Hollywood, the D r e a m Factory« (»Hollywood, t ova rna sanj«, London , 1952) p r a v i puib l ic is tka Hortense Powdermaker , d a živi ameriška f i l m s k a indus t r i j a od ve l ikega tabuja, t o je od prepoved i , p r i ka zo va t i l j ud i takšne, kakršni so. M o r d a j e ta ugotovitev prehudo posplošena i n p r i s t r anska . Toda Če ve l j a z a ka t e ro f i l m s k o zvrst , potem prav gotovo ve l j a za wes te rn f i l m .

V današnjih k a v b o j k a h n i ohranjene n i t i za kanec zgodov inske resničnost; o času, ko je nastajajoči ameriški na rod v 'boju z I n d i ­j anc i osva ja l r u d n a i n d ruga bogastva ame­riškega Zapada , to je ozeml ja med M i s s i s s i -pp i j em i n k a l i f o r n i j s k o obalo. Ohran jene so samo še ku l i s e k r a v a r s k i h krčem, znan ih »saloonov«, i n poštne kočije i z tistega časa. Vse drugo je potvor jeno, zgodovinsko neres­nično — r a z e n posnetkov a r i z onsk ih pre r i j i n kan jonov Co lo rada . W e s t e m f i l m n i zgo­d o v i n s k a resn ica , ampak legenda. In vendar ta legenda živi. N e h r a n i se iz resničnosti — h r a n i i n r a z v i j a se sama i z sebe. To re j je nekaj n a nje j . K a j je to, k a r de la western f i l m privlačen za stotisoče g ledalcev po vsem svetu? (Nadal jevanje prihodnjič)

PRVA PREMIERA na Bohinjski Beli

K r i t i k a napak meščanske družbe j e v Moličrovih d e l i h dosegla v r h s komed i j o »Skopuh«, k i je tud i ena naj ostrejših i n na jg lob l j ih n jegov ih de l . Z njo je p rodorno o d k r i v a l g rob i egoizem i n kor i s to l jub j e ter razga l ja l s trast i p o kopičenju bogastva. — G l a v ­n i j u n a k Ha rpagon je človek z brezmejno s k o p u -ško strast jo, k i ub i j a v n j em vsa očetovska i n človečamska čustva i n ga sp r em in j a v nekako smešno nebogl jeno p r i smodo s skra jno p r i d o b i t n i -ško i n skopuško ambic i j o t e r s s t ras tn im nagonom po uživanju življenja. Čeprav je Ha rpagon že starec šestdesetih let, je vendar le še p o l n s t ras t i i n nago­nov. Za to n i naključje, d a se p r i p r a v i na ženitev z lepo M a r i a n o , v katero j e za l jub l j en tud i njegov s in C leante . Poželenje po m l a d e m dek l e tu , k i s ta r ­ca p r a v zap rav razga l j a i n ga de l a smešnega v tek­m i z l a s t n i m s inom, pa se p r i n jem venomer druži z bo jazni jo pred m o r e b i t n i m i stroški, k i b i nas ta l i v z ve z i s snub l j en jem i n ženitvijo.

T a M o l i e r o v a k o m e d i j a je že po sam i zgodbi, z l a s t i p a še po osnovn i z a m i s l i i n smešnosti zna ­čajev ze lo m i k a v n a i n z a n i m i v a za upr i za r jan je , ter ja p a prece j spre tnost i od režiserja i n igra lcev . I g ra l c em ku l turnoprosve tnega društva »Partizani: L e o n na B o h i n j s k i B e l i je upr i zo r i t ev v tem po ­g l edu do neke mere uspela. Igro so p r i p r a v i l i v r a zmeroma k r a t k e m , skora jda p r e k r a t k e m času, t a k o d a n i b i l o moč vseh p r i z o rov sknbneje obde­l a t i . K l j u b t emu p a j e up r i z o r i t e v v celot i k a r uspe la , čeprav b i bi lo v bodoče tud i i zgovor jav i t r eba .posvečati več pozornost i . Neka t e r i i g ra l c i , z last i večjih v log , p a so se tud i t okra t k a r lepo u v e l j a v i l i , v endar pa b i b i l o z a t ako zahtevno upr i zo r i t e v potrebno še več vaj i n skrbnejše p r i ­prave .

Igro je režiral izkušeni igralec i n režiser F r a n c P isek , k i je i g r a l t u d i A n s e l m a , Va l e rovega i n M a r i a n i n e g a očeta. — Zasedba os ta l ih v log pa je b i l a nas l edn ja : H a r p a g o n — A n t o n K e l b e l , njegov s in C leante — Jože Zupan , Harpagonova hči E l i se — F r a n c k a Zupančič, Va l e r e — Jože Strgar , lepa M a r i a n a — F r a n c k a P r e t n a r , mešetarka Fros ine — B e t k a P u r k a t , s t r ic Jacques , k u h a r i n kočijaž — F r a n c M u l e j i n d rug i .

V k r a t k e m bo ime lo K P D svoj občni zbor, n a ka t e r em bodo spre j e l i bodoči p r o g r a m d e l a i n se pogovor i l i o dosedanj ih uspeh ih . - jb

Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju

BO ODPRL POSLOVALNICO

E

V S l o v e n i j i je 35 % žena, k i se i a z e n službe ukvar ja j o t u d i z gospodin js tvom. Z a r a d i z a ­ostale ured i t ve t e r j a večina 'go­spodinjstev od žena v e l i k o n a ­porov , k a r škodljivo v p l i v a na n j ihovo zdrav je , p a t u d i v druž­b i se te tovanilšice za rad i p r e ­zaposlenost i no more jo uve l j a v ­l j a t i .

Zaosta lost i pa ne srečujemo samo v i n d i v i d u a l n i h gospodin j ­s t v ih , ampak tud i v k o l e k t i v n i h gospod in jsk ih obra t ih . Zato s i O k r a j n i zavod za napredek go­

spodin js tva v K r a n j u vz t ra jno p r i z adeva za modern i zac i j o go­spod in js tva v našem okra ju . Ženam pomaga s p r i r e j an j em tečajev, n a k a t e r i h j i h seznanja z načinom sodobne prehrane , z uporabo mode rn ih gospod in j ­s k i h pripomočkov, s k o n s e r v i r a -n j em živil, s p r i p r a v l j a n j e m ma l i c v šolskih k u h i n j a h , z uporabo e l ek t r ike v gospod in j ­s t vu i t d .

O d us tanov i t ve Zavoda 1946. 1. do zdaj je b i l o v go ren j sk ih mest ih i n na podeželju že 106 tečajev o z i r oma seminar jev za gospodinje. P r i o rgan i zac i j i so

M O D A

N E K A J

V R A T N I H

I Z R E Z O V , K I

J I H

PR IPOROČA

LETOŠNJA

Z I M S K A

M O D A

p r i dno pomaga la ženska d r u ­štva, zato uspeh n i izostali.

V obdobju 1957—1958 i m a O k r a j n i zavod za napredek go­spodin js tva v načrtu t u d i teča­je za osebje v ob ra t i h množične prehrane . To bodo po zd rav i l i v s i abonent i v r a z n i h menzah, saj lo ma lok jo dobi jo kva l i t e tno i n ceneno hrano obenem. O m e ­n jen i tečaji bodo p r ipomog l i t u ­d i h k v a l i f i k a c i j i uslužbencev v teh ob ra t i h . P o končanem teča­j u bodo i zp i t i . Udeleženci, k i j i h bodo z uspehom op rav i l i , bodo dob i l i nas lov k v a l i f i c i r a n i h de­lavcev i n s tem si bodo l a h k o zagotov i l i t ud i boljšo plačo.

Zavod p r i p r a v l j a v bližnji p r ihodnos t i t u d i tečaj z a ' gospo­d in jske pomočnice t e r tečaj za učitelje, k i poučujejo gospodin j ­stvo v r e f o r m i r a n i šoli. V z a ­četku novembra bo zavod o d p r l tud i gospodinjsko posve t ova ln i ­ce, d a se bodo žene l ahko p o -razgovor i l e o vseh težavah i n p r o b l e m i h v s vo j i h gospod in j ­s t v ih i n dobi le t u d i p r ime rne nasvete. Posve tova ln i ca bo ob ponede l j k ih dopo ldne odp r t a z a podeželje, za mesto p a ob če­t r t k i h v večernih u r a h .

Načrti zavoda za napredek gospodinjstva v K r a n j u so n e ­dvomno zelo k o r i s t n i , v endar se ustanova ne bo o m e j i l a samo na pr i r e jan je tečajev. Gospod in j am bo skušal zavod posredova t i znanje i n najnovejše izkušnje s področja gospodin js tva t u d i z us t r e zn im i razs tavami , razgovo­r i i n dopisovanjem o r a v n a n j u z družinskim premoženjem, o napredovan ju i t d . Z a v o d bo to­rej skušal v zgo j i t i vse žene v dobro gospodinje i n gospodarje.

R E C E P T I JEDILNIK

Porova jaha Zeljnate palačinke Kostanjev r l i

Jaha: 8 d k g mas t i , 6 dfcg moke , 4 dfcg s lan ine , kos tna j u h a a l i voda, ze len peteršilj, 30 d k g pora , 25 d k g k r o m p i r j a , k lobasa.

Iz mast i i n moke naprav imo prežganje, m u p r i -denemo na kocke z rezano s lan ino i n ko to z a r u ­men i , še sesek l jan i ze len peteršilj. Vse skupaj z a ­l i j emo i n prevremo. Osnažen por zrežemo na r e ­zance i n k u h a m o v s lanem k r o p u , prav tako o lup -l jen, na kocke z r e zan k r o m p i r . Na to vse skupaj zmešamo i n dodamo zrezano, kuhano k ran j sko k lobaso.

Zeljnate palačinke: Manjšo g lavo zel ja zreži i n duši na m a s l u a l i mas t i do mehkega. K u h a n o zelje pretlači skoz i sito, dodaj 2 do 3 rumenjake , četrt, l i t r a m l eka , sol , poper i n to l iko moke , da testo n i pregosto. Končno dodaj še sneg dveh oz i roma t reh be l jakov , zmešaj i n peci kot palačinke. Pečene p a ­lačinke zreži n a rezance, den i v namazano koz ico p last z rezan ih palačink, plast na kooke zrezane a l i zmlete šunke. P o v r h u p r e l i j s smetano i n postav i za četrt ure v pečico.

Kostanjev riž: 1 k g kostanja skuha j , o l u p i , zme-Ij i , dodaj 15 dfcg s ladkor ja , po l van i l i j a , 2 r u m e ­n j aka , pognet i v testo i n postav i n a hladno. T rdo zmes nar iba j , den i na krožnik i n obloži s tolčeno s ladko smetano. J e d je zelo nasr t l j i va .

PRAKTIČNI NASVETI Na okno shrambe obesimo vedno temno z a g r i -

n ja lo i n jo pogosto zračimo! S h r a m b a m o r a b i t i suha, zračna in temna. Ce puščamo vra ta odpr ta , se nam živila kvar i j o , k e r uha ja ta iz kuh in j e v l a ­žen i n tope l z rak i n vsa sopara. Se tako sk rbno vkuhano sočivje i n sadje se n a m k v a r i v vlažni i n p l e s n i v i sh ramb i .

Razne đrobne predmete, ko t so rute, šali, k r a ­vate, o v r a t n i k i , r a zn i t r akov i , najpregledneje s p r a ­v imo , če j i h obesimo na v r a t a omare. N a no t ran j i s t ran i zab i j emo v p r i m e r n i višini k l j u k i c e in nanje na taknemo t rak. Le- tega naprav imo na d v a načina: ozko e last iko napel jemo skoz i neko l i ko daljšo cev ­ko , k i smo jo nap rav i l e iz os tankov p isane a l i eno­barvne sv i l e a l i druge tkan ine . « Cevko enakomerno naberemo p o e las t ik i , p r i ­v i jemo na vsak konec obroček i n t r ak lično z a ­delamo.

V z a m e m o p a l a h k o tud i močan enobarven ali p i san t r ak i n m u na vsak konec prišijemo obroček.

Obešalnik a l i vsaj njegove kov inske dele ob le­čemo s tkan ino , da n a m ne r j a v i i n da ob l eka ne drči z njega. I

r

V t emnem gozdu sam leži v g rap i t i k pod b u k v a m i ; d iv j e rože grob krase , ptički m u čez d a n žgole i n potoček žubori — svet lo j u t r o v d a n h i t i . . .

A j unak pod b u k v a m i do lgo let že m i r n o sp i , nič i z sna ga ne zbud i .

B o m prižgal m u lučke t r i : p r v o mesto m a m i n i h oči, drugo , da ga st rah ne bo v temi , t re t ja pa bo v noči m u svet i la i n v samot i u re m u vedr i l a .

T O N Č K A P E R C l C

S A J K I IV L E V

J

Nekoč je živela d e k l i c a Sa jka . Ime la je mnogo igrač, l e p i h igrač. N i b i l a zadovo l jna . Samo eno s t va r na svetu s i je želela: mladega živega pravega pravcatega leva. In ke r s i j e l eva že­le la t ako močno, j i ga je nekega dne p r in e s l a m a m i c a iz mesta. Sa jka je b i l a zelo srečna. L e v u je da l a ime J a k a . Ves dan sta se i g ra l a i n tud i l e v J a k a je b i l ze lo srečen. Sa jka m u je vsako ju t r o p r ines l a za j t rk, p rav t a ­kega kot ga je ime la sama: belo kavo i n k r u h z marme lado . Z a kosi jo je pojede l krožnik j uhe z zd robov im i cmok i ter špinačo s k r o m p i r j em, v e ­čerjala pa sta mlečni riž s kuhano čokolado... L e v J a k a pa je rase l , r a ­se l i n R A S E L . K l j u b temu pa je b i l še ravno tako p r i j a z en , k a k o r takra t ,

Čarobni kompas »Ne m a r a m b i t i priden,« je t rmas to

de ja l Tomažek, ko se je spreha ja l v nedel jo popo ldan s teto M i n k o i n s sestro J a n o po Smar j e tn i gor i .

»Ne ugovarjaj,« je r e k l a teta M i n k a i n ga strogo pogledala. Toda Tomažek je i m e l danes t i s t i »svoj« dan . Zato je godrn ja l k a r napre j i n grdo d r s a l s čevlji, da b i čim bolj i n čim h i t re j e s t rga l podplate.

»Tomažek,« ga je t e t a - M i n k a p r i j e l a za rokav . »Bodi p r iden , p ros im i n h o ­d i p red menoj.«

»Poglej,« je v z k l i k n i l a čez čas. »Kaj pa se b l i s k a tamle v t rav i? Stec i , T o ­mažek, i n m i p r in e s i tisto svet lo stvar.«

P r o t i svo j i v o l j i je s icer Tomažek pog ledal v smer, k a m o r je kaza la teta M i n k a . Res se je nekaj sve t l ika lo v t rav i . K o l i k o r počasi je le mogel , se je vseeno p o t r u d i l do tiste s v e t l i k a ­joče se s tvar i . S k l o n i l se je i n pobra l . B i l a je ma jhna okrog la škatlica s ste­k l e n i m pok rovom i n s puščico pod n j i m , k i je n iha l a sem i n t ja, k a k o r se je pač Tomažek o b r n i l .

P r i t e k l a je J a n a i n pog leda la čez

Tomažkovo r amo : »Kaj s i našel, T o ­mažek?«

»Nočem povedati,« je t rmasto v z t r a ­j a l Tomažek.

»Teta M i n k a , kaj je našel Tomažek?« je vprašala J a n a še enkrat , ko je teta M i n k a vze la tisto okrog l o reč iz T o -mažkovjh rok. »Cemu je ta škatlica?«

»S tole škatlico l ahko potujemo okrog sveta,« je de ja la teta M i n k a skr i vnos tno .

»O, to pa že ne ! O k r o g sveta po tu ­jemo z le ta lom a l i z lad jo , ne p a s takole škatlo.«

»O, res?!« je v z k l i k n i l a teta M i n k a z ob razom, kot da vse ve. »Kar po­glej.« O b r n i l a je kompas i n r e k l a : »Sever!« Ig la v škatlici s e ' j e p r e m a k ­n i l a i n Tomažek i n J a n a sta začutila, da je postalo n e k a m mrz l o . I n veter je b r i l tako ostro, da sta za t renutek zapr la oči. K o sta j i h zopet odpr la , je zg in i l a Smar j e tna gora, nobenega dre ­vesa n i b i lo več v ide t i . O k o l i n j i j u se je širila snežna p lan java i n sneg pod n j u n i m i nogami je b i l z m r z n i l , da je k a r škripalo.

(Se nadal juje )

ko so ga p r in e s l i k hiiši. K a d a r je p r i ­šla S a j k i n a stara m a m a na obisk, j i je J a k a položil prednje tace na rame i n jo po l i za l . S tara m a m a tega n i b i l a p r a v nič vesela, toda b r a n i t i se n i mog la , k e r je b i l J a k a že T A K O ' V E L I K .

K a d a r so prišli m l e k a r a l i p ismono­ša a l i raznasaiec časopisov, j i m je J a ­

k a vselej t eke l naspro t i . Z a r a d i tega se nihče več n i u p a l približati hiši. Čeprav se je S a j k a še tako t r u d i l a i n dopovedova la l judem, d a je J a k a n a j ­prijaznejši lev n a svetu, n i p rav nič pomagalo. Poštar je neha l prinašati p i sma, tud i časopis n i več p r i h a j a l v hišo, i n zvečer sta mora l a J a k a i n Sa jka jest i k r o m p i r v ob l i cah i n moč­n i k , k e r m l e k a r n i hote l nos i t i več mleka . T u d i s t a ra m a m a n i več p r i ­ha ja la n a obisk. S a j k i n oče je deja l , da bo m o r a l J a k a v živalski vr t , k e r s t rahu je vse l j u d i v oko l i c i . Sa jka je b r i d k o za joka la i n za j oka l je tud i J a ­k a . K l j u b t emu p a je J a k a m o r a l v sosednje mesto v živalski vr t . Sa jka je b i l a žalostna i n ves d a n se je d o l ­gočasila.

T u d i J a k a n i moge l zdržati. Ze t r e t ­j i d a n je preskočil ograjo i n teke l i n teke l , d a b i prišel domov k S a j k i . Ce je spotoma postal lačen, je šel v t rgo ­v ino i n se najede l piškotov i n sme­tane i n s ladoleda. Čeprav n i i m e l de­nar ja , so m u r a d i pos t reg l i , k a j t i . n i h ­

če se n i u p a l zahtevat i denar ja , k e r J a k a je b i l T A K O strašno V E L I K .

Prišel je domov i n Sa jka je b i l a zo­pet vesela. Ponoči pa je J a k a zbo le l . V želodcu je i m e l strasne krče i n i z oč; so m u tek le ve l ikanske , k o oreh debele solze. Očitno je b i l o , da je nekaj nepr imernega pojedel . Sa jka m u je da la žličko g r e n k i h z d r a v i l . Očka i n m a m i c a pa sta se posvetovala .

S k l e n i l a sta, da J a k a ne sme ostat i v mes tu , ka j t i potem bodo mora l i z o ­pet jest i vsak večer k r o m p i r v o b l i ­cah i n močnik. Naročila sta avto i n naložila nanj Sajko i n J a k a . Odpe l j a l i so se daleč daleč i n se nas tan i l i v m a j h n i hišici, k i je stala sama s a m ­cata na gričku med širnimi t r a v n i k i i n p r o s t r a n i m i gozdovi . T u sta se J a ­k a i n Sa jka po m i l i vo l j i i g ra la i n l o v i l a ; i n n i b i lo poštarjev i n m l e k a r ­jev, k i b i j u mo t i l i . V s a k o leto d v a ­k r a t se je Sa jka odpe l ja la v mesto ter ob i ska l a s taro mamo.

M. S.

Z£S S M E H RES J E

Učitelj govor i v šoli o goseh i n n a ­posled vpraiša: »Katere pt ice imajo k r i l a , pa vendar ne letajo?«

Janezek : »Mrtve , tovarilš učitelj.«

D O B R A P R I P R A V A Deček p r i de v l eka rno i n b i r a d

sredstvo za olajšanje bolečin. »Kaj te p a boli,« ga sočutno vpraša

l eka rna r . »Oh, zdaj še nič,« modro iz t isne M a r ­

ko , »toda opoldne, k o bo oče pog l eda l moje spričevalo, bo hudo.«

U G O V O R »Ne g o v o r i vedno: Tega ne m a r a m !

Dobro vzgo jen i o t roc i mora jo j e s t i vse,« p r a v i m a m i c a bol j trdo.

»Vidilš, včeraj, ko sem jede l n e z r e l a j abo lka , s i me p a nabunkala,« se j e odreza l Tomažek.

ZA BISTRE GLAVICE

Križanka: ZRAČNO VOZILO I* Vodoravno: 1. k r a v j i g las; 3.

p r e l o m i m ; 7. zračna v o z i l a ; 3. k r a t i c a za o z i r oma ; 9. egipčan-

2RP

sko božanstvo; 10. ozko, okrog lo , okence ; 12. osje gnezdo.

Navpično: 1. t i s t i , k i u p r a v ­l jajo z mo to r j i ; 2. nečistoča; 3. nekaj s labega ; 4., 13. i n 6.Črka abecede; 5. i t a l i j ansk i s p n l n i k ; 6. po l j ska r as t l i na z v e l i k i m i rdečimi cve tov i ; 11. p l o s k a me ra .

U G A N K E C r n kot kovač, or je kot orač, p a n i orač, pa nI kovač.

REBUS

C = 3

Janez Mlakar

V ilegalnem delu L e t o 1921 je b i lo zelo usodno za de lavs tvo J u g o ­

slavi je . B i l a je nekaka p re l omn ica v r e v o l u c i o n a r n i borb i . Najboljši, zavedni de l a vc i so b i l i prepuščeni Žandarskemu in po l i c i j skemu teror ju. To je s ledi lo po p ros lu l i »Obznani« in zakonu »O zaščiti države«.

Naši ra z r edn i naspro tn ik i so namreč z v e l i k i m vesel jem spre je l i p repoved Komunistične part i je . Toda ne samo o n i ; tud i soc ia l i s t i r a z n i h struj so nam to privoščili, češ: sedaj pa imate, zakaj tiščite z g lavo skoz i z i d , zakaj nas niste poslušali, sveto­va l i smo vam, da ne razbur ja j te meščanskih s t rank. T i l jud je so b i l i tako n a i v n i i n so m i s l i l i , da bo konec komunis tov i n n j ihove ideje. N i so se p a z a ­veda l i , da pre j a l i slej p r ide jo t u d i oni p r a v na isto pot.

G l a v n a prepoved je seveda ve l j a la Komunistič­n i pa r t i j i . N i preostajalo drugega kot nadal jn je delo v i l e ga l i . Janez Smole j je že p r v e d n i v ožji družbi de ja l , d a bo potrebno začeti z i l e ga ln im de lom. Čeprav smo vs i b i l i enakega mnen j a i n celo navdušeni, da ne popust imo, se je ma lokdo zaveda l težav, k i bodo s tem nastale. Že ko smo s k l i c a l i p r v i sestanek funkc ionar j ev naše, uradno razpušče-

ne 6tranke, smo ugo tov i l i , da se neka te r i niso več upa l i b l i zu . O d skupnega števila članstva je po krajšem razdob ju ostala zvesta le dobra pet ina .

Drugo leto našega i legalnega de lovan ja , namreč 1923. leta, smo us tanov i l i po l lega lno organizaci jo , i n s icer podružnico »Nezavisne Radničke par t i j e J u g o ­slavije«. T u smo spet poskus i l i nekako z j a v n i m de lom tako na političnem kot na s t rokovnem pod­ročju. Vzpos tav i l i smo ponovne zveze po goren j ­s k i h vaseh, o r gan i z i r a l i politično šolo, u r ed i l i d o ­bro koiportažo za časopise i n razne brošure ipd . S k l i c e v a l i smo tud i razne konference, ka t e r im smo da ja l i različna nedoločena imena , čeprav je vse to v od i l a Komunistična pa r t i j a .

Tajna konferenca pr i Felnerju

T a k a kon ferenca je b i l a 2. septembra 1923. l e ta tud i v gost i ln i F e l n e r v K r a n j u . Prišli smo tja ob 9. l i r i dopo ldne , i n s icer tov. K l i n e iz L jub l jane , k i je vod i l konferenco ter tov. F r a n j o Ba l oh , Janez M l a k a r z Jesenic , Po l a jna r in Ažman iz B o h i n j a , Janez Ažman i z K r o p e , N i k o B e r n a r d i n F r a n c

o r e n j * I c A Zadnjič m e je spet po d o l - H 9 Qw HI H ti v w V

gem času zaneslo v K r o p o . N a - ^ w

de ja l sem se, da bom tam n a ­b r a l z v r h a n koš grehov, p a sem tiste žemlje, j i m bo še p e k ušel. b i kakšne fičnike p r i c op ra l i . T i se na žalost useka l , da n i k o l i P r a v z a p r a v sem pa slišal, da muz ikan t j e so takšni reveži, da tega. K o t rečeno — po do lgem bo tako dn tako odšel proč. C e - še svojega pufa, k i znaša nič in počez sem prešnofal to me - m u nek i? Neka t e r i p rav i j o — manj i n nič več kot 1500 d i n a r -stece, če s m e m to naselje tako m o r d a so to tud i z l obn i j e z i k i jev, ne more jo po ravna t i v go-imenovat i , pa so b i l i t i s t i g reh i — da se porajajo tiste žemlje v s t i l n i . D a b i v i d e l i L i p c t a , kako tako s l abok r vn i , da sem hudo v dokaj neure jen ih razmerah . — je poskočil: »Prav j i m je, zakaj sk rbeh , kako j i h bom v bodice Vseeno me pa s k r b i , k je bodo pa hodi jo v štarijo. K a j mis l i j o , p re f l anca l . Razg l edova l sem se K r o p a r j i s t a k n i l i drugega peka. da je pijača zastonj?« — No , pa i n povpraševal — pa vse z a - No, če b i se jaz me lda l za to sem ga takole poučil: »Saj niso

službo, b i t u p a tam K r o p a r - P i l i - L e otroke — gojence iz j e m že kakšno zame& i l . . . k ran j ske i n l jub l j anske g lasbe-A n . -~. A x . • ne šole, k i so i m e l i tu g lasbeni A S tav im , da še ne veste, da n a s t o p i S < J l j u b e z n i v o p ^ o . ^ . , imajo tud i v K r o p i menzo. P a >ja pgHgi D O D a » p i a e

A Na jbo l j všeč m i je b i l a t ista tud i tega ne veste, d a tukajšnji kmalu'skrahiral,« seV z am i s l i l pot, k i pe l je p ro t i c e rkv i . L epo abonent i le d v a k r a t na teden L i p e , C e , P l a m e n < (

Jn e v i

koke t i ra j o z mesom. Osta l e dne- s k u , p a j l 5 Q Q d i n n a r j e d a b ^ ve imajo pa post. Sak rament — ^ t \ žaltava stvar, živeti takole brez ™S* J*\ * h .. , u r ed i l . Zdaj le g rem po baj tah mesa. M o r d a jimi p a zato ne f e h t a t B o § y i d e l » ^ m

dajejo mesa, d a b i i m e l i abo- n a ^ s < > r t o , e

nent i t o l i ko več poželenja po t i s t e s c l d e U ^ mesu. Nič se ne v e . . . » , T_ .. , . .

A Veste, K r o p a r j i se dajejo z A M e j d u n , rec i te k a r hočete v e l i k i m prob l emom, k i pa ga — k u l t u r n i dom ima jo p a tako , ne bodo n i k d a r rešili. Z demo-lep, da se m i je od lepote s k o - k rac i j o b i namreč m o r a l i v ši-ra jda zanohtalo. Samo ma lo p r e - r i n o . . . P a boste vprašali: čemu ve l i k je. Ja z b i ga r a zd r l , pa iz nek i? J a vraga, kaj ne v id i te , njega več ta m a l i h nared i l . R e v - k a k o je v K r o p i vse ozko. Res šetov L i p e , k i je b i l to pot z pa je, d a ne more jo v širino

m a n . K r o p a r j i držijo Skupaj ko t le ka j . Saj če b i v vseh s tvareh tako skupa j držali, b i mars ika j doseg l i . Tako p a . . .

je vzdrževana, posuta s peskom Poveda l i so m i , d a so to pot u r e d i l i za letošnjo b i rmo . N a kakšno sorto je pa šlo t isto u r e ­jevanje , p a vedo K r o p a r j i n a j ­bolj sami . Ja z b i še tisto cesto na Jošta n e k o l i k o p r e u r e d i l i n izboljšal. K a k o pa? M o r d a b i slo, če b i tud i n a Joštu o r g a n i ­z i r a l i b i rmo . . , .

A T o k r a t m i je prišlo tud i n a uho , d a se Kamnogoričani zelo s labo počutijo v »Plamenu«. K e r n i s e m vedel , d a gre za f a -b r i k o , s e m s i m i s l i l : »Ja m a - mano, pa p r a v i , da b i d o m po- ma lo t u d i zarad i t i s t ih h r ibov . donca , p r a v r a d b i pozna l t i ­stega, k i b i se v ognju f letno

s tav i l na kolesa i n ga zategni l k i tako tesno oklepajo n j ihov v K r a n j namesto s ind ika lnega k r a j . . .

počutil.« P r a v z a p r a v se pa n a doma. T is te m i l i j one od k r a n j - A V i d i t e — t i s t ik ra t sem jo fabrke bo l j ma lo zastopim. P r a - ske tombole b i p a v K r o p o po- p r i m a h a l domov ves z m a r t r a n , v i m le, d a so Kamnogoričani i n s l a l . N i v rag , d a ne 'bi t i s t i de- p a še m a l o okroge l sem b i l . P a K r o p a r j i kšajt l jud j e ; p r v i i n n a r c i v d i h n i l i k r o p a r s k i k u l t u - se je začelo, brž ko me je M a r -d r u g i naj se ma lo pot rud i jo , p a r i , k i zadnje čase hudo šepa, jana ug l eda la na pragu. N a b r u ­se bodo n a nekakšno sorto le novo življenje. — A m p a k tega m a m e je, da n i k o l i t ako : »Ja u r i h t a l i . P r e p i r a p a n i k a r v p a vse g l i h ne ra zumem, zakaj kakšen pa s i ! Saj te sp loh ne

p rav zap rav rabi jo v K r o p i k u l - poznam.« t u r n i dom, če pa se za k u l t u r o »Tiho bod i , saj jaz tebe po -posebno ne meni jo . Revšetov znam,« sem zarenčal, k a r pa n i L i p e p a p r a v i : »Tiho bod i , J a - moja navada . P a še tole sem k a , dom naj k a r stoj i t a m k je r povedal : »Končno pa — k a m b i je — čez sedem let vse p rav pa prišli, če b i me g l i h vsaka p r i d e . . . . baba poznala!« — Tako je b i l o

A P o pot m i je prišla n a m i - i n " i č d v n ^ - Kak<> ^ « j p a

i z d e l k i i z »Plamena« črni, zakaj sel tud i glasba. K r o p a r j i zelo r a - P ' Z ^ L P a , *v^° ne b i b i l e še žemlje. — O M a - d i muz i c i ra j o i n prepevajo , t a - 3 3 P ° Z i a r a v ' l J a Vas tiček, če b o m tako s i m f a l čez k i h štim pa vse g l i h n imajo , d a B O D l C A R !

baj to !

A T i s t i k r a t s em t u d i n a vse k r i p l j e g runta l , čemu n e k i p e ­čejo v K r o p i Črne žemlje. Nič pametnega m i n i prišlo na m i ­sel . M o r d a p a predstav l ja jo čr­ne žemlje s imbo l za k ropa rsko k o v i n s k o indus t r i j o . Ce so t i s t i

J

Kerč iz K r a n j a , Pe te r U z a r iz Križev. Prišli so t u d i delegati iz Tržiča i n ko t gost je b i l m i z a r Debe l j ak s P r imskovega .

N a tej kon f e renc i je b i l o največ govora o tem, k a k o b i v mestu K r a n j u poživeli naše vrste . V s e m je b i l o jasno, da bo K r a n j postal indus t r i j sko m e ­sto i n s tem seveda de lavsk i center. Zato je b i l o potrebno posvet i t i vso s k r b p r a v i l n i ag i tac i j i med de lavc i , posebno še zato, k e r so med de lavs tvom ag i t i r a l i r a zn i opor tun is t i i n naši naspro tn ik i , med n j i m i tud i nek i J e r a m z Jesenic . Pos l ed i ca slabe politične de javnost i je b i l a , da v samem K r a n j u n i b i l o n i t i enega člana naše organizac i j e i n je b i l a v s a k a akt ivnost odv isna le od neka te r ih članov iz oko l ice . N a konferenc i smo se pogovor i l i o vseh članih i n naših zaupn ik ih , k i so b i l i po okoliških vaseh, i n s icer v oko l i c i K r a n j a , v Tržiču, v Škofji L o k i , gorn jesavsk i d o l i n i i n B o h i n j u . P r a v e zveze n i smo n a tej kon f e r enc i uspe l i vzpostav i t i le za C e r k l j e in P reddvor , k e r n i smo i m e l i p r edv ide ­nega nobenega zaupn ika .

Wranglov oficir po okol ic i Kranja

N a tej kon f e r enc i smo ocen jeva l i vse nasprotne s i le , n j ihovo agi taci jsko delo, ka t e r emu smo skušali p r i l a god i t i našo dejavnost. Ze l o a k t i v e n agitator, k i ga je uporab l ja la takra tna S L S (s lovenska l j u d -sk stranka) je b i l d r . Joža Basa j , k i se je b i l p r a v ­k a r v r n i l iz Rus i j e . T a m je, kot smo b i l i obve­ščeni, služil v »beli armadi« kot zvest o f i c i r gene­r a l a Wrang l a . K a k o je b i l ponosen na svojo p r e ­teklost , je kaza lo tud i to, da je h o d i l po vaseh k a r v svo j i u n i f o r m i Wrang l ovega o f i c i r j a .

Na Jesenicah pred 24. let i B i l o je n a sej i odbora Nezav i sne Radničke p a r ­

ti je Jugos lav i j e 4. novembra 1923. leta, ko smo s k l e ­n i l i , d a bomo skušali čimbolj s lovesno p ros l a v i t i ob le tn ico Ok tobrske revo luc i je . Dolgo smo ug iba l i i n i s k a l i ob l i k e i n načine, da b i n a m po l i c i ja ne mog la do živega. Z e d i n i l i smo se, da p r i r e d i m o družabni večer. Seveda je b i l o t r eba dob i t i d vo ­rano v de l a v skem domu i n p r i r ed i t e v p r i j a v i t i p o ­l i c i j i v nedoločni o b l i k i . V ede l i smo, da bomo n a p r i r e d i t v i u s m e r i l i ton tega »družabnega večera« po naših željah, k o l i k o r n a m ne bo de la l a težav po l i c i j a . V t a k e m s m i s l u je b i l p r i p r a v l j e n tud i referat. x

N a našo srečo po l i c i j e n i b i l o n a to p r i r ed i t e v . B i l o je samo nekaj hujskačev, k i so v začetku v d r l i v dvorano . P r i r e d i t e v pa je vsekakor lepo uspela . Slovesnost je o t vor i l tov. Jože K n i f i c , jaz p a sem p r e b r a l obširen referat o pomenu O k t o b r ­ske revo luc i j e . S l ed i l o je še nekaj krajših govorov i n vse se je l epo zaključilo z r a z n i m i r ec i t ac i j ami i n k u l t u r n i m sporedom. Vese l i smo b i l i , k e r smo na tej družabni p r i r e d i t v i d o b i l i pomoč od štirih mlad incev , k i so b i l i p red k r a t k i m prišli iz T r b o ­ve l j . P o k a z a l i so se kot zelo sposobni i n ag i ln i i n smo l a h k o nanje računali v bodočem de lu . Posebno so navdušili vse navzoče, ke r so razen d r u g i h p e s m i ze lo lepo i n glasno zapel i Internac ionalo . V s a dvo ­rana je takra t z ah rume la od navdušenja, k a r je predstav l ja lo v rhunec razpoloženja ob t ak ra tn i p r i ­r ed i t v i . M n o g i so namreč ta večer prvič slišali In ternac iona lo i n prvič pr i sos tvova l i na p r i r e d i t v i naprednega de lavstva.

T o je b i l a na Jesen icah v času bivše J u g o s l a ­v i j e p r v a i n tud i zadnja t a k a p r i r ed i t e v . Poznejše p r i r ed i t v e so b i l e vse prepovedane a l i p a okrn j ene od po l ic i j e . K O N E C

U L I C A O V I R A P R O M E T • V Železnikih mnogo gradi jo i n obnavl ja jo . S t a r i t rg pa Železni­k o m n i v ponos. N a hišah se kažejo še s l edov i m i n u l e vojne.

In ne samo to. G l a v n a u l i ca , če jo tako imenujemo, je tako ozka, da ov i r a promet. Naša s l i k a k a ­že g l a vn i t rg v Železnikih.

N O V O — B R E Z S H R A M B V Se lcah gradi jo nov stano­

van j sk i b lok. Vs ekako r — vse pohvalo vredno, saj tud i v S e l ­cah kot povsod drugod p r i ­man jku j e s tanovanj . K o t kaže s l i k a , bo nov s tanovanjsk i b l ok p rav lep. S s tanovan j i pa j e

drugače. Čeprav na zunaj kaže, d a bodo stanovanja l epa i n do­bro ure jena, so vsa stanovanja v tem b l o k u brez shramb. L e n a ka j so m i s l i l i p ro j ek tant i i n t u d i t i s t i , k i so načrt tega s ta ­novanjskega b l o k a spre je l i ?

Zaključek Tedna prometa v Kamniku Z a zaključek tedna prometa v

K a m n i k u je b i lo v petek v se jni dvo ran i občine predavanje o p rob l em ih prometa. P r edava l je tovariš V i n k o K a p u n , šef p ro ­metnega odseka. Dvo rana je b i l a zasedena bolj kot p r i k a ­t e r i ko l i p r i r ed i t v i . To je b i l obenem tud i dokaz, da je b i l pouk o varnos t i prometa na ce­stah zaželjen. Upamo, da se bo­do po tej akc i j i tud i prometne razmere izboljšale. Razstavo o v z r o k i h prometn ih nesreč, s i je vsak dan ogledalo oko l i 500 obiskovalcev .

S k o n c e r t o m Akademskega društva v S i n d i k a l n e m domu, k i je b i l 29. oktobra , so v K r a n j u začeli zaključne pros lave 40-letnice v e l i ke Ok tobrske revo luc i je . V e l i k o zan iman je je za predavan je o tem zgodov inskem m e j n i k u borbe de lovn ih l j ud i , k i ga bo i m e l l j u d s k i poslanec tov. B o r i s Z i h e r l v Prešernovem gledališču v ponedel jek 4. 11. ob 4. u r i popoldne.

C e n t r a l n a akademi ja bo v Prešernovem gledališču 6. novembra . D r a m s k a sekc i ja

»Svobode« iz K r a n j a bo ob tej p r i l i k i u p r i ­z o r i l a »Upor K o t o r s k i h mornarjev«, k i je b i l neposredno odmev v e l i k i h dogodkov v R u s i j i 1917. leta. M i m o tega p r i p r a v ­ljajo osnovne organizac i je S Z D L i n šole kot tud i d e l o vn i k o l e k t i v i svoje posebne pros lave od 5. do 7. novembra . N a t eh pros lavah bodo po leg govorov sodelovala s k u l t u r n i m p r o g r a m o m razna društva, k i se na to že dal j časa pr ip rav l j a j o .

0 3 14:21 0 3 6:13 0 3 '6:23

Pred zaključkom jesenskega dela

tekmovanja v GNP Jesensk i p r v a k i : M lados t , P l a ­

n i k a , T r i g l a v i n Jesenice M lados t

V G N P tekmuje jo samo še Bra t s t vo člani i n p i o n i r j i v k r a n j s k i s k u ­p i n i , nekaj t ekem p a m o r a r e ­šiti G N P za zeleno mizo.

Letošnje tekmovanje goren j ­s k i h nogometašev je v p r i m e r ­j a v i s prejšnjimi l e t i na jpe-strejšo i n tud i naivrnnožičnejše. Nogometaši t ekmuje jo v šestih l i gah , i n sicer člani v t reh, p i o ­n i r j i v dveh in m l a d i n c i v eni

spet naj resnejši k a n d i d a t za l a mnogo 'boljšo i g ro od s vo j i h Jesenice ' p rehod v višji t ekmova ln i r a z - nasprotn ikov . V tem p r i m e r u bo Tržič * red . V tej s k u p i n i je s icer od - mora l a »Planika« od i g ra t i še p r e s o j . ^ t

i g r a n i h že več t ekem kot j i h tekmo z zmagova l cem kran jske kaže lestv ica, vendar so n a m skup ino in zmagovalec tega sre- M l a d i l n c i so t e k m o v a l i v svo j i na G o r e n j s k i nogometni pod- čanja so bo b o r i l za vstop v l i g i ,-m t o ] e 4 m o ž t v a R a z e n . , zivezi poveda l i , da je za sedaj višji razred . N a d rugem mestu t r e h u ^ l j i u t o i j a n a k o _ p r i m o r . ^ " „ 1 še t o l i ko protestov, k i čakajo je t renutno ek ipa »Prešerno« iz s k e l h g Q J Q g v o j o m l a d i n s k o m o _ ^ e r e n

n a , rešitev, da n i mogoče da t i Radov l j i ce vendar le zarad i š t v o v k l j i U Č i l a v t ekmovanje le BcTini

realnejše s l iko t ekmovan ja v tej boljšega količnika v go l ih . ž e nogometn i k l u b »Mladost« iz

t e k m a h niso doseg l i n i t i enega gola. V k r a n j s k i s k u p i n i je še nekaj nerešenih protestov, v en ­dar jo pričakovati, da bodo p r ­v i , p i o n i r j i »Triglava« i z K r a n j a .

3 0 1 1 1 1 0 0

0 5:0 1 4:3 1 4:3 3 0:7

s k u p i n i . N a r epu sta P a r t i z a n iz N a k l a i n »Svoboda« i z S e n - P l a n i k a čurja. Obe ek ip i sta mnogo p r e še r en slabši od osta l ih i n bosta m e d seboj odločili, ka t e ra bo zadnja. B l e d

Boh in j

0 12:4 6 1 1

3

Stražišča. Z a nada l jn j i razvoj T i poda tk i nogometa je to dejstvo zelo ža-

0 0 14:3 6 0 1 8:3 2

T V D P a r t i z a n Skof ja L o k a

T V D Pa r t i z an N a k l o

Svoboda

o t ekmovan ju v l i gah Goren jske nogometne p o d -

9:9 3 lostno i n G N P m o r a v p r i h o d - zveze kažejo, da je G N P v r e -9:10 3 njo ukren i v i vse, da bo tud i ta organ izac i j i t ekmovan ja popo l -5:12 0 ta^o množična kot so vse nama uspe la i n da je dosegla

ostale, svoj namen. Tekmovan je pote-Tre t i o skup ino članskega tek- \ z m a © o nad m l a d i n c i iz S t r a - k a hi t re je ko t prejšnja leta,

žisca i e »Tr is lav« o s v o i i l prvo število moštev. M .

movanja tvor i jo r z e r v n a meštva ž i & č a »Tr ig lav« osvo j i l p rvo k l j u b temu, d a t ekmuje večje

1 0 0 1 2:3 0

0 0 0 o

0:7 0:8

V jeseniški s k u p i n i je t ekmo ­vanje končano i n je na p r v e m mestu ek ipa »Planike« iz K r a - ,

. . , . . čistila svoje račune V k r a n j s k i s k u p i n i t ekmovan je nja. K l j u b t emu , da je to šele Članov še n i končano, vendar zaključek jesenskega de la t ek-bo p rav gotovo p rvo mesto movanja , l ahko t rd imo , da bo T r i g l a v osvo j i la e k i p a »Mladosti« iz »Planika« osvo j i l a p r v o mesto, P a r t i z a n Stražišča, M je tako posta la ke r je na vseh t e k m a h pokaza - Sk . L o k a 4 3 0

dveh ligašev l j u b l j a n s k o - p r i - m e s t o ^ e z pre jetega go la morske l ige i n t r e h ek ip iz k ran j ske i n jeseniške skup ine . T r i g l a v 3 3 0 T u d i t i so že zaključili j esenski M lados t 3 2 0 de l tekmovanja . P r v o mesto je Jesenice 3 1 0 oevoj i l »Tr ig lav« iz K r a n j a , T r ž i , c 3 0 0 sledi jo p a m u »Partizan« i z Škofje L o k e i n osta la t r i mo štva, k i bodo šele spomlad i raz

18:0 9:4 3:14 0:12

6 D R Z A V N I Š A H O V S K I 4 P O L F I N A L N I T U R N I R 2 P O Č E T R T E M K O L U

V O D I S O F R E V S K I

Številni g ledalc i , k i se vsak P i o n i r s k o t ekmovan je je z a - dan zberejo v se jni dvoran i O L O

ključeno samo v jeseniški s k u - K r a n j , z v e l i k i m zan imanjem p i n i , k j e r jo p r v o mesto osvo- spreml ja jo potek part i j držav-j i l a ek ipa jesniških •pionirjev, nega po l f ina lnega tu rn i r j a v ša-D r u g o i n tret je mesto s i de l i ta hu . Po četrtem k o l u je v vod -»Prešeren« i n B l e d , medtem k o s tvu Makedonec So f revsk i , na

1 23:14 6 b o h i n j s k i p i o n i r j i n a vseh t reh katerega pred pričetkom tu rn i r ­

j a n i nihče računal, da bo tako nevaren tekmec za najvišja mesta. Goren j ska preds tavn ika se za sedaj ka r dobro držita i n če bosta tako vzdržala do konca tu rn i r j a , s i bosta prav gotovo p r ibo r i l a spet vstopnico za državno f ina lno prvenstvo.

III . ko l o : C u d e r m a n : B r a d -varevič r emi , Be r tok : Lukič re­m i , B u l a t : Puc remi , Vukovič : Crepinšek 1:0, B i d e v : Tot 0:1, So f revsk i : Miličevič 1:0, N i k o ­lič : Smailbegovič 0:1, Smede-revac : Tomšič 1:0.

IV . k o l o : C u d e r m a n : So frev­s k i r emi , Smailbegovič : V u k o ­vič prek in jeno v dobl jenem po­ložaju za črnesa, Lukič : B u l a t r emi , Miličevič : Smederevac r em i , Tomšič : Ber tok prek. (v izenačeni pozici j i ) , Crepinšek : B i d e v prek. (črni stoj i bolje), P u c : Nikolič prek. (part i ja se bo verjetno končala neodločeno) i n Tot : Bradvarevič r em i .

F a B o

0 0 29:7 8

Potem sta se pomenkovala skoro kot prijatelja. Ana je Sključena sedela na svojem stolu i n čakala, kdaj bosta začela govoriti o njej, toda nobeden je n i omenil. Nato je bila uža­ljena zaradi tega, ker nista govorila o njenih zadevah, prav kakor b i ne bila (omembe vredna. Malo pred odhodom je stric F i l ip povedal nečaku, da bo plačal njegovo polovico dolga i n da bi kaznoval Ano, je dostav?!, da se ne bo vknj'ižil, t i tisočaki naj bodo del Aleševe dediščine po njeni. K o se je poslovil, A n i miti roke n i ponuditi, samo mimogrede je zamom-ljal : »Tebi naj pa Bog pravo pamet da," in žel. Aleš ga je spremljal pred hišo in stric m u je za slovo čvrsto stresel roko in mu naročil, naj pride k njemu, kadar ne bo vedel, kako mu je ravnati.

Ana je ostala sama v (zgornji hiši, čutila se je čisto pora­ženo. Stric jo je pustil V stiski, pusti'1 zato, ker se n i hotela odreči Dominiku. Prav nič n i vedela, kako se bo rešila iz zagate, toda n i t i za trenutek n i pomislila, da bi se odrekla Dominiku. Njena ljubezen je bi la kakor zapoznel nageljnov cvet obsojen, da ga popari prva slana, kljub temu pa je cvetel in hlepel po soncu.

Ko se je stric odpeljal !in Aleš vrn i l v kovačniico, je prišel Dominik. N i se začudila, ko ga je ugledala v zgornji hiši, kamor še n iko l i n i stopil. B i l je ves sajast po rokah in obrazu, samo usnjeni predpasnik je odložil.

»Mislil sem te vprašati, čemu [je prišel gospod F i l i p? " je rekel brez ovinkov.

Ana je začutila, da j i je Dominik najbližji človek na svetu, (bližji kot stric, bližji celo kot brat, in da se more edino nanj opreti, sicer na nikogar. Stekla je k njemu in mu vrgla roke okrog vratu.

„Dominika, saj s i lahko misliš. . . zaradi tebe je prišel in zaradi mene!"

Narahlo jo je odr in i l (in se nasmehnil. „To sem si misli), : <

je rekel. „Kar ve iSpan, kmalu izvedo v Železnikih. Najbrž ti je branil , kaj?"

„0, je! Toda jaz sem mu povedala . . . Dominka, saj me imaš rad?" je vprašala vsa skrušena in m u proseče gledala v obraz.

»Seveda te imam rad." Cimdalje tesneje se je prižemala k njemu i n mu šepe­

tala: »Nisem mogla utajiti, zares, nisem mogla, čeprav sem spočetka hotela. Pa saj, je vseeno, a l i ne?" Samo skrbi me, ker stric zdaj noče plačati dolga na moji p o l o v i c i . . . "

Spet jo je odrini l od sebe in jo potisnil na stol. »Vsa sajasta boš," je rekel. Potem je stal sredi sobe, težak in čokat, gubal čelo in razmišljal. Ano je nenadoma obšla misel, kako čudno je, da se |tla ne zamajejo pod Injegovo težo. B i l je živo nasprotje Aleša, k i je malo prej stal na istem mestu, vitek kot vrbova šiba. Spet je čutila, da veje od Dominika moč, k i je sama n i imela. Ljubi la ga je, njeno čustvo je bilo prvineko, pridrlo je na dan kakor jesenska povod en j , k i podre i n raz­ruši vse pred seboj.

»Koliko je treba plačati?" je vprašal Dominik. „Več kot dva tisoč." »Takoj ?" »Da, takoj." Dominik je trdo stisnil ustnice, tako trdo, da so se m u

mišični vozl i napeli. Brada, kil s i je že od nedelje n i obril, mu je zaštrlela naprej in njegov obraz je b i l bolj robat kot navadno. Računal je, kako naj plača A n i n tiolg in s tem rešil svoje premoženje, saj je zatrdno računal s tem, da bo kmalu gospodar Anine polovice. Ta trenutek (ni imel dovolj denarja.

„UMETKI MESEC" med Soncem in Zemljo

P r v i po i zkus sov je tsk ih znans t v en i ­k o v je uspe l . U m e t n i sate l i t že skoraj mesec d n i kroži o k o l i našega p laneta . S t em je dosežen v e i l k uspeh v z n a ­nost i ' A n izdaj samo še pričakujemo, kda j bo v vesol je po l e t e l t ak satel it ,

za uresničitev s v o j i h načrtov — p o ­staj, k i naj b i pr ipomog le k uspešnim poletom na druge p lanete .

N a s l i k a h v i d i m o načrte medp l ane -t a r n i h lad i j . L a h k o je opaz i t i , da m e d r u s k i m i n ameriškim načrtom n i b i s t -

M e d p l a n e t a r n i l a d j i kot s i j u zamišljajo R u s i (levo) i n Američani

s k a t e r i m bodo p r e b i v a l c i našega p l a ­neta po t o va l i n a najbližje p lanete — »sosede«.

Toda učenjaki so izračunali, d a bo vsaj za sedaj za potovanje na Mesec a l i M a r s potrebno imet i v v eso l ju t u d i postaje, k j e r bodo zaloge pogonskega go r i va r a z n i se rv i s i i n podobno. T a k ­šne postaje danes imenuje jo »umetni mese« a l i p a t u d i medp lane tarne l a ­dje. Načrte z a te imajo 'že gotove A m e ­ričani, R u s i i n Angleži. K d o 'bo p r v i o s vo j i l vesol je pa še ne moremo reči, l e po zadn j em uspehu R u s o v z ume t ­n i m sate l i tom, skora j m o r a m o da t i prednost n j i m v t em tekmovan ju . V e ­mo p a to, d a se vse t r i omenjam« de­žele iz imnzill&no nag l i co p r ip rav l j a j o

Z A R A Z V E D R I L O

v e n i h sprememb. Načrt Angležev p a je p rav zap rav komb inac i j a ruskega i n ameriškega. P ros t o r z a posadko je v zunan jem obroču, k i s t bo v r t e l o k r o g svoje os i tako, d a bo cent r i fuga lna s i ­l a nadomeščala privlačnost zemlje.

Zanimivosti V S A K O U R O 5000 R O J S T E V

Po poda tk ih demografičnega urada p r i Organ i zac i j i združe­n i h narodov se r od i na vsem svetu vsako u ro 5000 otrok. I s t i n r a d j o ugotov i l t ud i r a zmeroma zelo v e l i k porast p r eb i va l s t va bo l j a l i m a n j po vseh deželah. Največji p r i r a s t ek so zabeležili v Z D A , k l e r se je število p r e ­b i va l s t va povečalo v enem l e tu za 7 mi l i j onov . Poras t p r e b i v a l ­s tva po vsem sve tu pa je v zad ­n j i h l e t i h skora j 50 m i l i j onov letno. T o n i t o l i ko pos led ica večjega števila rojstev, k o l i k o r znižanja smr tnos t i i n podaljša­n ja povprečne življenjsko dobe.

U L T R A - Z V O C N A Z A Š Č I T A L A D I J

Z n a n s t v e n i k i so i z d e l a l i po ­sebno napravo , k i z ultra-zvoč-n i m i v a l o v i va ru j e ku l j i n t r u p p r ed m o r s k i m i r a s t l i n a m i i n ži­v a l m i . N a p r a v a nenehoma za­s leduje ultra-zvočna n ihan j a na površini t r u p a i n j i h p r eko po­sebnega p r enosn ika s p r e m i n j a r ultrazvočne pulze , k i prepreču­jejo r a s t l i n a m i n živalim do­stop do Jadjjnega t rupa .

ŽELEZO I Z PLAST IČNE M A S E

V V e l i k i B r i t a n i j i pro i zva ja jo železne plošče i n drogove, k i so prevlečeni s posebno plastično maso, s ka tero obvaru je jo že­lezo p red oks idac i jo in v p l i v o m k i s l i n . Plastično maso p r i t r d i j o na železo s posebn im procesom s t i skan ja . T a k o železo je upo ­rabno z las t i za v laganje v z e m ­l jo in v vodo, k e r so t u kemič­ne reakc i j e številnejše.

SONČNA U R A

Sončna u r a , razsve t l j ena v Ch i cagu . U r o je t r eba postav i t i samo n a sonce. E n sončen d a n jo dovo l j , d a u r a teče ce l m e -

Anglcški načrt »umetnega meseca«

sec. T o čudo naprav i j o selenske cel ice, k i spremene luč v e l ek­trični tok, k i se izbira v a k u m u ­la to r sk i bater i j i .

iaaaiiaiMii

Ta pojav je posledica velike revščine In okoliščine, da ženska ne dobi za­poslitve izven doma — Izredna lepo­tica, namenjena javni hiši, stane

okrog 3 milijone lir »Nedavno so m i v nekem nočnem

l o k a l u v S ingapuru ponud i l i , da za 300 dolar jev k u p i m neko 16-letno dekle,« piše ameriški reporter J o h n Car l ov . S to grozno trgov ino se pečajo p red ­vsem K i t a j c i , k i žive v deželah i zven l judske r epub l i ke K i t a j s k e : po F o r m o -z i , M a l a j i , v Hongkongu, M a k u . T a m živi okrog 12 mi l i j onov K i t a j c ev , k a ­mor so se prese l i l i že pred nekaj sto­l e t j i a l i pa pred nekaj desetlet j i . P o u r a d n i h poda tk ih je med n j i m i na j ­manj 50.000 deklet , k i so j i h proda l i kot sužnje i n k i žive kot take.

Običaj prodajanja otrok ženskega spola se je r a z v i l na K i t a j s k e m že pred mnogo stolet j i , v p r a k s i pa je osta l do zmage Maocetungovega g iba­n ja ; v d rug ih deželah Da l jnega vzho­da, k jer žive K i t a j c i , pa je tud i še danes vedno v ve l j av i .

K d o prodaja dekleta? L a s t n i starši. Ogromna večina izse­

l j en ih K i t a j c e v živi v strašni bedi , n a ­vadno pa imajo mnogo otrok. T a m kje r grozi lakota , so vsaka ženska usta odveč. Ženske se ne more jo zapos l i t i

i z ven doma, i n zato smatrajo otroke ženskega spola za »prekletstvo«, i n starši j i h prodajo brž ko se j i m po­n u d i p r i l i k a . K d o p a so k u p c i ?

V r edk ih p r i m e r i h premožnejši z a ­konsk i p a r i brez otrok. Tedaj gre v tem p r i m e r u de jansko za pohčerje-nje. Mnogo pogostejši so p r ime r i , da se »mui,tsai« (kar pomen i »mlajša se­stra«, a v prenesenem p r i m e r u »neza­želena sestra«) p roda bogatejšim d r u ­žinam, k i je ne pohčerijo, a m p a k - j o kup i j o kot navadno služkinjo. Premož­nejše družine rešujejo tako na najce­nejši način vpražanje služinčadi ker »mui-tsai« mora de la t i v hiši vse, ka r j i ukažejo, n i m a pa p r i t em noben ih prav ic . Običajno je s icer dobro h r a ­njena, dob iva določeno število ob la ­čil i n se z njo dobro ravna , a ne more zapust i t i službe, če ne plača »od­kupnine«, k i znaša p rav to l iko , ko l i ko r je gospodar zanjo plačal. K e r pa ne spre jema nobene "plače, ostane služ­k i n j a do smr t i .

Na jbo l j grozna je tret ja o b l i k a k u ­povanja suženj. T o delajo l judje , k i se pečajo s t rgov ino s človeškim b l a ­gom. L e - t i j i h naknadno prodajo a l i l judem, k i potrebujejo priležnice; ze­lo pogosto pa se dogaja, da ta dek le ta prodajo v j avne hiše.

B R E Z B E S E D

Cena teh pos ledn j ih je najvišja. Ce gre 'za lepotice, more t a cena znašaiti tud i do 5000 dolar jev (okrog 3 m i l i j o ­nov din).

Preproda ja l c i i n t rgovc i z »rumenim blagom« so i zvrs tno organiz i ran i . Šči­t i ta pa j i h dve ta jn i organizac i j i , za ka t e r i se ve samo ime i n dejavnost, ko lovod i j pa niso n i k o l i p r i j e l i . P r v a se imenuje »Ang B i n Huj« , druga pa »Vak K i « . G l a v n i namen teh organ i ­zaci j j e v tem, da se ponovno polast i jo t i s t ih deklet , k i b i pobegni le i z hiše bogatega K i t a j c a , k i m u je b i l a p ro ­dana kot priležnica, a l i i z javne hiše. Ce to slučajno ščiti po l i c i j a , se nanjo izvrši atentat.

P o l i c i j s k i s t r okovn jak i meni jo , da je samo v nekaj pos ledn j ih l e t ih b i l o na ta način u b i t i h nekaj tisoč t a k i h de­k le t v Hongkongu , S ingapuru , na M a ­la j i , v M a k a u .

Po l i c i j a v Hongkongu , M a k a u i n d r u ­god je odk r i l a desetino posebnih »šo l « , k i so organiz i rane po s is temu vojaš­nic , v ka t e r ih so posebni učitelji po ­učevali dek le ta od 13 do 15 let v po­k l i c u , k i so j i m ga n a m e n i l i ; v p o k l i ­cu prost i tutke v v e l i k i h j a v n i h hišah pristaniških mest Da l jnega vzhoda. V v s a k i od teh »vojašnic - šol« je b i l o nekaj deset in dekletc , k i so se p r i ­prav l ja le za ta grozen pok l i c . »So le « , k i so j i h odk r i l i , so s icer ra zpus t i l i , n j ihove vodite l je pa pos la l i v zapor, toda ve se, da je t a k i h »šo l « mnogo i n d a še nadal je »obratujejo«.

W0 jh. r>*,*?.-//2 --//'. -

Po patiou Met t e rn i chovega r e ­žima je K r a n j n a poseben n a ­čin doživel p r ev ra tne dneve m a r c a 1648. Ves t i z D u n a j a s ta k r a n j s k i m meščanom pr ines la t r govca R u d o l f L oka r . i n K o n r a d P l e iwe iss , pesn ika Prešerna pa je o n j i h obves t i l K a r e l F l o r i a n . P e sn ik se j e d o b r i h nov i c r a z ­vese l i l , b i l pa j e mnen ja , da je vse to prišlo petdeset let p r e ­zgodaj, k e r l judje še niso b i l i z r e l i z a politično svobodo i n vs led neizkušenosti ne ibi zna l i u ve l j a v i t i s v o j i h p r a v i c .

P r e v r a t n o g ibanje je zaje lo s p r v a vse sloje, r a z n i h p o d v i ­gov p a resnejši meščani, m e d n j i m i tud i Prešeren, n i so odo­b ra va l i . K o so namreč v nede­l j o 19. m a r c a r a z n i nezadovo l j -neži z vede l i o demons t rac i j ah v L j u b l j a n i , so p r o t i večeru pod vodstvom gostilničarja I vana Ho l z e r j a i n bivšega P a g l i a r u z z i -jevega o s k r b n i k a Aleša F e l d -ner ja navalf l l i n a stanovanje k o ­misar ja I v ana P a j k a i n m u spo­ročili, da je razrešen s vo j i h dolžnosti'. (Nato j e množica o d ­šla v društvene prostore kaz ine na Spodn jem t r gu , d v i g n i l a na ramena t a m pr iso tnega sodn ika F i l i p a Konška, ga nes la v mest ­no hišo i n p rog l a s i l a za novega okra jnega p reds to jn ika .

Iz bo j a zn i .pred k r v a v i m i spo­pad i s k m e t i iz okol ice, z las t i i z N a k l a , k i so baje n a m e r a v a l i pomagat i ods tav l j enemu k o m i ­sa r ju P a j k u , t i i z g r ed i n i s o z a ­vze l i resnejših ob l i k . K o m i s a r

Z GORENJSKE P a j k je v z t ra ja l n a službenem mestu i n n i pobegn i l ko t dav -k a r F r a n k e n , sporočil p a je v L jub l j ano o nas ta l em položaju. Okrožni g l ava r b a r o n M a c N e ­ven je takoj d r u g i d a n odh i t e l s četo u l a n c e v p r o t i K r a n j u . K o m u je p r i M e d v o d a h pobeg l i F r a n k e n na t ve z i l , d a d iv ja jo v K r a n j u k r v a v i bo j i , so u l a n c i pogna l i kon j e i n p r i d r v e l i po roženveniskem k l a n c u (Savsk i breg) n a t r g . O b ponede l j k ih je b i l v K r a n j u tržni d a n i n n a t r g u po lno živahnih sejmarjev. U l a n c i so že n a p e r i l i su l i c e na »krvoločne upornike«, k o je okrožni g lavar ispozmal položaj i n .poslal u l ance n a Staro pošto, sam p a odšel v mestno hišo.

Z a va rnos t i n zaščito mešča­nov ter preprečitev n e r e s n i h i z ­gredov so tud i v K r a n j u v p r e ­v r a t n i h d n e h us tanov i l i narodno stražo, k i j e ma ja štela že 275 mož lin i m e l a lastno godbo s 24 godbenik i . G l a v n i pove l jn ik je b i l K o n r a d L o k a r , n jegov p r i ­bočnik I van Ho l z e r , s to tn ik p r ­ve kompan i j e J a k o b J a l en, d r u ­ge pa I van M a y r . P e s n i k P r e ­šeren je b i l ba je vojaški sodnik , k i r u r g Tomaž P i r e p a vojaški z d r a v n i k . K o so k r a n j s k i g a r d i ­s t i p o zmag i Radeckega (pri C u -stozz i p r e j e l i dvesto pušk n a k a m e n , so moško pat ru l j i i ra l i po mestu , s t r e l j a l i ob nede l jah po­poldne n a Gaštejskem p a z n i k u (prostor današnje Iskre) n a ta r ­čo, se rajši p a d e l a l i i z l e te iy sosednje k ra j e i n k r e p k o p o ­p i v a l i .