Download pdf - MOŢNOSTI ZMANJŠEVANJA NEGATIVNIH UČINKOV VIBRACIJ, … · Vibracije, ki običajno tudi negativno vplivajo na varnost ter stabilnost objektov, lahko zmanjšamo z načrtovano in

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Aleksander Gailhofer

MOŢNOSTI ZMANJŠEVANJA NEGATIVNIH

UČINKOV VIBRACIJ, KI JIH POVZROČAJO

TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN GRADBENI

STROJI

Diplomsko delo

Maribor, marec 2012

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

MOŢNOSTI ZMANJŠEVANJA NEGATIVNIH UČINKOV VIBRACIJ, KI JIH

POVZROČAJO TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN GRADBENI STROJI

Študent: Aleksander Gailhofer

Študijski program: univerzitetni, gradbeništvo

Smer: GING - gradbeništvo

Mentor s FG: doc. dr. Andrej Štrukelj

Mentorica z EPF: doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda

Somentor: viš. pred. Samo Lubej

Maribor, marec 2012

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorjema doc. dr. Andreju

Štruklju in doc. dr. Aleksandri Pisnik Kordi, za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem somentorju viš. pred.

Samu Lubeju.

Za pomoč pri računalniškem oblikovanju in

izdelavi diplomske naloge, se zahvaljujem Tomaţu

Čiču.

Za psihološko podporo pri študiju, se zahvaljujem

moji pokojni mami.

Še posebej se zahvaljujem svoji prijateljici Leonidi,

ki mi je z besedami in dejanji dala nov pogled na

ţivljenje.

IV

MOŢNOSTI ZMANJŠEVANJA NEGATIVNIH UČINKOV VIBRACIJ,

KI JIH POVZROČAJO TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN GRADBENI

STROJI

Ključne besede: gradbena mehanizacija, vibracije tal, seizmični vplivi, ekonomska

tveganja

UDK: 624.131.55(043.2)

Povzetek

Intenziteta vpliva vibracij, ki so posledica obratovanja gradbene mehanizacije in prometa,

se lahko izmeri in opredeli kot hitrost vibracije nihanja tal. V prispevku podajamo analizo

merjenih hitrosti vibracij tal in odziva nosilnih konstrukcij predvsem kulturnozgodovinskih

objektov in stanovanjskih objektov na učinke, ki so posledica aktivnosti vibracijskega

valjarja, zabijanja in izvleka zagatnic ter prometa. Z upoštevanjem posebnih kriterijev s

pomočjo prognostičnih enačb, ki napovedujejo intenziteto vibracij, pa bi lahko zmanjšali

ali v celoti izključili tudi negativne vplive učinka vibracij.

V ekonomskem delu smo podrobneje analizirali, s katerimi ekonomskimi tveganji se

srečujemo pri merjenju vibracij, katere organizacijske in pravne rešitve so na voljo in kako

jih je mogoče izboljšati. Spoznali smo vrste rizika in odnos do prevzema rizika.

V

THE POSSIBILITY OF REDUCING NEGATIVE EFFECT CAUSED

BY TECHNOLOGIES AND CONSTRUCTION MACHINERY

Key words: construction machinery, ground vibration, seismic effects, economic risks

UDK: 624.131.55(043.2)

Abstract

The intensity of the impact of vibration resulting from operation of construction machinery

and transport can be measured and defined as the vibration velocity fluctuations in soil. In

this thesis we present an analysis of the measured vibration velocity response of soil and

load-bearing structures in particular cultural, historical buildings and residential buildings

on the effects resulting from activities of roller vibration, and the withdrawal of driving

and traffic zagatnic. With regard to specific criteria through prognostic equations that

predict the intensity of vibration could be reduced or completely exclude the negative

effect of vibration.

In economic work, we analyzed in detail to the economic risks we face in measuring the

vibration of the organizational and legal solutions are available, how can they be improved,

and the types of risk and attitudes to risk taking.

VI

VSEBINA

1 UVOD S HIPOTEZO .................................................................................................... 1

2 SPLOŠNO O VIBRACIJAH ......................................................................................... 2

3 VRSTE VIBRACIJ ....................................................................................................... 4

3.1 Dušene vibracije ..................................................................................................... 4

3.2 Vsiljene vibracije .................................................................................................... 4

4 TROJNI PRISTOP K OBVLADOVANJU VIBRACIJ ................................................ 8

5 MERJENJE VIBRACIJ ................................................................................................. 9

5.1 Vrste merilnih inštrumentov ................................................................................... 9

5.1.1 Piezoelektrični merilnik ................................................................................... 9

5.1.2 Merilnik s potresno maso .............................................................................. 10

5.1.3 Merilniki z geofoni ........................................................................................ 11

5.2 Merilna oprema Instantel ...................................................................................... 12

5.3 Analiza merjenja vibracij z merilno opremo Instantel .......................................... 14

5.3.1 Standardni modul programa Blastware – Compliance modul ....................... 17

5.3.2 Napredni modul programa Blastware - Advanced modul ............................. 18

6 TVEGANJA ................................................................................................................ 20

6.1 Splošno o tveganjih ............................................................................................... 20

6.2 Vrste tveganj ......................................................................................................... 20

6.3 Načrtovanje stroškov projekta .............................................................................. 24

6.4 Kontrola stroškov projekta .................................................................................... 24

6.5 Plan stroškov, dejanska poraba in odstopanje stroškov glede na plan .................. 25

6.6 Kontrola sprememb projekta ................................................................................ 26

6.7 Ukrepanje v primeru zamujanja projekta .............................................................. 26

6.8 Ukrepi zniţevanja projektnih tveganj ................................................................... 27

7 BLAGOVNA ZNAMKA ............................................................................................ 30

7.1 Splošno o blagovni znamki ................................................................................... 30

7.2 Premoţenje in upravljanje blagovne znamke ....................................................... 30

7.3 Vrste strategij blagovne znamke ........................................................................... 31

8 UČINEK VIBRACIJ, KI JIH POVZROČAJO TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN

GRADBENI STROJI .......................................................................................................... 33

VII

9 PRAKTIČNI PRIMERI MERJENJA VIBRACIJ ....................................................... 35

9.1 Vibracije, ki jih povzroča zabijanje in izvlek zagatnic ......................................... 35

9.1.1 Primer meritev vibracij na objektu Zlatoličje 5 ............................................. 35

9.1.2 Rezultati meritev na objektu Zlatoličje 5 ...................................................... 37

9.1.3 Primer meritev vibracij pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani............... 38

9.1.4 Rezultati meritev vibracij pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani ........... 42

9.2 Vibracije, ki jih povzroča uporaba vibracijskega valjarja .................................... 50

9.2.1 Primer meritev učinka vibracijskega valjarja na objektu grad Trebnje ......... 51

9.2.2 Rezultati meritev vibracij zaradi vibracijskega valjarja na objektu grad

Trebnje 54

9.2.3 Primer meritev učinka vibracijskega valjarja na objektu Belšinja vas 7 ....... 55

9.2.4 Rezultati meritev vibracij zaradi vibracijskega valjarja na objektu Belšinja

vas 7 58

9.3 Vibracije, ki jih povzroča promet s teţkimi kamioni ............................................ 58

9.3.1 Primer meritev vibracij pri gradnji garaţne hiše Union v Mariboru ............. 59

9.3.2 Rezultati meritev vibracij pri gradnji garaţne hiše Union v Mariboru.......... 62

9.3.3 Primer meritev vibracij – promet v strnjenem naselju .................................. 64

9.3.4 Rezultati meritev vibracij, ki jih povzroča promet v strnjenem naselju

Košaški dol 32, Maribor .............................................................................................. 67

10 ANALIZA UČINKA VIBRACIJ ................................................................................ 70

10.1 Zabijanje in izvlek zagatnic, ter vibracijsko zgoščevanje ................................. 71

10.2 Promet teţkih kamionov.................................................................................... 71

11 UPORABA PROGNOSTIČNIH ENAČB KOT MOŢNOST ZA ZMANJŠEVANJE

UČINKA VIBRACIJ ........................................................................................................... 73

11.1 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzročata zabijanje in izvlek zagatnic ......... 73

11.2 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzroča vibracijski valjar ............................. 74

11.3 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzroča promet teţkih kamionov ................. 76

12 TVEGANJA V PRAKSI ............................................................................................. 78

12.1 Splošno o tveganjih v praksi ............................................................................. 78

12.2 Tveganja pri naših meritvah .............................................................................. 79

13 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 88

14 VIRI, LITERATURA .................................................................................................. 90

VIII

15 PRILOGE .................................................................................................................... 92

15.1 Seznam slik ....................................................................................................... 92

15.2 Seznam tabel ..................................................................................................... 94

15.3 Naslov študenta ................................................................................................. 97

15.4 Ţivljenjepis ........................................................................................................ 97

IX

UPORABLJENI SIMBOLI

F sila

m masa

a pospešek

x trenutni odmik od ravnovesne lege

x0 maksimalni odmik

kroţna frekvenca nihanja

β dušilni faktor

M uteţ

K vzmet

C dušilka

p(t) absolutni premik uteţi glede na podlago

Fd dušilka

X absolutni premik uteţi glede na podlago

L hitrost vibracije v longitudinalni smeri

T hitrost vibracije v transverzalni smeri

V hitrost vibracije v vertikalni smeri

PVS rezultantni vektor hitrosti oscilacije tal (Peak Vector Sum)

MM merilna mesta

υFi,max največja hitrost nihanja temeljev

W največja moč stroja

F obratovalna frekvenca stroja

R razdalja od vira vibracije do merne točke

KF koeficient verjetnosti prekoračitve

νFi,max maksimalna hitrost nihanja temeljev

K koeficient verjetnosti rezultatov

νFi,max maksimalna hitrost nihanja temeljev

AB armirani beton

G obratovalna masa vibracijskega stroja

R oddaljenost izvora vibracij od temelja

PPV rezultantni vektor hitrosti nihanja

X

A največja degradacija površine oziroma defekt

v izmerjena hitrost vozila

t koeficient zemljine, na kateri je izvedena konstrukcija vozne površine

p kolesni indeks

r razdalja med merilnim mestom in gibajočim vozilom

x dušenje vibracije

kz faktor prenosa za lesene stropove

XI

UPORABLJENE KRATICE

DIN Deutsches Institut für Normung

SIA The Security Industry Association

ÖNORM Österreichische Normen

FFT Fast Fourier transform

USBM United States Bureau of Mines

OSMRE Office of Surface Mining Reclamation and Enforcement

DFT Discrete Fourier transform

WBS Work breakdown structure

EVM Earned Value Management

EVA Earned Value Analysis

CEPA Klasifikacija aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja

Moţnosti zmanjševanja negativnih učinkov, ki jih povzročajo tehnološki postopki in gradbeni stroji Stran 1

1 UVOD S HIPOTEZO

Intenziteta vpliva vibracij, ki so posledica miniranja z globokimi minskimi vrtinami,

obratovanja gradbene mehanizacije in prometa, se lahko izmeri in opredeli kot hitrost

vibracije nihanja na merilnem mestu. V diplomski nalogi bomo podali analizo merjenih

hitrosti vibracij in odziva nosilnih konstrukcij opazovanih objektov na učinke, ki so

posledica uporabe različnih gradbenih strojev oziroma tehnoloških postopkov pri gradnji

avtoceste, mosta ter zemeljskih del pri gradnji deponije odpadkov.

Vibracije, ki običajno tudi negativno vplivajo na varnost ter stabilnost objektov, lahko

zmanjšamo z načrtovano in kontrolirano uporabo gradbene mehanizacije ter z

upoštevanjem posebnih parametrov načrtovanih dejavnosti na gradbišču.

Podati bomo skušali tudi posebne kriterije, s katerimi bi lahko zmanjšali negativne učinke

vibracij gradbene mehanizacije na objekte, ki so locirani v neposredni bliţini gradbišč.

Podali bomo še uporabo kriterijev, ki jih priporočajo nekateri evropski standardi s področja

varnosti in zaščite objektov pred vplivi vibracij.

V ekonomskem delu diplomske naloge bomo ugotavljali pomembne parametre, kot so

ekonomske koristi, razne vplive na cene (zmanjšanje ali povečanje cen), zmanjšanje

tveganja ter povečanje ugleda ponudnika.


2 SPLOŠNO O VIBRACIJAH

V našem okolju je veliko vibracij, največkrat pa jih merimo v industrijskem okolju, kjer so

povezane z delovanjem strojev in vplivajo na njihovo kvarjenje, obrabo, vzdrţevanje in

delovanje, s tem pa tudi na kakovost proizvodnje. [10]

Slika 2.1 prikazuje vibracije v našem okolju.

Slika 2.1: Vibracije v našem okolju [10]

Pojem vibracij se nanaša predvsem na količine, kot so premik, hitrost in pospešek. Te

količine dejansko merimo, ko govorimo o merjenju vibracij oz. vibrometriji. Merilnike

vibracij, vibrometre oz. bolje rečeno senzorje, ki jih ti uporabljajo, tako v grobem delimo

glede na količino, ki jo merijo. Ločimo senzorje premika, senzorje hitrosti in senzorje

pospeška. Največkrat se uporabljajo senzorji pospeška, ki dajejo najbolj uporabne

informacije o vibracijah, saj se pospešek direktno nanaša na silo, kot kaţe enačba (2.1).

[10]

F = m a (2.1)

Pospeški doseţejo 100 g in več, pri čemer sta odmik in frekvenca naključnega značaja.


Enačba (2.2) predstavlja matematični zapis sinusnega nihanja neke frekvence, ki je del

vibracije. [10]

x = x0sin(t) (2.2)

x predstavlja trenutni odmik od ravnovesne lege, x0 maksimalni odmik in kroţno

frekvenco nihanja. Če enačbo (2.2) dvakrat odvajamo, dobimo enačbo (2.3). [10]

= -2 x0sin(t) (2.3)

Vidimo, da enačba (2.3) predstavlja tesno zvezo med vibracijami in pospeškom.

Maksimalni pospešek je v zvezi z maksimalnim odmikom povezan preko kvadrata

frekvence, torej je pri nizkih frekvencah pospešek majhen. Zaradi tega je nujno merjenje

hitrosti in odmika. [10]

Slika 2.2: Spremenljivke vibracije [10]


3 VRSTE VIBRACIJ

Poznamo veliko vrst vibracij, vendar bomo povzeli le nekaj najosnovnejših, ki se v

industrijskem okolju tudi najpogosteje pojavljajo.

3.1 Dušene vibracije

Te vibracije so osnovne, saj nedušenega nihanja pravzaprav ni. Vedno so prisotni dušilni

elementi (zrak, olje, podlaga …), ki povzročijo, da amplituda nihanja sistema pada z

eksponentno funkcijo, kot kaţeta slika 3.1 in enačba (3.1). Glede na dušilni faktor β ločimo

kritično, podkritično in nadkritično dušene sisteme [10].

x = e-βt

x0sin(t) (3.1)

Slika 3.1: Dušene vibracije [10]

3.2 Vsiljene vibracije

Pri teh na sistem vpliva neka zunanja sila, ki je lahko tudi čisto naključna in povzroča v

sistemu različne vibracije, katerih analiza je lahko zapletena. Primer takšnega sistema je na

sliki 3.2. [10]


Slika 3.2: Vsiljene vibracije [10]

M….uteţ

K….vzmet

C….dušilka

p(t)…absolutni premik uteţi glede na podlago

Ob besedi vibracije si lahko predstavljamo tudi nihanja mehanskih sistemov ali

posameznih delov strukture. En del nihanj so tudi mehanska nihanja, ki jih, odvisno od

aplikacije, imenujemo vibracije, oscilacije ali tresenja. Nihalo denimo niha, industrijski

stroji vibrirajo. Uporabljamo različne dikcije in natančnih ločnic glede uporabe izraza ni.

Do nihanj pride ob dveh pogojih. Prva je inercija oziroma masa, na drugi strani pa v

sistemu potrebujemo vračajočo silo. Vračajoča sila je notranja sila, ki nasprotuje

povečevanju odmika od ravnovesne lege. Večina sistemov okoli nas lahko vibrira ali niha,

a se tega niti ne zavedamo.

Posledica tega je vibracijski ali strukturalni hrup. Vibracije lahko delimo glede na časovne

ponovitve. Če si sledijo v enakomernih časovnih intervalih, govorimo o periodičnih

vibracijah, če pa se ponovitve ponavljajo v neenakomernih časovnih intervalih ali celo

naključno, imenujemo takšne vibracije neperiodične.

Mehanski sistem lahko niha vodoravno ali navpično, zato tudi vibracije merimo v

omenjenih smereh. Zaradi vpliva zemeljske gravitacije na maso sistema se praviloma


največje amplitude nihanj pojavljajo v navpični smeri. Če pa vibracije zaradi vsiljenih

nihanj preidejo v resonanco z lastnim nihanjem sistema, lahko pride do porušitve sistema.

Vibracijo opišemo s tremi glavnimi parametri, amplitudo, frekvenco in fazo. Vibracije

lahko ustvarjajo hrup, če se nihanja dovolj velike frekvence prenašajo iz strukture na

okoliški zrak. To imenujemo aerodinamični hrup. Če pa se nihanja prenašajo tudi po

strukturi sami, pravimo takšnemu hrupu strukturalni hrup.

Vibracije povzročajo neuravnovešeni vrteči se deli strojev, poškodbe rotorjev, upogibi

gredi, nepravilna montaţa strojev na podlago, npr. tla ali steno itd. Takšen vibracijski hrup

lahko postane celo prevladujoč vir hrupa npr. pri resonančni vrtilni frekvenci stroja.

Praviloma slišimo osnovni ton pri vrtilni frekvenci in tudi njene višje harmonike. Nevarne

frekvence za stavbe so od 10 Hz za nizke stavbe do 1 Hz za visoke (stolpnice). Teh ne

slišimo, saj so infrazvok, ampak jih občutimo kot tresljaje. [20]

Vibracije nimajo samo škodljivega vpliva na človeško telo; če so prevelike, tudi

skrajšujejo ţivljenjsko dobo strojev in naprav. Tako nastaja gospodarska škoda.

Zaradi uničujočega učinka, ki ga imajo vibracije na stroje in ostalo, je merjenje vibracij

postal standardni postopek v obliki in razvoju večine inţenirskih sistemov. Kljub njihovim

škodljivim učinkom lahko vibracije uspešno izkoristimo v več potrošniških in industrijskih

aplikacijah. Poleg tega se je v zadnjih letih zelo povečala uporaba vibracijske opreme.

Primer izkoriščanja učinka vibracij opazimo pri:

delovanju tekočih stopnic,

sitih za separiranje mineralnega agregata,

centrifugiranju pralnega stroja,

delovanju zobne ščetke na baterijski pogon.

Vibracije se uporabljajo tudi za potresne simulacije pri geoloških raziskavah in

projektiranju jedrskih reaktorjev. Vibracije so tudi zelo koristne in jih večkrat namenoma

ustvarjamo, npr. v tehnoloških procesih v gradbeništvu, kot je utrjevanje ceste pred

asfaltiranjem, vibriranje betona itd.

Predvsem v industriji, kjer se uporabljajo stroji, je vibracije, nastale ob obratovanju, do

neke mere moţno zmanjšati, kljub temu pa imajo zelo velik učinek na delavce, okolje in

stavbe. Teţka vozila, mehanske naprave in ročna orodja povzročajo vibracije, katerih

škodljivost za človeka je odvisna od intenzivnosti, frekvence in časa izpostavljenosti.

Človeški organizem je najbolj občutljiv za vibracije nizkih frekvenc, to je do pribliţno

http://sl.wikipedia.org/wiki/Amplituda

http://sl.wikipedia.org/wiki/Frekvenca

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Faza_valovanja&action=edit&redlink=1


80 Hz. Prag zaznavanja vibracij je odvisen od frekvence, med vrednostjo pospeška od 210

do 3109 m 2s . Pri določeni frekvenci pridejo nekateri deli telesa v resonanco.

Resonančna frekvenca glave je tako pribliţno 20 Hz, prsnega koša 5 Hz in oči 80 Hz.[20]

V splošnem lahko vibracije obvladujemo na tri načine, katerih opis podajamo v

4. poglavju.


4 TROJNI PRISTOP K OBVLADOVANJU VIBRACIJ

Pristop k obvladovanju vibracij je načeloma trojen. Prvi je analitični, kjer z nastavitvami in

reševanjem osnovnih enačb pridemo do zaključenih rešitev.

Drugi, v sodobnem inţenirskem svetu zelo uveljavljen, je numerični pristop, kjer znotraj

komercialnih programskih orodij popišemo neko strukturo in smo sposobni napovedati

pozitiven učinek vibracij.

Tretji pristop pa je eksperimentalni ali empirični, kjer s pomočjo ustreznih merilnih

sistemov opazujemo in merimo vibracije, spet z namenom ugotavljanja stanja in

diagnostike. Za obvladovanje problemov z vibracijami je treba zdruţiti vse tri pristope. To

zdruţevanje temelji na preizkušanjih, ki se navadno izvajajo v laboratorijih. Učinek

vibracij lahko dobro napovemo, če zdruţimo teoretična spoznanja in uporabljamo sodobno

merilno opremo.


5 MERJENJE VIBRACIJ

Objekti so lahko izpostavljeni različnim virom vibracij. Viri vibracij so lahko trajni,

periodični ali impulzivni. Vpliv vibracij na objekte je v glavnem odvisen od jakosti vira,

trajanja vzbujanja in od oddaljenosti med virom in objektom.

Poznamo več inštrumentov za merjenje vibracij, ki se ločijo po načinu merjenja oziroma

delovanju. [10]

5.1 Vrste merilnih inštrumentov

Podali smo tri tipe merilnih inštrumentov vibracij:

Piezoelektrični merilnik

Merilnik s potresno maso

Merilnik z geofoni

5.1.1 Piezoelektrični merilnik

Eden najpogostejših merilnikov premika oziroma sile pri merilnikih s potresno maso je

piezoelektrični. Prikaz merilnika vidimo na sliki 5.1.

Slika 5.1: Piezoelektrični merilnik [10]


Naprava deluje tako, da potresna masa pritiska na kristal, kar povzroči, da se pojavi

napetost (v mV) na sponkah kristala, ki je proporcionalna premiku potresne mase. Pojav, ki

se imenuje piezoelektrični efekt, je posledica deformacij v kristalu.

Merilnik je primeren za merjenje pospeškov, ki se hitro spreminjajo. Merilniki lahko

merijo vibracije do frekvence 5 kHz in več. Pokrivajo široko področje pospeškov (od 0,03

g do 1000 g) s točnostjo 1 %. Ni pa primeren za merjenje konstantnih ali počasi se

spreminjajočih pospeškov, ker napetost na elektrodah s časom upada. Ti merilniki so

izredno majhni in lahki (0,05 kg), imajo dolgo ţivljenjsko dobo. Slaba lastnost pa je, da so

temperaturno odvisni in ker imajo veliko impedanco, je precejšnja nevarnost bremenskega

učinka. Zaradi tega nekatere naprave vsebujejo ločilne ojačevalnike z veliko vhodno

impedanco. [10]

5.1.2 Merilnik s potresno maso

Merilnik s potresno maso ni senzor, gre pa za način merjenja, ki ga je treba omeniti, saj se

uporablja pri vseh merilnikih pospeška. [10]

Slika 5.2: Merilnik s potresno maso [10]

M….uteţ

K….vzmet

F….dušilka

X…absolutni premik uteţi glede na podlago


Na sliki 5.2 vidimo, da je merilnik sestavljen iz ohišja, potresne mase, vzmeti in dušilca, ki

omogoča ustrezno dušenje nihanja. Posledica delovanja pospeška je premik potresne mase.

Pri tem je pomembna tudi prečna občutljivost, ki govori o tem, kako se sistem obnaša pri

pospeških, ki so pravokotni na merjene pospeške. Premike potresne mase lahko merimo na

različne načine, vendar naštejmo le nekaj tistih, ki so primerni za merjenje premikov pri

vibracijah:

potenciometer (za merjenje nizkofrekvenčnih vibracij),

uporovni lističi (sluţijo lahko tudi kot vzmet),

diferencialni transformator (za velike pospeške),

diferencialni induktor (največja resolucija),

piezoelektrični kristal (sluţi kot vzmet in dušilec).

5.1.3 Merilniki z geofoni

V diplomskem delu smo uporabili za merjenje vibracij opremo Instantel. Proizvajalec nudi

merilno opremo:

minimate plus,

blastmate,

pripadajoče orodje za analizo Blastware.

Obstaja še veliko merilnih instrumentov drugih proizvajalcev (Walesch, Spectra, Wilcoxon

…), vendar so velika prednost Instantel opreme zelo natančne, kvalitetne meritve, ki jih ne

moremo več spreminjati, niti kopirati ali prenašati v druge programe.

Natančneje podajamo tehnični opis aparata Minimate plus, s katerim smo izvajali meritve

vibracij na terenu v poglavju 5.2.


5.2 Merilna oprema Instantel

Aparat Minimate plus z geofoni meri vibracije tako, da se zaradi vibriranja senzorjev

inducirajo napetosti, ki so premo sorazmerne komponentam hitrosti nihanja tal. Hitrost

zajemanja podatkov za posamezni senzor znaša 1024-krat v eni sekundi. [12] Podatki se s

pomočjo vgrajenega računalnika s preračunom zabeleţijo v spomin kot komponente

hitrosti nihanja v treh ortogonalnih smereh. Računalnik izračuna tudi rezultantni vektor

hitrosti nihanja tal. Na enem kanalu se prek linearnega mikrofona meri zvočni pritisk

zračnega vala. Instrument lahko deluje na štiri načine:

avtomatsko sproţenje in neprekinjeno merjenje,

ročno sproţenje in neprekinjeno merjenje,

avtomatsko sproţenje ter merjenje točno določen čas ter

ročno sproţenje ter merjenje točno določen čas.

Čas na instrumentu se nastavi z računalnikom, kar pomeni, da lahko več instrumentov meri

sinhrono. Območje beleţenja frekvenc z geofoni omogoča meritve hitrosti nihanja, ki so

vsi nastavljeni na popolnoma enak čas v območju frekvenc od 2 do 250 Hz. [12]

Z Instantel geofonom ter mikrofonom tvori ta aparat zanesljivo napravo za merjenje

vibracij. Vsebuje lahko 4-kanalno ali 8-kanalno opcijo, ki vključuje dva geofona ter dva

mikrofona. Osemkanalni aparat omogoča istočasno merjenje vibracij v okolju in na

objektu. Obstaja tudi moţnost namestitve Instantel Auto Call Home, kar pomeni daljinski

prenos podatkov s terena prek e-maila ali GSM-signala v računalnik. Aparat je kljub

velikemu številu funkcij zelo enostavno uporabljati. Posebne tehnične lastnosti aparata so:

Instantel Histogram Combo modul omogoča popolno zajemanje valovnih oblik pri

istočasnem snemanju v obliki histogramov, hitrost merjenja je od 1,024 do

16,384meritev/sekundo na posamezni kanal,

standardni stacionarni pomnilnik ima kapaciteto 300 dogodkov z opcijo širitve na

1500 dogodkov,

snemanje dogodkov v času 500 sekund,

kontinuirano merjenje brez mrtvega časa, tudi med obdelavo dogodkov,

vsak posamezni kanal se lahko nastavi za različne senzorje (geofone, hidrofone

merilce vibracij).


Instantel Blastware modul omogoča zelo širok spekter analize izmerjenih podatkov, saj

zajema veliko število svetovnih standardov (DIN, SIA, ÖNORM …), ki se nanašajo na

vpliv vibracij. [12]

Slika 5.3: Aparat Minimate plus

Blastmate III (slika 5.4) je pravzaprav osnovni aparat Minimate plus, dopolnjen s

kompletno vnosno tipkovnico in tiskalnikom. To omogoča zapis meritev na terenu brez

uporabe računalnika. [12]

Slika 5.4: Aparat Blastmate III


5.3 Analiza merjenja vibracij z merilno opremo Instantel

Zadnja faza pri merjenju vibracij je analiza izmerjenih signalov, ki jih dobimo na primer iz

predojačevalnika. Analiza je pomembna, če merjenje vibracij ni samo informativno, ampak

bi s tem radi tudi ustrezno vzdrţevali, zaščitili stroje in nadzorovali delovanje oz. v končni

fazi proizvodnjo.

K analizi spadajo:

merilni protokol z izbrano merilno skalo, kot na primer DIN, SIA …

rezultati izmerjenih vrednosti hitrosti vibracije v vseh treh ortogonalnih smereh s

pripadajočimi pospeški in premiki,

rezultati izmerjenega zvočnega pritiska in

frekvenčna analiza.

Merilni protokol je izdelan tako, da nam poda mejne vrednosti vibracij, ki so predpisane s

posameznimi nacionalnimi standardi, ki jih predhodno izberemo. Frekvenčna analiza pa

nam poda natančno informacijo o virih vibracij.

Blastware je programska oprema, ki je v vsakem aparatu nameščena v osnovni obliki,

moţna pa je tudi razširjena različica. Uporablja se za zajemanje, obdelavo, analizo in

prikaz podatkov ter arhiviranje, prenos, pripravo ter tiskanje poročil.

Na sliki 5.5 je prikazan merilni protokol, pri katerem smo izbrali merilno skalo, določeno s

standardom DIN 4150. [12]

Na sliki 5.6 je prikazan zapis meritev po določilih standardov USBM RI8507 in OSMRE.


Slika 5.5: Merilni protokol (DIN)


Slika 5.6: Merilni protokol (SIA)


5.3.1 Standardni modul programa Blastware – Compliance modul

Ključne lastnosti standardnega modula so:

zmogljiv Event Manager (upravljalec dogodkov), ki omogoča prenos podatkov z

monitorja in upravljanje datotek na računalniku,

izbira več kot 20 nacionalnih standardov z mejnimi vrednostmi,

izdelava FFT-analize,

izpis merilnega protokola.

Na sliki 5.7 podajamo primer izpisanega merilnega protokola.

Slika 5.7: Primer merilnega protokola [12]


5.3.2 Napredni modul programa Blastware - Advanced modul

Blastware napredni modul vključuje vse funkcije osnovnega (Compliance) modula z

dodatnimi funkcijami za obdelavo, analizo valovnih oblik in modeliranje. Vsebuje:

FFT-analizo v obliki hitre Fourierove transformacije,

moţnost uporabe diskretne Fourierove transformacije (DFT-analiza) in

moţnost analize posameznih merilnih intervalov.

Na sliki 5.8 podajamo izpis merilnega protokola, ki je narejen z naprednim protokolom

programa Blastware.

Slika 5.8: Hitrosti vibracij pri naprednem modulu Blastware [12]


Na sliki 5.9 podajamo izpis merilnega protokola, ki natančno podaja analizo posameznih

merilnih intervalov.

Slika 5.9: Analiza intervalov v grafični obliki z naprednim modulom Blastware [12]


6 TVEGANJA

6.1 Splošno o tveganjih

Ljudje ne tvegajo zato, ker pričakujejo negativne posledice, ampak računajo predvsem na

pozitivne posledice ali, bolje, pozitivne rezultate svojih ravnanj. Če se izrazimo v

ekonomskem jeziku, računajo, da bodo imeli dobiček in ne škodo. Upravljanje s tveganjem

lahko pomeni ravnanje, ki bo preprečilo negativne posledice in hkrati prineslo ţelen izid.

Še tako idealen načrt ţal ne more predvideti ali preprečiti vseh nezaţelenih dogodkov, ki v

času izvedbe projekta lahko povzročijo vsaj nekaj nepredvidenega dodatnega dela, lahko

pa tudi večje zamude in stroške. Da zadovoljijo različne interese udeleţencev projekta, so

cilji projektov zelo kompleksni, kar zahteva veliko število dejavnosti, v katere je

vključenih večje število ljudi z različnimi veščinami, odgovornostmi in pristojnostmi.

6.2 Vrste tveganj

Večina avtorjev deli tveganja na poslovna (investiranje v napačen projekt), tehnična

(nezmoţnost uresničitve ciljev) in operativna (neustrezno sodelovanje naročnika s

projektnim timom). Pri tem velja, da se s poslovnimi tveganji ukvarja naročnik projekta

(vplivajo pa na uspeh projekta), s tehničnimi in operativnimi (ki vplivajo na učinkovito

izvedbo) pa projektni tim. Pri tem slednja dva tipa skupaj običajno poimenujejo tudi

»projektna tveganja«, ki lahko izhajajo iz okolja projekta ali pa neposredno iz projekta

(slika 6.1). [13]


*

Slika 6.1: Vrste, viri in dejavniki projektnih tveganj [13]

Tipični koraki procesa menedţmenta tveganj so:

identifikacija in vrednotenje tveganj,

načrtovanje ukrepov za zniţanje tveganosti,

kontroliranje tveganj in ukrepanje.

Proces identifikacije tveganj obsega razpravo o potencialnih tveganjih in izdelavo seznama

tveganj. Osnova za identifikacijo tveganj sta seznam in opis aktivnosti projekta (WBS),

vhodne informacije pa so tudi obseg in specifikacije proizvodov, informacije o okolju

zdruţbe ter pričakovane koristi. [13] Da bi lahko identificirali tveganja in kasneje poiskali

ustrezne ukrepe z njihovo zmanjšanje, je treba za posamezne dejavnosti poiskati razloge za

pojave, ki lahko negativno vplivajo na uspeh projekta:

zakaj bi izvedba aktivnosti in projekta lahko zamujala in/ali zakaj bi bili končni

stroški večji od načrtovanih;

kje bi bil lahko vzrok, da rezultat projekta ni v skladu z zahtevami naročnika;

kaj bi nas oviralo, da ne bi dosegli ustrezne kakovosti proizvoda in/ali izvedbe;

katera tveganja so vezana na pridobitev virov in ali jih lahko pravočasno

pridobimo.

http://projektni-management.si/2011/02/10/clenitev-projekta-in-izdelava-seznama-aktivnosti-%e2%80%93-wbs/

http://projektni-management.si/2011/01/26/obseg-zahteve-specifikacije-konfiguracija-proizvodov/


Pri tem si lahko pomagamo z izkušnjami projektnega tima in sodelavcev, v podporo nam je

poznavanje strokovnih področij, opremo se tudi na intuicijo. Če druţba izvaja sistematične

analize končnih poročil zaključenih projektov, nam zelo pomagajo tudi zabeleţeni podatki

o tveganjih preteklih projektov.

Z vidika vpliva na projekt so tveganja lahko zelo različna – nekateri dogodki povzročijo le

nekajurno “reševalno” akcijo, drugi pa kar večmesečno zamudo. Slednji seveda zahtevajo

večjo pozornost, poskušamo jih preprečiti ali vsaj zmanjšati verjetnost uresničitve. Zato z

ocenjevanjem poskušamo oceniti velikost tveganj, nato le za petino (po Paretovem načelu)

kasneje poiščemo tudi ukrepe za zmanjšanje tveganosti. Tveganja se ovrednotijo tako, da

se ocenita verjetnost uresničitve ter obseţnost posledic uresničitve. Zmnoţek obeh

dejavnikov pa nam prikaţe velikost tveganja. [13]

Velikost tveganja = verjetnost * posledice

Različni avtorji predlagajo različne enote ocenjevanja:

oba faktorja od 1 do 3 (Burke, 2003),

posledice od 1 do 3, verjetnost od 1 do 5 (Gibbs) oz. od 1 do 9 (Young, 2000),

verjetnost v %, posledice od 1 do 100 (Newell, 2002),

verjetnost v %, posledice v mesecih zamude ali v denarnih enotah (Chapman &

Ward, 1997).

Ocena posledic v denarju nam omogoči laţjo primerjavo posledic in stroškov morebitnih

ukrepov za zmanjšanje ali odpravo tveganja, saj se za ukrep ne odločimo, kadar je draţji

od velikosti tveganja. Druga prednost ocenjevanja posledic v denarju je tudi moţnost

večjega razpona med najniţjimi in najvišjimi stroški uresničitve tveganj v primerjavi z

razponom 1 – 3. [13]

Različni avtorji, predvsem z marketinškega področja, govorijo o zaznavanju tveganja, ki

pomeni negotovost, ki jo porabniki doţivljajo, kadar ne morejo predvideti posledic lastnih

nakupnih odločitev. Tu sta poudarjena dva vidika zaznavanja tveganja – negotovost in

posledice. Na porabnikovo nakupno strategijo vpliva samo zaznano tveganje, ne glede na

to, ali dejansko obstaja osnova zanj ali ne. Tveganje, ki ga ne zaznavamo, čeprav obstaja,

ne bo vplivalo na porabnikovo vedenje.

Glavni tipi tveganja, ki ga doţivljajo porabniki pri odločanju o izdelku, so:

funkcionalno tveganje – ali bo izdelek izpolnil pričakovanja;

fizično tveganje – ali je izdelek varen zame in druge, ki bodo izdelek uporabljali;

http://sl.wikipedia.org/wiki/Paretovo_na%C4%8Delo


finančno tveganje – ali bo izdelek vreden svoje cene;

socialno tveganje – ali bo imela slaba izbira za posledico zasmehovanje ali

norčevanje drugih;

psihološko tveganje – ali bo slaba izbira izdelka vplivala na porabnikov ego;

časovno tveganje – ali ne bo čas, porabljen za iskanje izdelka, zapravljen, če se

izdelek ne bo obnesel tako, kot pričakujemo.

Zaznavanje tveganja pri porabnikih je odvisno od različnih dejavnikov.

Zaznavanje tveganja je odvisno od porabnika. Ljudje z visoko stopnjo zaznavanja

tveganja v različnih nakupnih situacijah izbiro izdelkov omejijo na nekaj varnih

alternativ in raje izpustijo dobre priloţnosti, kot da bi naredili slabo izbiro. Ljudje z

nizko stopnjo zaznavanja tveganja izbiro naredijo iz veliko večjega števila

kategorij.

Doţivljanje tveganja je odvisno od kategorije izdelka. Tako imamo kontinuum

kategorije izdelkov, od tistih z visoko do tistih z nizko stopnjo tveganja.

Doţivljanje tveganja je odvisno od nakupne situacije. Porabniki v različnih

nakupnih situacijah doţivljajo različne stopnje tveganja.

Doţivljanje tveganja je odvisno od kulture. Se razlikujejo od drţave do drţave.

Za zmanjšanje zaznanega tveganja razvijajo porabniki lastne strategije. To jim omogoča

laţje soočanje z izbiro izdelka. Najpogostejše strategije za zniţevanje tveganja so:

1. iskanje informacij,

neformalni viri (prijatelji, druţina …),

formalni viri (oglasi, trgovina …),

2. zvestoba znamki,

3. zaupanje imidţu znanih (pomembnejših) znamk,

4. zaupanje imidţu prodajalne,

5. izbira najdraţjega modela ali znamke,

6. zavarovanje,

garancija za povrnitev denarja,

jamstva,

testi vladnih in neodvisnih laboratorijev,

preizkus z uporabo.


6.3 Načrtovanje stroškov projekta

Stroški se ocenijo po načelu (metodi) »top-down«. V fazi načrtovanja pa se po načelu »od

spodaj navzgor« (bottom-up) čim bolj natančno predvidijo stroški vseh virov, ki jih bomo

potrebovali za izvedbo projekta. Stroka ta pristop imenuje »inţenirski«, poleg omenjenih

dveh metod pa omenja še tretjo – analogno, kjer se stroški ocenijo na podlagi normativov

za določeno enoto – meter (npr. 1 m izgradnje kanalizacije = 1.725 €), m2 (asfalta) ali m

3

(betona). [13]

Stroški so lahko variabilni, preko ur dela vezani na trajanje dejavnosti (običajno se

upoštevajo kot strošek dela na uro) ali fiksni (nespremenljiv strošek vira na eni dejavnosti

– pogodbeni znesek, material ipd.). Novejša računalniško podprta orodja omogočajo

neposredno planiranje stroškov v kombinaciji s terminskim planom, lahko pa se izdela kar

tabela vrst stroškov po aktivnostih.

Ko zdruţimo terminski plan in stroške virov, dobimo vhodne podatke za izdelavo plana

financiranja – potrebe po višini finančnih sredstev v posameznih obdobjih projekta. Na

podlagi predvidenih izdatkov se tako izdela plan financiranja.

Ocena stroškov po inţenirski metodi se lahko zelo razlikuje od prvotne ocene naročnika.

Če predpostavimo, da je projektni tim pripravil realen plan stroškov, prvotni predračun pa

je niţji od končne ocene, potem ostaneta le dve alternativi – projekt se ne izvede ali pa se

poveča proračun projekta. Slednje se izvede, v kolikor popravljeni finančni kazalniki

projekta (donosnost, doba vračanja) še vedno zadovoljijo naročnika. Zato tudi on sprejme

to odločitev.

6.4 Kontrola stroškov projekta

Stroške najenostavneje spremljamo tako, da v tabelo načrtovanih stroškov vnašamo tudi

dejanske stroške ter jih primerjamo med seboj. Vendar pa nam za realno sliko odstopanj

porabe sredstev glede na plan manjkata dva podatka – »tretja dimenzija« – čas ter stanje

izvedbe aktivnosti/projekta. Aktivnosti so namreč različno dolge, zato je smiselno

kontrolirati stroške tudi med samo izvedbo in ne le na koncu. Poleg tega podatek o porabi

denarja ne prikaţe prave slike, če ne vemo, koliko smo s tem denarjem naredili. Celovito

http://projektni-management.si/2011/03/01/planiranje-stroskov-projekta/


sliko o stanju porabe sredstev nam prikaţe metoda prisluţene vrednosti (Earned Value

Analysis – EVA ali Earned Value Management – EVM). [13]

Osnova za kontroliranje je plan odhodkov po času (S-krivulja), ki naj bi bil popravljen v

skladu z morebitnimi spremembami ciljev, zahtev in plana. Za ugotavljanje morebitnega

trenutnega odstopanja sta pomembna še dva podatka – poraba sredstev do danega trenutka

ter stanje izvedbe projekta. Na podlagi slednjega podatka ugotovimo, koliko sredstev smo

planirali za trenutno stanje izvedbe. Šele razlika med porabo sredstev v danem trenutku in

načrtovanimi sredstvi za ţe izvedene aktivnosti nam prikaţe resnično odstopanje stroškov

od plana (slika 6.2).

6.5 Plan stroškov, dejanska poraba in odstopanje stroškov glede na plan

Slika 6.2: Plan stroškov [13]

Trenutno odstopanje in poznavanje vzrokov zanj nam sluţi tudi za okvirni predračun

porabe sredstev ob zaključku projekta. Sicer pa »EVA diagram« običajno prikaţe podatke

o porabi sredstev za celoten projekt. Da bi imeli boljšo sliko o odstopanjih in našli pravi

vzrok za ta odstopanja, je priporočljiv izris več diagramov po posameznih vrstah stroškov

– porabljene ure, material, pogodbe ipd. Pomembno je namreč vedeti, da so ukrepi za

odpravo ali zmanjšanje odstopanj lahko pravi in uspešni, če so sprejeti na podlagi

poznavanja pravega vzroka odstopanj. [13]


Najpogostejši vzroki za odstopanja stroškov so lahko neustrezna ocena v fazi načrtovanja,

problemi, zamude in dodatne dejavnosti (penali & nadure), podraţitve materiala,

nepravilnosti pri beleţenju porabe ur, izstavljanje računov pogodbenih strank za še ne

izvedeno delo ter vnaprej izvedena naročila, ki so bila sicer načrtovana za kasnejši čas.

Odstopanje stroškov pa je običajno neposredno povezano tudi s spremembami obsega,

časa, kakovosti.

Zajem podatkov o porabi denarja se lahko opravi ročno (manager projekta, administrator,

projektna pisarna) ali samodejno z računalniško podprtim informacijskim sistemom.

Priporočljivo je, da vsak strošek, ki ga zavede za to pristojna sluţba, vsebuje informacijo o

projektu, na katerega se navezuje. Vrsta stroška pa se lahko veţe na računovodski tip

stroška.

6.6 Kontrola sprememb projekta

Do sprememb v projektu skoraj vedno pride, saj je nemogoče vnaprej predvideti vse

podrobnosti. Članom tima se lahko porodijo nove ideje ali pa naročnik spremeni zahteve,

pri daljših projektih se lahko pojavi nova tehnologija ali material ali pa nas konkurenca

preseneti s podobnim produktom ipd. Spremeni se lahko sam končni proizvod ali način

izvedbe.

Najslabše je, da se spremembe »dogajajo« nekontrolirano, kadar se posameznik ali oţji

krog udeleţencev projekta sam odloči za določene spremembe, ne da bi o tem obvestil

druge ali dobil odobritev, da se sprememba lahko izvede. Te se označuje za »ubijalce

projekta«, ker povečajo obseg del, povzročajo neskladja v delu in zamudo projekta,

povišajo stroške, zniţajo moralo in produktivnost ter kvarijo odnose med udeleţenci

projekta.

Določiti je treba proces ter odgovorne za oceno in odobritev predlaganih sprememb ter

pravila informiranja udeleţencev projekta o sprejeti spremembi.

6.7 Ukrepanje v primeru zamujanja projekta

Ţe na začetku projekta je treba določiti tolerance, tako časovna kot stroškovna odstopanja,

pri katerih je najkasneje treba ukrepati. To je lahko povezano tudi z morebitno časovno


rezervo pred koncem projekta, ki smo jo načrtovali za primer uresničitve tveganj ali

dodatnih nepredvidenih problemov in zastojev.

Če nimamo nobene časovne rezerve, izvajalci pa (tudi z nadurami) aktivnosti ne bodo

mogli izvesti do roka, potem imamo na voljo tri vrste ukrepov. Najprej poskušamo rešiti

trenutno aktivnost s krizno akcijo z najvišjo prioriteto. Za izvedbo krizne aktivnosti je treba

uporabiti vsa razpoloţljiva sredstva, kar včasih pomeni tudi visok dvig stroškov.

Drugo moţnost strokovnjaki angleško poimenujejo fast-tracking, kar bi lahko prevedli kot

hitro sledenje. Preverijo se medsebojne povezave aktivnosti, ki še sledijo do konca

projekta, pri čemer poskušamo tiste z »mehkimi« povezavami čim bolj prekriti, kar

pomeni, da se dve povezani aktivnosti izvajata vzporedno, kolikor je to mogoče. »Razdrtje

plana« (angl. schedule crashing) pa pomeni vključevanje večjega števila virov, s katerimi

se skrajšajo aktivnosti (in zmanjša zamuda) na kritični poti, kar pa tudi lahko poviša

stroške projekta. [13]

Verzuh (2005) pa še posebej opozarja tudi na spremembe izvedbe, ki posredno nastanejo

zaradi čakanja na odziv naročnika (npr. potrditev zasnove izdelka). Pri tem predlaga dve

rešitvi: izvedbo drugih aktivnosti, ki niso odvisne od naročnika, ter uporabo gantograma, v

katerem naročniku prikaţemo (končno) zamudo projekta zaradi njegove neodzivnosti, kar

naj bi ga spodbudilo k hitrejšemu odzivu. Pomembno z vidika kontroliranja pa je, da se

»čakanje« na naročnika pravočasno ugotovi in izvede zgoraj predlagana ukrepa. [13]

6.8 Ukrepi zniţevanja projektnih tveganj

Ko se identificira in ovrednoti tveganja, se začne iskanje načina za zniţanje stopnje

tveganosti projekta. Najprimernejši ukrepi so tisti, s katerimi poskušamo zniţati ali celo

odpraviti moţnost uresničitve posameznih tveganj, dokaj razširjeno in učinkovito pa je tudi

zniţanje posledic v primeru, da se tveganje uresniči.

Tveganju se lahko popolnoma izognemo tako, da odstranimo ali obidemo dejavnik

tveganja. Slednje je moţno s spremembo plana projekta, pri čemer spremenimo celoten

projekt ali posamezno fazo, trajanje aktivnosti, taktiko izvedbe, dobavitelja ali izvajalca.

Nov plan, s katerim poskušamo zaobiti tveganje, lahko opredelimo kot alternativno metodo

doseganja ključnih dogodkov in lahko predstavlja večji strošek izvedbe ali pa tudi ne.

Drugi način odprave tveganja je npr. odprava določenih teţko dosegljivih zahtev

http://projektni-management.si/2011/03/06/management-projektnih-tveganj-%e2%80%93-identifikacija-in-vrednotenje/


naročnika, kar zahteva pogajanja z naročnikom, pri odločanju pa se običajno primerja

velikost tveganja s pričakovanim donosom uresničitve zahteve naročnika.

Zniţanje verjetnosti uresničitve tveganj je pristop, podoben predhodnemu, pri čemer se

tveganje ne odstrani, ampak se poskuša le zniţati verjetnost uresničitve. To se največkrat

doseţe z dodatnimi preventivnimi/kontrolnimi dejavnostmi (in posledično z dodatnimi

stroški), moţni pa so tudi naslednji ukrepi: boljša (draţja) oprema, drugačna (boljša,

draţja) tehnologija izvedbe, pomoč zunanjih strokovnjakov, simulacije in uporaba

preizkušenih postopkov.

Tabela 6.1: Seznam tveganj in ukrepov [13]

Posledice tveganja lahko ublaţimo z dejavnostmi, ki jih izvedemo le v primeru uresničitve

tveganja (pristop imenujemo aktivno sprejetje), z zavarovanjem ter s prenosom tveganja na

drugo osebo ali zdruţbo. Zavarovanje je primerno v primeru velikih tveganj, katerih

verjetnost dogodka je nizka, a imajo za projekt lahko katastrofalne posledice. V takih

primerih se zdruţbe običajno obrnejo na zavarovalnice. Prenos tveganja pomeni prenos

kritja dodatnih stroškov kot posledice morebitne uresničitve tveganja na drugo osebo ali

zdruţbo – na naročnika, zunanjega izvajalca ali dobavitelja in je opredeljen s pogodbo.

Pomembno je, da tveganje prevzame stranka, ki ga laţe obvladuje in je za to tudi bolj

motivirana.

Ko smo opredelili ukrepe za zmanjšanje tveganj, jih je potrebno vključiti v plan projekta

(dodatne kontrolne/preventivne aktivnosti). Korektivnih ukrepov se v terminski plan ne

vključi, saj naj bi se izvedli le v primeru uresničitve tveganja. Za primere uresničitve

tveganj in izvedbe omenjenih ukrepov se v terminski plan vključijo časovne rezerve. Te se

koristijo tudi za pasivno sprejetje identificiranih tveganj ter za vsa tveganja, ki jih projektni


tim ni identificiral. Poleg dodatnega časa se predvidi tudi denarna rezerva, ki se uporabi v

primeru dodatnih stroškov.

Za celovit pregled najpomembnejših tveganj in še posebno za potrebe kontroliranja tveganj

se izdela seznam tveganj s pripravljenimi ukrepi (tabela 6.1). Na podlagi seznama projektni

menedţer na kontrolnih sestankih preverja uresničevanje tveganj in udejanjanje ukrepov. O

morebitnih pojavih simptomov prihajajočega tveganja poročajo lastniki tveganj, zato

seznam tveganj vsebuje tudi simptom in lastnika, torej tistega, ki je zadolţen za

kontroliranje posameznega tveganja. Običajno je to član tima, ki sodeluje na dejavnosti,

kjer se tveganje lahko uresniči, in ki ima ustrezna znanja, izkušnje in visoko raven

odgovornosti.

Zaključna poročila projektov naj bi vsebovala tudi analizo tveganj projekta – primerjavo

problemov in tveganj, na katere se je projektni tim pripravil, in tistih, do katerih je v resnici

prišlo. Izpostavijo se ukrepi, s katerimi se je projektni tim izognil večjim tveganjem v času

izvedbe projekta. V poročilu ne smejo izostati niti tveganja, katerih tim pri planiranju

projekta ni predvidel, ter tistih, katerih ukrepi za omilitev oz. izogib so se izkazali za

neustrezne. Na podlagi teh informacij se izdela in dopolnjuje “baza tveganj”, ki se

uporablja pri obvladovanju tveganj bodočih projektov.


7 BLAGOVNA ZNAMKA

7.1 Splošno o blagovni znamki

Blagovna znamka je umetnost in temelj trţenja. Sporoča do šest ravni pomenov:

lastnosti – blagovna znamka nas spomni na določene lastnosti,

koristi – lastnosti je treba prevesti v funkcionalne in čustvene koristi,

vrednote – blagovna znamka nam pove nekaj tudi o vrednotah proizvajalca,

kultura – blagovna znamka lahko pomeni določeno kulturo,

osebnost – blagovna znamka lahko nakaţe določeno osebnost,

uporabnik – blagovna znamka lahko nakaţe vrsto porabnika, ki kupuje ali uporablja

izdelek.

To, kar blagovno znamko razlikuje od konkurenčnih generičnih izdelkov brez blagovne

znamke, so porabnikove zaznave in občutki v zvezi z lastnostmi izdelka in njihovega

delovanja. Obstajajo trije pogosto uporabljeni raziskovalni pristopi za ugotavljanje pomena

blagovne znamke:

besedne asociacije,

opis blagovne znamke kot osebnosti,

lestvičenje za ugotovitev bistva blagovne znamke.

Blagovno znamko lahko bolje umeščamo tako, da njeno ime poveţemo z ţeleno koristjo,

vendar je to lahko tudi tvegano, kadar poudarjamo samo eno korist. [11]

7.2 Premoţenje in upravljanje blagovne znamke

Premoţenje blagovne znamke je povezano s stopnjo prepoznavanja imena blagovne

znamke, zaznavanjem kakovosti blagovne znamke, močnimi miselnimi in čustvenimi


asociacijami in drugimi vrednostmi, kot so patenti, zaščitene blagovne znamke in odnosi s

členi na trţni poti.

Premoţenje blagovne znamke se odraţa v porabnikovem dajanju prednosti enemu izdelku

pred drugim, čeprav sta v temelju identična. Treba ga je razlikovati od vrednotenja

blagovne znamke, ki pomeni nalogo ocenjevanja celotne finančne vrednosti blagovne

znamke.

Blagovno znamko je treba skrbno upravljati, da se njeno premoţenje ne zmanjša. Blagovne

znamke trajajo dlje kot specifični izdelki in oprema. Predstavljajo trajno premoţenje

podjetja. [11]

7.3 Vrste strategij blagovne znamke

Strategija blagovne znamke se bo razlikovala glede na to, ali gre za blagovno znamko s

poudarkom na delovanju, podobi ali doţivetju.

Porabniki kupijo blagovno znamko s poudarkom na delovanju, da zadovoljijo

funkcionalno potrebo. Funkcionalne blagovne znamke imajo najboljšo moţnost, da

zadovoljijo kupce, če jih ti vidijo kot blagovne znamke, ki zagotavljajo odlično delovanje

ali izjemno varčnost. Močno se opirajo tudi na izdelek in/ali ceno.

Blagovne znamke s poudarkom na podobi se uporabljajo pri izdelkih ali storitvah, ki jih je

teţko razlikovati, oceniti njihovo kakovost ali oblikovati navedbo o profilu uporabnika.

Strategije vključujejo ustvarjanje razločevalne oblike, povezovanje blagovnih znamk s

slavnimi uporabniki ali ustvarjanje močne oglaševalske podobe. Ponavadi so oblikovane

tako, da povedo kaj pozitivnega o uporabniku blagovne znamke.

Blagovne znamke s poudarkom na doţivetju vpletejo porabnika bolj, kot je sama preprosta

pridobitev izdelka. Porabnik je preko teh blagovnih znamk v stiku z ljudmi in okoljem.

Sčasoma se vsaka blagovna znamka vedno bolj razvija in postaja vedno bolj prepoznavna.

Uvede se lahko širitev skupine izdelkov (obstoječe ime blagovne znamke razširimo na

nove velikosti ali okuse v obstoječi vrsti izdelkov), širitev blagovne znamke (ime blagovne

znamke razširimo na nove vrste izdelkov), več blagovnih znamk (nova imena blagovnih

znamk znotraj iste vrste izdelkov), nove blagovne znamke (nova blagovna znamka za novo

vrsto izdelkov) in partnerska blagovna znamka (zdruţevanje dveh ali več znanih imen

blagovnih znamk).


Pogosto je napačno razmišljanje, da blagovne znamke v glavnem gradimo z oglaševanjem.

Obstaja še veliko drugih orodij, ki opisujejo prizadevanja za razvoj blagovne znamke prek

izkušenj z blagovno znamko ali izkustvenih komunikacij. [11]


8 UČINEK VIBRACIJ, KI JIH POVZROČAJO TEHNOLOŠKI

POSTOPKI IN GRADBENI STROJI

Veliko število tehnoloških aktivnosti v gradbeništvu, kot na primer zabijanje pilotov,

zabijanje in izvlek zagatnic, vibracijsko kompaktiranje zemeljskih materialov ter voţnja

teţke gradbene mehanizacije, povzroča vibracije, ki se lahko po zemljini prenašajo na

bliţnje objekte. Zaradi teh vibracij nastale dinamične sile lahko na objektu povzročijo tudi

škodo. V okviru načrtovanja dejavnosti na gradbišču je treba moţne učinke vibracij

oceniti, ter delo s stroji, ki povzročajo vibracije, prilagoditi tako, da se učinki vibracij, ki

lahko vplivajo na bliţnje stavbe, čim bolj zmanjšajo [1].

Učinki vibracij, ki jih povzročajo gradbeni stroji, se lahko spreminjajo glede na številne

dejavnike, ki so:

intenziteta vira vibracij,

različna sestava in kakovost tal med virom vibracij in objektom,

kakovost izvedenega temeljenja,

dimenzije objekta in

kakovost vgrajenih gradbenih materialov.

Bistveni vpliv na učinek vibracij imajo intenziteta in trajanje ter pogostost in število

dogodkov z vibracijami. Efekt vibracij, ki jih povzročajo gradbeni stroji, lahko:

moti uporabnike stavb,

vpliva na objekte, ker prihaja do tresenja in premikanja konstrukcij,

vpliva na strukturno celovitost zgradbe tudi do te mere, da je lahko ogroţena

stabilnost.

V tabeli 6.1 so podane pribliţne ocene intenzitete vibracij, izraţene kot največja dopustna

hitrost nihanja, ki jo lahko pričakujemo od najpogosteje uporabljenih strojev.


Tabela 8.1: Ocenjene intenzitete vibracij, kot posledica delovanja gradbenih strojev[6]

Gradbeni stroj Predvidena hitrost nihanja tal

Vibracijski

valjarji

več kot 1,5 mm/s pri razdalji 25 m, večje ravni hitrosti vibracij se lahko

pojavijo na bliţnjih razdaljah, vendar za srednje teţke valjarje ni

pričakovati poškodb, če so stavbe oddaljene vsaj 12 m

Hidravlična

kladiva

- 4,5 mm/s pri razdalji 5 m




Kompaktorji

- 20 mm/s pri razdalji 5 m

- 2 mm/s pri razdalji 15 m

- manj kot 0,3 mm/s pri razdaljah, večjih kot 30 m

Nabijalec

pilotov 1,3 do 3 mm/s pri razdaljah 25 do 50 m v odvisnosti od vrste tal

Buldoţerji 1 do 2 mm/s pri razdaljah pribliţno 5 m, če je razdalja večja od 20 m, so

pričakovane vibracije manjše od 0,2 mm/s

Pnevmatska

vrtalna

garnitura

4 do 5 mm/s pri razdalji pribliţno 5 m in 1,5 mm sek pri 10 m, pri

oddaljenosti več kot 25 m je hitrost vibracije manjša od 0,6 mm/s, na

razdalji, večji kot 50 m, pa manjša od 0,1 mm/s

Kamioni,

voţnja po

gladkih

površinah

0,01 do 0,2 mm/s za objekt, ki je lociran 10 do 20 m stran

Kamioni,

voţnja po

neravnih

površinah

0,1 do 2 mm/s za objekt, ki je lociran 10 do 20 m stran


9 PRAKTIČNI PRIMERI MERJENJA VIBRACIJ

Pri diplomskem delu smo zbrali veliko število podatkov, ki izhajajo iz meritev vibracij, ki

jih je izvajal Laboratorij za raziskave materialov in konstrukcij Fakultete za gradbeništvo

Maribor. Zbrali in analizirali smo meritve vibracij:

- ki nastajajo pri izvleku ali zabijanju zagatnic,

- ki nastajajo zaradi delovanja vibracijskega valjanja in

- ki jih povzroča voţnja teţkih kamionov.

9.1 Vibracije, ki jih povzroča zabijanje in izvlek zagatnic

Veliko zemeljskih del, kot so zabijanje pilotov, vibracijsko zbijanje tal in voţnja teţkih

gradbenih strojev, povzroča vibracije, ki se lahko prenašajo po zemlji v bliţino objektov.

Te vibracije povzročajo dinamične sile, kar lahko povzroči na objektih škodo. Pri

načrtovanju naštetih tehnoloških aktivnosti je treba oceniti moţne učinke vibracij.

Stroj za zabijanje in izvlek zagatnic predstavlja posebno vrsto strojev, ki povzročajo

vibracije. Pri teh strojih se vibracije širijo preteţno v vertikalni smeri navzgor ter kot

reakcija tudi navzdol. Amplituda je sinusne oblike, impulz pa presenetljivo poteka v

majhnem časovnem intervalu.

9.1.1 Primer meritev vibracij na objektu Zlatoličje 5

Prvi primer obdelave monitoringa vibracij bomo prikazali na primeru meritev, ki smo jih

opravili na stanovanjskem objektu »Zlatoličje 5«, ki se nahaja neposredno ob gradbišču –

gradnji kroţišča glavne ceste I. reda (številka ceste 1400, številka odseka O, tip odseka P)

– smer Miklavţ – Hajdina. Tehnologija izvedbe kroţišča je bila pogojena z zabijanjem

zagatnic, s katerimi je izvajalec del (podjetje SCT, d. d.) stabiliziral breţine ceste pri

gradnji kroţišča.


Zabijanje in izvlek zagatnic se je izvajalo z visokofrekvenčnim vibracijskim kladivom

PVE 2310VM. Vibracijsko kladivo je bilo v času merjenja vibracij od objekta oddaljeno

37 metrov. Opravili smo tri sklope meritev, ki predstavljajo izmerjene vrednosti pri

zabijanju zagatnic. Z merilno opremo Minimate plus proizvajalca Instantel smo izmerili

intenziteto vibracij kot hitrost oscilacaije v odvisnosti od frekvence pri vgradnji treh

zaporednih zagatnic.

Zabijanje zagatnic na gradbišču podaja slika 9.1.

Slika 9.1: Primer zabijanja zagatnic pri gradnji kroţišča v Staršah

Na objektu smo določili tri merilna mesta:

MM1 – raščena zemljina ob temeljnem zidu na severozahodni strani objekta, v smeri

izvora vibracij

MM2 – temeljni zid na notranji strani, severovzhodna stran, v smeri izvora vibracij

MM3- AB-plošča nad pritličjem, severni vogal, v smeri izvora vibracij


9.1.2 Rezultati meritev na objektu Zlatoličje 5

Rezultate meritev podajamo v tabelah 9.1, 9.2 in 9.3.

Tabela 9.1: Zbir rezultatov za prvi sklop meritev z dne 11. 6. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

10:51,28 1,130/47 1,100/32 1,700/47 1,960 1

10:51,28 0,175/43 0,206/37 0,333/28 0,339 2

10:51,29 0,270/19 0,365/27 0,508/12 0,566 3

10:54,54 0,937/39 1,210/37 1,900/43 2,170 1

10:54,54 0,143/34 0,175/32 0,286/27 0,294 2

10:54,55 0,317/>100 0,413/>100 0,365/>100 0,0476 3

10:57,44 1,290/39 1,300/34 1,110/43 1,470 1

10:57,44 0,127/34 0,143/34 0,667/30 0,668 2

10:57,45 0,175/30 0,984/30 1,000/32 1,340 3

Tabela 9.2: Zbir rezultatov za drugi sklop meritev z dne 11. 6. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

11:07,52 0,365/64 0,492/47 0,587/47 0,718 1

11:07,52 0,0952/47 0,0794/64 0,111/32 0,132 2

11:07,53 0,0635/>100 0,127/>100 0,111/>100 0,172 3

11:14,22 0,810/43 0,794/28 1,560/47 1,690 1

11:14,22 0,159/43 0,159/28 0,270/34 0,279 2

11:14,23 0,238/23 0,286/28 0,397/12 0,456 3


Tabela 9.3: Zbir rezultatov za tretji sklop meritev z dne 11. 6. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

11:29,19 0,825/47 0,810/28 1,020/51 1,220 1

11:29,19 0,175/27 0,159/28 0,302/15 0,325 2

11:29,20 0,254/17 0,349/12 0,778/10 0,786 3

11:35,27 0,921/39 0,873/43 1,700/47 1,820 1

11:35,27 0,175/34 0,143/24 0,333/27 0,339 2

11:35,28 0,317/19 0,381/27 0,508/19 0,621 3

11:37,27 0,778/37 0,968/37 1,220/43 1,510 1

11:37,27 0,143/34 0,159/37 0,254/26 0,258 2

11:37,28 0,286/24 0,365/30 0,381/11 0,480 3

Oznake v tabelah:

- L…hitrost vibracije v longitudinalni smeri

- T…hitrost vibracije v transverzalni smeri

- V…hitrost vibracije v vertikalni smeri

- PVS…rezultantni vektor hitrosti oscilacije tal (Peak Vector Sum)

9.1.3 Primer meritev vibracij pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani

Drugi primer praktičnih meritev smo opravili v sklopu gradnje Mesarskega mostu čez

Ljubljanico v Ljubljani. Tudi na tem gradbišču je gradbena dela izvajalo podjetje

SCT d.d. Zabijanje in izvlek zagatnic se je izvajalo s hidravličnim kladivom

CATERPILLAR CG 23T t.š. 108-0499/1MIO 1837F 2972.

Zabijanje zagatnic na mestu lokacije gradnje pete mosta na Petkovškovem nabreţju v

Ljubljani podajamo s sliko (9.2).


Slika 9.2: Primer zabijanja zagatnic pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani

Na omenjenem gradbišču smo vibracije, ki so nastale zaradi zabijanja in izvleka zagatnic,

merili v štirih merilnih dnevih – glej tabelo 9.4.

Tabela 9.4: Opis aktivnosti po datumih izvajanja

Datum Opis aktivnosti na gradbišču, ki je bila predmet monitoringa

1 26/XI-2009 Zabijanje zagatnic ob Petkovškovem nabreţju

2 27/XI-2009 Zabijanje zagatnic ob Petkovškovem nabreţju

3 23/XII-2010 Zabijanje zagatnic ob Plečnikovi trţnici

4 29/IV-2010 Izvlek zagatnic ob Plečnikovi trţnici

Na objektih, ki so locirani v starem mestnem jedru, smo določili merilna mesta, ki so

podana v tabeli 9.5.


Tabela 9.5: Opis aktivnosti po merilnih mestih

Oznaka Naslov Opis

MM1 Trubarjeva 24, stanovanje Pezdirc Na zunanji arkadi zagrajene terase

MM1a Trubarjeva 24, stanovanje Pezdirc Tla zagrajene terase (pod arkado)

MM2 Petkovškovo nabreţje 23 Temeljni zid ob vratih

MM3 Petkovškovo nabreţje 14 »Cafe Bar« Temeljni zid ob vhodu v objekt

MM4 Petkovškovo nabreţje 19 Temeljni zid med okni v pritličju

MM5 Petkovškovo nabreţje 19

Stropna konstrukcija zadnje etaţe objekta v

nenaseljenem stanovanju v lasti Maje Ţel,

obodni zid (kot, ki ga tvorijo nosilne stene)

neposredno proti lokaciji gradbišča

MM6 Petkovškovo nabreţje 19 Naseljeno stanovanje v lasti Maje Ţel,

zadnja etaţa ob hodniku atrija, na plošči

MM7 Petkovškovo nabreţje 27 Temeljni zid, okenska polica (stena proti

gradbišču)

MM8 Petkovškovo nabreţje 27 Temeljni zid, okenska polica (dvoriščna

stran)

MM9 Plečnikova trţnica (v nadstropju) ob

ribarnici Plošča v vogalu ob dvigalu

MM9a Plečnikova trţnica (v nadstropju) ob

ribarnici

Okenska polica na obodni steni proti

Ljubljanici (Petkovškovem nabreţju)

MM10 Plečnikova trţnica (v kleti) Zid nad temeljem stene, ki ločuje trţnico

MM11 Plečnikova trţnica (v nadstropju),

mesarstvo Kodila Plošča v vogalu nad vrhom stopnišča

MM12 Plečnikova trţnica (v kleti) Zid nad temeljem stene, ki ločuje trţnico

(sanitarije)

MM 13 Trubarjeva 24, Bife Stena – na arkadi

MM 14 Petkovškovo nabreţje 23, stanovanje

Iskrič

14a – tla v dnevni sobi ob steni z balkonom

15b – tla v kuhinji


MM15 Petkovškovo nabreţje 17 Zadnji strop objekta, podstrešje na

konstrukciji stropa ob stopnišču, ki vodi na

podstrešje

MM 16 Bogoslovno semenišče ob Plečnikovi

trţnici

16 – okenska polica v vogalu (vhod v

kuhinjo)

16a – študentska soba P + 2

16b – hodnik ob študentski sobi P + 1

Na sliki 9.3 so podane lokacije objektov, ki so bili predmet monitoringa pri gradnji

Mesarskega mostu.

Slika 9.3: Prikaz lokacije posameznih merilnih mest

Pri monitoringu vibracij smo uporabljali dva merilna kompleta:

- 8-kanalni komplet MINIMATE PLUS z dvema geofonoma in

- 4-kanalni komplet MINIMATE PLUS z enim geofonom.

Rezultati meritev so podani v tabelah od 9.15 do 9.36.


9.1.4 Rezultati meritev vibracij pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani

Tabela 9.6: Merilno mesto 1- dne 26. 11. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

16:01,54 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,311 1

16:03,17 0,254/>100 0,254/>100 0,381/>100 0,475 1

16:04,03 0,587/37 0,508/30 0,381/47 0,684 1

16:04,44 0,635/39 0,635/32 0,508/47 0,833 1

16:05,28 0,762/43 0,635/28 0,508/47 0,773 1

Tabela 9.7: Merilno mesto 2 – 26. 11. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

16:23,24 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,381 2

16:24,12 0,381/>100 0,508/>100 0,254/>100 0,539 2

16:24,53 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,381 2


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

16:29,54 0,127/>100 0,127/>100 0,254/>100 0,284 3

16:37,58 0,254/>100 0,127/>100 0,254/>100 0,311 3

16:38,36 0,254/73 0,127/>100 0,254/>100 0,311 3

16:39,31 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,381 3



Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

16:46,20 0,127/>100 0,124/>100 0,127/>100 0,284 4

16:47,02 0,381/43 0,38/57 0,254/>100 0,554 4

16:47,43 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,381 4


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

17:05,47 0,762/16 0,508/32 0,508/26 0,861 5

17:06,35 0,889/34 0,635/22 0,889/34 1,36 5

17:07,20 1,02/16 0,762/24 0,889/22 1,30 5


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

17:16,09 0,635/37 0,254/>100 0,254/>100 0,648 6

17:17,03 0,254/>100 0,254/>100 0,254/>100 0,44 6

Tabela 9.12: Merilno mesto 7 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –

pravokotno na MM 7 (sinhrono merjenje) – 26. 11. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

17:30,30 0,635/>100 0,825/24 0,635/24 1,01 7

1,38/<1 2,25/>100 1,48/>100 2,96 ZN

17:31,12 0,762/21 1,03/24 1,03/37 1,20 7

0,413/21 0,635/22 0,571/20 0,698 ZN

17:31,54 0,841/22 0,984/22 0,937/28 1,2 7

0,381/20 0,730/24 0,619/20 0,761 ZN

17:32,32 0,81/20 0,921/21 0,667/17 1,03 7


0,333/20 0,730/27 0,603/20 0,749 ZN

17:33,14 0,714/20 0,762/20 0,238/26 0,878 7

0,397/18 0,619/21 0,587/20 0,71 ZN


pravokotno na MM 8 (sinhrono merjenje) – 26. 11. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

17:34,13 0,587/20 0,667/19 0,381/26 0,742 8

6,19/10 3,56/10 0,413/32 7,08 ZN

17:35,02 0,54/20 0,635/23 0,651/23 0,816 8

0,270/22 0,619/28 0,254/20 0,624 ZN

Tabela 9.14: Merilno mesto 4 in 5 in meritev hitrosti oscilacije na zemljini nasipa (ZN) –

pravokotno na MM 4 in 5 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

11:14,08 0,111/26 0,206/20 0,27/18 0,392 4

0,206/19 0,603/18 0,444/20 0,617 5

11:14,08 1,9/>100 0,762/28 0,762/32 2,02 ZN

11:26,45 0,127/34 0,19/20 0,19/17 0,221 4

0,206/18 0,286/18 0,175/20 0,317 5

11:26,46 1,14/22 0,254/>100 1,02/>100 1,36 ZN

11:27,45 0,254/23 1,19/26 0,333/18 0,389 4

0,286/20 0,619/20 0,254/22 0,636 5

11:27,46 2,29/30 0,889/22 0,889/37 2,47 ZN


Tabela 9.15: Merilno mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

12:20,14 0,0635/>100 0,0952/>100 0,0476/>100 0,102 9

0,0476/>100 0,0635/>100 0,0794/>100 0,0809 10

13:00,45 0,0635/85 0,0952/21 0,0635/64 0,102 9

0,0635/>100 0,0635/67 0,0794/>100 0,552 10

14:00,05 0,111/20 0,222/18 0,0952/20 0,225 9

0,0952/43 0,111/37 0,19/20 0,211 10


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

14:16,53 0,0794/47 0,175/21 0,0794/47 0,182 11

0,238/51 0,333/51 0,19/51 0,416 12


pravokotno na MM 1 in 13 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

15:03,29 0,302/18 0,397/20 0,397/19 0,524 1

0,175/23 0,143/22 0,397/57 0,42 13

15:03,30 0,635/51 1,27/30 2,41/28 2,51 ZN

14:04,55 0,238/17 0,270/16 0,365/11 0,393 1

0,143/23 0,143/12 0,175/12 0,216 13

15:04,56 0,762/19 0,508/39 1,14/23 1,16 ZN

Tabela 9.18: Merilno mesto 14a oziroma 14b – 27. 11. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

15:35,54 0,635/18 2,41/17 0,508/21 2,48 14a


15:36,50 1,02/18 3,05/17 0,508/21 3,2 14a

15:37,50 2,03/20 2,29/20 0,889/24 3,08 14a

15:38,30 1,4/21 1,65/21 0,762/22 2,01 14b

15:39,33 1,27/20 1,27/21 0,635/24 1,75 14b

15:42,44 1,02/21 1,02/21 0,508/32 1,36 14b

15:43,23 1,14/20 1,4/21 0,508/39 1,81 14b


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

16:07,13 0,762/27 1,27/20 0,508/39 1,44 15

16:07,53 0,889/26 1,65/23 0,508/39 1,79 15

16:08,36 0,635/26 1,4/22 0,381/64 1,49 15

16:09,17 0,508/>100 1,02/>100 0,254/>100 1,09 15


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

10:42,34 0,683/39 0,19/20 0,619/37 0,826 9

0,175/21 0,175/20 0,143/24 0,198 10

10:43,29 1,32/47 0,524/20 1,27/30 1,59 9

0,302/18 0,444/17 0,444/22 0,458 10

10:44,15 1,0/43 0,413/20 0,889/34 1,24 9

0,222/21 0,349/20 0,317/21 0,39 10

10:45,04 0,937/47 0,397/20 0,905/34 1,27 9

0,19/22 0,302/21 0,286/20 0,38 10

10:45,52 0,762/28 0,397/20 0,794/32 0,995 9

0,206/21 0,254/21 0,27/20 0,3 10


Tabela 9.21: Merilno mesto 16a in 16b (sinhrono merjenje) – 23. 12. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

11:33,04 0,429/32 0,857/24 0,476/73 0,939 16a

0,397/43 0,683/64 0,286/14 0,7 16b

11:34,01 0,556/23 1,65/18 0,619/17 1,7 16a

0,635/39 0,778/51 0,571/18 0,873 16b

11:34,53 0,635/22 1,57/20 0,667/21 1,67 16a

0,635/24 0,635/24 0,651/21 0,896 16b

11:54,26 0,46/12 0,889/>100 0,968/>100 1,03 16a

0,206/20 0,587/47 0,365/18 0,623 16b

11:55,37 0,587/<1 0,667/19 0,349/30 0,697 16a

0,238/27 0,556/47 0,444/17 0,619 16b

12:01,30 0,619/23 1,6/21 0,698/20 1,68 16a

0,825/47 0,603/22 0,746/22 1,05 16b

12:02,10 0,444/20 0,968/20 0,651/23 1,05 16a

0,635/43 0,556/26 0,54/20 0,753 16b

Tabela 9.22: Merilno mesto 1 (sinhrono merjenje na arkadi in medetaţni konstrukciji) –

23. 12. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

8:55,09 0,111/37 0,175/>100 0,127/34 0,192 1

0,0794/>100 0,0952/32 0,0794/37 0,0979 1a

8:56,28 0,111/>100 0,286/>100 0,159/>100 0,289 1

0,111/10 0,0794/64 0,0952/16 0,121 1a

9:03,45 0,175/16 0,397/8 0,206/>100 0,422 1

0,175/85 0,159/11 0,159/13 0,202 1a


Tabela 9.23: Merilno mesto 16 (sinhrono merjenje na merilnem mestu in tlaku (T) ob

merilnem mestu) – 23. 12. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

9:53,12 0,524/64 0,175/19 0,349/85 0,563 16

0,841/31 0,46/18 0,27/27 0,945 T

9:54,07 0,857/73 0,524/17 1,11/73 1,33 16

2,19/26 1,02/30 0,794/24 2,32 T

9:54,56 0,683/73 0,381/17 0,683/74 0,907 16

2,29/27 1,0/30 0,698/20 2,38 T

9:55,44 0,651/57 0,476/17 0,825/64 0,957 16

2,54/24 1,08/24 0,889/19 2,68 T

9:56,35 0,413/73 0,286/24 0,571/51 0,586 16

1,9/32 0,683/34 0,508/32 1,95 T

Tabela 9.24: Merilno mesto 9 (sinhrono merjenje na merilnem mestu 9 ter 9a) – 23. 12.

2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

9:59,25 1,84/64 0,619/28 2,51/24 2,71 9

0,683/26 1,83/28 0,429/28 1,87 9a

10:12,12 0,291/43 0,873/16 2,03/34 2,23 9

1,12/21 2,25/20 0,556/22 2,45 9a

10:00,57 0,333/30 0,841/17 1,35/19 1,49 9

0,986/19 2,3/20 0,54/17 2,46 9a

10:01,44 0,413/28 0,889/17 1,73/24 1,86 9

1,05/18 2,1/20 0,571/21 2,28 9a


Tabela 9.25: Mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 29. 4. 2010

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

9:07,21 0,651/20 0,683/19 0,667/20 0,850 9

0,524/21 0,365/18 0,571/17 0,756 10

9:08,04 0,206/20 0,571/23 0,254/20 0,588 9

0,302/19 0,302/26 0,349/21 0,420 10

9:08,45 0,238/20 0,397/22 0,27/22 0,435 9

0,301/21 0,238/>100 0,27/20 0,378 10

9:09,27 0,222/19 0,46/24 0,333/20 0,489 9

0,317/37 0,254/18 0,302/20 0,405 10

9:10,05 0,333/20 0,365/21 0,175/24 0,408 9

0,286/21 0,27/20 0,238/22 0,344 10

9:10,46 0,302/20 0,27/20 0,159/22 0,369 9

0,206/18 0,206/19 0,127/27 0,253 10

9:11,25 0,317/21 0,159/20 0,175/24 0,338 9

0,222/24 0,175/20 0,175/22 0,272 10

9:12,08 0,127/30 0,111/43 0,0794/51 0,131 9

0,0952/24 0,0794/23 0,0952/24 0,112 10


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

9:46,19 0,333/32 0,524/20 0,714/26 0,792 16

9:46,54 0,429/28 0,381/23 0,794/47 0,811 16

9:47,26 0,397/20 0,492/32 0,921/27 0,929 16

9:48,04 0,397/57 0,889/57 0,875/26 0,976 16

9:48,38 0,476/73 1,02/>100 0,952/51 1,02 16

9:49,13 0,429/28 0,841/39 0,937/57 1,07 16

9:49,47 0,587/64 0,778/39 0,937/85 1,12 16

9:50,19 0,429/85 1,3/>100 0,857/73 1,33 16


9:50,53 0,413/73 0,619/>100 0,619/64 0,737 16

9:51,21 0,444/>100 0,381/>100 0,873/85 0,892 16


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

10:04,21 0,429/24 0,159/32 0,349/20 0,527 11

0,270/37 0,587/22 0,365/32 0,647 12

10:05,02 0,317/22 0,143/32 0,349/21 0,402 11

0,222/43 0,556/22 0,333/28 0,573 12

10:05,43 0,206/24 0,143/26 0,429/31 0,453 11

0,27/37 0,587/20 0,302/27 0,604 12

10:06,22 0,159/34 0,143/37 0,317/21 0,331 11

0,524/37 0,429/22 0,254/32 0,59 12

10:07,03 0,222/23 0,111/39 0,206/22 0,283 11

0,571/39 0,317/23 0,27/32 0,611 12

10:07,40 0,333/20 0,143/34 0,27/24 0,384 11

0,794/32 0,46/21 0,206/43 0,839 12

10:08,19 0,254/21 0,127/39 0,206/18 0,291 11

0,429/34 0,254/22 0,222/26 0,446 12

10:08,57 0,270/23 0,159/26 0,238/20 0,35 11

0,254/23 0,302/21 0,143/37 0,38 12

10:09,36 0,0952/30 0,0635/73 0,0952/47 0,11 11

0,238/34 0,0952/26 0,0794/51 0,24 12

9.2 Vibracije, ki jih povzroča uporaba vibracijskega valjarja

Pri postopkih vibracijskega zgoščevanja nevezanih slojev tal ciljno dinamično delujemo na

zgornji ustroj zemljišča. Pri teh gradbenih postopkih se tresljaji ali vibracije skozi tla

prenašajo na sosednje objekte in lahko na njih povzročijo poškodbe.


Pri načrtovanju gradenj je torej treba oceniti tudi moţne vplive vibracij in s tem povezana

tveganja ter gradbene stroje izbrati tako, da je vpliv njihovega delovanja na sosednje

objekte preprečen ali vsaj minimalen.

9.2.1 Primer meritev učinka vibracijskega valjarja na objektu grad Trebnje

Primer meritev učinka vibracijskih valjarjev smo merili na odseku gradnje nove avtoceste

Pluska – Ponikve. Pri gradnji nasipa na lokaciji pri cestnem profilu 182 in pri ureditvi trase

avtoceste neposredno pred tunelom Leščevje se je za vibracijsko zgoščevanje zemljine

uporabljal dinamični valjar HAMM 3520, za katerega so znane naslednje tehnične

karakteristike:

obratovalna masa valjarja: 12480 kg - masa osne obremenitve zadnjih koles

7320 kg,

frekvenca vibracije: 30 Hz z amplitudo 1,19 mm.

Opisani valjar lahko deluje z načinom plitvega oziroma globokega zgoščevanja. Prikaz

valjanja dveh valjarjev iz bliţine podaja slika 9.4, iz oddaljenosti pa slika 9.5.

Slika 9.4: Prikaz valjanja dveh valjarjev iz bliţine


Slika 9.5: Prikaz valjanja dveh valjarjev iz oddaljenosti

Monitoring vibracij učinka vibracijskih valjarjev se je izvajal 22. 12. 2008, 2. 3. 2009 in 8.

9. 2009. V vseh primerih sta obratovala dva valjarja.

Dne 22. 12. 2008 in 2. 3. 2009 se je izvedel monitoring vpliva vibracijskih valjarjev na

zgodovinsko zaščiten objekt – grad Trebnje.

Merilna mesta smo zaradi oddaljenosti nasipa od objekta razporedili na:

merilno mesto v raščeni zemljini pod nasipom,

merilno mesto v raščeni zemljini ob temeljnem zidu objekta grad Trebnje in

merilno mesto na temeljnem zidu dela gradu, ki je bil najbliţje viru vibracij.

Prikaz merilnih mest podajta sliki 9.6 in 9.7.

Slika 9.6: Merno mesto v raščeni zemljini na nasipu AC Pluska – Ponikve


Slika 9.7: Merno mesto na lokaciji – grad Trebnje (paviljon)

Vibracije smo merili z dvema merilnima kompletoma Instantel – Minimate plus. Na

merilnem mestu na nasipu smo postavili aparat z enim geofonom. Na merilnem mestu ob

gradu Trebnje pa smo postavili aparat z dvema geofonoma. Proţenje aparatov je bilo

usklajeno tako, da smo oba instrumenta nastavili na popolnoma enak čas, aktivirali pa

ročno. Na objektu grad Trebnje in na nasipu smo opravili dve istočasni merjenji vpliva

vibracij. Oba instrumenta smo aktivirali, ko je bil vibracijski valjar najbliţje instrumentu,

ki je bil postavljen v neposredni bliţini nasipa. Zbir rezultatov podajamo v tabeli 9.28,

9.29, 9.30 in 9.31.


9.2.2 Rezultati meritev vibracij zaradi vibracijskega valjarja na objektu grad

Trebnje

Tabela 9.28: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 22. 12. 2008

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

12:52,00 0,270/47 0,206/28 0,397/51 0,417 Nasip -

zemljina

12:55,00 0,238/51 0,190/26 0,381/43 0,419 Nasip -

zemljina

12:52,00 0,0957/34 0,0794/85 0,0794/37 0,116 Zemljina –

grad

12:52,00 0,0794/39 0,0952/22 0,127/23 0,135 Stena – grad

12:55,00 0,0636/85 0,0952/>100 0,0635/>100 0,0966 Zemljina –

grad

12:55,00 0,0635/>100 0,0794/85 0,0794/39 0,0870 Stena – grad


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

14:05,00 0,333/47 0,190/43 0,381/64 0,434 Nasip -

zemljina

14:06,00 0,810/51 0,270/57 0,952/57 1,170 Nasip -

zemljina

13:05,00 0,0635/>100 0,0794/>100 0,0635/>100 0,0855 Zemljina –

grad

13:05,00 0,0635/>100 0,0794/57 0,0794/34 0,102 Stena - grad

13:06,00 0,0952/34 0,0794/>100 0,476/>100 0,108 Zemljina –

grad

13:06,00 0,0794/>100 0,0952/34 0,111/21 0,136 Stena - grad



Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

11:16,06 0,952/57 0,508/27 1,330/57 1,340 16

11:16,58 0,905/57 0,429/57 1,130/64 1,130 16

11:25,59 0,540/51 0,349/28 0,714/57 0,792 16

11:26,53 0,683/47 0,460/57 1,330/64 1,340 16

11:27,59 0,444/43 0,333/26 0,651/43 0,668 16

11:29,02 0,794/51 0,492/51 1,480/57 1,480 16


Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

12:52,08 0,270/47 0,206/28 0,397/51 0,417 16

12:52,08 0,0952/34 0,0794/85 0,0794/37 0,116 16

12:52,08 0,0794/39 0,0952/22 0,127/23 0,135 16

12:55,21 0,238/51 0,190/26 0,381/43 0,419 16

12:55,21 0,0635/85 0,0952/>100 0,0635/>100 0,0966 16

12:55,21 0,0635/>100 0,0794/85 0,0794/39 0,0870 16

9.2.3 Primer meritev učinka vibracijskega valjarja na objektu Belšinja vas 7

Drugi sklop meritev smo opravili 8. 9. 2009. Predmet meritve vpliva vibracij je bil

stanovanjski objekt na lokaciji Belšinja vas 7. Gre za zelo star stanovanjski objekt tipa

K+P, ki je bil grajen iz kamna, brez temeljev, z armirano betonsko ploščo nad kletjo.

Objekt nima vgrajenih potrebnih protipotresnih vezi. Objekt je bil predhodno izpostavljen

vplivu miniranja tunelskih cevi predora Leščevje.


Na sliki 9.8 je prikazan objekt z mernimi mesti, na slikah 9.9 in 9.10 pa lega objekta.

Slika 9.8: Prikaz objekta z mernimi mesti

Slika 9.9: Stanovanjski objekt Belšinja vas 7 v času monitoringa


Slika 9.10: Objekt Belšinja vas 7 po dokončanju avtoceste

Na objektu smo določili dve merni mesti; en geofon je bil nameščen na temeljni zid

cca 60 cm nad koto terena v vogalu objekta, ki je bil najbliţje viru vibracij, drugi geofon

pa smo namestili na zadnji strop – AB stropno ploščo.

V tabeli 9.32 podajamo lokacijo merilnih mest in način delovanja vibrovaljarjev, vključno

z njihovo oddaljenostjo od objekta, v času izvajanja meritev.

Tabela 9.32: Lokacije merilnih mest, način delovanja vibrovaljarjev in njihova oddaljenost

od objekta – 8. 9. 2009

Čas Učinek valjanja Lokacija valjanja Razdalja

(m)

12:32,15 Plitko vibriranje Nad portalom tunela 104

12:33,40 Plitko vibriranje Desna cev 104

12:37,46 Globoko vibriranje Desna cev 104

12:38,25 Globoko vibriranje Desna cev 104

12:47,36 Plitko vibriranje En pri levi cevi, drugi pri

desni cevi 123

12:48,14 Plitko vibriranje En pri levi cevi, drugi pri

desni cevi 123


9.2.4 Rezultati meritev vibracij zaradi vibracijskega valjarja na objektu Belšinja

vas 7

Rezultati meritev so podani v tabelah od 9.33.

Tabela 9.33: Merilno mesto podstrešje in temeljni zid – 8. 9. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

12:32,15 0,254/28 0,0952/37 0,159/18 0,0870 podstrešje

12:32,15 0,0476/>100 0,0635/85 0,0794/34 0,811 temeljni zid

12:33,40 0,317/28 0,0794/>100 0,143/26 0,342 podstrešje

12:33,40 0,0476/>100 0,0635/37 0,0635/>100 0,0778 temeljni zid

12:37,46 0,333/18 0,0794/43 0,365/16 0,474 podstrešje

12:37,46 0,0794/51 0,0794/57 0,0794/47 0,104 temeljni zid

12:38,25 0,238/30 0,0952/85 0,254/17 0,317 podstrešje

12:38,25 0,0635/57 0,0952/43 0,0635/73 0,103 temeljni zid

12:47,36 0,159/34 0,0952/57 0,143/18 0,177 podstrešje

12:47,36 0,111/57 0,0952/57 0,111/51 0,156 temeljni zid

12:48,14 0,175/21 0,0794/47 0,190/20 0,228 podstrešje

12:48,14 0,0635/>100 0,0794/51 0,0635/>100 0,104 temeljni zid

9.3 Vibracije, ki jih povzroča promet s teţkimi kamioni

Vibracije, ki jih povzroča promet, so skupna skrb druţbe, saj zelo pogosto povzročajo

teţave ljudem in tudi probleme na konstrukcijah. Vibracije, ki jih povzroča promet, so

zunanji vir in so posledica teţkega prometa, predvsem tovornjakov in tudi avtobusov.

Osebni avtomobili in lahka dostavna vozila redko povzročajo vibracije, ki so zaznavne v

stavbah. Cestni promet s teţkimi tovornimi vozili običajno predstavlja vir vibracije s

frekvenco v območju med 5 in 25 Hz in s hitrostjo nihanja tal od 0,05 do 25 mm/s

(Hunaidi, 2000).


Prevladujoče frekvence in hitrost nihanja pa so odvisne od številnih dejavnikov, kot so:

stanje voziščne konstrukcije (predvsem poškodbe in hrapavost),

hitrost in masa vozila,

sistem vzmetenja vozila,

tip tal,

letni čas, razdalja med prometnico in objektom ter

tip kakovosti gradnje objekta, ki je izpostavljen obremenitvam z vibracijami od

prometa.

Tudi odziv delovanja gradbenih strojev in prometa tovornih vozil, ki pri svojem delu

povzročajo vibracije, se meri s postopkom ugotavljanja hitrosti nihanja. Za te vrste meritev

se tudi lahko uporabljajo geofoni, s katerimi je treba izmeriti hitrosti nihanja tal ter odziv

objekta na to nihanje. Običajno se meri hitrost nihanja zemljine na mestu vira vibracij – v

neposredni bliţini delovanja gradbenega stroja na zemljini, prav tako na zemljini pred

temeljem objekta, ki ga opazujemo, ter na temelju tega objekta.

9.3.1 Primer meritev vibracij pri gradnji garaţne hiše Union v Mariboru

Opravili smo meritve vibracij, ki kot posledica tehnološke aktivnosti nastajajo pri gradnji

garaţe »UNION« v Mariboru. Prvi del meritev smo opravili pri kopanju gradbene jame in

postavljanju ţerjava v gradbeno jamo.

Izvajalec gradnje (podjetje Granit iz Slovenske Bistrice) je dne 1. julija 2011 na

omenjenem gradbišču izvajal lokalne izkope gramoza z dna gradbene jame ter dovoza v

gradbeno jamo, nalaganje gramoza na kamione ter odvoz tega na deponijo izven lokacije

gradbišča. Ta tehnološka dejavnost je podana s sliko 9.11.


Slika 9.11: Kopanje gramoza ter nalaganje na kamione

Istega dne je izvajalec del izvajal še montaţo ţerjava v gradbeni jami, pri čemer je

uporabljal avtodvigalo. Ta tehnološka dejavnost je prikazana s slikama 9.12 in 9.13.

Slika 9.12: Montaţa ţerjava na gradbišču


Slika 9.13: Montaţa ţerjava na gradbišču

Na sliki 9.14 podajamo prikaz lokacije treh mernih mest.

MM2,3

MM1

VIR VIBRACIJ

Gradbena jama

za garaže UNION

Slika 9.14: Prikaz merilnih mest


9.3.2 Rezultati meritev vibracij pri gradnji garaţne hiše Union v Mariboru

Meritve vibracij in zvočnega tlaka na mernih mestih (tabela 9.34) smo izvajali z dvema

merilnima garniturama proizvajalca Instantel – Minimate plus v času med 12.00 in 12.30.

V tem času smo zabeleţili 12 meritev. Aparata sta bila sproţena ročno, merilni interval pa

je znašal 10 sekund.

V tabeli 9.34 podajamo lokacijo treh merilnih mest, vir vibracij (delujoča bagra in

kamion), ter njihovo oddaljenost od mernih mest v času izvajanja meritev.

Rezultati meritev so podani v tabeli 9.35.

Tabela 9.34: Seznam merilnih mest – 1. 7. 2011

Oznaka Merilno mesto Vir vibracij Razdalja

(m)

MM1 Raščen teren na robu

gradbene jame Delujoča bagra in kamion 12

MM2 Obodni zid objekta

(zahodna fasada EPF) Delujoča bagra in kamion 24,7

MM3

AB plošča tlaka

stanovanja na objektu

EPF

Delujoča bagra in kamion 24,7

Tabela 9.35: Zbir rezultatov meritev z dne 1. 7. 2011

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

12:05,31 0,206/47 0,111/15 0,159/14 0,216 1

12:05,29 0,0794/>100 0,0635/>100 0,0952/>100 0,100 2

12:05,29 0,0476/73 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0655 3

12:08,22 0,175/24 0,143/24 0,175/18 0,194 1

12:08,19 0,0794/73 0,0635/>100 0,0794/26 0,0898 2

12:08,19 0,0635/64 0,0476/>100 0,0635/12 0,0745 3

12:09,31 0,238/22 0,175/18 0,222/17 0,286 1


12:09,29 0,0794/>100 0,0635/>100 0,0794/51 0,0979 2

12:09,29 0,0635/>100 0,0476/>100 0,0794/21 0,0855 3

12:10,42 0,397/37 0,302/23 0,302/23 0,524 1

12:10,39 0,0794/73 0,0794/47 0,0794/>100 0,0870 2

12:10,39 0,0635/85 0,0635/73 0,0635/85 0,0809 3

12:11,53 0,190/26 0,127/28 0,175/30 0,222 1

12:11,52 0,0952/>100 0,0635/>100 0,0794/>100 0,102 2

12:11,52 0,0635/73 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0727 3

12:13,17 0,111/39 0,111/23 0,111/23 0,160 1

12:13,15 0,0635/57 0,0635/>100 0,0635/57 0,0809 2

12:13,15 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0635/47 0,0674 3

12:15,00 0,111/18 0,111/14 0,127/17 0,169 1

12:14,59 0,0635/>100 0,0635/>100 0,0794/>100 0,0794 2

12:14,59 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0635/47 0,0692 3

12:16,56 0,143/17 0,0794/16 0,175/16 0,180 1

12:16,55 0,0635/47 0,0635/>100 0,0635/73 0,0809 2

12:16,55 0,0635/39 0,0476/>100 0,0635/51 0,0674 3

12:19,10 0,143/22 0,143/24 0,159/19 0,214 1

12:19,08 0,0794/85 0,0635/>100 0,0635/64 0,0809 2

12:19,08 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0635/73 0,0692 3

12:22,22 0,365/18 0,270/18 0,286/18 0,408 1

12:22,20 0,0635/85 0,0794/30 0,0635/>100 0,102 2

12:22,20 0,0635/34 0,0476/>100 0,0952/17 0,100 3

12:23,30 0,254/16 0,238/19 0,206/22 0,309 1

12:23,28 0,0794/>100 0,0635/51 0,0794/18 0,104 2

12:23,28 0,0952/20 0,0794/85 0,127/11 0,171 3

12:25,16 0,206/19 0,159/17 0,206/14 0,259 1

12:25,13 0,0635/>100 0,0635/>100 0,0635/>100 0,0809 2

12:25,13 0,0635/64 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0692 3


9.3.3 Primer meritev vibracij – promet v strnjenem naselju

Monitoring se je izvajal po naročilu Mestne občine Maribor v kraju Košaški dol zaradi

pritoţb krajanov, ki so navajali, da so razpoke nastale predvsem po gradbenem posegu v

lokalno cesto. Navajali so tudi, da se v objektih občutijo vibracije (kot stresenje), predvsem

med voţnjo mestnega avtobusa oziroma teţjih tovornih vozil.

Na sliki 9.15 podajamo prikaz stanovanjskega objekta, na katerem so bile izvedene meritve

vibracij.

Slika 9.15: Prikaz lokacije objekta

V tabeli 9.36 podajamo lokacijo petih merilnih mest, vir vibracij ter njihovo oddaljenost od

mernih mest v času izvajanja meritev.

Tabela 9.36: Seznam merilnih mest

Oznaka Merilno mesto Vir vibracij Razdalja

(m)

MMA

na zemljini ob temelju

objekta, vzporedno z

lokalno cesto

avtobus

kombi

kamion

2 osebna avta

2 kamiona navkreber

17,6


2 kamiona navzdol

MMB

na betonskem pragu

garaţe, vzporedno z

lokalno cesto

avtobus

kombi

kamion

2 osebna avta

18,6

MMA*

na zemljini neposredno

ob ograji objekta,

vzporedno z lokalno cesto

avtobus

kombi

kamion

2 osebna avta

4,5

MMB*

na betonirani poti ob hiši,


2 kamiona navkreber

2 kamiona navzdol 18,6

MMC

na parapetnem zidu,


2 kamiona navkreber

2 kamiona navzdol 18,6

Pri meritvah smo uporabili dva merilna kompleta – Minimate Plus.

Monitoring vibracij, ki nastajajo zaradi prometa po lokalni cesti, se je opravil:

dne 24. aprila 2009 in

dne 29. maja 2009.

Pri prvi meritvi, 24. aprila 2009, je bil izmerjen vpliv lokalnega prometa (kombi, kamion,

2 osebna avta) vključno z meritvijo vibracij zaradi voţnje mestnega avtobusa. Pri teh

meritvah je bil poloţaj geofona:

na zemljini ob temelju objekta (merno mesto A),

na pragu garaţe (merno mesto B),

na zemljini ob ograji pri cesti (merno mesto A*).

Poloţaj geofona na zemljini podaja slika 9.16, ob objektu pa slika 9.17.

Vsaka meritev je trajala 10 sekund, rezultati meritev pa so podani v tabeli 9.37 in 9.38.

Dne 29. maja 2009 pa so se opravile meritve vibracij, ki jih povzroča promet s teţkimi,

polno obremenjenimi tovornimi vozili, kar se je izvedlo v primeru voţnje dveh kamionov

eden za drugim navkreber po lokalni cesti, ter prav tako navzdol po lokalni cesti (dva

kamiona s po tremi osmi z gibajočo maso 35 ton navkreber in navzdol). Pri teh meritvah je

bil poloţaj geofona:


na zemljini ob temelju objekta (merno mesto A),

na betonski plošči – betonirana pot ob temelju (merno mesto B*),

na parapetnem zidu (merno mesto C).

Voţnjo dveh teţkih kamionov navkreber po lokalni cesti podaja slika 9.18.

Vsaka meritev je trajala 10 sekund, rezultati meritev pa so podani v tabeli 9.39 in 9.40.

Slika 9.16: Lokacija geofona na zemljini

Slika 9.17: Lokacija geofona ob objektu


Slika 9.18: Prikaz teţkih tovornih vozil

9.3.4 Rezultati meritev vibracij, ki jih povzroča promet v strnjenem naselju Košaški

dol 32, Maribor

Tabela 9.37: Zbir rezultatov meritev s prvim merilnim kompletom (en geofon) z dne 24. 4.

2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

13:04,29 0,540/9,3 2,030/14 1,060/13 2,040 A*

13:04,29 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0476 A*

13:12,37 0,206/21 0,698/15 0,349/20 0,721 A*

13:12,37 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 A*

13:15,14 0,254/10 0,524/9,7 0,333/9,3 0,536 A*

13:15,14 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0476 A*

13:17,05 0,206/30 0,365/17 0,190/30 0,377 A*

13:17,05 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0476 A*


Tabela 9.38: Zbir rezultatov meritev z drugim merilnim kompletom (dva geofona) z dne

24. 4. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

13:04,29 0,159/9,8 0,381/11 0,349/8,7 0,434 B

13:04,29 0,429/16 0,302/10 0,762/12 0,853 A

13:12,38 0,0794/20 0,111/20 0,0952/17 0,125 B

13:12,38 0,238/22 0,111/23 0,302/18 0,342 A

13:15,14 0,127/9 0,175/11 0,206/8,3 0,270 B

13:15,14 0,222/8,3 0,159/9,7 0,270/9 0,339 A

13:17,06 0,0635/57 0,0794/73 0,0635/>100 0,0898 B

13:17,06 0,111/20 0,0794/>100 0,143/14 0,160 A

Tabela 9.39: Zbir rezultatov meritev s prvim merilnim kompletom (en geofon) z dne

28.5.2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

09:22,03 0,222/12 0,222/13 0,127/14 0,230 C

09:22,03 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C

09:24,26 0,190/12 0,238/13 0,143/13 0,259 C

09:24,26 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C

09:26,16 0,238/9,8 0,286/13 0,175/8,7 0,293 C

09:26,16 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C

09:28,52 0,286/10 0,317/13 0,159/13 0,0346 C

09:28,52 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C

09:33,16 0,254/10 0,333/13 0,238/12 0,361 C

09:33,16 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C

09:34,43 0,238/13 0,365/14 0,302/13 0,442 C

09:34,43 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C

09:40,12 0,0476/>100 0,0635/85 0,0635/>100 0,0655 C

09:40,12 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C


9:41,46 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0476/>100 0,0655 C

9:41,46 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0317/>100 0,0389 C


28. 5. 2009

Čas T

(mms-1

/Hz)

V

(mms-1

/Hz)

L

(mms-1

/Hz)

PVS

(mms-1

) MM

09:22,22 0,429/17 0,762/13 0,365/13 0,784 A

09:22,22 0,143/12 0,238/11 0,317/13 0,348 B*

09:24,45 0,365/18 0,683/17 0,333/12 0,693 A

09:24,45 0,127/11 0,302/13 0,286/12 0,333 B*

09:26,36 0,508/16 0,889/14 0,492/11 0,905 A

09:26,36 0,159/12 0,286/9,1 0,317/12 0,319 B*

09:29,11 0,397/17 0,873/15 0,444/10 0,899 A

09:29,11 0,175/13 0,333/10 0,397/14 0,432 B*

09:33,35 0,825/16 1,400/14 0,460/21 1,420 A

09:33,35 0,254/12 0,317/9,7 0,429/13 0,452 B*

09:35,02 0,603/15 1,380/15 0,603/18 1,410 A

09:35,02 0,286/13 0,381/12 0,365/15 0,430 B*

09:42,06 0,778/15 1,170/14 0,540/15 1,190 A

09:42,06 0,270/14 0,397/9,7 0,333/11 0,469 B*


10 ANALIZA UČINKA VIBRACIJ

Trajnostno načrtovanje mobilnosti se sooča z dvema osnovnima problemoma. Prvi

problem se nanaša na vprašanje, kako naj strokovnjaki pripravijo svoje predloge, da bodo

tisti, ki sprejemajo odločitve, lahko te oprli na oštevilčena dejstva in ne samo na verbalne

sodbe. Tipični primer tovrstnih teţav je umeščanje prometne infrastrukture v prostor, kjer

znamo le del pokazateljev prikazati kvantitativno (predvsem stroške gradnje in

vzdrţevanja) in jih stroškovno ovrednotiti. Celo vrsto posledic, tako stroškov kot koristi,

pa lako prikazujemo le opisno. V najboljšem primeru podajamo sodbe, kot na primer „to je

dobro“, „to ni skladno z usmeritvami“ in podobno, ali pa povsem ignoriramo očitne

posledice nekega posega v prostor, ki lahko povzroči socialno škodo in korist, ustvari

pogoje za razselitev, povzroči škodo na kulturni in zgodovinski dediščini ... Teh stroškov

in koristi ne znamo kvantificirati niti ne stroškovno ovrednotiti. Naslednji problem

trajnostnega načrtovanja mobilnosti, predvsem prometnic kot primarnega ukrepa za

realizacijo potrebe po gibanju, je pomanjkljiva obravnava koristi in posledic celotnega

ţivljenjskega cikla „od zamisli“ preko „gradnje“ do „konzervacije“ in „razgradnje“.

V diplomski nalogi smo se omejili in obdelali zelo pogoste pojave v obdobju gradnje in

eksploatacije prometnic ter spremljajočih objektov: vibracije zaradi gradbenih strojev in

vibracije zaradi tovornega prometa. Z uporabo velike večine gradbenih strojev pri

izvajanju zemeljskih del nastajajo škodljive vibracije. Mnoga zemeljska dela, kot na primer

zabijanje pilotov, vibracijsko kompaktiranje materialov, povzročajo vibracije, ki se lahko

po zemljini prenašajo na bliţnje objekte. Zaradi teh vibracij nastale dinamične sile lahko na

objektih v neposredni bliţini povzročijo tudi škodo. V takšnih primerih so najbolj

izpostavljeni stari objekti.


10.1 Zabijanje in izvlek zagatnic, ter vibracijsko zgoščevanje

Mnoga zemeljska dela, kot na primer zabijanje zagatnic in pilotov, vibracijsko

kompaktiranje zemeljskih materialov ter voţnja teţke gradbene mehanizacije, povzročajo

vibracije, ki se lahko po zemljini prenašajo na bliţnje objekte. Zaradi teh vibracij nastale

dinamične sile pa lahko na objektu povzročijo tudi škodo. Med načrtovanjem dejavnosti na

gradbišču je treba moţne učinke vibracij oceniti ter delo s stroji, ki povzročajo vibracije,

prilagoditi tako, da se učinki vibracij, ki lahko vplivajo na bliţnje stavbe, čim bolj

zmanjšajo (Achmus, 2009). Učinki vibracij, ki jih povzročajo gradbeni stroji, se lahko

spreminjajo glede na številne dejavnike, kot so intenziteta vira vibracij, različna sestava in

kvaliteta tal med virom vibracij in objektom, kvaliteta izvedenega temeljenja, dimenzije

objekta in kvaliteta vgrajenih gradbenih materialov. Bistveni vpliv na učinek vibracij imajo

intenziteta in trajanje ter pogostost in število dogodkov z vibracijami. Efekt vibracij, ki jih

povzročajo gradbeni stroji, lahko moti uporabnike stavb, vpliva na objekte, ker prihaja do

stresanja in premikanja konstrukcij, kar lahko tudi toliko spremeni strukturno celovitost

zgradbe, da je ogroţena njena stabilnost. Pri postopkih vibracijskega zgoščevanja

nevezanih slojev tal ciljno dinamično delujemo na zgornji ustroj zemljišča. Pri teh

gradbenih postopkih se tresljaji ali vibracije skozi tla prenašajo na sosednje objekte in

lahko na njih povzročijo poškodbe. Pri načrtovanju gradenj je torej treba oceniti moţne

vplive vibracij in z njimi povezana tveganja ter gradbene stroje izbrati tako, da je vpliv

njihovega delovanja na sosednje objekte preprečen ali vsaj čim manjši.

10.2 Promet teţkih kamionov

V Republiki Sloveniji Statistični urad od leta 2002 izvaja tudi raziskavo o okoljskih

stroških glede na različne okoljske namene v skladu z Evropsko statistično klasifikacijo o

aktivnostih v zvezi z varstvom okolja (CEPA), na osnovi katerih se zbirajo podatki o

sredstvih za investicije v varstvo okolja, za tekoče izdatke v zvezi z okoljem in prihodkih

od aktivnosti varstva okolja. CEPA-klasifikacija je splošna večnamenska in funkcionalna

klasifikacija varstva okolja, ki se uporablja za razvrščanje dejavnosti, katerih osnovni

namen je varstvo okolja. Po tej klasifikaciji je evidentirano tudi varstvo pred hrupom in

vibracijami. To varstvo obsega zmanjševanje hrupa in vibracij, ki jih povzroča tudi


transport, kot na primer cestni in ţelezniški promet ter letalski oziroma ladijski promet. Po

teh kriterijih so predvidene aktivnosti v obliki monitoringa, upravljanja prometa ter zidava

protihrupnih ograj ali protivibracijskih pripomočkov (Statistični urad RS, 2009). Vibracije,

ki jih povzroča promet, so skupna skrb druţbe, saj zelo pogosto povzročajo teţave ljudem

in tudi probleme na konstrukcijah. Vibracije, ki jih povzroča promet, predstavljajo zunanji

vir in so posledica teţkega prometa, kot so avtobusi in tovornjaki. Osebni avtomobili in

lahka dostavna vozila redko povzročajo vibracije, ki so v stavbah zaznavne. Cestni promet

običajno povzroča vibracije s frekvenco v območju med 5 in 25 Hz in s hitrostjo nihanja tal

od 0,05 do 25 mm/s (Huniadi, 2000). Prevladujoče frekvence in hitrost nihanja pa so

odvisne od številnih dejavnikov, kot so stanje voziščne konstrukcije (predvsem poškodbe

in hrapavost), hitrost in masa vozila, sistem vzmetenja vozila, tip tal, letni čas, razdalja

med prometnico in objektom ter tip objekta.


11 UPORABA PROGNOSTIČNIH ENAČB KOT MOŢNOST ZA

ZMANJŠEVANJE UČINKA VIBRACIJ

11.1 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzročata zabijanje in izvlek zagatnic

Osnovna fizikalna količina, s katero lahko napovemo moţnost poškodb na objektu, je

hitrost nihanja tal in temeljev. Pri prenosu vibracij iz zemljine na temelje objekta se hitrost

nihanja običajno zmanjša, resonančni pojavi pa v nekaterih primerih lahko hitrost vibracije

tudi povečajo. Predvsem pri izvleku zagatnic iz zemljine lahko pride do nenadnih

sprememb hitrosti vibracije v vseh treh ortogonalnih smereh. Zaradi navedenega je zelo

pomembno, da pri napovedih in oceni vpliva teh vibracij vedno upoštevamo najvišjo

izmerjeno vrednost. V obravnavanem primeru smo za analizo uporabili enačbo po avtorju

Achmusu (2005), ki se glasi:

,maxFi F

W

fv K

r (11.1)

V enačbi (3) pomeni:

υFi,max = največja hitrost nihanja temeljev (mm/s),

W = največja moč stroja v watih,

f = obratovalna frekvenca stroja (s-1) in

r = razdalja od vira vibracije do merne točke (m).

Koeficient KF je za 50 % verjetnost prekoračitve 7,9 oziroma za 2,25 % verjetnosti

prekoračitve 18,5. Pri analizi izmerjenih vrednosti, ki so podane v grafikonu na sliki 3, smo

upoštevali, da se pri zabijanju porabi 7,1 kNm energije, pri izvleku pa 2,8 kNm.

Vibracijska frekvenca je v obeh primerih 28 Hz.


0,01

0,1

1

10

100

1 10 100 1000

v,m

ax(m

m/s

)

r(m)

P=50%

P=2,25%

Izvlek zagatnic

Zabijanje zagatnic - Zlatoličje

Zabijanje zagatnic - Petkovškovonabreţje 26.11.2009

Zabijanje zagatnic - Petkovškovonabreţje 27.11.2009

Zabijanje zagatnic - Plečnikova trţnica

Slika 11.1: Rezultati izmerjenih vrednosti po prognostični enačbi za izvlek in zabijanje

zagatnic

11.2 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzroča vibracijski valjar

Za prognozo moţnih poškodb objektov kot temeljna vrednost sluţi hitrost nihanja temeljev

in ne hitrost nihanja tal. Maksimalna hitrost nihanja se pri prenosu na temelje spreminja. V

glavnem pride do redukcije, v primeru resonance pa pride do neznatnih, majhnih povečanj

hitrosti nihanja. Zaradi negotovosti glede na faktorje prenosa nihanja na temelje objekta je

koristno razpolagati z direktnimi enačbami prognoze za maksimalne komponente hitrosti

nihanja temeljev. To je smotrno, ker pri merjenju vibracij merilne naprave namestimo na

temelje in ne na tla, torej lahko tovrstne enačbe enostavno kalibriramo. Takšne

prognostične enačbe še niso razširjene, v glavnem pa temeljijo na praktičnih izkušnjah. Ker

pri vibracijskih strojih teţko ocenimo oddano vibracijsko energijo, se pri takšnih

prognostičnih enačbah kot odločilni parameter upošteva obratovalna masa stroja. Za

prognozo hitrosti nihanja temeljev zaradi vibracijskega valjanja smo v nalogi uporabili dve

enačbi. Prvo enačbo (1) predlaga Wieck (2003), drugo (2) pa Achmus in Kaiser (2005).

7,0max, 1,1r

GvFi (11.2)

r

GKvFi max,

(11.3)


Pri tem je:

νFi,max maksimalna hitrost nihanja temeljev (mm/s),

G obratovalna masa vibracijskega stroja (t) in r oddaljenost izvora

vibracij od temelja (m).

Koeficient K v enačbi (11.3) znaša 4,31 za 50-odstotno verjetnost rezultatov. Uporabljeni

so bili rezultati vertikalnih in longitudinalnih komponent hitrosti nihanja temeljev, ki jih na

sliki 11.2 grafično predstavljamo skupaj z linijama prognostičnih enačb (11.2) in (11.3), ter

relevantnimi podatki iz literature (Achmus, Kaiser 2005).

0,01

0,1

1

10

100

1 10 100 1000r(m)

v,m

ax(m

m/s

)

Equation (2)

Equation (1)

Achmus et al. (2005)

Valjar grad Trebnje

Valjar Belšinja vas

Slika 11.2: Primerjava med izmerjenimi in prognoziranimi vrednostmi hitrosti nihanja

temeljev


11.3 Prognoza učinka vibracij, ki jih povzroča promet teţkih kamionov

Opravljene meritve smo analizirali po modelu za napoved intenzitete vibracij, ki ga

predlaga Watts (1990). Obravnavani model temelji na upoštevanju lokalnih degradacij

vozne površine, ki jih prevozijo vozila z določeno hitrostjo, ter razdaljo med gibajočim

vozilom ter mernim mestom. Model opisuje enačba:

0.028 / 48 / 6x

PPV a v t p r (11.4)

V enačbi (4) pomeni:

PPV = rezultantni vektor hitrosti nihanja (mm/s),

a = največja degradacija površine oziroma defekt (mm),

v = izmerjena hitrost vozila (km/h),

t = koeficient zemljine, na kateri je izvedena konstrukcija vozne površine,

p = kolesni indeks, ki je za teţka vozila enak 0,75, če prek defekta zapelje le eno

kolo, v nasprotnem primeru je 1,

r = razdalja med merilnim mestom in gibajočim vozilom.

Vrednost eksponenta x določa dušenje vibracije in je odvisna od podlage ter razdalje. Obe

vrednosti (t in x) je avtor podal tabelarično. Rezultati analize vpliva vibracij, ki jih

povzroča promet teţkih kamionov, so podani na sliki 11.3.


Slika 11.3: Rezultati izmerjenih vrednosti po prognostični enačbi za voţnjo teţkih

kamionov


12 TVEGANJA V PRAKSI

12.1 Splošno o tveganjih v praksi

Meritve vibracij pri gradnji objektov predstavljajo zelo specifično, ozko in razmeroma

redko uporabljeno področje v gradbeništvu.

Pomenijo velik strošek za investitorja in/ali izvajalca, ki ga največkrat predvidita samo

teoretično-ekonomsko v predračunski postavki pogodbe.

Redko uporabo meritev pogojujejo zelo visoka cena merjenja, čas merjenja, kar podraţi ter

podaljša čas gradnje, ter ozek monopolni poloţaj podjetij, ki se s tem ukvarjajo (bodisi da

nudijo računalniške programe, strojno opremo ali pa strokovno delo s pooblastilom,

izvajajo meritve).

Gre za monopolni poloţaj podjetij, vendar situacija zaradi razmeroma majhnega

količinskega in finančnega deleţa pri gradnji objektov oziroma v gradbeništvu nasploh ni

tako kritična.

Na trgu v glavnem nastopajo ista podjetja oziroma je na voljo oprema istih dobaviteljev.

Meritve v Sloveniji opravljajo slovenska podjetja s tujo programsko in strojno opremo.

Pri naših meritvah smo uporabili opremo Instantel iz Kanade. Ta oprema je draţja od

opreme drugih proizvajalcev, kar pomeni večji začetni strošek, ki pa se pri končnih

rezultatih (zelo natančne, kvalitetne meritve, ki jih ne moremo več spreminjati niti kopirati

ali prenašati v druge programe) pokaţe kot zelo verodostojna pravna podlaga v primeru

sporov in morebitnih odškodninskih zahtevkov.

V naših primerih te prednosti ni bilo treba izkoristiti, smo pa na konkretnih primerih

dokazali, da je blagovna znamka te opreme pri nas in v mnogih drţavah zelo prepoznavna,

uveljavljena in cenjena.


Pri naših merilnih napravah gre za blagovno znamko s poudarkom na delovanju, saj

zadovoljujejo funkcionalno potrebo - opravijo storitev, katere najpomembnejši rezultat je

ekonomski, bolje rečeno finančni.

Razlika glede na druge aparate je v unikatnosti in s tem pravilnosti in trajnem arhiviranju

podatkov. Prav v tej navidezno prikriti strokovnosti sprejemanja, analiziranja ter hranjenja

podatkov meritev se kaţe izredno velik potencial uporabljene blagovne znamke.

To se odraţa v velikih finančnih prihrankih in, kar je najpomembneje, velikokrat v

preprečevanju morebitnih smrtnih ţrtev.

12.2 Tveganja pri naših meritvah

Poudariti je treba, da smo pri meritvah imeli moţnost sodelovati z velikimi, izkušenimi in

zelo strokovnimi podjetji, kar je zelo zmanjšalo tveganja v vseh pogledih.

Meritve vibracij pomenijo v celotnem projektu nizko finančno postavko, vendar lahko

rezultati predstavljajo visoko finančno breme investitorja oziroma morebitnega

povzročitelja škode. Opisal sem le nekaj tradicionalnih, ţe uveljavljenih ekonomskih,

administrativnih, pravnih in operativnih pogojev, ki smo jih v naših primerih v celoti

izpolnili, s čimer smo bistveno zmanjšali morebitna tveganja. Podal sem tudi svoj pogled

in razmišljanje na situacijo v stroki in ugotovil, da brez tveganja ni uspeha, pa čeprav

usodo izvedbe projekta velikokrat krojijo druge, povsem nepričakovane situacije.

Ţalostno je, da je vsesplošna gospodarska kriza prizadela tudi gradbeništvo. Manj dela ne

pomeni manj tveganja, kvečjemu povečanje, saj bo treba za niţjo ceno v krajšem času

bolje graditi. S tem bomo najverjetneje določena dela (tudi meritve vibracij) zelo omejili

ali pa jih uporabili le v najnujnejših primerih, kar bo imelo kratkoročne, predvsem pa

dolgoročne posledice za stroko, druţbo in ţivljenje ljudi nasploh.

Na sliki 12.1 je prikazan grafikon, s katerega je razvidno, da je bila vrednost gradbenih del,

opravljenih novembra 2011, v primerjavi z novembrom 2010 niţja za 10,1 %. Vrednost

gradbenih del na stavbah je bila niţja za 30,9 %, vrednost gradbenih del na gradbenih

inţenirskih objektih pa je bila višja za 1,2 %. [9]


Slika 12.1: Realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji, januar 2000-

november 2011 (Ø2005 = 100) [9]

V zadnjem času se na trgu pojavlja "kriza gradbeništva", kar pa ne pomeni, da se nismo in

se ne bomo lotili investicij, ki smo jih načrtovali.

Gradbena dela, v sklop katerih spadajo naše meritve, so povezana s pravnimi posli, ki

trajajo daljši čas, finančni zneski so običajno zelo visoki, tveganja pa so za obe stranki

velika. Velikokrat se okoliščine od sklenitve pogodbe pa do zaključka posla bistveno

spremenijo.

Evropsko primerljivi kazalniki kaţejo, da smo v zadnjih 15 letih dobro gradili. To

dokazujejo kilometri zgrajenih cest in več sto zelo zahtevnih objektov, ki so v dobrem

stanju. V vsem tem času ni bilo zaradi pomanjkljive kvalitete zabeleţenih večjih napak na

objektih ali celo človeških ţrtev, ki bi nastale zaradi porušitve le-teh. K navedenemu je

največ pripomogel dobro razvit sistem zagotavljanja in kontrole kvalitete na vseh ravneh

strokovnega odločanja, ki je vseskozi sistemsko odpravljal moţnosti za nastanek večjih

pomanjkljivosti in tako preprečeval nevarnost nastanka usodnih napak. Na različnih

odsekih in v različnih fazah gradnje so se ugotavljale pomanjkljivosti, zaradi katerih so se

povečali prvotno načrtovani stroški gradnje ali pokazala potreba po predčasnih

vzdrţevalnih ukrepih. Te pomanjkljivosti so bile tako subjektivne kot objektivne narave,

vselej pa deleţne negativnih odmevov v medijih in širši javnosti.


Če pristopimo h gradnji na pravi način, pravočasno in pravilno ukrepamo, se izognemo

negativnim posledicam in zavarujemo svoje pravice. Znanje je ključ do uspeha. Če bi

lahko z gotovostjo napovedovali prihodnost, bi bilo ţivljenje precej bolj preprosto. Seveda

vedno poskušamo predvideti, kaj vse se lahko zgodi, vendar včasih pride do komaj

verjetnega sosledja dogodkov, ki se konča z nesrečo. Teh naključij se ne da predvideti,

lahko pa smo z ustreznim zavarovanjem nanje pripravljeni.

Projektanti, nadzorniki in revidenti se morajo po zakonu pred pričetkom opravljanja svoje

dejavnosti in med svojim poslovanjem zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi

utegnila nastati investitorju in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.

Nadzorni inţenir se v trenutku, ko začne izvrševati delo nadzornika, za katero se je

dogovoril z investitorjem, znajde v poloţaju, ko je podvrţen odškodninski odgovornosti za

svoje delo. Obveznost nadzornega organa je, da s splošnim nadzorom nad izvajalcem in

neposrednim nadzorom nad izvajanjem del zagotovi, da gradnja poteka v skladu s

projektom, specifikacijami, v pravilnem zaporedju in v skladu z navodili za izvedbo del, ki

jih vsebuje projekt ali jih odredi sam. Nadzornemu organu ni potrebno nadzorovati

opravljanja vseh del, temveč se od njega zahteva, da opravlja nadzor nad

najpomembnejšimi deli, torej deli, od katerih je odvisen uspeh gradnje. Obseg in način

nadzora, ki ga je nadzorni organ dolţan opraviti, je odvisen od narave del, ki jih nadzoruje,

delno pa tudi od predmeta pogodbene obveznosti.

Sodišče v primeru spora glede obsega nadzorstva ugotavlja, ali je bilo nadzornikovo

ravnanje pravno dopustno. To pomeni, da se osredotoči na ugotavljanje tipičnega ravnanja

pri skrbnem nadzorstvu, ki bi moralo biti opravljeno v obravnavanem primeru. Sodišče

torej za nazaj ustvari scenarij, ki mu pomaga doumeti, kako bi nadzornik mogel in moral

ravnati, da ne bi prišlo do nastanka škode. Ko sodišče opredeli tipično nadzornikovo

dejanje, ki bi moralo biti v konkretnem primeru opravljeno, ga primerja s konkretnim

ravnanjem nadzornika, kateremu se očita protipravno ravnanje. Če to bistveno odstopa,

pomeni, da je nadzornik ravnal protipravno, kar pomeni, da ali ni ravnal z dolţno

skrbnostjo ali je prekršil pogodbene zaveze. Priporočljivo je, da ima nadzornik urejeno tudi

zavarovanje splošne odgovornosti, ki krije odgovornost za škodo zaradi poškodovanja

oseb, tj. telesnih poškodb, okvar zdravja ali smrti, ter škodo na stvareh, tj. uničenje,

poškodbo ali izginitev. Z dodatnim dogovorom je zavarovanje mogoče razširiti še na

odgovornost za čisto premoţenjsko škodo, ki nastane zaradi dejanja, opustitve ali napake


in ki ni nastala niti na osebah niti na stvareh. V okvir splošne odgovornosti sodi pri nas tudi

zakonsko obvezno zavarovanje odgovornosti za škode, povzročene okolju. Zavarovanje

odgovornosti proti ekološkim škodam se lahko sklene kot razširitev zavarovanja splošne

odgovornosti.

Odškodnina je najpogosteje denarna kompenzacija, ki jo prejme oškodovanec kot

nadomestilo za prestano škodo. Škoda je lahko tako premoţenjska (uničeno ali

poškodovano premoţenje, izgubljen zasluţek …) ali nepremoţenjska (telesne poškodbe,

okvara zdravja, okrnjen ugled …).

Zavarovalnina je vnaprej dogovorjen in določen znesek, če nastopi neko dejstvo, ki pomeni

zavarovalni primer, ki se ga zavarovalnica zaveţe izplačati.

Sodna praksa je začrtala stroţje kriterije v zvezi z odgovornostjo nadzornika gradbenih del.

Pomembno je, da nadzornik vestno, skrbno in odgovorno po pravilih stroke nadzoruje in

opozarja na napake, ki se pojavljajo pri gradnji. Kakršnekoli koristi, ki bi nadzorniku lahko

nastale pri neskrbnem delu, namreč ne odtehtajo povzročene škode.

Gradbeni inţenir ni odvetnik, ki pozitivne strani stranke poudarja na račun prikrivanja

slabih. Napake so sestavni del razvoja v vseh strokah, tudi v gradbeništvu. Pridobivanje

izkušenj, dodatno izobraţevanje vseh udeleţenih pri gradnji, uvajanje sistemov kakovosti,

zaostrenih meril za izvajalce na vseh področjih dela, sistemov opazovanj in ne nazadnje

inţenirske odgovornosti je pripeljalo do tega, da sodi slovenska gradbena stroka v evropski

vrh, slovenski gradbeni inţenir pa je, medijski gonji navkljub, iskan in cenjen strokovnjak

tako doma kot v tujini.

Po letu 2000 smo v Sloveniji uveljavili več tisoč novih standardov. Če bi te standarde za

vsako ceno ţeleli implementirati v ţe podpisane pogodbe, bi na trgu gradbenih in drugih

del zavladal popoln finančni in tehnični kaos. Pisci tendencioznih poročil, všečnih

aktualnemu stanju in javnemu mnenju, niso in ne bodo prispevali k razvoju. Umetno

ustvarjanje nereda in nezadovoljstva v urejenem sistemu je način za uresničevanje

kratkoročnih interesov posameznika, na dolgi rok pa ne prinaša napredka, sposobne

inţenirje pa odvrača od dela v stroki, ki prinaša veliko odgovornost. Kriza pomanjkanja

gradbenih strokovnjakov je ţe danes očitna.

Zakoni, tehnična zakonodaja in smernice so pomembni elementi v procesu zagotavljanja

kakovosti gradnje objektov in varovanja pred pojavi, ki so ţe znani, ne varujejo pa nas

pred pojavi, s katerimi se v preteklosti še nismo srečali. Med znane dejavnike tveganja


sodijo geološko in klimatsko pogojeni dejavniki (plazovi, potresi, ekstremne padavine).

Med neznane dejavnike tveganja sodijo lastnosti in obnašanja novih materialov in sistemov

v specifičnih pogojih uporabe, kjer imajo posebno mesto, ekstremna povečanja različnih

obremenitev. V ozadju vseh je vselej človek – inţenir – s svojim znanjem, razgledanostjo

in primerljivimi izkušnjami.

Pri naših meritvah smo morali upoštevati naslednjo zakonodajo:

zakon o urejanju prostora,

zakon o graditvi objektov,

uredbo o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo,

pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in

stanovanj,

uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost,

pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka,

uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,

pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za

starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje.

Osnovne pogodbe pri gradnji objektov, ki so bile posredno oziroma neposredno zavezujoče

tudi pri naših meritvah, so bile:

pogodba o projektiranju,

* pogodba o tehničnem nadzoru,

* gradbena pogodba.

Gradbena pogodba je ena izmed najzahtevnejših pogodb ne samo pri sklepanju, pač pa

predvsem pri svojem izvajanju.

Obveznost izvajalca je zgraditi določeno zgradbo/izvesti gradbena dela:

na določenem zemljišču/določenem objektu,

po določenem načrtu,

v dogovorjenem roku.

Obveznost naročnika je plačilo.

Zaveza izvajalca po gradbeni pogodbi je obligacija uspeha. Lastnosti pogodbe:

dogovorjene v pogodbi (projektna dokumentacija),

določene s pravili stroke.

http://slonep.net/subareas.html?lev1=5&lev2=51&lev3=1800





http://www.slonep.net/subareas.html?lev1=5&lev2=51&lev3=2238



http://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-zahtevah-za-graditev-oskrbovanih-stanovanj-za-starejse-ter-o-nacinu-zagotavljanja-pogojev-za-njihovo-obratovanje/

http://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-zahtevah-za-graditev-oskrbovanih-stanovanj-za-starejse-ter-o-nacinu-zagotavljanja-pogojev-za-njihovo-obratovanje/


Dogovori o ceni:

enotna cena,

skupaj dogovorjena cena,

ključ v roke (turnkey).

Enotna cena:

cena, dogovorjena glede na mersko enoto objekta ali posamezne vrste del,

plačajo se dejansko izvedena dela, manjkajoča dela se ne plačajo,

riziko zaradi odstopanja dejanske količine del od pogodbene cene je manjši.

Skupaj dogovorjena cena:

cena, določena v skupnem znesku za celoten objekt,

izvajalec ne more zahtevati zvišanja cene zaradi preseţnih del, naročnik pa ne

zniţanja zaradi manjkajočih del,

izjema: nepredvidena, nepredvidljiva dela.

Ključ v roke:

dogovor, da se pogodbena cena ne bo spremenila niti zaradi nepredvidenih del,

naročnik ne more zahtevati zniţanja cene zaradi manjkajočih del,

moţnosti spremembe cene,

razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.

Spremembe cene:

če ni v pogodbi določeno nič, se cena lahko zviša zaradi zvišanja cen elementov, na

podlagi katerih je bila določena, če bi morala biti cena višja za več kot 2 %,

če v pogodbi ni določeno nič, izvajalec pa zamuja z izpolnitvijo po lastni krivdi, se

cena lahko zviša zaradi zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila določena,

če bi morala biti cena višja za več kot 5 %,

če je v pogodbi določeno, da se cena ne bo spremenila, se cena lahko zviša zaradi

zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila določena, če bi morala biti cena

višja za več kot 10 %,

izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega 2,5 ali 10 %, odstopa od

pogodbe.


Prevzem opravljenih del:

začetek teka rokov za grajanje napak,

nastop obveznosti za izdelavo dokončnega obračuna del,

neupravičena odklonitev pregleda in prevzema: delo šteje za prevzeto,

domneva prevzema, če naročnik ţe pred izročitvijo začne uporabljati objekt.

Jamčevalni zahtevki:

odprava napake – primarno,

odprava napake na stroške izvajalca,

zniţanje plačila,

odstop od pogodbe.

Pogoj za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka je pravočasno grajanje napak:

očitne napake – takoj

skrite napake – 1 mesec, odkar jih je naročnik opazil, najkasneje 2 leti od prevzema

gradnje,

rok za sodno uveljavljanje zahtevka = 1 leto od pravočasnega grajanja – prekluzivni

rok.

Drugo:

perpetuacija ugovora,

odškodninski zahtevki,

refleksna škoda.

Jamstvo za solidnost gradnje:

daljši roki grajanja – 6 mesecev od dne, ko naročnik opazi napako, največ 10 let od

prevzema zgradbe,

solidarna odgovornost izvajalca in projektanta nasproti naročniku.

Velike investicije, katerih izvajanje je v celoti domena stroke, so zelo redke. Stroka

poskuša zagovarjati najboljše moţne rešitve, tudi čas gradnje. Strokovna resnica za medije

ni zanimiva. Izbrana rešitev je vselej kompromis med ţeljami in moţnostmi, za njo pa stoji

vrsta kompetentnih in odgovornih inţenirjev. Kompetentna strokovna rešitev je:

varna,

ekonomična,


ustreza načrtovani rabi,

prilagojena razmeram v okolju,

izpolnjuje zahteve okolja.

Po drugi strani pa se politika ne zanima za stroko, ne upošteva njenih opozoril in pogosto

obljublja neizvedljivo. Mediji prenašajo politične obljube do uporabnika, ne da bi

predhodno preverili tudi strokovno resnico.

Uporabnika ne zanimajo strokovne moţnosti in omejitve. Uporabnik zahteva varnost in

udobnost za čim niţjo ceno in v čim krajšem času. V druţbi in okolju, ki ju iz leta v leto

zaznamuje vse več naravno in druţbeno pogojenih dejavnikov tveganja, je zahtevam

uporabnika čedalje teţje ugoditi.

Ko se politične obljube izkaţejo za neizvedljive, se javno mnenje obrne proti stroki in

tistim strokovnjakom, ki so pravočasno opozarjali na razkorak med ţeljami in moţnostmi.

Prav je, da so mediji in javno mnenje strogi in neprizanesljivi kritiki stanja, vendar pa se ne

bi smeli postavljati v vlogo sodnika in za vsako ceno iskati krivcev, še preden so raziskana

in pojasnjena ozadja posameznega dogodka ali sklopov dogodkov.

Morda se kot posamezniki in druţba kot celota še premalo zavedamo, da je pri gradnji

čedalje več dejavnikov, na katere gradbeni inţenir ne more vplivati. Usklajen razvoj pri

gradnji bo v prihodnje še bolj pomenil tudi pripravljenost sklepanja kompromisov in

sprejemanja niţjega standarda gradnje, kadar ekonomski in ekološki kazalniki pokaţejo, da

visokih zahtev kakovosti v razumnih rokih ali stroških ni moţno izpolniti.

Zagotavljanje kakovosti pri gradnji je kombinacija tradicije, izkušenj in inovacij, slednje

zlasti v povezavi z moţnostmi, ki jih nudijo nove merilne tehnike.

Kakovosti gradnje ne zagotavljajo zveneča imena projektantov in izvajalcev, ekskluzivne

projektne rešitve in najdraţji ter najboljši materiali. Ta se kaţe v širini znanja in izkušenj

vseh udeleţenih in njihovi sposobnosti prilagajanja konstrukcijskih rešitev, preprečitvi

oziroma zmanjšanju tveganja vseh udeleţencev, izbora materialov in tehnoloških rešitev v

okolju, v katerem bo potekala gradnja, uporaba in ne nazadnje vzdrţevanje. Je način

razmišljanja in obnašanja, ki se v določenem okolju razvija in dograjuje skladno s

pridobljenimi izkušnjami, zahtevami ter potrebami uporabnika in okolja.

Pojem kakovost gradnje je moţno opredeliti kot zaokroţeno celoto štirih atributov:

uporabnosti (sposobnosti za uporabo),

varnosti (preprečevanje nastajanja nedopustnih poškodb ali obnašanja),


trajnosti (preprečevanje izgubljanja lastnosti vgrajenih materialov ali objekta v

načrtovani dobi),

kompatibilnosti (upoštevaje objektivna merila, na primer gradnja na mehkih tleh,

gradnja preko aktivnih plazov, gradnja na surovinsko revnih območjih, hitra

gradnja itd.).

Pri gradnji merimo kakovost s številnimi terenskimi in laboratorijskimi postopki ter z

meritvami stanj, ki jih občutijo uporabniki. Ugotovljeno stanje je kljub svoji subjektivnosti

velikokrat najboljši pokazatelj udobnosti, ki jo nudi gradbeni objekt. Seveda pa se na ta

način največkrat ne da opisati lastnosti objekta, ki je ključna za stabilnost, varnost in

trajnost. Za opisane lastnosti je potreben objektiven strokovni pristop, ki temelji na

uveljavljenih merilih.

Statistika kaţe, da se v tehnično razvitih druţbah z uvajanjem novosti, to je z uvajanjem

nove tehnične zakonodaje, novih tehnologij, novih materialov in pristopov projektiranja ter

gradnje, deleţ pomanjkljivosti ne zmanjšuje, ampak ostaja na pribliţno enaki ravni.

Razlogov za to je več, najpomembnejši pa je človeški faktor in spremenjeni pogoji uporabe

zaradi vedno večjih prometnih in klimatskih obremenitev.

V prihodnje bo treba opraviti več predhodnih raziskav in meritev, morda spremeniti tudi

materiale in sistem gradnje, obstoječ sistem kontrole kakovosti pa dograditi in vanj vgraditi

dodatna merila.

Večina pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo nastopa ob uvajanju novih materialov, novih

tehnologij ali novih izvajalcev, predvsem pa v verigi podizvajalcev, ki niso vešči sistemov

kontrole. Geološka presenečenja so pogostejša na začetku del v novih geoloških okoljih,

kjer še ni pridobljenih ustreznih izkušenj.

Tudi napake in pomanjkljivosti sodijo v sklop gradnje in pomagajo pri razvoju novih znanj

in boljših tehničnih rešitev. Zato je treba vse napake temeljito analizirati ter predvsem

zaupati in verjeti kompetentnim strokovnjakom.


13 ZAKLJUČEK

Z meritvami in analizami smo potrdili hipoteze:

da se intenziteta vpliva vibracij, ki so posledica miniranja z globokimi minskimi

vrtinami, obratovanja gradbene mehanizacije in prometa, lahko izmeri in opredeli

kot hitrost vibracije nihanja tal;

da vibracije, ki običajno tudi negativno vplivajo na varnost ter stabilnost objektov,

lahko zmanjšamo z načrtovano in kontrolirano uporabo gradbene mehanizacije ter z

upoštevanjem posebnih parametrov planiranih aktivnosti na gradbišču;

da bi z uporabo prognostičnih enačb lahko zmanjšali negativne učinke vibracij

gradbene mehanizacije za objekte, ki so locirani v neposredni bliţini gradbišč.

Na sliki 11.2 predstavljene izmerjene hitrosti nihanja temeljev zelo dobro sovpadajo z

linijo prognostične enačbe (11.3). Sklepamo lahko, da je za preliminarno ocenitev hitrosti

nihanja temeljev v okviru ocene tveganja moţno uporabiti prognostično enačbo (11.3). Iz

izračuna po prognostični enačbi (11.3) izhaja verjetna vrednost hitrosti nihanja temeljev

0,12 mm/s, medtem ko je v standardu DIN 4150-3 predvidena orientacijska vrednost do

5 mm/s za horizontalne komponente hitrosti nihanja. Če ta vrednost ni preseţena, ne

pričakujemo poškodb objekta in lahko izključimo verjetnost, da bi ob povečanju amplitude

nihanja prišlo do horizontalnih nihanj konstrukcijskih elementov v najvišji etaţi objekta.

Za vertikalne hitrosti nihanja stropov obravnavanega objekta standard DIN 4150-3

predvideva orientacijsko vrednost hitrosti nihanja 8 mm/s. Pri frekvenci vibracijskega

valjarja 30 Hz bi lahko obstajala nevarnost pojava resonance. Če ocenimo faktor prenosa

za lesene stropove kz ≤ 15 (Funk 1996), dobimo po prognostični enačbi (11.3) vrednost

maksimalne hitrosti nihanja 1,8 mm/s, kar pomeni, da v nobenem primeru ne preseţemo

orientacijske vrednosti iz standarda DIN 4150-3 in ne pričakujemo poškodb na objektu.

Izmerjene vrednosti zabijanja in v nekaterih primerih tudi izvleka zagatnic prav tako zelo


dobro sovpadajo z mejnima linijama verjetnosti po prognostični enačbi (11.1). Rezultati za

izvlek zagatnic v neposredni bliţini mernega mesta predstavljajo mejni – zelo neugoden

primer, ki ga je zaradi bliţine vira tudi teţko napovedati. Pri načrtovanju gradenj je torej

nujno potrebno oceniti moţne vplive vibracij in rezultirajoča tveganja ter gradbene stroje

izbrati tako, da je vpliv njihovega delovanja na sosednje objekte preprečen ali vsaj

zmanjšan na minimum. Meritve vibracij, ki so posledica prometa s teţkimi tovornimi

vozili, so pokazale, da prognostična enačba (11.4) postavlja zelo ostre kriterije, ki so v

našem primeru preteţno preseţeni.

V ekonomskem delu diplomske naloge smo potrdili ekonomske razloge oziroma prednosti

uporabe teh metod. Temeljni razlogi izhajajo iz osnovnih zahtev gradbene stroke, ki se

nanašajo na preprečitev materialne škode ter morebitnih smrtnih ţrtev.

Ekonomski vidik je predvsem preprečiti oziroma zmanjšati odškodninske (finančne)

zahtevke potencialnih oškodovancev.

S praktičnim primerom smo analizirali finančno soodvisnost med izvedenimi meritvami

vibracij (monitoringom opazovanja) in odškodninskimi (finančnimi) zahtevki ter dokazali

predvsem veliko ekonomsko ter tudi tehnično upravičenost meritev vibracij.

Dokazali smo, da lahko z uporabo prognostičnih enačb ugotovimo tudi dejansko stanje

ekonomskega tveganja, kar nam omogoča, da to tveganje pravočasno omejimo, zmanjšamo

ali celo preprečimo.


14 VIRI, LITERATURA

[1] Achmus, M., Building vibrations due to ground works, Institut fur geotehnik,

Hannover, 2008.

[2] Achmus, M., Kaiser J., Prognose von Bauwerkserschütterungen infolge Ramm- und

Vibrationsverdichtungarbeiten, Institut für Grundbau, Bodenmechanik und

Energiewasserbau, Universität Hannover, Deutschland, 2005.

[3] Funk, K., Expertsystem für Lärm- und Erschütterungsprognosen beim Einbringen

von Spundbohlen, Mitteilungen des Curt-Risch-Institut für Dynamik, Schall- und

Messtechnik der Universität Hannover, 1996.

[4] Hunaidi, O., Traffic Vibrations in Buildings, Construction Technology Update No.

39, National Research Council of Canada, 2000.

[5] Wieck, J., Erschütterungen im Bauwesen. V: Die vorsorgliche Beweissicherung im

Bauwesen, Schadenfreies Bauen, Bd 31, Stuttgart, Fraunhofer IRB Verlag, 2003.

[6] M. Achmus, J. Kaiser, and F. tom Wörden, Bauwerkserschütterungen durch

Tiefbauarbeiten, Grundlagen - Messergebnisse – Prognosen, Mitteilungsreihe Heft

61, Institut für Grundbau, Bodenmechanik und Energiewasserbau, Universität

Hannover, Hannover 2005.

[7] Watts, G.R, Traffic Induced Vibrations in Buildings, Research Report 246, Transport

and Road Research Laboratory, Department of Transport, UK, 1990.

[8] Home page of City University Hong Kong, Personal Web Server: Source-Path-

Receiver Concept, dostopno na: <http://personal.cityu.edu.hk/~bsapplec/source-

p.htm> [21. 5.2011]

[9] Statistični urad RS (2009): CEPA klasifikacija aktivnosti in izdatkov za varovanje

okolja, dostopno na: <http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=445&PodrocjeID=27>

[21. 5. 2011]

[10] Polanec, K., Merjenje vibracij, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1997.

http://personal.cityu.edu.hk/~bsapplec/source-p.htm

http://personal.cityu.edu.hk/~bsapplec/source-p.htm

http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=445&PodrocjeID=27


[11] Kotler, P, Management trženja, GV zaloţba, Ljubljana, 2004.

[12] Instantel, Vibration Event Management and Reporting Software, dostopno na:

<http://www.intecconinc.com/folder/instantel/714b0058-blastware8.0_advcom.pdf>

[15. 5.2011]

[13] Projektni management, dostopno na: <http://projektni-management.si> [17. 5. 2011]

[14] TEHNOKRAT Tehnično svetovanje d.o.o., Odgovornost za sosednje objekte pri

graditvi, <http://tehnicnosvetovanje.com/Razpisna-dokumentacija/Odgovornost-za-

sosednje-objekte-pri-graditvi.html> [13. 5. 2011]

[15] Pravda d.o.o., Pogosta vprašanja, dostopno na:

<http://www.pravninasvet.com/odskodnine/faq.php> [10. 5. 2011]

[16] Agencija POTI, Izvajanje gradbenih investicij s čim manjšimi tveganji, dostopno na:

<http://www.agencija-poti.si/si/izobrazevanje/73686,125727/podrobno.html> [10. 5.

2011]

[17] Gradimo.com, Odgovornost izvajalca za trdnost in varnost objekta, dostopno na:

<http://www.gradimo.com/zakonodaja/c8499/10036> [27. 5. 2011]

[18] Marcelino d.o.o., Gradbena pogodba (pogodba o izvedbi del, o gradbenih delih),

dostopno na: <http://www.pogodba-pogodbe.com/2009/04/gradbena-pogodba-

pogodba-o-izvedbi-del-o-gradbenih-delih> [28. 5. 2011]

[19] Druţba za raziskave v cestni in prometni stroki slovenije d. o. o., Kakovost gradnje

in vzdrževanja cestne infrastrukture, dostopno na:

<http://www.drc.si/Portals/3/aktualnosti/2_aktualnosti_kakovost_screen.pdf> [28. 5.

2011]

[20] Čudina, M., Tehnična akustika, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2001.

[21] Ţandar, S, Management trženja, GV zaloţba, Ljubljana, 2004.

http://www.intecconinc.com/folder/instantel/714b0058-blastware8.0_advcom.pdf

http://projektni-management.si/

http://tehnicnosvetovanje.com/Razpisna-dokumentacija/Odgovornost-za-sosednje-objekte-pri-graditvi.html

http://tehnicnosvetovanje.com/Razpisna-dokumentacija/Odgovornost-za-sosednje-objekte-pri-graditvi.html

http://www.pravninasvet.com/odskodnine/faq.php

http://www.agencija-poti.si/si/izobrazevanje/73686,125727/podrobno.html

http://www.gradimo.com/zakonodaja/c8499/10036

http://www.pogodba-pogodbe.com/2009/04/gradbena-pogodba-pogodba-o-izvedbi-del-o-gradbenih-delih/

http://www.pogodba-pogodbe.com/2009/04/gradbena-pogodba-pogodba-o-izvedbi-del-o-gradbenih-delih/

http://www.drc.si/Portals/3/aktualnosti/2_aktualnosti_kakovost_screen.pdf


15 PRILOGE

15.1 Seznam slik

Slika 2.1: Vibracije v našem okolju ...................................................................................... 2

Slika 2.2: Spremenljivke vibracije ........................................................................................ 3

Slika 3.1: Dušene vibracije .................................................................................................... 4

Slika 3.2: Vsiljene vibracije .................................................................................................. 5

Slika 5.1: Piezoelektrični merilnik ........................................................................................ 9

Slika 5.2: Merilnik s potresno maso .................................................................................... 10

Slika 5.3: Aparat Minimate plus .......................................................................................... 13

Slika 5.4: Aparat Blastmate III ............................................................................................ 13

Slika 5.5: Merilni protokol (DIN)........................................................................................ 15

Slika 5.6: Merilni protokol (SIA) ........................................................................................ 16

Slika 5.7: Primer merilnega protokola ................................................................................. 17

Slika 5.8: Hitrosti vibracij pri naprednem modulu Blastware ............................................. 18

Slika 5.9: Analiza intervalov v grafični obliki z naprednim modulom Blastware .............. 19

Slika 6.1: Vrste, viri in dejavniki projektnih tveganj .......................................................... 21

Slika 6.2: Plan stroškov ....................................................................................................... 25

Slika 9.1: Primer zabijanja zagatnic pri gradnji kroţišča v Staršah .................................... 36

Slika 9.2: Primer zabijanja zagatnic pri gradnji Mesarskega mostu v Ljubljani ................. 39

Slika 9.3: Prikaz lokacije posameznih merilnih mest .......................................................... 41

Slika 9.4: Prikaz valjanja dveh valjarjev iz bliţine ............................................................. 51


Slika 9.5: Prikaz valjanja dveh valjarjev iz oddaljenosti ..................................................... 52

Slika 9.6: Merno mesto v raščeni zemljini na nasipu AC Pluska – Ponikve ....................... 52

Slika 9.7: Merno mesto na lokaciji – grad Trebnje (paviljon)............................................. 53

Slika 9.8: Prikaz objekta z mernimi mesti ........................................................................... 56

Slika 9.9: Stanovanjski objekt Belšinja vas 7 v času monitoringa ...................................... 56

Slika 9.10: Objekt Belšinja vas 7 po dokončanju avtoceste ................................................ 57

Slika 9.11: Kopanje gramoza ter nalaganje na kamione ..................................................... 60

Slika 9.12: Montaţa ţerjava na gradbišču ........................................................................... 60

Slika 9.13: Montaţa ţerjava na gradbišču ........................................................................... 61

Slika 9.14: Prikaz merilnih mest ......................................................................................... 61

Slika 9.15: Prikaz lokacije objekta ...................................................................................... 64

Slika 9.16: Lokacija geofona na zemljini ............................................................................ 66

Slika 9.17: Lokacija geofona ob objektu ............................................................................. 66

Slika 9.18: Prikaz teţkih tovornih vozil .............................................................................. 67

Slika 11.1: Rezultati izmerjenih vrednosti po prognostični enačbi za izvlek in zabijanje

zagatnic ........................................................................................................................ 74

Slika 11.2: Primerjava med izmerjenimi in prognoziranimi vrednostmi hitrosti nihanja

temeljev ....................................................................................................................... 75

Slika 11.3: Rezultati izmerjenih vrednosti po prognostični enačbi za voţnjo teţkih

kamionov ..................................................................................................................... 77

Slika 12.1: Realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji, januar 2000-

november 2011 (Ø2005 = 100) ................................................................................... 80


15.2 Seznam tabel

Tabela 6.1: Seznam tveganj in ukrepov .............................................................................. 28

Tabela 8.1: Ocenjene intenzitete vibracij kot posledica delovanja gradbenih strojev......... 34

Tabela 9.1: Zbir rezultatov za prvi sklop meritev z dne 11. 6. 2009 ................................... 37

Tabela 9.2: Zbir rezultatov za drugi sklop meritev z dne 11. 6. 2009 ................................. 37

Tabela 9.3: Zbir rezultatov za tretji sklop meritev z dne 11. 6. 2009 .................................. 38

Tabela 9.4: Opis aktivnosti po datumih izvajanja ............................................................... 39

Tabela 9.5: Opis aktivnosti po merilnih mestih ................................................................... 40

Tabela 9.6: Merilno mesto 1- dne 26. 11. 2009 ................................................................... 42

Tabela 9.7: Merilno mesto 2 – 26. 11. 2009 ........................................................................ 42



Tabela 9.10: Merilno mesto 5 – 26. 11. 2009 ...................................................................... 43



pravokotno na MM 7 (sinhrono merjenje) – 26. 11. 2009 .......................................... 43


pravokotno na MM 8 (sinhrono merjenje) – 26. 11. 2009 .......................................... 44


pravokotno na MM 4 in 5 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009 ................................... 44

Tabela 9.15: Merilno mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009 ............................ 45

Tabela 9.16: Merilno mesto 11 in 12 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009 .......................... 45


pravokotno na MM 1 in 13 (sinhrono merjenje) – 27. 11. 2009 ................................. 45

Tabela 9.18: Merilno mesto 14a oziroma 14b – 27. 11. 2009 ............................................. 45


Tabela 9.19: Merilno mesto 15 – 27. 11. 2009 .................................................................... 46


Tabela 9.21: Merilno mesto 16a in 16b (sinhrono merjenje) – 23. 12. 2009 ...................... 47

Tabela 9.22: Merilno mesto 1 (sinhrono merjenje na arkadi in medetaţni konstrukciji) –

23. 12. 2009 ................................................................................................................. 47

Tabela 9.23: Merilno mesto 16 (sinhrono merjenje na merilnem mestu in tlaku (T) ob

merilnem mestu) – 23. 12. 2009 .................................................................................. 48

Tabela 9.24: Merilno mesto 9 (sinhrono merjenje na merilnem mestu 9 ter 9a) – 23. 12.

2009 ............................................................................................................................. 48

Tabela 9.25: Mesto 9 in 10 (sinhrono merjenje) – 29. 4. 2010 ........................................... 49



Tabela 9.28: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 22. 12. 2008 ...................................... 54

Tabela 9.29: Zbir rezultatov za sklop meritev z dne 2. 3. 2009 .......................................... 54



Tabela 9.32: Lokacije merilnih mest, način delovanja vibrovaljarjev in njihova oddaljenost

od objekta – 8. 9. 2009 ................................................................................................ 57

Tabela 9.33: Merilno mesto podstrešje in temeljni zid – 8. 9. 2009 ................................... 58

Tabela 9.34: Seznam merilnih mest – 1. 7. 2011 ................................................................ 62

Tabela 9.35: Zbir rezultatov meritev z dne 1. 7. 2011......................................................... 62

Tabela 9.36: Seznam merilnih mest .................................................................................... 64


2009 ............................................................................................................................. 67


24. 4. 2009 ................................................................................................................... 68



2009 ............................................................................................................................. 68


28. 5. 2009 ................................................................................................................... 69


15.3 Naslov študenta

Aleksander Gailhofer

Nova cesta 9

2250 Ptuj

Tel.: 031 826 432

E-mail: [email protected]

15.4 Ţivljenjepis

Rojen: 02.03.1966, Ptuj

Šolanje: 1972 – 1980, OŠ Ptuj

1980 – 1984, Srednja gradbena šola Maribor

1986 – 1993, Tehniška fakulteta Maribor (višješolski program)

1999 – 2002, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor (visokošolski program)

2002 – 2012, Fakulteta za gradbeništvo in Ekonomsko poslovna

fakulteta Maribor (univerzitetni program)

mailto:[email protected]