Glasilo turističnega društva Zelena jamaGlasilo turističnega društva Zelena jamaISSN 1408 - 9742. Izhaja mesečno.ISSN 1408 - 9742. Izhaja mesečno.

November November 20112011 letnik letnik 1414 številka številka 99

Zeleni glas_11_9.indd 1 21.11.2011 0:01:58

Zeleni glas_11_9.indd 2 21.11.2011 0:02:20

NAŠ KRAJ33 UvodnikUvodnik

Vibracije številVibracije števil

ZELENI GLAS je glasilo turističnega dru-štva Zelena jama. Zeleni glas je meseč-nik in pokriva območje četrtnih skupnosti Jarše in Moste.

Izdajatelj:Turistično društvo Zelena jama, Bezenškova 22, 1000 Ljubljana

Za izdajatelja: Maja Pirc

Telefon: (01) 544 66 03GSM 041 431 653Fax: (01) 542 51 41

Naslov za prispevke: Zeleni glas, Krožna pot 62, 1000 Ljubljanae- mail: zeleni.glas@amadej.siwww. td-zelenajama.org

Glavni urednik: Maja Pirc

Uredniški odbor: Boris Pirc, Vida Lovše, Boštjan Rihar

Novinarji: Maja Pirc, Boris Pirc, Lea Rigler, Vida Lovše.

Oblikovanje in prelom: Jan Lovše

Naklada: 14.000 izvodovFotografi ja na naslovnici: Stari mački na prireditvi FNZ - BTC City.

Fotograf: Boris Pirc

Naše celotno vesolje je na mikro in makro ravnini valova-nje in s tem in-form-acija. Vsaka celica, vsak organ, vsaka zveza organa, človek, zemlja, planeti imajo svoje lastno valovanje in s tem lastni ritem. Ritem je la-stnost, zakon stvarjenja. Iz valo-vanj in ritma elektromagnetnega polja nastanejo vse oblike. Naše življenje poteka rit-mično. Planeti krožijo v določe-nih intervalih po svojih tirnicah okoli sonca. Za Zemljo to po-meni menjavanje letnih časov: pomlad, poletje, jesen, zima. Ze-mlja se vrti okoli svoje osi in mi to doživljamo kot dan in noč. Na mikroravni se dogaja isto. Ele-ktroni krožijo po tirnicah in se ritmično gibljejo okoli atomskih jeder. Vsak od nas lahko sliši rit-mično bitje lastnega srca. V na-šem telesu ima vsaka celica svoj lastni ritem. Skupnost vseh celic v telesu ima spet lasten ritem. Prav tako obstaja ritem na ravni medsebojnih povezav organov. V zvezi s tem lahko naš organi-zem primerjamo z orkestrom v katerem glasbeniki po vnaprej predpisanih notah izvajajo sku-pno glasbeno delo. Glasba orke-stra zveni drugače, kot vsakega glasbenika posebej. Če en sam glasbenik v orkestru igra naro-be, se razbije v celoti harmonija orkestra. Tako je tudi v našem organizmu. Ritem vsakega po-sameznega organa, vsake celice v organizmu razbija oziroma harmonizira celoten organizem. Zvok našega organizma naj bi bil vedno harmoničen. Če se ritem oziroma zvok organa ali telesne

funkcije oddalji od normale po-tem pomeni to nastanek dishar-monije oziroma bolezen. Da ozdravimo, je treba, da dirigent orkestra znova vzposta-vi harmoničen zvok v telesu. Mi smo ta dirigent! Vsako število izraža frekven-co in vsaka vrsta oziroma zapo-redje števil je skupek frekvenc, torej določena vibracija. Za vsa-kim številom stoji njemu odgo-varjajoča vibracijska struktura. Števila in zaporedja oziroma vrste števil so povezane s krepi-tvijo, ki izvira iz duhovne sfere. Zato delo z njimi prispeva k ra-zvoju duha. Številčne vrste imajo nalogo, da strukturirajo zavest za okrepitev v smeri določene-ga dogajanja. To se zgodi, če se koncentriramo na števila in hkra-ti zavestno vplivamo nase, tako da čutimo lasten organizem. To nam pomaga do hitre vnovične vzpostavitve stanja NORME. Pomembno je, da si zapo-mnimo sledeče: če delamo na že-

leni situaciji, je cilj vedno vzpo-stavitev NORME. Norma je skladni razvoj sve-ta, je rešitev vseh bitij, je stanje večnosti, je stanje ljubezni. Na osnovnem nivoju izraža-nja NORME stoji za vsakim šte-vilom duhovno energetska vibra-cijska struktura števila. To načelo omogoči rezultat uporabe števil za zdravljenje. Duhovno energetske vibracijske strukture stojijo za vsako bese-do, vsakim številom in vsakim simbolom. V zavesti človeka ob-staja področje, ki je v povezavi s strukturami števil. Pri koncentra-ciji na število nastanejo vibracije v tem področju, ki znova prive-dejo do stanja NORME. Nobene vloge ne igra jezik v katerem se izgovarjajo oziroma berejo ta šte-vila. Vsako število v vrsti je tam za dosego duhovnega stanja in procesa h kateremu naj vodi. Naslednjič si bomo pogledali nize števil, t.i. številčne kode za samozdravljenje. (mp)

Teden otroka

oziroma zvok organa ali telesne

Teden otroka Topla in s soncem obsijana je-sen ter razigrani in vedno veselja polni otroci, so nas v vrtcu Zelena jama, natančneje v enotah Vrba in Vejica spodbudili, da otrokom v njihovem tednu pripravimo obili-co majhnih presenečenj. Tako smo se z otroki glede na njihovo starost odpravili na kraj-še in daljše sprehode. To je bilo predvsem za tiste najmlajše otro-ke prav posebno doživetje, saj ho-diti po ozkih stezicah ob Ljublja-nici in ob tem nositi še vrečko s

kostanjčkom ali dvema res ni ma-čji kašelj. Tudi »ta veliki«, kot se radi imenujejo malo večji otroci, so ob tem nadvse uživali. Ker so v vrtcu majhne glavice, s kopico vprašanj, smo prijetno združili s koristnim in tako kar spotoma pri-sluhnili še pticam, reki, spozna-vali razliko med pravim in divjim kostanjem, poimenovali drevesa, opazovali liste… in tako kar težko verjeli, kaj vse se najde le nekaj korakov stran od vrtca. Seveda je bilo treba vse te

jesenske plodove raziskati, preiz-kusiti in jih kasneje še uporabiti. Tako smo kar dvakrat pripravi-li različne skupinske delavnice, kjer smo ustvarjali, se družili in se tako majhni kot veliki nadvse

zabavali. Skupaj z otroki smo se tako odločili, da bomo Teden otroka kmalu zopet ponovili, saj nam koruze, kostanja in dobre vo-lje še ni zmanjkalo.

Anita Golob

Zeleni glas_11_9.indd 3 21.11.2011 0:02:23

NAŠ KRAJ 44DogodkiDogodki

Dan zaščite in reševanja na OŠ Nove JaršeDan zaščite in reševanja na OŠ Nove Jarše Z začetkom novega šolske- Z začetkom novega šolske-ga leta se vsako leto odvije veli-ga leta se vsako leto odvije veli-ko aktivnosti, ki otroke aktivno ko aktivnosti, ki otroke aktivno vključvključujejo v vsakodnevno ži-vljenje šole in skupnosti. Naše sodelovanje je tesno povezano z društvi in organizacijami v oko-lici šole. Tako nas vsako leto obiščejo policisti s PP Moste, ki najmlajše popeljejo po varnih po-teh okrog šole in jih opozarjajo na pasti v prometu. V oktobru pa šir-šo akcijo Mesec požarne varnosti vključimo tudi v življenje na šoli. Uspešno smo izvedli reševanje iz šole v primeru požara. Iz učilnic smo ob alarmu odšli po najkrajši varni poti in se zbrali na zbornem

mestu. Na ta dan so se nam pri-družili člani GD Šmartno, s ka-terimi večkrat v letu sodelujemo. Prišli so z gasilskim avtom, pro-stovoljca Matevž in Miha pa sta najmlajšim pokazala opremo in odgovarjala na njihova vprašanja. Tega sodelovanja smo vsi zelo veseli, saj je veliko naših učencev podmladek omenjenega društva. Že izkušeni gasilci, ki zavest o dobrih delih in prostovoljstvu prenašajo na mlajše rodove, pa so bili včasih naši učenci. Na temo Meseca požarne varnosti so učen-ci tudi likovno ustvarjali. Težko je bilo izbrati izdelke za objavo, zato smo ta izbor prepustili kar

otrokom. Ustvarjali so pod men-torstvom Jane Truden. Zahvaljujemo se vsem, ki nam s svojimi izkušnjami po-

magajo ob različnih dejavnostih. Upamo, da jih bomo »potrebova-li« le ob vajah.

Mojca Sovdat

Prvošolčkovi tulipani

p p p

Prvošolčkovi tulipani S turističnim društvom Zele-ni jama naša OŠ Ketteja in Murna že vrsto let dobro sodeluje. Sku-paj se trudimo, da je okolica naše šole urejena in prijetna za oči. Tudi letos so nam podarili za-bojček čebulic tulipanov. Sajenje čebulic pa smo osmislili nekoliko drugače kot običajno. Zadnji dan pred krompirjevimi počitnicami smo skupaj z našimi prvošol-ci namenili sajenju čebulic. Po predstavitvi dejavnosti Turistič-nega društva Zelena jama so se prvošolci po skupinah seznanili

s teoretičnim delom sajenja čebu-lic. Nekateri otroci imajo celo že nekaj izkušenj z vrtnarjenjem, o katerih so radi pripovedovali. Po demonstraciji na šolskem dvori-šču, pa se je prav vsak prvošolec sam preizkusil v sajenju tulipano-ve čebulice ob pomoči učiteljice. Prvošolci zdaj vedo, da bodo če-bulice počakale v zemlji do po-mladi. Takrat pa bodo lahko spre-mljali, kako bodo tulipani najprej pognali zeleno listje in nato rastli vse do bujnega cvetenja.

Breda Lesar

Zbiranje tekstila v okviru projekta Eko šolaZbiranje tekstila v okviru projekta Eko šola Na OŠ Ketteja in Murna smo se odločili, da v okviru projekta Eko šola nadomestimo zbiralno akcijo starega papirja z zbiranjem oblačil, in sicer pod okriljem organizacije Zoltan d.o.o. Vse-slovenska akcija se oglašuje pod

geslom Spravimo tekstilne ma-teriale iz odlagališč. V ta namen bomo dvakrat letno zbirali vsa oblačila, posteljnino, odeje, rju-he, pregrinjala, namizne prte iz blaga, brisače in plišaste igrače. Zbrana oblačila bodo pregledana

in razporejena glede na uporab-nost za nadaljnjo uporabo ali pre-delavo. Vse našteto se bo zbiralo v posebnih zabojnikih, ki bodo v ta namen stali pred našo šolo od ponedeljka, 21.11. do četrtka,

24.11.2011. Pustite, da vaše oma-re zadihajo in pomagajte šoli k čim boljši uvrstitvi!

Koordinatorka za zbiranje tekstila: Pokovec Sabina

Trgovina Marita

slovenska akcija se oglašuje pod Zbrana oblačila bodo pregledana ponedeljka, 21.11. do četrtka,

Trgovina Marita Novembra je svoja vrata od-prla nova trgovina nogavic. Tr-govina je nasproti Tržnice Moste pri začetku mostička, ki povezuje Moste s Kodeljevim. Njihov naj-bližji sosed je prijazni kostanjar, ki je s svojimi jesensko dišečimi, pečenimi kostanji obogatil slove-sno otvoritev. Seveda na otvoritvi ni manjkala tortica in šampanj-ček.

V ponudbi trgovine najde-te nogavice sledečih blagovnih znamk: Omsa, Omero, Franzoni, B.C Calze, Trasparenze, Golden lady, Filodoro. V novembru in decembru ima trgovina otvori-tveni 30 % popust. Odprta je od ponedeljka do petka od 9-18 ure, ob sobotah pa od 8-13 ure.

(mp)

Zeleni glas_11_9.indd 4 21.11.2011 0:02:26

NAŠ KRAJ55

Prihaja Veseli decemberPrihaja Veseli december

Mesto izpolnjenih željaMesto izpolnjenih želja

Počasi se bližamo decembru in le dober mesec nas loči od pra-znikov, ki se jih vsi veselimo. Ker pa so ti prazniki povezani z obda-rovanjem, so toliko bolj zaželeni in priljubljeni. Naj vas spomni-mo, da je dar pomembno izročiti z odprtim srcem, saj le tako dose-že svoj namen. Prav tako pazlji-vo izberite darila, saj to pomeni, da znate prisluhniti obdarovanki oziroma obdarovancu in zavedaj-te se, da so včasih majhna darilca izbrana in podarjena z ljubeznijo, tisto, kar nam dušo napolni s to-plino. Ker naše otroke v decembru najprej obišče Miklavž, vas v Ci-typarku že čaka pestra ponudba igrač in raznih ustvarjalnih iger za otroke. Ne pozabite pa, da ste lahko tudi malce bolj praktični in za Miklavža podarite otrokom ti-sto, kar potrebujejo. Morda so to novi čevlji, obleka, morda bi pa bili Miklavževi darovi letos bolj simbolični in ponudimo otrokom na voljo več svojega časa ter z njimi obiščimo igralnico oziroma

kakšno otroško predstavo, do-godke, ki so namenjeni otrokom. Tudi to lahko storimo v ta namen in tako vzgojimo otroke, da je pomembno tisto, kar čutimo in pomembno je, da znamo to tudi izraziti. Za lažjo odločitev izbire daril ob Miklavžu, si lahko na spletni strani Cityparka ogledate katalog Direndaj. Največja brezplačna Barbie, Lego in Carrera igralnica vas kar na 300 kvadratnih metrih pričakuje v prvem nadstropju Ci-typarka od 21. novembra do 27. novembra. Ker pa tudi odrasli v decem-brskem času obdarimo drug dru-gega, so nam v trgovini Lisca pripravili izvirno idejo. Bi svojim dragim ali sebi podarili nekaj povsem unikatne-ga? Kaj pravite na to, da bi vašo nežno, poredno, navihano ali ljubečo misel lahko zapisali na oblačilo? Super ideja, kajne? Li-sca jo bo za vas uresničila, vaše unikatno posvetilo bo uvezeno na

pižame Cheek by Lisca. Več in-formacij poiščite na www.lisca.si/unikatno in na prodajnem me-stu LISCA v Cityparku. Ob slavju ali ob prihajajo-čih praznikih svojim najbližjim podarite darilne bone Cityparka.

Darilni boni so unovčljivi v vseh čljivi v vseh trgovinah in gostinskih lokalih trgovinah in gostinskih lokalih Cityparka, kupite jih lahko na Cityparka, kupite jih lahko na informacijskem pultu Cityparka, informacijskem pultu Cityparka, veljavni pa so leto dni od dneva nakupa.w w w . c i t y p a r k . s i

Zeleni glas_11_9.indd 5 21.11.2011 0:02:32

66OBRAZ MESECA Cecilija ŠvajgerCecilija Švajger

Prijazna prodajalka cvetjaPrijazna prodajalka cvetja Gospo Cecilijo Švajger sem Gospo Cecilijo Švajger sem obiskala pri njej doma v Zeleni obiskala pri njej doma v Zeleni jami. Nekajkrat sva se srečali že jami. Nekajkrat sva se srečali že prej,prej, a vsakokrat bolj ali manj mimogrede. Tokrat sva segli pre-cej globlje nazaj v čas, vse do obdobja tik pred drugo svetovno vojno, ko je prišla na svet. Ni ro-jena v Ljubljani, pač pa prihaja iz malega kraja, ki je znan po svoji čudoviti romarski cerkvi, to je Ptujska Gora. Komaj štiri leta je imela, ko ji je umrl oče, in mama je s petimi otroci ostala sama. Ži-vljenje je bilo težko, priložnosti za delo pa malo. Zato je mamin znanec nekoč predlagal, da bi šel vsaj kateri od otrok od doma, najbolje kar v Ljubljano, kjer bi se kako delo že našlo. Prvo prilo-žnost za kruh pa ni dobila v Lju-bljani, ampak v Kamniku, kamor je šla za hišno pomočnico. Delo ji ni bilo preveč všeč, vendar je bil vsaj začetek, odskočna deska, od koder je lahko iskala kaj drugega. Že kmalu se je odločila, da bo raje odšla v Ljubljano ali nekam blizu prestolnice in tam poskusila svojo srečo. V Mengšu je dobila delo v tovarni Melodija, ki je iz-delovala harmonike. Pri tem delu se je izkazalo, da je izjemno spre-tna pri natančnih ročnih delih, dolgi prsti so obvladali vsako ma-lenkost celo brez pomoči orodja. Naslednja postaja je bila Lju-bljana, kamor se je preselila leta 1960. Tu so jo čakale številne nove zaposlitve, nove priložnosti. Že kot otrok je sanjala, da bi de-lala kot vrtnarica, morda frizerka, posebej rada pa se je igrala, da je trgovka. Nekaj časa je bila zapo-slena v tovarni Totra. A trgovska žilica jo je gnala, da je šla v trgo-vsko šolo in poskusila uresničiti svojo poklicno željo. Ker je šola-nje in delovni urnik težko uskla-dila, je morala zopet zamenjati delo. Začela je delati na tržnicah, kjer je bil urnik tako gibljiv, da je lahko hodila v šolo. Tržnica se ji je prikupila in jo ima rada še da-nes. Zdaj je upokojena in občasno spet dela tam. Po končanem šolanju se je zopet vrnila za trgovski pult, to-krat v nekdanji Centromerkur. Sposobna, iznajdljiva in pripra-vljena na stalno učenje in izpo-polnjevanje, je bila nekaj časa tudi poslovodkinja trgovine. Vmes se je seveda zaljubila,

poročila in prišli so otroci ter z njimi veliko veselja, a tudi skr-bi. Da bi bila več z otrokoma, posebej z mlajšo od obeh hčera, ki je slabo prenašala mamino od-sotnost, je za nekaj časa pustila delo. Naslednje in zadnje delov-no mesto pred upokojitvijo je bila blagajna na Mestnem potniškem prometu, Integralu. Prepričana je, da jo delo drži pokonci, zato po upokojitvi še naprej dela in tržni-ca je njen drugi dom. S stranka-mi ima veliko dobrih izkušenj, a tudi nekaj slabih. Cvetje je ime-la od nekdaj rada. Zato se je kot prostovoljka pridružila projektu VseSveti, ki ga izvajata Društvo Interes in turistično društvo Ze-lena jama.Tako je letos ob dnevu mrtvih že tretjič otroke učila o cvetju ter izdelavi ikebane. Ker ima otroke rada, ji to veliko po-meni. V Zeleno jamo so se preselili že leta 1968, ko sta s soprogom kupila malo hišico na Zvezni ulici. Povedala mi je zanimivo zgodbo, kako so poleg hiše ne-vede zraven dobili še gospo, pod-najemnico, o kateri jim nekdanji lastnik hiše ni povedal ničesar. Gospa je ostala pri njih, spoprija-teljili so se in postala je skoraj del družine. Hišo so kasneje prezidali in povečali, živelo pa se je skro-mno, kar ji tako ali tako ni bilo tuje. Gospa Cilka je opazila, da se je Zelena jama od teh časov zelo spremenila, skoraj je ne bi bilo mogoče prepoznati. Tovarne, ki so nekoč stale tu, zlasti sosednja tovarna lepil, je bila stalen vir ne-prijetnih vonjav, tako da jih sča-soma skoraj niso več zaznali. Da sploh ne omenjamo drugih nepri-jetnih sostanovalcev, kot so bile miši in podgane, ki so se hranile z ostanki iz tovarne. Zdaj je pre-cej drugače, čeprav je prepričana, da je nekaj starega duha Zelene jame še vedno živega. Tega sre-čuje zlasti pri starejših prebival-cih te četrti, s katerimi ima veliko stikov, saj sodeluje in je članica ter računovodkinja Društva upo-kojencev Zelena jama. Društvo se zelo trudi, da bi privabilo starejše in jih vključilo v svoje dejavno-sti, saj jim nudijo marsikaj. Ven-dar ugotavlja, da so starejši ljudje tu pogosto premalo aktivni, ne odzivajo se in kljub temu, da so osamljeni in bi si želeli družbe,

ostajajo doma sami med štirimi stenami. Sama se nad osamljenostjo ne more pritoževati. Ima že pet vnu-kov, najstarejša vnukinja ima 25 let, edini fant med vnuki 11 let, najmlajša deklica pa komaj 3 me-sece. Čeprav je včasih naporno, so otroci tako njej kot njenemu možu, s katerim jih pomagata paziti, vir veselja, saj napolnijo hišo s smehom in svežino. Zelo je povezana s svojo družino, prav tako kot je bila s svojimi sestra-mi in bratom. Z dvema od njih je pred poroko živela skupaj in lepo so se razumeli, skrbeli so drug za drugega in si pomagali. Zato jo je smrt brata pred nekaj leti močno prizadela in še vedno ga pogreša. Še se spominja, kako sta skupaj kupila najprej motor, potem pa celo avto, kar je bilo v tistih ča-sih, to so bila šestdeseta leta, pra-va redkost. Da se ob tem polnem urniku z možem vseeno lahko odma-

kneta v mir in tišino, pa poskrbi vikend na Dolenjskem, ki sta ga kupila po upokojitvi. Že prej je na parceli stala manjša stara hi-šica, čez nekaj let pa so zgradili še novo, veliko večjo hišo. Vsak konec tedna, ko zaključi z delom na tržnici, se odpeljeta tja. Trav-niki, sadovnjaki in vinogradi na Dolenjskem kar vabijo medse. Dela seveda nikoli ne zmanjka, a uživata na svežem zraku, v bli-žini narave in v miru podeželja. Ljudje so tam še vedno prijazni, dostopni in pripravljeni drug dru-gemu pomagati brez plačila, kar je v mestih že skoraj izginilo. To pogreša in zdi se ji škoda, da je ta občutek solidarnosti v našem me-stnem okolju ostal skoraj samo še spomin. Ne dvomim, da si bo gospa Cilka čez zimo našla dovolj dela in ji ne bo dolgčas, ji pa želim, da bo še veliko let tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v cve-tju! (lr)

Zeleni glas_11_9.indd 6 21.11.2011 0:02:35

NAŠ KRAJ77

Simbioza na OŠ Vide Pregarc Simbioz@ e-pismena Slo-venija je prvi vseslovenski pro-stovoljski projekt, ki je povezal dve generaciji. Namen projekta je bilo preko medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. V tednu od 17. do 21. oktobra 2011 so mladi prostovoljci predstavnike genera-cije svojih dedkov in babic nav-dušili za rabo računalnika. Takšno medgeneracijsko sodelovanje je bila priložnost, vredna dožive-tja, izkušnja, vredna spomina. Dejstvo je, da večina starejših ne uporablja moderne digitalne teh-nologije, brez katere si mladi ne predstavljajo več vsakodnevnega življenja in zato smo se odločili, da bomo združili potenciale obeh generacij. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in med-generacijske solidarnosti. V tem duhu smo se odločili, da preplete-mo dve evropski leti in s tem na-slovimo dve družbeno pomembni tematiki, kamor smo vključili tudi problematiko računalniške nepi-smenosti starejše populacije. V

tednu med 17. in 21. oktobrom so mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji pred-stavnike starejše generacije nav-duševali nad uporabo računalnika in interneta. Osrednji namen akci-je je bilo omogočiti starejšim po-zitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samo-zavest, jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta. S tem smo želeli pri-spevati k višji ravni računalniške pismenosti med starejšimi v Slo-veniji, saj po podatkih SURSa kar 90 odstotkov prebivalcev, starej-ših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta, kar je precej nad povprečjem EU. Tudi OŠ Vide Pregarc se je v šolskem letu 2011/2012 priklju-čila državnemu prostovoljskemu projektu Simbioz@ - e-pismena Slovenija (ostanimo v stiku), ki je povezal generacije vseh starosti. Koordinatorke projekta so bile: Tina Pajnik, Anita Smole in Sonja Strgar. Na delavnicah smo sodelova-li naslednji prostovoljci: Amela Lišić, Tian Knapić, Jasmin Ra-

dončić, Violeta Gostimirović, Žan Peklaj, Urša Ula Cujnik Juhart, Slaven Tatić, Kaja Kopitar, Sara Mehić, Armin Ljubijankić, Erik Koščak, Mirela Horozović, Na-taša Mikanović, Manca Florijan, Milan Domazet. Delavnic se je udeležilo nasle-dnje število udeležencev: ponede-ljek – 23, torek - 22, sreda - 15, če-trtek - 9, petek - 18. Preživeli smo zanimiv, pester, smeha in novih računalniških znanj poln teden. Na naši šoli smo izobraževali tudi najstarejšega udeleženca, ki je štel kar 97 let. Na uradni strani Simbioza.eu so zapisali: »Fotogra-fi ja, ki obrazloži pomen projekta Simbioza - e-pismena Slovenija. Simbioz@ v svoji popolnosti.

Najstarejši udeleženec pri 97-ih!!! letih in 5 mesečna Mia Alina, ki je ob nastanku projekta leto in pet mesecev nazaj ni bilo še nikjer, vmes pa je njena mamica Tina, ki je bila pomemben del projekta v začetku, rodila. Danes sta se sre-čala. Ekipi sta orosila oči! Da, dra-gi moji, to so prave simbioze, ki jih prepleta Simbioz@!« Delavnic se je udeležilo kar nekaj dedkov in babic, ki imajo vnuke in vnukinje na naši šoli in tudi predstavnik Sveta šole g. Marijan Zgazivoda. Udeleženci so bili zadovoljni z delavnicami, saj smo preživeli lepe urice, se družili, jih lepo po-gostili in obogatili z novim raču-nalniškim znanjem.

Sonja Strgar

Zeleni glas_11_9.indd 7 21.11.2011 0:02:37

NAŠ KRAJ 88

OŠ Vide Pregarc v družini EkošolOŠ Vide Pregarc v družini Ekošol V OŠ Vide Pregarc smo se V OŠ Vide Pregarc smo se pred dvema letoma vključili v ob-pred dvema letoma vključili v ob-sežen program Ekošola. Za vstop sežen program Ekošola. Za vstop v projekt smo se odločili, ker smo v projekt smo se odločili, ker smo preprepričani, da lahko na ta na-čin ekološko ozavestimo mlade, njihove starše in okolico ter jih prepričamo, da ekologija ni samo modna muha, ampak je način ži-vljenja, ki ga bomo morali prej ali slej ozavestiti vsi. Program Ekošola je osnovan na metodolo-giji sedmih korakov, ki jih morajo šole izpolniti, da pridobijo zeleno zastavo, ki je priznanje oziroma znak, da šola spada v mednarodni program Ekošola. V okviru teh sedmih korakov se je tudi naša šola vključevala v različne pro-jekte in ozaveščevalne akcije. Za pridobitev zelene zastave smo izvajali tri vodilne tematske sklope in sicer, voda, odpadki in energija. V okviru tematskega sklo-pa odpadki smo se vključevali v zbiralne akcije, znova je zaživelo zbiranje starega papirja, pri kate-rem se učenci zelo trudijo, saj je tako zbran denar namenjen šol-

skemu skladu, torej njim samim. Zbirali smo tudi izrabljene kartu-še, tonerje, baterije in zamaške. Ravno z zbiranjem zamaškov smo naši ekološki ozaveščenosti doda-li še dobrodelno noto, saj zamaške vedno zbiramo za točno določeno osebo, ki potrebuje pomoč. Veliko smo naredili tudi na področju ločevanja odpadkov. Na pobudo koordinatorice projekta Zdrava šola smo začeli z ločeva-njem odpadkov pri malici, kar je danes že ustaljena praksa. Po šoli in v razrede smo postavili ekolo-ške otočke, na katerih so napisana navodila za ločevanje odpadkov. V letu 2010 smo se priključili vse-slovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo in jo tudi uspešno izpe-ljali s pomočjo učencev, učiteljev, staršev in prostovoljcev. Jedro tematskega sklopa voda je bil obisk mokrišča. Učenci 9. razredov so posvojili košček ze-mlje pod Golovcem, ki so ga re-dno čistili, opazovali rastline in živali ter predlagali načine, kako zavarovati živa bitja, ki živijo ob vodi. Da bi se vsi zavedali pome-

na varčevanja z vodo, so učenci izdelali oznake, ki na varčevanje z vodo opozarjajo v vsaki učilnici. V okviru tematskega sklo-pa energija so učenci z meritva-mi ugotavljali, kako varčevati z energijo. Naš glavni cilj je bil učence ekološko ozavestiti, da bi z energijo ravnali skrbno in varč-no. Učenci so izdelali slogane in opozorila na temo varčevanje z energijo. Učenki 9. razreda sta na temo varčevanje z energijo izdelali raziskovalno nalogo, ki je bila nagrajena z bronastim pri-znanjem. Raziskovali sta možnost postavitve sončnih celic na šolski

strehi. Poleg zgoraj opisanih temat-skih sklopov so učenci brali knjige in članke za eko bralno značko, se preizkušali kot mladi poročevalci in svoje članke objavljali tako na spletu kot tudi v tiskanih medjih. Naš trud je bil letos popla-čan, 5. oktobra smo namreč pre-jeli zeleno zastavo in 10. oktobra slavnostno podpisali ekolistino, v kateri smo se zaobljubili, da se bomo še naprej ravnali po ekolo-ških načelih. Pridobljeno znanje bomo uporabljali tudi doma ter ga prenašali na mlajše generacije.

Petra Matkovič, Katja Kodelja

Podpis EKO listine na OŠ Vide PregarcPodpis EKO listine na OŠ Vide Pregarc 10.10.2011 smo na Osnovni šoli Vide Pregarc po dveh letih preizkušanja končno podpisali EKO listino. EKO listina je za-prisega učencev, učiteljev in vseh zaposlenih, da bodo v šoli vedno ekološki, npr. ločevali, varčevali z energijo ipd. Listino so podpisa-li predstavnik Mestne občine Lju-bljana, predsednica Sveta staršev, predsednica Skupnosti učencev, Boris in Maja Pirc, koordinatorki EKO šole - učiteljici Petra Mat-kovič in Katja Kodelja, ravnate-ljica Darja Krivec in predstavnica EKO šole. Pomembnim gostom smo postavili nekaj vprašanj. Ravnateljico smo vprašali, zakaj misli, da je projekt EKO šola, pomemben za naše osnovne šole? »Zato, ker ima veliko ciljev posvečenih ekologiji in varovanju našega planeta, zelo pomembno je, da se vsi zavedamo, da je treba varčevati z energijo in, da se da veliko smeti uporabiti še enkrat«.Kaj ji, kot ravnateljici pomeni, da smo postali EKO šola? »Na to sem zelo ponosna saj vem, da si naši učenci to zaslužijo«.

Ali tudi ona ločuje odpadke doma in v šoli? »Vedno in povsod, od nekdaj«.Ali bo tudi druge ozaveščala o EKO življenju? »To že delam, od-kar pomnim«.Na šoli so bile tudi razne delavni-ce in mi smo seveda obiskali vse. Predavatelju, ki je v osmem razre-du predaval o puščavi Sahel, smo postavili nekaj vprašanj.Ali rad poučuje mlade o Sahelu? »Da, uživam pri tem«.Ali je odraščal v kateri od držav v puščavi? »Da, v državi Mali«.Ali se mu zdi, da ljudi privlači-jo puščave? »Da, zaradi oaz in miru«.Tretji razredi so iz odpadnega ma-teriala delali pingvinčke, Zemljo (čista-umazana), srobota in napis »ohranimo Zemljo čisto« iz časo-pisnega papirja.Seveda smo tudi njih vprašali ali jim je delavnica všeč? »Da, ker smo barvali«.Ali so izvedeli kaj novega? »Da, da avtobusi in vlaki manj onesna-žujejo okolje«.Ali se zanimajo za ekologijo?

»Ne«.Ali se jim zdi, da živijo EKO ži-vljenje? »Da, saj ločujemo odpad-ke, ločujemo baterije in ne meče-mo smeti na tla«.Četrti razredi so izdelovali drobne živali iz orehovih lupin. Vprašali smo jih ali jim je delavnica všeč? »Da zelo, zato, ker veliko ustvar-jamo«.Ali so se danes naučili kaj nove-ga? »Ne«.Ali se zanimajo za ekologijo? »Ne preveč«.Ali se jim zdi, da živijo EKO ži-

vljenje? »Da, saj jemo zdravo hra-no, ločujemo odpadke, varčujemo z energijo (elektrika, voda).Šesti razred je izdeloval piktogra-me na temo varčevanja z energi-jo, ločevanje odpadkov. Vprašali smo jih kaj predstavlja njihov pik-togram? »Predstavlja varčevanje z vodo-energijo«.Kako oni varčujejo z energijo? »Ugašam luči, ne kopam se am-pak prham«.Zakaj varčujejo z energijo? »Zato, ker jo lahko zmanjka.

Rok Ljubič 6.B

Zeleni glas_11_9.indd 8 21.11.2011 0:02:42

NAŠ KRAJ99

Španski borci v decembru Mladi plesni upi se v Špan-skih borcih predstavljajo konec novembra (24.-26. 11.) na ŽIVI 2011, festivalu plesne ustvarjal-nosti mladih. Vsakoletna plesna prireditev JSKD predstavlja pre-sek aktualne plesne ustvarjal-nosti izbranih plesnih skupin in posameznikov iz vse Slovenije. Program letošnjega festivala bo obudil spomine na delo letos pre-minule pedagoginje in koreogra-fi nje Žive Kraigher. Na začetku decembra (6. 12.) pa se bo predstavilo tudi Gledali-šče gledalce išče, festival gleda-liških skupin, ki predstavlja krat-ke gledališke predstave, plesne predstave in poezijo v kretnji. Na prijeten, neformalen in otrokom prijazen način predstavlja ustvar-jalnost gluhih otrok in kulturo gluhih. Zagrebški plesni ansambel se bo s predstavo Pod zaprtimi očmi predstavil v četrtek, 8. decembra. Predstava se ukvarja s tematiko sodobne družbe, ki živi v ne-skladju z naravo in je svojevrstna

ujetnica udobja nadzorovanega in udobnega okolja. Smo se pripra-vljeni odpraviti v neznano? Mor-da smo sami res civilizirani, toda ali so takšne naše tudi potrebe? Sedem plesalcev ponuja sedem sanj in sedem možnih odgovo-rov. Španska koreografi nja Laura Aris Alvarez, avtorica predstave, je sodelovala s številnimi prizna-nimi plesnimi ustvarjalci, plesno predstavo bo spremljala fotograf-ska razstava hrvaške fotografi nje Mare Bratoš. V soboto, 10. decembra, do-poldne, pridite v Španske borce na kavo, obenem pa si lahko ogle-date in nakupite prekrasne izvirne unikatne izdelke, izvrstne tudi za obdarovanje v prazničnih dneh, kot so broške, uhani, zapestnice in torbice. V Španskih borcih bo namreč drugo decembrsko sobo-to gostovala priljubljena kranjska BAZAart, tržnica umetniških in avtorskih izdelkov, ki poudarek daje na kvalitetnem izboru izvir-nih in uporabnih estetskih izdel-kov domačih umetnic in umetni-

kov. Irska glasba v vsej svoji veli-čini in lepoti, odigrana na enega od ponarodelih ljudskih instru-mentov zelenega otoka – mando-lini –, se bo predstavila v torek, 13. decembra, z Orkestrom Man-dolina Ljubljana: od keltske, kla-sične, ljudske in etno glasbe do najbolj znanih pop in rock melo-dij irskih avtorjev. Otroci se do konca novem-bra ob torkih in sredah lahko še naprej udeležujejo brezplačnih ustvarjalnih delavnic Društva Di-otima, v decembru pa bodo te iz-

jemoma potekale samo ob torkih torkih popoldne. Oba meseca pa se ob popoldne. Oba meseca pa se ob torkih med 17. in 18. uro otroci torkih med 17. in 18. uro otroci lahko udeležijo tudi gledaliških lahko udeležijo tudi gledaliških uric pod vodstvom Barbare Ka-uric pod vodstvom Barbare Ka-pelj Osredkar ter se na zabaven način spoznajo z gledališčem in vsemi vejami umetnosti, ki se prepletajo v gledališču. Kaj in kdo vse pripomore, da lahko na-stane dobra sodobna gledališka predstava? Več o programu v Španskih borcih si lahko pogledate na w w w . s p a n s k i b o r c i . s i

Zeleni glas_11_9.indd 9 21.11.2011 0:02:44

1010

Javni red in mirJavni red in mir

AktualnoAktualnoDOSJE 113

Čeprav nas mora upravičeno Čeprav nas mora upravičeno že skrbeti, kakšna netolerantna že skrbeti, kakšna netolerantna in živčna družba pravdarjev po-in živčna družba pravdarjev po-stajastajamo, je včasih situacija taka, da ni druge možnosti, kot da se obrnemo za pomoč na policijo. Ko ne pomaga ne pogovor, lepa beseda ne druge civilnopravne poti, je čas, da pokličemo 113. Govorimo seveda le o primerih kršenja javnega reda in miru. Pa poglejmo nekaj najbolj pogostih primerov kršenja in kaj lahko v teh primerih storimo. Kdaj smo torej upravičeni do klica polici-je? Pravzaprav se v vsakem pri-meru lahko neposredno obrnemo na najbližjo policijsko postajo ali pokličemo 113 in razložimo svoj problem ter vprašamo, kakšne so možnosti ukrepanja. Če gre za primere, ko policija lahko poma-ga, bodo policisti prijavo preve-rili in glede na ugotovitve in svo-je pristojnosti primerno ukrepali. Eden najbolj pogostih pri-merov kršenje javnega reda in miru je gotovo prehrupna in dlje

časa trajajoča glasba, pa različna dela, kot so vrtanje, zbijanje in podobno. Junija 2006 je bil v ura-dnem listu objavljen nov Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki na novo urejuje in sankcionira takšna ravnanja. Tako se za mo-tenje miru ali počitka z raznimi deli med 22. in 6. uro (izjema so primeri, ko gre za nujne interven-tne-vzdrževalne posege) kršitelj lahko kaznuje z globo med 63,46 € ter 208,65 €. Kdor moti mir ali počitek z uporabo preglasnega te-levizijskega ali radijskega spreje-mnika, instrumenta ali akustične naprave in to ni posledica dovo-ljene dejavnosti, se kaznuje z glo-bo 104,32 €. Za pravne osebe ali samostojne podjetnike je ta vsota v obeh primerih še veliko višja in lahko sega čez 2500 €. Če vas moti zvonjenje cer-kvenih zvonov, ki so nerodno blizu oken vaše spalnice, vam policija ne more veliko pomagati. V skladu z zakonodajo Evropske unije za področje varstva okolja,

ki je prenesena v slovenski pravni red, zvonjenje cerkvenih zvonov ne predstavlja hrupa, torej ga ni mogoče defi nirati kot hrup in ga zato ni mogoče obravnavati kot kršitelja. Zadevo lahko poskuša-te reševati sporazumno ali preko drugih civilnopravnih poti. Podobna je situacija, če vas moti sosedov pes, ki laja več, kot prenesejo vaša ušesa. Tudi lajanja s pravnega stališča ni mogoče de-fi nirati kot hrup in iz tega izhaja, da laježa psa ali oglašanja drugih domačih živali ni mogoče okva-lifi cirati kot prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Ukrepanje je mogoče le v prime-ru, če obstaja vzročna zveza med laježem psa ali oglašanjem dru-gih domačih živali in zanemarja-njem ali nedovoljenim ravnanjem skrbnika, naj bo to zanemarjanje, mučenje itd. Ta dejanja lastnika obravnava Zakon o zaščiti živali ali Kazenski zakonik. V tem pri-meru se lahko obrnete na policijo, ki bo glede na ugotovitve ustre-

zno ukrepala, vendar problemati-čen ni hrup lajanja kot tak, pač pa nedovoljeno ravnanje, katerega posledica je lajež ali drugo ogla-šanje živali. Drugače je z motečimi vese-ljaškimi skupinami (martinova-nje še ni pozabljeno), ki se morda zbirajo v okolici in z agresivnimi motoristi in šoferji avtomobilov, ki drvijo po cestah z omejitvi-jo 40 km/h. V takih primerih se lahko neposredno obrnete na policijsko postajo ali pokličite na telefonsko številko 113. Policisti bodo preverili prijavo in ukrepa-li. Vsekakor vam svetujemo, da najprej premislite, če je prijava sploh potrebna. Mogoče gre za osamljen primer, za redko situa-cijo, ki je zmotila vaš mir in poči-tek. V tem primeru bi bilo škoda načenjati sosedske odnose s ta-kojšnjo reakcijo na nož. Težavo je navsezadnje morda mogoče rešiti tudi drugače, sporazumno in z milejšimi sredstvi.

(lr)

Pole art dance

miru je gotovo prehrupna in dlje unije za področje varstva okolja, ki bo glede na ugotovitve ustre (lr)

Pole art dance Ples ob drogu (ang. pole dan-ce) je razmeroma nova vadba, ki se je po Evropi razširila iz Zdru-ženih držav Amerike. Vadba, ki naj bi bila stara že več kot 250 let, izvira iz joge. Zaslovela je v devetdesetih letih prejšnjega sto-letja, ko se je pojavila v mnogih plesnih studiih in telovadnicah. Gre za vadbo, pri kateri se plesni gibi povezujejo z jogo, gi-mnastiko in pilatesom. Različni elementi se izvajajo na tleh in ob drogu, prepletajo se z vrtenjem na drogu, vključujejo pa celo ele-

mente na drogu, pri katerih ni sti-ka s tlemi. Tovrstna vadba krepi mišice celega telesa, še posebej pa mišice na rokah, trebušne, ste-genske in mišice zadnjice. Z re-dnim treningom se poveča fi zična moč in vzdržljivost, izboljša pa se tudi koordinacija gibov. Priporo-čajo jo vsem ženskam, ki želijo izboljšati svojo samopodobo, se zabavati in predvsem učvrstiti svoje telo. Vadba je postala pri ženskah izjemno priljubljena, nekatere se z njo ukvarjajo tudi profesio-

nalno. Iz leta v leto narašča tudi število udeleženk na državnih in mednarodnih tekmovanjih iz ple-sa ob drogu. Zgovorna pa je tudi pobuda, ki so jo ljubitelji tega športa lani naslovili na Mednaro-dni olimpijski komite. Predlagali so namreč, da bi se ples ob drogu uvrstil med olimpijske discipline. Če vas zanima, kako takšna vadba izgleda, izkoristite edin-stveno priložnost in obiščite dneve odprtih vrat vadbe Pole art dance, ki bodo v SportClubu

potekali še do konca novembra. Vadbe se lahko brezplačno udele-žite še v nedeljo, 27. novembra, ob 21.00, v aerobični dvorani SportCluba. Za vaše čvrsto in za-peljivo telo bosta poskrbela izku-šena inštruktorja Tina in Aleks. Vadba je zasvojila mnoge po svetu, zakaj ne bi poskusili tudi vi?!Več informacij o ponudbi najdete na: w w w . s p o r t c l u b . s i ali na (01) 520 77 77.

Tjaša Škrinjar

Zeleni glas_11_9.indd 10 21.11.2011 0:02:47

Zeleni glas_11_9.indd 11 21.11.2011 0:02:49

Zeleni glas_11_9.indd 12 21.11.2011 0:02:52