ZABLUDA

VISTINA

1ZABLUDA

VISTINA

So bezvizen re`im gra|anite na Republika Makedonija }e mo`at da

patuvaat nasekade vo Evropskata unija.

I pokraj toa {to so viznata liberalizacija makedon-skite gra|ani }e dobijat pravo na slobodno dvi`ewe vo [engen zonata, sepak nekoi dr`avi-~lenki na EU ne se celosno integrirani vo [engen zonata (na primer, Obedinetoto Kralstvo, poradi {to gra|anite i natamu }e mora da vadat viza). Za volja na visti-nata, glavna pre~ka za slobodnoto dvi`ewe na make-donskite gra|ani e slabata ekonomska mo}.

Sepak, najgolemite i najzna~ajni pridobivki gra|a-ni te }e gi u`ivaat toga{ koga Republika Makedonija }e stane ~lenka na EU (na primer, mo`nosta za edna-kov pristap do pazarot na trudot i do strukturnite fondovi, kade {to pristap imaat samo gra|anite na EU).

1

ZABLUDA

VISTINA

^lenstvoto vo EU ne ni treba, bidej}i mo`eme da bideme

kako [vajcarija ili kako Norve{ka.

Prvo, brojot na dr`avite vo Evropa koi ne se ~len-ki na EU mo`e da se izbroi na prstite od ednata raka. Taka, [vajcarija i Norve{ka koi formalno ne se del od EU, se tesno povrzani so Unijata, i toa na tri na~ina: prvo, obete se ~lenki na Evropskata ekonomska oblast; vtoro, tie mora da gi primenu-vaat site zakoni {to gi nosi EU, i treto, i dvete se ~lenki na [engen zonata.

Zna~i, ovie dr`avi ne se tolku nepovrzani so EU, kako {to obi~no se misli. Cenata na ne~lenuvaweto za dr`avite e visoka, bidej}i tie nemaat pravo da odlu~uvaat pri kreiraweto na politikite na EU.

2

ZABLUDA

So vleguvawe vo EU }e `iveeme mnogu podobro, }e bideme posre}ni, }e ima

pogolem broj vrabotuvawa, }e ima pomalku kriminal.

Vleguvaweto vo EU ne zna~i avtomatsko re{avawe na site prob lemi na makedonskite gra|ani. Ne popusto, Evropska ta unija gi smisli t.n. Kopenhagenski kriteriumi za ~lenst-vo (funkcionalni institucii, vladeewe na pravoto, po ~i-tuvawe na demokratijata, konkurentno pazarno stopanstvo, dobro vladeewe od strana na vlasta i sudstvoto, koi dos-ledno }e go sproveduvaat evropskoto zakonodavstvo i } e u~estvuvaat vo sozdavaweto na idninata na EU). Ispolnu-vaj}i gi ovie kriteriumi, Makedonija „u~i” kako da stane del od pogolemoto evropsko semejstvo; biznismenite „u~at” kako najdobro da go iskoristat pazarot od 500 mi-lio ni potro{uva~i; studentite „u~at” ve{tini koi{to im se potrebni za EU; nau~nicite i istra`uva~ite „u~at” kako zaedni~ki da istra`uvaat za podobra idnina na Evropa; umetnicite „u~at” kako ramo do ramo so drugite umetnici od EU da ja zbogatat evropskata kultura, a gra|anite „u~at” kako aktivno da se vklu~at vo sozdavaweto na zaedni~kata evropska idnina.

3

VISTINA

ZABLUDA

Evropskata unija nema namera da ja primi vo ~lenstvo Republika Makedonija.

VISTINAEU nedvosmisleno i jasno ja ima izrazeno svojata podgot-venost da gi primi dr`avite od Zapaden Balkan, vklu~uvaj} i ja i Republika Makedonija. Strategijata za ostvaruvawe na ovaa namera se narekuva Solunska agenda i e poddr`ana so pove}e finansiski instrumenti so koi EU im pomaga na dr`avite da stignat dotamu. Politi~kite poraki, osobeno za Republika Makedonija, se mnogu jasni (setete se: Romano Prodi li~no i go donese Pra{alnikot na Makedonija, vo svojstvo na pretsedatel na Evropskata komisija vo 2004 godina; Oli Ren li~no ni gi donese 8-te reperi za do-bivawe preporaka za po~etok na pregovorite, vo mart 2008 godina; Majkl Li, generalen direktor na Direktoratot za pro{iruvawe redovno n# posetuva; Jelko Kacin revnosno lobira za Makedonija vo Evropskiot parlament; Mirek To-polanek, pretsedatel na Vladata na Republika ^e{ka, n# zaboravi da ja poseti na{ata dr`ava vo svojstvo na pretse-datel na Evropskiot sovet, potvrduvaj}i deka Makedonija nema da bide zaboravena i za vreme na {vedskoto pretse-datelstvo).

4

ZABLUDA

Evropskata unija (EU) prima samo ekonomski silni dr`avi.

5

VISTINANaprotiv, setete se kade bea Irska, Grcija, [panija, Por-tugalija i drugi dr`avi koga stanaa ~lenki na EU. Site tie bea ekonomski nerazvieni, pa duri i siroma{ni dr`avi, no bea primeni vo EU. Po vleguvaweto vo EU site tie do`iveaja intenziven ekonomski razvoj. Taka, malata, izo-lirana, zemjodelska i siroma{na Irska ume{no gi isko-risti site mo`nosti {to i gi ponudi EU i stana „~udo” {to se izu~uva vo ekonomskite ~itanki. Sli~na e i prikaznata na [panija – od ugnetena dr`ava taa denes e osmata naj-brzo raste~ka ekonomija vo svetot. Slu~ajot so dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa samo go potvrduva faktot deka stepenot na ekonomskiot razvoj ne e odlu~uva~ki faktor za priem. Ona {to EU go o~ekuva od dr`avite-kandidatki e da imaat ekonomska strategija za razvoj i dosledno da ja sproveduvaat i da poka`uvaat kontinuiran rast, pa makar i mal. Preostanatoto go pravat zaedno! Zatoa, Republika Makedonija izgotvuva Naciona-lna razvojna programa, kako i trigodi{na Pretpristapna ekonomska programa, koja zaedno so EU redovno se revidi-ra i se nadgraduva. Na toj na~in, dr`avata poka`uva deka umee da go sledi sopstveniot razvoj, a EU pomaga so toa {to gi finansira proektite po merka na dr`avata.

ZABLUDA

VISTINA

Po poslednoto pro{iruvawe, EU e nefunkcionalna.

I pokraj zgolemuvaweto na brojot na dr`avite-~lenki od 15 na 25, odnosno na 27 (vo 2007 godina), EU go zadr`a istoto tempo na efikasnost. Dosega ne e zabele`an zastoj vo aktivnostite na EU {to e povrzan so pro{iruvaweto na Unijata. Poslednite istra`uvawa na EU za rezultatite od pro{iruvaweto so dr`avite od Sredna i od Jugoisto~na Evropa uka`uvaat na pozitiv-ni efekti vo razvojot na evropskata ekonomija. Dokaz za toa deka EU funkcionira e solidarnosta {to sega, vo uslovi na finansiska i ekonomska kriza, ja mani-festiraat dr`avite-~lenki. Deka pro{iruvaweto ne e zaboraveno poka`uva i najnovata inicijativa na EU so dopolnitelno odobreni sredstva so koi treba da im pomogne na dr`avite od Zapaden Balkan polesno i pobezbolno da ja prebrodat krizata.

6

ZABLUDA

VISTINA

Po poslednoto pro{iruvawe mnogu rabotnici preminaa

od Isto~na vo Zapadna Evropa.

Samiot proces na pro{iruvaweto na EU vodi smetka za eventualnoto preseluvawe na rabotnicite od Isto~na vo Zapadna Evropa i zatoa se predviduvaat t.n. tran-zicioni periodi za integrirawe na pazarite na rabotna sila vo EU. Faktite zboruvaat deka migraci-jata na rabotnici od novite vo starite dr`avi-~len-ki ne e pove}e od 1% od aktivnoto rabotosposobno naselenie vo „starite” dr`avi-~lenki. Pri~inite za ovaa situacija se mnogubrojni, no verojatno niskoto nivo na migracija vo najgolema mera se dol`i na toa {to vo tekot na procesot na pristapuvawe dr`avite-kandidati ekonomski se razvivaat, so {to se namaluva nevrabotenosta kaj niv. Ovoj proces e poddr`an od Evropskata unija i vo takvi okolnosti realno nema potreba za migracija na naselenieto.

7

ZABLUDA

8Republika Makedonija finansiski nema da mo`e da go ponese tovarot

od ~lenstvoto vo EU.

Procesot na pregovorite za pristapuvawe za Republika Makedonija pretstavuva seopfatna podgotovka za ~len stvo. Se razbira, ~lenstvoto vo koja bilo me|unarodna organi za-cija nametnuva odredeni prava, no i finansiski obvrski. Za sre}a, Evropskata unija razbira deka site dr`avi ne se so ista finansiska i ekonomska mo} i zatoa pridonesot na dr`avite-~lenki vo zaedni~kata kasa ne se utvrduva vo apsoluten iznos, tuku se izrazuva vo procenti od nivniot bruto-nacionalen proizvod. So drugi zborovi, pobogatite dr`avi pla}aat pove}e, a posiroma{nite pomalku. Vo pr-vite godini po za~lenuvaweto, novite dr`avi-~lenki kako pomalku razvieni koristat nekolkupati pove}e sredstva za zajaknuvawe na svoite ekonomii vo sporedba so nivniot finansiski pridones vo buxetot na EU. Povtorno go gle-dame vo akcija principot na solidarnost! Taka, Germanija i Holandija se najgolemi „neto-pla}a~i” vo EU, {to zna~i deka najmnogu pridonesuvaat vo zaedni~kiot buxet, iako proporcionalno koristat najmalku pari.

VISTINA

ZABLUDA

VISTINA

Makedonskiot glas nema da se slu{a vo EU, bidej}i Makedonija

e premnogu mala dr`ava.

Odlu~uvaweto vo instituciite na EU e smisleno taka {to e re~isi nevozmo`no nekolku pogolemi dr`avi samostojno da nametnat svoja odluka, a pritoa da ne gi ispo~ituvaat pomalite dr`avi-~lenki. Istoto va`i i za malite dr`avi. I kolku da se zdru`uvaat, tie nema da imaat dovolno glasovi za da gi blokiraat pogolemite dr`avi-~lenki. Ovaa izbalansiranost se postignuva so t.n. dvojno mnozinstvo. Brojot na glasovi na sekoja dr`ava-~lenka zavisi od nejzi-nata golemina i od brojnosta na naselenieto {to go pretstavuva. Ednoto mnozinstvo e spored toa kolku „te`i” sekoja dr`ava-~lenka, a vtoroto mnozinstvo treba da pretstavuva 62% od vkupnoto naselenie na Evropskata unija.

9

ZABLUDA

VISTINA

Evropskata unija go zagrozuva identitetot na malite dr`avi.

EU se gri`i za identitetot na malite dr`avi i na malcinstvata na mnogu na~ini, po~nuvaj}i od ofici-jalnoto moto na EU („Obedineti vo razlikite”), preku brojot na oficijalnite jazici vo EU (23 jazici od 27 dr`avi-~lenki), pa s# do programite za promocija i za{tita na kulturnoto nasledstvo i akciite za pro-mocija na malcinstvata. Taka, na primer, i pokraj toa {to na Evropskata unija i e jasno deka preveduvaweto na celata obemna dokumentacija na EU na site jazici e skapa rabota, taa ne se otka`uva od ovoj ogromen tro{ok, bidej}i smeta deka na toj na~in gi promovira i gi za{tituva posebnite identiteti na sekoja gru-pa. Svedoci sme na toa deka vo poslednite nekolku godini dojde do „o`ivuvawe” na ve}e zaboraveniot irski jazik.

10

ZABLUDA

Evropskata ekonomija ne e vode~ka vo svetot i

nema potreba da i se pridru`ime.

VISTINAEU denes e najgolem trgovski i ekonomski blok vo svetot i pretstavuva okolu edna tretina od globalnata ekonomi-ja. Evroto e vtora po ja~ina valuta vo svetot. Isto taka, Evropskata unija si postavi cel da stane najkonkurent-ska ekonomija vo svetot (Lisabonska strategija) i site sredstva vo buxetskata ramka 2007–2013 se naso~eni kon ispolnuvawe na taa cel. Zo{to? Sosema svesna za toa deka `iveeme vo erata na globa lizacijata, Evrop-skata unija razvila svoj model na odgovor na globa li-zacijata, koj e solidaren i pravi~en. Isprepletenosta i me|uzavisnosta {to gi nametnuva globalizacijata gi nateraa site dr`avi vo svetot da se „grupiraat” po edna ili po druga osnova, vo soglasnost so nivnite vrednos-ni sistemi. Po taa logika, i nie treba da odlu~ime vo koj „klub” najdobro }e gi ostvarime svoite celi, za{to e pove}e od jasno deka ve}e ne se mo`e „sam”.

11

ZABLUDA

VISTINA

Makedonskiot zelen~uk nema da mo`e da se prodava na evropskite pazari dokolku

ne gi zadovoli standardite za oblikot.

Ne se site krastavici vo EU pravi, nitu pak postoi idealna forma koja{to treba da ja zadovoluvaat domatite za da bidat prodavani na evropskiot pazar. Postojat samo pravila za kvalitet koi{to treba da gi ispolnuvaat proizvodite {to se prodavaat na evrop-skiot pazar. Toa se pravi, pred s# , za da se za{titi kupuva~ot. Taka, ovo{jeto – seedno dali e organsko ili ne – treba da postigne odreden stepen na zrelost za da gi zadovoli standardite. Ako proizvodite se plasiraat na po{irokiot pazar na EU, }e mora da se primenuvaat postrogi, no i pobezbedni standardi. Evropskiot pazar osobeno gi ceni kvalitetnite i prepoznatlivi doma{ni proizvodi.

12

ZABLUDA

Po vlezot vo EU }e se zabrani pe~eweto doma{na rakija.

Gra|anite koi }e sakaat da proizveduvaat doma{na rakija za proda`ba prvenstveno mora da go prispo-sobat proizvodstvoto spored makedonskoto zakono-davstvo, koe isto taka sodr`i strogi propisi za jas-no ozna~uvawe na alkoholnite pijalaci. Propisite na EU ne go reguliraat direktno proizvodstvoto na alkoholni pijalaci za sopstveni potrebi. No, koga stanuva zbor za za{titata na potro{uva~ite i za za{titata na zdravjeto, evropskite propisi se mnogu postrogi. Tradicionalnoto pe~ewe rakija za sopstve-ni potrebi, se razbira, nema da bide zagrozeno.

VISTINA

13

ZABLUDA

VISTINA

EU }e go zabrani obi~ajot na kolewe na dobitokot vo doma{ni uslovi.

Po vlezot vo EU i natamu }e mo`e da se praktikuva obi~ajot na kolewe na dobitokot vo doma{ni uslovi. Isto taka, nema da se zabrani nitu proizvodstvoto na proizvodi od meso (kolbasi, suxuk, ximirinki itn.) vo doma{ni uslovi, dokolku e za sopstveni potrebi. Me|utoa, mesoto koe e nameneto za pazarot (za me-sarnici, prodavnici i pazari) }e mora da poteknuva od klanici i od objekti za prerabotka na meso koi rabotat vo soglasnost so propisite na EU vo pogled na higienata, za{titata na potro{uva~ite i zdrav-jeto i blagosostojbata na `ivotnite. Propisite na EU {to go reguliraat koleweto na dobitokot se mnogu precizni i ne dozvoluvaat ma~ewe na `ivotnite.

14

ZABLUDA

Briselskata birokratija e naduena i najgolem del od evropskite pari

se tro{i na nea.

15

VISTINAVo instituciite na EU rabotat samo okolu 30.000 viso-kokvalifikuvani profesionalci, {to e mnogu pomalku od nacionalnite administracii, pa duri i od lokalnite vlasti na nekoi dr`avi. Samo 6% od buxetot na EU se ko-ristat za vrabotenite i za administrativnite tro{oci ili, poinaku ka`ano, site evropski institucii „~inat” 5,5 evro centi za sekoe potro{eno evro od EU buxetot. Za ilustracija, buxetot na EU sekoj evropski gra|anin go ~ini okolu € 235 godi{no, za razlika od buxetot na Makedonija koj sekoj makedonski gra|anin go ~ini okolu € 1.330 godi{no, odnosno re~isi 5 prose~ni plati. So preostanatite 95% od sredstvata se finansiraat raz-novidni aktivnosti vo dr`avite-~lenki, na primer vo zemjodelstvoto, obrazovanieto, kulturata, infrastruk-turata, vrabotuvaweto i socijalnata za{tita, za{titata na `ivotnata sredina itn.

ZABLUDA

Evropskiot buxet e vre}a bez dno i se tro{i bez kontrola.

VISTINAEU buxetot e generalno mnogu pomal otkolku {to se misli deka e, a se polni od pove}e izvori (procent od bruto-nacionalniot prihod, procent od DDV i od carinskite dava~ki). So 80% od buxetskite rashodi upravuvaat samite dr`avi-~lenki na EU, a ne evropskite institucii. Imeno, nacionalnite, regionalnite i lokalnite tela vo dr`avite-~lenki sami biraat proekti i korisnici na sredstvata i mora da se gri`at za toa parite da se upotrebuvaat namen-ski, dodeka Evropskata komisija go implementira buxetot. Evropskiot parlament i Sovetot na ministrite sekoja go-dina dobivaat vnatre{ni revizorski izve{tai od Komisi-jata i posebni nadvore{ni revizorski izve{tai od Evrop-skiot sud na revizorite za toa kako se tro{eni evropskite pari. Na toj na~in se sproveduva kontrola na tro{eweto na buxetot na EU. Pokraj toa, evropskiot buxet se prog ramira podolgoro~no, a ne na godi{na osnova, so {to nenamensko-to tro{ewe na sredstvata stanuva prakti~no nevozmo`no.

16

ZABLUDA

VISTINA

EU instituciite se premnogu mo}ni i nedemokratski i rabotat vo interes na

golemite dr`avi-~lenki.

Zaradi obezbeduvawe na pogolema demokratija vo EU, vo 1979 godina se vovedeni direktni izbori za Evropskiot parlament, koj gi {titi interesite na gra|anite na EU. Sovetot na EU, od druga strana, gi zastapuva nacional-nite interesi na dr`avite-~lenki, dodeka Evropskata komisija gi {titi evropskite interesi. Za svojata rabota, Evropskata komisija odgovara pred Evropskiot parlament, so {to e obezbedena demokratska kontrola. Se primenuva i t.n. princip na supsidijarnost {to re-alno zna~i deka problemite se re{avaat na najniskoto mo`no nivo na vlast (lokalno, regionalno, nacionalno ili na nivo na EU), vodej}i smetka za toa na koe nivo mo`e da se postignat najdobri i najbrzi rezultati. S# po~esto dr`avite-~lenki re{avaweto na konkretnite problemi go prenesuvaat na evropsko nivo.

17

ZABLUDA

Makedonskite stopanstvenici nema da ja izdr`at konkurencijata

na pazarot vo EU.

VISTINANa pazarot vo EU, stopanstvenicite od site dr`avi-~lenki na EU se natprevaruvaat pod isti uslovi. Poradi zgolemenata konkurencija, pretprijatijata se prinude-ni da go moderniziraat svoeto rabotewe, da vlo`uvaat vo razvojot i vo ~ove~kite resursi. Evropskata unija gi poddr`uva nivnite obidi so pomo{ na najrazli~ni akcii i fondovi. Na toj na~in, tie ja zgolemuvaat svo-jata konkurentnost, kreiraat pove}e rabotni mesta i vlijaat vrz seop{tiot razvoj na svojata dr`ava, a so toa i na Evropskata unija. Vlezot vo EU zna~i pristap do pogolem pazar, novo znaewe, novi tehnologii, itn. Onie kompanii koi }e umeat da gi iskoristat ovie pred-nosti }e mo`at da se spravuvaat so konkurencijata na pazarot vo EU. Makedonskite stopanstvenici gi imaat na raspolagawe i IPA fondovite za blagovremeno da se prestrukturiraat i da mo`at da im konkuriraat na svoite evropski kolegi.

18

ZABLUDI I

VISTINI ZA

EVropSkATA

UNIjA

Republika Makedonija stekna status na dr`ava-kan didat vo 2005 godina, Ottoga{ pominaa pove} e od 3 godini a dr`avata se u{te nema otpo~nato pregovori za ~lenstvo.

Proektot „Akcija za Evropa” ima za cel da pridonese kon podigawe na javnata svest za va`nosta od zabrzuvawe na procesot na pristapuvawe na Republika Makedonija vo Evropskata unija.

Ovaa bro{ura treba da gi razbie zabludite za evropskite institucii, za procesot na pristapuvawe, za zaedni~kite politiki, za prednostite od pristapuvaweto i da im obezbedi na gra|anite to~ni informacii i pravilno postavuvawe na kocki~kite od slo`uvalkata nare~ena – Evropska unija.

Izdava:Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija

Za izdava~ot: Vladimir Mil~in, izvr{en direktor

Avtori: Makedonski centar za evropsko obrazovanie

Lektura:ABAKUS

Likovno-grafi~ko oblikuvawe:Brigada Dizajn

Pe~at:Skenpoint

Tira`: 4200 primeroci

CIP-Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski“, Skopje341.171(4-672EU) (035)ZABLUDI i vistini za Evropskata unija / Skopje: Fondacija Institut otvoreno op{testvo-Makedonija, 2009. – 18 str., : ilustr. : 20 sm.ISBN 978-9989-185-94-6a) Evropska unija – Prira~niciCOBISS.MK-ID 77743626