Perutninarr e v i j a z a z a p o s l e n e v p e r u t n i n i p t u j | l e t n i k x v i | t e v i l k a 1 | m a r e c 2 0 1 7

Potrebno je odpirati oi, razlagati razlike

POPOLDAN SMO TUDI MI KUPCI -

ZA ZDRAVJE GRE!

Intervju s predsednikom uprave

VSEB INA TEV ILKE

REVIJA ZA ZAPOSLENE V PERUTNINI PTUJPerutninar, letnik xvi, tevilka 1, marec 2017 | izdajatelj: Perutnina Ptuj d.d., | Potreva ulica 10, 2250 Ptuj | Urednitvo: Perutnina Ptuj d.d., Korporativno komuniciranje revija Perutninar, Potreva ulica 10, 2250 Ptuj; e-mail: perutninar@perutnina.eu | Uredniki odbor: Barbara Stopinek, Brigita Selinek, vlasta Jeza, Suzana Petek, Alenka Brglez, Nataa egula Oblikovanje: Sans, Andrej Knez s.p. | Tisk: Eurograf d.o.o. velenje | Naklada: 2.700 kos. Perutninar je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno tevilko 1392.

V lastni bioplinarni ustvarimo 8 GWh elektrine energije, e enkrat toliko toplote ter tekoe in trdno organsko gnojilo.

8 GWh

Nova mini Poli hrenovka.

Manja, a enako velika!

NIKOLI JI NE RECITE HRENOVKA!PO NJIH NAS POZNAJO

Blagovna znamka Poli je naa najbolj popularna blagovna znamka.

8

Precizno poljedelstvoAKTUALNO

Pridelava kvalitetne in varne hrane se zane na poljih.

7

Aikido je moj nain ivljenjaNAI SODELAVCI

Tokrat predstavljamo naega sodelavca Bruna Krajnca z zanimivim hobijem. 21

Vadba v vodiVARNI IN ZDRAVI

Vadba v vodi je primerna za vsakogar, ne glede na starost in telesno pripravljenost.

24

Nartujemo, da bo v prihodnjih treh letih okoli 50 odstotkov reje organizirane po standardu piancem prijazna reja.

50 % PPR

Perutninar | 1 UVODNIK

Bodimo zgled otrokom!

poveanje EBITDA v letu 2016 je rezultat ukrepov za znievanje strokov tako surovin kot tudi procesnih strokov ter strukturnih sprememb v prodajnem asortimentu.

Leto jubilejev v ptujski kleti. Najstareje slovensko vino Zlata trta iz leta 1917 praznuje 100 let, Haloan 55 let, Pullus in Pinky Chick pa 10 let razveseljevanja ljubiteljev kakovostnih slovenskih vin.

24,5

100, 55 in 2 10

N enehna tekma s asom, natrpani urniki, tevilne obveznosti v delovnem in zasebnem ivljenju, premalo gibanja, neuravnoteena prehrana vse to dolgo asa povsem neopazno vpliva na zdravje in dobro poutje slehernega posameznika.

Nai predniki so zbolevali zaradi tevilnih nalezljivih bolezni ter bolezni zaradi pomanjkanja hrane, danes so v ospredju t.i. civilizacijske bolezni ali bolezni izobilja in nezdravega naina ivljenja. Skrb vzbujajoi so predvsem izsledki raziskav o prekomerni tei in debelosti otrok in mlado-stnikov, ki ob nezdravih prehranjevalnih navadah vse preve asa preivijo za tv ekrani, raunalniki in mobilnimi telefoni ter so telesno nedejavni, kar na dolgi rok predstavlja poveano tveganje za nastanek najrazlinejih obolenj.

Za obvladovanje dejavnikov tveganja lahko marsikaj storimo sami! Temu je namenjena aktualna izdaja Perutninarja, v kateri skozi razline zorne kote informiramo in irimo relevantne infor-macijam o tem, kaj je kakovostna in zdrava hrana. S pomojo internih strokovnjakov in vsakodnevnih zgodb zaposlenih irimo glas o poslanstvu Perutnine Ptuj, ki je e ve kot 110 let zaveza-na k zagotavljanju zdrave, varne, kakovostne in okusne hrane. Zato je e kako pomembno, da znanje, izkunje in dobre prakse prenaamo med zaposlenimi v okviru PP ole, obenem pa se medsebojno spodbujamo k zdravemu in aktivnemu ivljenjske-mu slogu. Zunanji strokovnjaki med drugim pojasnjujejo, zakaj je nujno odpirati oi, razlagati razlike, odganjati brezbrinost pri izbiri hrane.

Okolje, kjer se uimo tudi prehrambnih navad, ki nas potem zvesto spremljajo v odrasli dobi, je primarno druina. Zato nosi-mo odgovornost, ne le da spodbujamo najmlaje pri uravnotee-nem prehranjevanju in rekreaciji, ampak smo sami dober zgled zdravega naina ivljenja.

Barbar a Stopinek urednica

50 % PPR

-odstotno

4

POSLOVNE NOV ICE marec 2017

Intervju s predsednikom upraveSkupina PP je najveji proizvajalec perutninskega mesa in perutninskih izdelkov v jugovzhodni Evropi. Vsakodnevno ji na ve kot 20 trgih zaupa ve kot 2 milijona ljubiteljev kakovostnega pianjega mesa. Kako smo krmarili v lanskem

letu, kakni so nai izzivi in prilonosti v prihodnje, o tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Tiborjem imonko.

Poslovno leto 2016 je za nami. Kaj ga je zaznamovalo in kako uspeni smo bili?Tibor imonka: Poslovno leto 2016 so spremljale zahtevne trne razmere. Kljub izrazitim pritiskom na cene smo v letu 2016 obseg fizine prodaje v Skupini Perutnina Ptuj poveali za 4,2 odstotka ter ustvarili dobrih 245 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je slab odstotek manj v primerjavi z letom poprej. Ustvarili smo 12,5 mi-lijona evrov dobika pred davki. Sled-nje gre pripisati uinkom poveane

prodaje izdelkov z vijo dodano vrednostjo na tuje trge,

kjer je kupna mo vija. K poslovnemu rezultatu so po-membno doprinesli tudi uinki stro-kovne optimizacije poslovanja. Z vsto-pom novega lastnika v letu 2015 in s podpisom pogodbe s sindikatom bank za sindicirano posojilo v viini 73 milijonov evrov smo postavili stabilne temelje -

tako lastnike kot finanne - za nadaljnji

uspeen razvoj Skupine Perutnina Ptuj.

Kakni so narti Perutnine v 2017? Tibor imonka: Skupina Perutnina Ptuj je najveji proizvajalec perutninskega mesa in perutninskih izdel-

kov v jugovzhodni Evropi. Na letnem nivoju skupina proizvede 83.000 ton mesa, od tega 33.000 ton izdelkov iz perutninskega mesa. Letos nartujemo koliinsko blizu 9-odstotno rast pro-daje na ravni skupine. Skladno s tem nartujemo poveanje proizvodnje perutninskega mesa za 5 odstotkov in posodabljanje proizvodnih procesov.

Prisotni smo na ve kot 20 izvoznih trgih. V letu 2016 smo ohranili in krepili svoj poloaj vodilnega ponu-dnika ivil iz perutninskega mesa v jugovzhodni Evropi, zlasti na trgih Slovenije, Hrvake, Bosne in Hercego-vine ter Srbije. Tudi v letonjem letu nartujemo nadaljnjo krepitev trnega poloaja na veini trgov v regiji. Izvoz bomo krepili na trgih, kjer imamo vzpostavljena lastna trgovska podjetja (Avstrija, Makedonija in Romunija), ter na pomembnejih trgih vice, Velike Britanije, vedske in Italije. V zadnjem obdobju se usmerjamo tudi na nove trge Blinjega vzhoda, kjer beleimo e prve prodajne rezultate.

Kakne so primerjalne prednosti PP pred ostalimi proizvajalci v regiji? Tibor imonka: Informacije o pore-klu in nainu pridelave in predelave so za potronika vedno bolj pomembne. Veseli nas, da smo kot pionir na tem podroju v Sloveniji e pred leti uvedli sledljivost do potronika. Kar daje vrednost ve kot 110-letni tradiciji in iroki paleti izdelkov Perutnine Ptuj so zvesti kupci, ki zaupajo vsako-dnevnemu angamaju zaposlenih pri zagotavljanju najvije kakovosti in sledljivosti vsakega koraka na poti od njive do mize. Prav vse udejanja-

Avtor: Barbara Stopinek | Foto: Arhiv PP

5

Perutninar | 1

mo na domaih, slovenskih tleh in v sodelovanju z ve kot 240 kooperanti v Sloveniji. Vertikalno organizirana proizvodna veriga temelji na tradiciji domae vzreje in skrbno nadzorovanih vseh faz vzreje, pridelave in predelave. To potrjujejo tudi tevilni certifikati uglednih mednarodnih intitucij.

Mnogi masovni rejci perutninskega mesa in izdelkov zaostajajo za standar-di kakovosti, ki smo jih razvili in jih zagotavljamo v Perutnini Ptuj. Tudi zato podpiramo in smo se konec lan-skega leta aktivno vkljuili v nacional-no shemo Izbrana kakovost Sloveni-je. Poleg povezovanja znotraj brane vidimo prilonosti predvsem v skupni promociji ter osveanju potronika o tem, da je slovenska hrana kakovostna, zdrava, okusna in varna.

Piancem prijazna reja (PPR) - kakni so odzivi na trgu ter narti z rejo?Tibor imonka: Odzivi so odlini. Nov nain reje trenutno predstavlja okoli 20 odstotkov celotne reje, kar ne zadoa povpraevanju na trgu. V skladu z intenzivnim irjenjem tega segmenta nartujemo vlaganja v iritev certificirane reje ter iritev prvenstve-no na zahodnoevropske trge, kjer je kupna mo vija in dosegamo vije cene. Trenutno smo prisotni v Slove-niji in v vici, od sredine februarja so izdelki iz piancem prijazne reje na voljo tudi potronikom v Avstriji.

tevilo rejcev raste. Nartujemo, da bo v prihodnjih treh letih okoli 50 odstotkov reje certificirane po standar-du piancem prijazna reja. Reja je res nekoliko draja, saj je potrebna prila-goditev kapacitet. Dodana vrednost reje se odraa v kvaliteti mesa, hkrati pa verjamemo, da je nain reje korak naprej v smeri trajnostnega razvoja.

Kakno je sodelovanje z rejci?Tibor imonka: Temelj dobrih odnosov je obojestransko spotovanje in razumevanje. Nae sodelovanje bomo krepili s ciljem ustvarjanja obojestranske koristi in zadovoljstva ter ob priakovanem razumevanju, da

Perutnina Ptuj tekmuje z lokalnimi in globalnimi konkurenti na zahtevnem trgu, kjer se sooa s cenovnimi pritiski. Po drugi strani pa se zavedamo, da mo-rajo biti rejci ustrezno motivirani za opravljanje svoje dejavnosti in vlaganje v posodobitve, ki jih zahtevata razvoj panoge in trg.

Industrijska cona v Hoah projekt Magna. Kaj je novega na tem podroju?Tibor imonka: Ob pogoju ustre-zne reitve smo pripravljeni odstopiti zemljia, s katerimi upravlja in jih ima v najemu Perutnina Ptuj. Pogovori in pogajanja o tem z resornim mini-strstvom e potekajo. Pripravljeni pa smo sprejeti le dogovor, ki bo v najveji moni meri zaitil poslovne interese Perutnine Ptuj in njenih zaposlenih.

Perutnina je pomemben in stabilen regijski zaposlovalec. V lanskem letu se je povealo tevilo zaposlenih. V letonjem letu v nartu poveano vlaganje v razvoj kadrovTibor imonka: Konec lanskega leta je bilo v Skupini PP blizu 3700 zaposlenih, od tega 1750 v Sloveniji. K obvlad