Srbija izmedjuistokai zapada2

Prevođenje – nezaobilazni korak na

putu k afirmaciji

manjih kulturnih prostora

na primeru srpskog i nemačkog jezika

Prof. dr Jelena Kostić-TomovićFilološki fakultet u Beogradu

Katedra za germanistiku

Srbija između Istoka i Zapada, Beograd, 27-29.09.2013.

2

Tok izlaganja

O aismetrični odnosi između kulturnih sredina i jezičkih zajednica;

O književni i neknjiževni tekstovi – implikacije za prevođenje;

O nedovoljna afirmisanost manjih kulturnih prostora i problem ekvivalencije – problem nulte ekvivalencije i problem nedovoljnosti ekvivalenta;

O primeri;

O implikacije za prevodilačku praksu i za nastavu prevođenja;


3

Asimetrija

Splet međuuslovljenosti:

O političke, ekonomske i vojne moći društveno-političke zajednice,

O veličine i dominantnosti kulturnog prostora i

O broja govornika i rasprostranjenosti jezika;

Asimetrija:

O veće ≠ bolje

O veće = bogatija ponuda?

O veće = prisutnost/uticaj/dominacija/hegemo-nija?

O veće = autocentričnost?


4

Kultura i prevođenje

Kulturni zaokret u prevođenju

(≈kraj 20. veka)

„...prevođenje nije putka manipulacija rečima i rečenicama, već uspostavljanje odnosa između složenih kultura.“

shvatanje prevođenja „ne samo kao čina asimilacije, nego i priznavanja razlike“

Mančić, A. (2004). O piscu i delu. U: Berman, A. (2004). Prevođenje i slovo ili konačište za

dalekog. Beograd: Rad.


5

Uspostavljanje odnosa između složenih kultura,

ali kako?

kontinuum

sakralizacija teksta ↔ „lepe nevernice“

doslovan prevod ↔ adaptacija

„den Leser zum Fremden bringen“↔

„das Fremde zum Leser bringen“


6

The only rule is that there are no rules.

Prevođenje vs. prevođenjâ

„Ne postoji Prevođenje (kako to postulira teorija prevođenja), nego bogata i razgranata mnogostrukost prevođenjâ, koja izmiče svakoj tipologiji...“

„To znači da ambicija traduktologije, ako ne leži u tome da izgradi opštu teoriju prevođenja (naprotiv, ona bi pre pokazala da takva teorija ne može postojati, jer je prostor prevođenja vavilonski, što znači dao dbacuje svaku totalizaciju), uprkos svemu tome jeste da razmišlja o sveukupnosti postojićih „oblika“ prevođenja.“

„Traduktologija, upravo zato što mora biti promišljanje i iskustvo, nije objektivna „disciplina“, nego misao-o-prevođenju.“

Berman, A. (2004). Prevođenje i slovo ili konačište za dalekog. Beograd: Rad.


7

A uz to još i...

„...iskušenje prevodioca je u tome što nikada ne može da izabere neko načelo a da ga već u sledećem trenutku ne prekrši, u tome što se stalno koleba, rastrzan između protivrečnih vernosti...“

Mančić, A. (2004). O piscu i delu. U: Berman, A. (2004). Prevođenje i slovo ili konačište za

dalekog. Beograd: Rad.


8

Šta sve utiče na prevodilački pristup?

O jezik-izvornik i jezik-cilj sa svim svojim karakteristikama i mogućnostima, nužnostima i ograničenjima koja iz tih karakteristika proističu,

O konceptualizacije fizičke i mentalne realnosti u jeziku-izvorniku i jeziku-cilju, njihove podudarnosti i nepodudarnosti,

O polazni tekst i njegove sveukupne jezičke, stilske i estetske karakteristike, posmatrane u kontekstu jezika-izvornika, tj. repertoara raspoloživih mogućnosti,

O prevodilačka tradicija i aktuelno shvatanje prevoda,

O prevodiočeva implicitna i eksplicitna teorija prevođenja,

O prevodiočevo shvatanje i ocena konkretnog polaznog teksta,

O autor polaznog teksta, njegovo shvatanje originala i njegova očekivanja od prevoda,

O praktični aspekti prevodilačkog rada;

Koller, W. (2001). Einführung in die Übersetzungswissenschaft. Wiebelsheim: Quelle

und Meyer.


9

Vrste tekstaFunkcije teksta –

klasifikacija

1. asertivna (informativna) funkcija,

2. direktivna (apelativna) funkcija,

3. komisivna (obligaciona) funkcija,

4. kontaktno-ekspresivna funkcija,

5. deklarativna funkcija i

6. estetska funkcija;

Brinker, K. (1992). Linguistische Textanalyse. Berlin: Erich Schmidt Verlag. /

Rolf, E. (1993). Die Funktion der Gebrauchstextsorten. Berlin: deGruyter.


10

Vrste tekstaVrste teksta – klasifikacija prema

funkcijiKLASA VRSTA TEKSTA FUNKCIJA, CILJ VRSTE TEKSTA

ASERTIVNE VRSTE

TEKSTA(pr. umrlice, disertacije,

bioskopski programi...)

informisanje adresata

DIREKTIVNE VRSTE

TEKSTA(pr. kućni red, carinski zakon...)

navođenje adresata na određeno

delanje

KOMISIVNE VRSTE

TEKSTA(pr. ponuda, ugovor o kupovini,

zakletva na vernost, trgovinski

ugovor...)

upoznavanje adresata sa budućim

ponašanjem emitenta, emitent se

obavezuje da će se u određenom

trenutku u budućnosti ponašati na

određeni način

EKSPRESIVNE VRSTE

TEKSTA(pr. čestitka, izvinjenje,

samokritika, protestna nota,

kompliment, pozdravi, izjave

saučešća...)

regulativno uticanje na emotivna

stanja, saniranje posledica

nepoželjnih promena i pokušaj

izazivanja poželjnih promena

DEKLARATIVNE

VRSTE TEKSTA(pr. dekret, sudska presuda,

akreditiv, smrtna presuda,

testament...)

kreiranje institucionalne realnosti

Rolf, E. (1993). Die Funktion der Gebrauchstextsorten. Berlin: deGruyter.

+ književni tekstovi


11

Adekvatnost prevoda

Zavisi od prevodilačke tradicije i aktuelnog shvatanja prevoda.

Aktuelno shvatanje:

„Das Hauptziel beim Übersetzen und der Übersetzer heute ist die Wirkungsäquivalenz. Das bedeutet, nicht nur das richtige Wort zu wählen, sondern schauen, dass Worte, Sätze, Gesamttexte auf den Leser der Übersetzung dieselbe Wirkung haben wie auf den Leser des Originals.“

Schmidt-Henkel, Hinrich (2001). Das literarische Übersetzen und der Berufsalltag des Literaturübersetzers. http://linguapolis.hu-berlin.de/germanopolis/erfahrungsberichte/631.html.


12

Književni vs neknjiževni tekstovi

„Richtig bzw. falsch gibt es auch bei Fachübersetzungen wie Montageanleitungen, Anwaltskorrespondenz etc. Richtig bzw. falsch gibt es auch bei Fachübersetzungen wie Montageanleitungen, Anwaltskorrespondenz etc. Die Kriterien "richtig" und "falsch" gibt es auch bei Literaturübersetzungen, aber da kommen ästhetische Kriterien hinzu, z. B. Klang und Rhythmus, nicht nur in der Lyrik, sondern auch in der erzählenden Prosa. Die Literatur arbeitet mit vielen weichen Faktoren, nicht nur mit Lexik und Grammatik, sondern mit Assoziationsräumen und emotionalen Qualitäten, die Literatur erst zu Literatur machen.“

„Das Schöne in der Literatur ist, dass man alles darf. Erst einmal dürfen die Autoren alles. Die Übersetzer dürfen auch alles, müssen aber sagen können, warum.“

Hinrich Schmidt-Henkel

Schmidt-Henkel, Hinrich (2001). Das literarische Übersetzen und der Berufsalltag des Literaturübersetzers.

http://linguapolis.hu-berlin.de/germanopolis/erfahrungsberichte/631.html.


13

Primeri

Asimetrija

Veća/dominantna kulturna sredina →

manja kulturna sredina

O kulturne specifičnosti pri prevođenju s nemačkog na srpski – primeri

Manja kulturna sredina →veća/dominantna kulturan

sredina

O kulturene specifičnosti pri prevođenju sa srpskog na nemački - primeri


14

Kulturna uslovljenost obrazaca

tekstualizacije


15

Nulta ekvivalencija


16

Problem nedovoljnosti ekvivalentanemački – srpski

O Bürgerversammlung – skupština građana

O „Pro Köln“ – „Za Keln“O Advent – predbožićno vremeO Bundeskanzleramt – Ured kancelara (=

kabinet saveznog premijera)O Kanzleramtsminister – šef Ureda

kancelara (= šef kabineta saveznog premijera)

O Russlanddeutsche – pripadnik nemačke manjine u nekadašnjem SSSR-u

O vorzeitige Scheidung – prevremeni razvod

O Muslimtest – test za muslimaneO O. Schily, C. Roth, C. Özdemir – Oto Šili, Klaudija Rot, Džem Ezdemir itd.


17

Problem nedovoljnosti ekvivalenta


18

„Problematični“ ekvivalenti

Na primer usled:O razlike između semema kod

polisemantičnih ekvivalenata,O različita osnovna semema kod

polisemantičnih ekvivalenata,O različita unutarnja struktura

semema,O razlike u konotaciji itd.

O despot – der DespotO Švaba – der SchwabeO švapski – schwäbisch O osnovna škola – die Grundschule O Nemac – der Deutsche itd.


19

ZaključakO nedovoljno znanje jezika –

nedostatak svesti o različitosti obrazaca tekstualizacije,

O nedovoljna suverenost prevodioca – nedostatak svesti o kulturnim specifičnostima i strah od prevodilačkih intervencija,

O učenje jezika samo kroz nastavu, bez „prirodnog“ kontakta s jeizičkom sredinom – uverenost u nedozvoljenost prevodilačkih intervencija itd.

NEOPHODNOST SENZIBILIZACIJE (BUDUĆIH)

PREVODILACA


20

Hvala na pažnji.

Education

Srbija izmedjuistokai zapada2