»Mladi za napredek Maribora 2016«

33. srečanje

Tok tok - lahko vstopim?

Raziskovalno področje: PROIZVODNO-TEHNIČNO

Inovacijski predlog

Maribor, februar 2016

2

KAZALO

VSEBINA

Kazalo ................................................................................................................................ 2

Povzetek ........................................................................................................................... 4

Zahvala .............................................................................................................................. 5

1 Uvod .......................................................................................................................... 6

2 Teoretske osnove ...................................................................................................... 6

2.1 Elektronska ključavnica ...................................................................................... 6

2.2 Raspberry Pi ....................................................................................................... 7

2.3 Python ................................................................................................................ 7

2.4 Google Apps Script ............................................................................................. 8

2.5 Relejsko stikalo .................................................................................................. 8

2.6 Podatkovna baza ................................................................................................ 9

2.7 Princip odjemalec - strežnik ............................................................................... 9

2.8 RFID .................................................................................................................. 10

3 Metodologija dela ................................................................................................... 11

3.1 Shema delovanja .............................................................................................. 11

3.2 Napajanje ......................................................................................................... 12

3.3 Elektronsko vezje ............................................................................................. 14

3.4 Odjemalec ........................................................................................................ 15

3.5 Strežnik ............................................................................................................ 17

4 Rezultat ................................................................................................................... 20

5 Družbena odgovornost ............................................................................................ 21

6 Zaključek .................................................................................................................. 22

3

7 Viri ........................................................................................................................... 23

8 Kazalo slik in tabel ................................................................................................... 25

4

POVZETEK

Zaradi zapletov ob vstopu v učilnico za tehniko in tehnologijo smo se odločili, da bomo

olajšali dostop z elektronsko ključavnico in RFID tehnologijo. Najprej smo se lotili pisanja

programa v Pythonu. Raspberry Pi smo povezali z RFID čitalcem in eksperimentalno

ploščo, na kateri smo preizkušali naše elektronsko vezje. Nato smo se lotili priprave

Googlove preglednice in pisanja skripte v Google Apps Scriptu. Ko smo to zaključili, smo

sistem priključili na ATX napajalnik, nanj pa elektronsko ključavnico. Raspberry Pi, RFID

čitalec in končano elektronsko vezje smo pritrdili v ohišje, v katerega smo prej izvrtali

luknje za LED diodi in lučke na RFID čitalcu. Elektronko ključavnico smo namestili na

podboj vrat in preizkusili sistem. S tem projektom smo pomagali šoli, osebju na šoli ter

učencem. Dvignili smo nivo varnosti in poskrbeli za evidenco vstopov v učilnico.

5

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila najinemu mentorju za vso pomoč, navodila in spodbudo ob delu.

Zahvaljujeva se tudi vodstvu šole za kritje finančnih stroškov za vso opremo in g. hišniku

za pomoč pri vgradnji ključavnice.

6

1 UVOD

Ob vstopu v učilnico za tehniko in tehnologijo pogosto nastajajo zapleti, saj ima le

peščica osebja ključ, ki odklepa vrata. Odločili smo se, da bomo s pomočjo Raspberry Pi-

ja, Googlove preglednice in skripte, programa v Pythonu ter elektronskega vezja krmilili

električno ključavnico, ki jo bomo lahko odklepali z RFID obeski, ki jih bo prečital RFID

čitalec ob ključavnici. Uporabili bomo obeske, ki jih učenci in učitelji že uporabljajo za

evidenco prehrane in učitelji za evidenco delovnega časa. Izdelali bomo tudi preprosto

spletno aplikacijo, preko katere bo Raspberry Pi preverjal, ali imajo posamezniki

dovoljenje za vstop ter beležil vstope. Preko spletne aplikacije bo učitelj učencem dovolil

ali onemogočil vstop ter bo imel popoln pregled nad vsemi, ki so vstopili in tistimi, ki so

želeli vstopiti, vendar so bili zavrnjeni.

2 TEORETSKE OSNOVE

2.1 Elektronska ključavnica

Elektronska ključavnica je podobna navadni, le da jo lahko odpremo tudi z dovodom

električnega toka vanjo. Dovod električnega toka lahko krmilimo tako, da se ob

določenem dejanju (v našem primeru, da ko se približa ključek, ki ima dovoljenje za

vstop) odpre.

Elektronsko ključavnico namestimo v podboj ob kljuki, tako da se ključavnica vanj

zatakne. Kljuka na vratih mora biti slepa, saj je drugače sistem nepotreben.

Elektronsko ključavnico priključimo na 12 V izmeničnega ali enosmernega toka. Ko je

krog sklenjen, se ključavnica odklene in obratno.

Fotografija 1: Elektronska ključavnica s strani

Fotografija 2: Del ključavnice, ki odlkepa in zaklepa vrata

7

2.2 Raspberry Pi

Raziskovalci iz angleške univerze Cambridge so imeli idejo o majhnem in poceni

računalniku za otroke, ko so opazili upad znanja in spretnosti programiranja pri

študentih. Ker so otroci začeli na računalnike gledati drugače, zaradi cene (starši namreč

svojim otrokom ne bi kupili tako dragih računalnikov za programiranje), je navedena

štiričlanska ekipa (Eben Upton, Rob Mullins, Jack Lang in Alan Mycroft) med letoma 2006

in 2008 naredila nekaj prototipov, ki so sedaj združeni v Raspberry Pi. V letu 2008 so

procesorji za mobilne telefone postali cenovno ugodni in dovolj močni za zagotavljanje

predvajanja visokokakovostnih posnetkov. Pomislili so, da bi bilo to mogoče tisto, saj

vendarle vsi otroci z računalnikom ne bi programirali, kot je bilo mišljeno v samem

začetku. Videti je bilo, da bi projekt vendarle lahko uspel. Ekipo je zapustil en izmed

članov (Eben Upton), pridružila pa sta se jim dva nova (Pet Lomas in David Braben), da

bi ustvarili Raspberry Pi. Tri leta pozneje se je začela množična proizvodnja modela B.

Celoten postopek je potekal preko pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjata z elektroniko,

element 14/Premier Farnell in RS Electronics, po letu dni pa je bilo prodanih več kot

milijon kosov te naprave. Fundacija ima veliko željo podpreti in pomagati celotni

izobraževalni skupnosti. Bili so veseli in malo začudeni, saj so prejeli veliko število

povpraševanj od agencij in ljudi iz oddaljenih držav. To jih je vznemirilo, saj so si sami

zadali drugačen cilj, kot le proizvajanje naprav ter prodajo, ki nima povezave z

izobraževanjem. Prekiniti želijo s tem, da je za računalnik potrebno zapraviti več sto

evrov, medtem ko družine nimajo možnosti uporabe interneta. Hočejo imeti tudi

računalnik, ki bo dovolj dober za otroke, veselo pa zrejo v prihodnost skladišča. (1)

2.3 Python

Python je prenosljiv, interaktiven, objektno usmerjen skriptni programski jezik, katerega

ukazi se med izvajanjem programa tolmačijo v strojni jezik. Vgrajenih ima veliko

smiselnih lastnosti drugih modernih programskih jezikov. Je primeren jezik za začetnike,

saj je enostaven, prijazen pri pisanju daljših kod, skripta je lahko berljiva, saj je format

kode enostaven, pregleden in značilen samo za Python. (2)

8

Jezik se je začel razvijati leta 1989. Snoval ga je Guido Van Rossum na Nizozemskem. Ime

je dobil po priljubljeni angleški televizijski nanizanki Leteči cirkus Montyja Pythona

(Monthy Python's Flying Circus). 16. oktobra 2000 je bil ustvarjen Python 2.0, ki je

vseboval veliko novih lastnosti in podporo za Unicode. 3. decembra 2008 je izšel Python

3.0. Uporabljajo ga tudi večja podjetja kot so Google, Yahoo!, CERN in NASA. Python se

uporablja na področju umetne inteligence in za obdelavo naravnega jezika. Uporablja ga

tudi mikroprocesor Raspberry Pi. (3)

Python je enostavno razširljiv preko modulov napisanih v C ali C ++ in ga je mogoče

vgraditi tudi v druge aplikacije, kot na primer knjižnico. Lahko se izvaja na UNIX,

Machintosh in DOS napravah. V primerjavi z drugimi programskimi jeziki je kodo v

Pythonu lažje pisati, brati in vzdrževati. Jezik prihaja z razhroščevalnikom, ki ga v celoti

poganja sam Python, nekaj okenskimi vmesniki, prefinjenim načinom urejanja GNU

Emacs in z veliko primeri ter predstavitvami. Python vsebuje značilne aritmetične

operaterje (seštevanje, odštevanje, množenja, deljenje, modulo). Poleg tega vsebuje še

simbola ** za potenciranje in @ za matrično množenje. (4)

2.4 Google Apps Script

Google Apps Script je programski jezik, ki temelji na JavaScriptu. Programerjem

omogoča vstavljanje dodatkov in razširitev v Googlove dokumente, preglednice, Drive,

stike, koledarje, zemljevide ... Vse skripte se izvajajo na Googlovih strežnikih. Prinaša

enostaven način za avtomatiziranje dejanj znotraj Googlovih aplikacij ali tretjih strani.

2.5 Relejsko stikalo

Relejsko stikalo ali rele je stikalo, ki ga v celoti upravlja elektrika. Večina jih uporablja

elektromagnet, ki mehansko upravlja stikalo, vendar se uporabljajo tudi druga načela,

kot je SSR (solid-state relay). Relejsko stikalo se uporablja, ko želimo z nižjo napetostjo

nadzorovati električni krog z visoko napetostjo ali ko želimo nadzorovati več električnih

krogov z enim samim signalom. Solid state releji ne vsebujejo premičnih delov, temveč

nadzorujejo krog z polprevodno napravo. Nekateri releji se uporabljajo tudi za

9

preprečevanje kratkih stikov in preobremenitve. Sestavni deli elektromagnetnega releja

so kotev, elektromagnetna tuljava in stikalo. Ko skozi tuljavo steče električni tok se

ustvari elektromagnetno polje, ki premakne kotev in ta premakne stikala, ki sklenejo ali

prekinejo električni krog. (5)

2.6 Podatkovna baza

Podatkovna baza (podatkovna zbirka) je sklop zbirke dokumentov, ki so tematsko

povezani s sistemom za razvrščanje dokumentov. Je neke vrste knjižnica, vendar v

vsakodnevnem pogovoru pomeni računalniški sistem za shranjevanje podatkov.

Poznamo več vrst podatkovnih baz. Razdelimo jih na: hierarhične, mrežne, relacijske in

objektne. (6)

2.7 Princip odjemalec-strežnik

Princip odjemalec-strežnik je razdeljena aplikacijska struktura, ki porazdeli delovno

obremenitev med strežnik in odjemalca. Med seboj komunicirata preko računalniškega

omrežja. Odjemalec strežniku pošlje podatke v obliki zahtevka, strežnik pa nato vrne

podatke odjemalcu v obliki odgovora. Za delovanje potrebujeta skupni dogovor o obliki

podatkov, ki jih izmenjujeta. Ta je določen kot "communication protocol". Za dodatno

formalizacijo podatkov lahko strežnik izvaja API (application programming interface).

API je niz rutin, protokolov in orodij za gradnjo programskih aplikacij. Za preprečevanje

dostopa do vsebin, so na strežniku določene omejitve, do katerih vsebin lahko

odjemalec dostopa. Ta princip uporabljajo računalniške aplikacije kot so e-pošta,

omrežni tisk in svetovni splet. (7)

10

2.8 RFID

Radio frekvenčna identifikacija (RFID) je tehnologija za prenos podatkov med čitalcem in

elektronsko značko. Prvič je bila omenjena leta 1948. Elektronska značka vsebuje

procesor, ki procesira podatke, in anteno, oddaja radijske signale. Sprejema jih RFID

čitalec. Značke delimo glede na način napajanja ter način prenosa podatkov:

1. Aktivni RFID vsebuje baterijo, ki poganja oddajnik. Je dražji od ostalih, vendar ima

večjo moč, daljši domet in bolj zanesljivo delovanje v neprijaznem okolju.

2. Pasivni RFID dobi energijo za delovanje v signalu, ki doseže anteno. Je cenejši in ima

kratek domet.

3. Elektromagnetni RFID komunicira z uporabo elektromagnetnih valov. Čitalec

sprejema signal na principu modulacijskega odboja.

4. Indukcijski RFID za delovanje uporablja princip magnetne indukcije. Vsebuje še 2

tuljavi, ki z uporabo bremenske modulacije pošljeta podatke čitalcu. (8)

11

3 METODOLOGIJA DELA

3.1 Shema delovanja

Vse se začne, ko oseba prisloni RFID ključek k čitalcu kartic. Čitalec pošlje preko USB

kabla Raspberry Pi-ju kodo ključka. Program na Raspberry Pi-ju preko spleta pošlje

zahtevo za dovoljenje Googlovi preglednici. Skripta v Googlovi preglednici pošlje

odgovor o dovoljenju nazaj Raspberry Pi-ju, ta pa nato po dovoljenju odpre elektronsko

ključavnico. Skripta v drugem listu Googlove preglednice beleži vsak poskus vstopa, zato

vedno vemo kdaj in kdo je poskušal in kdaj in kdo je prišel v sobo.

Shema 1: Prikaz deljenja podatkov med posameznimi napravami

12

3.2 Napajanje

Za napajanje Raspberry Pi-ja in ključavnice smo uporabili star računalniški ATX

napajalnik. Napajalnik je priključen v električno omrežje (230 V izmeničnega toka).

Za zagon napajalnika smo spojili PS_ON# kabel (zelena) in GROUND kabel (črna):

Fotografija 3: Napajalnik pred združevanjem zelenega in črnega kabla

Fotografija 4: Napajalnik po združenju zelenega in črnega kabla

Priklopili smo Rasberry Pi tako, da smo spojili +5 V kabel (rdeča) in GROUND (črna) z

micro USB priključkom:

Fotografija 5: ATX napajalnik in micro USB kabel pred spojitvijo kablov

Fotografija 6: Napajalnik in Raspberry Pi po spojitvi z micro USB kablom

13

Za napajanje elektronske ključavnice smo +12 V kabel (rumena) preko elektronskega

vezja z relejskim stikalom, ki ga upravlja Raspberry Pi, povezali GROUND kabel (črna):

Fotografija 7: Rumeni kabel pred spojitvijo s priključkom elektronske ključavnice

Fotografija 8: Oba kabla po spojitvi s priključkoma

Fotografija 9: Kabla povezana z elektronsko ključavnico

14

3.3 Elektronsko vezje

Preden smo povezali Raspberry Pi s ključavnico smo imeli na izhodih samo rdečo in

zeleno diodo. Narisali smo načrt in ga prenesli na testno ploščico. Elektronsko vezje smo

povezali na standardni komunikacijski vmesnik na Raspberry Pi-ju (GPIO).

Shema 2: Povezava rdeče in zelene LED diode z Raspberry Pi-jem

Fotografija 10: Osnovno vezje na testni ploščici

Potem smo nadgradili vezje tako, da smo ga preko relejskega stikala povezali z

električnim krogom, ki odpira in zapira elektronsko ključavnico. V primeru, da se prižge

zelena LED dioda, steče tudi 5 V iz GPIO 2 v relejsko stikalo, ki sklene električni krog in

odklene elektronsko ključavnico. Ker podatkovna priključka GPIO 7 in GPIO 11 oddajata

le 3,3 V signal, smo ga morali predhodno ojačati s tranzistorjem in 5 V napetostjo iz

priključka GPIO 2.

Shema 3: Priklop električne ključavnice na Raspberry Pi.

15

3.4 Odjemalec

Na Raspberry Pi-ju se izvaja program v Pythonu, ki preko USB kabla dobi kodo od RFID

čitalca in pošlje zahtevo na strežnik. Za odgovor dobi »Da« ali »Ne« in glede na to pošlje

signal na GPIO 7 oz. GPIO 11 na standardnem komunikacijskem vmesniku, kamor je

priklopljeno elektronsko vezje iz prejšnjega poglavja. URL naslov preglednice je zaradi

varnosti cenzuriran.

16

Zaslonska slika 1: Skripta na Rasberry Pi-ju v programskem jeziku Python

17

3.5 Strežnik

Strežnik je v našem primeru skripta v Googlovih preglednicah, shranjena v Google Drive

in dana v skupno rabo z osebami, ki so odgovorne za dostop do učilnice.

V prvem delovnem listu preglednice so ID-ji ključkov, imena učencev in ali imajo ti vstop

v učilnico. Zaradi varnosti so ID-ji ključkov in imena učencev spremenjena.

Zaslonska slika 2: Seznam učencev v Googlovi preglednici

18

V drugi delovni list preglednice se zapisuje, kdo je približal svoj RFID ključek čitalcu, kdaj

in ali je lahko vstopil. Tabela se sproti posodablja ob vsakem novem obisku.

Zaslonska slika 3: Preglednica s poročilom o vstopih

V Google Apps Script smo zapisali skripto, ki smo jo uvedli kot spletno aplikacijo. Ob

prejeti zahtevi programa na Raspberry Pi-ju kot parameter prejme ID obeska, ga preveri

v prvi preglednici, zapiše obisk v drugo preglednico in vrne odgovor skripti na Raspberry

Pi-ju. URL naslov preglednice je zaradi varnosti cenzuriran.

19

Zaslonska slika 4: Google Apps skripta, ki upravlja spletno aplikacijo ter ureja tabelo

20

4 REZULTAT

S pomočjo orodij, ki jih imamo na šoli, in lastnega znanja smo sestavili sistem za nadzor

dostopa, ki temelji na odprtokodni programski opremi in brezplačnih spletnih storitvah

ter lahko dostopni in poceni strojni opremi.

Tabela 1: Kosovnica

Zap. št. Količina Opis Cena

1. 1 Elektronska ključavnica 12 V 170 mA AC/DC 28,45 €

2. 1 Raspberry Pi model B 32,03 €

3. 1 Micro SD kartica 8 GB 4,20 €

1. 1 Plošča za elektronsko vezje 10x16 4,50 €

4. 1 Rele 5 V 2,54 €

2. 2 Upornik 1 kΩ 0,08 €

3. 1 NPN Tranzistor 0,06 €

4. 1 LED dioda zelena 0,10 €

5. 1 LED dioda rdeča 0,10 €

6. 2 Ohišje za LED diodo 2,02 €

7. 1 ATX napajalnik Rezervni del

8. 1 RFID čitalec Rezervni del

9. 1 Ohišje 7,02 €

10. 400 RFID obeski (ključki) Že obstoječi

Seznam uporabljene programske opreme:

Operacijski sistem Raspbian (9)

Programski jezik Python

Knjižnica Requests za Python (10)

Google Preglednice in Google Script

21

RFID čitalec, Raspberry Pi in elektronsko vezje smo dali v plastično ohišje, v katerega smo

zvrtali luknje in nanj nalepili nalepke. Namestili smo ga na steno ob kljuko vrat v učilnico

za tehniko in tehnologijo.

Fotografija 11: Ohišje za Raspberry Pi, čitalec in elektronsko vezje

5 DRUŽBENA ODGOVORNOST

S tem izdelkom osebje šole ne bo potrebovalo stalno spremljati vhodnih vrat v učilnico,

saj bodo imeli na voljo poročilo o vstopih v Googlovi preglednici. Vstop v učilnico bo s

tem olajšan in veliko bolj praktičen. Učitelji ne bodo več posojali svojih ključev učencem,

da bi lahko vstopali v učilnico, ampak jim bodo samo odobrili dostop v Googlovi

preglednici. Učenci, ki bodo tam imeli pouk tehnike in tehnologije ali drugega predmeta,

bodo lahko vstopili v učilnico tudi, če bo njihov učitelj takrat zaseden. Takšen izdelek se

lahko uporabi tudi v drugih učilnicah ali na glavnem vhodu za lažje potrjevanje

prisotnosti učencev. Lahko bi se uporabil tudi na delovnih mestih ali v drugih ustanovah.

22

6 ZAKLJUČEK

Ob delu smo dosegli vse zastavljene cilje, zato nam je uspelo narediti vse, kar smo

zapisali novembra v najavi. Ves čas smo razmišljali tudi o idejah za izboljšave, vendar do

konca nismo mogli predvideti, kako se bo sistem obnašal, ko bo nameščen na vrata. Ko

bo sistem že nekaj časa v uporabi, bomo o idejah znova pričeli razmišljati.

Če bi želeli izboljšati sistem, da bi ga lahko uporabili še drugje, bi morali prilagoditi

Googlove preglednice, tako da bi bile lažje dostopne. Lahko bi ustvarili mobilno

aplikacijo, tako da bi lahko učitelji dostopali do preglednice preko mobilnega telefona ali

druge naprave in odpirali vrata tudi na daljavo. Lahko bi povezali preglednico z

eAsistentom (spletno aplikacijo za evidenco prisotnosti pri pouku, beleženje ocen in

komuniciranje s starši ali skrbniki učencev), tako da bi lahko vstopali v učilnico samo, če

se ujema z učno uro, ki jo imamo trenutno na urniku.

Ob projektni nalogi smo se naučili uporabe Raspberry Pi-ja, spoznali osnove

programiranja v Pythonu in Google Apps Scriptu, nadgradili smo znanje elektrotehnike

in programiranja, spoznali baze podatkov in druge tehnologije ter nove komponente

elektronskih vezij.

23

7 VIRI

1. O Raspberry Pi. Slo-pi. [Elektronski] [Navedeno: 09. 02 2016.] https://slo-pi.com/o-

raspberry-pi.

2. Na kratko o programskem jeziku Python. Univerza v Mariboru. [Elektronski]

[Navedeno: 30. 1 2016.] http://student.pfmb.uni-mb.si/~hoslovnik/prva_stran.htm.

3. Python (programming language). Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 31. 1 2016.]

https://en.wikipedia.org/wiki/Python_(programming_language).

4. Python for Unix/C Programmers Copyright 1993 Guido van Rossum 1 (1993).

Citerseex. [Elektronski] [Navedeno: 29. 1. 2016.]

http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.38.2023.

5. Relay. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 3. 2. 2016.]

https://en.wikipedia.org/wiki/Relay.

6. Google Apps Script. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 09. 2. 2016.]

https://en.wikipedia.org/wiki/Google_Apps_Script.

7. Client-server model. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 9. 2. 2016.]

https://en.wikipedia.org/wiki/Client%E2%80%93server_model.

8. Radiofrekvenčna indentifikacija. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 9. 2. 2016.]

https://sl.wikipedia.org/wiki/Radiofrekven%C4%8Dna_identifikacija.

9. Raspbian. Raspberry Pi. [Elektronski] [Navedeno: 10. 2. 2016.]

https://www.raspberrypi.org/downloads/raspbian/.

10. Requests. Quick start. [Elektronski] [Navedeno: 10. 2. 2016.] http://docs.python-

requests.org/en/latest/user/quickstart/.

11. Python (programski jezik). Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 28. 1. 2016.]

https://sl.wikipedia.org/wiki/Python_%28programski_jezik%29.

24

12. Podatkovna zbirka. Wikipedia. [Elektronski] [Navedeno: 10. 2. 2016.]

https://sl.wikipedia.org/wiki/Podatkovna_zbirka.

25

8 KAZALO SLIK IN TABEL

Fotografija 1: Elektronska ključavnica s strani ................................................................. 6

Fotografija 2: Del ključavnice, ki odlkepa in zaklepa vrata ............................................... 6

Fotografija 3: Napajalnik pred združevanjem zelenega in črnega kabla ....................... 12

Fotografija 4: Napajalnik po združenju zelenega in črnega kabla .................................. 12

Fotografija 3: ATX napajalnik in micro USB kabel pred spojitvijo kablov ....................... 12

Fotografija 4: Napajalnik in Raspberry Pi po spojitvi z micro USB kablom .................... 12

Fotografija 5: rumeni kabel pred spojitvijo s priključkom elektronske ključavnice ....... 13

Fotografija 6: oba kabla po spojitvi s priključkoma ........................................................ 13

Fotografija 7: Kabla povezana z elektronsko ključavnico ............................................... 13

Fotografija 8: Postavitev na testi ploščici ....................................................................... 14

Fotografija 9: Ohišje za Raspberry Pi, čitalec in elektronsko vezje. ............................... 21

Shema 1: Prikaz deljenja podatkov med posameznimi napravami ................................ 11

Shema 2: Povezava rdeče in zelene LED diode z Raspberry Pi-jem ............................... 14

Shema 3: Priklop električne ključavnice na Raspberry Pi ............................................... 14

Zaslonska slika 1: Skripta na Rasberry Pi-ju v programskem jeziku Python ................... 16

Zaslonska slika 2: Seznam učencev v Googlovi preglednici ............................................ 17

Zaslonska slika 3: Preglednica s poročilom o vstopih ..................................................... 18

Zaslonska slika 4: Google Apps skripta, ki upravlja spletno aplikacijo ter ureja tabelo . 19

Tabela 1: Kosovnica ........................................................................................................ 20