Download doc - Klasifikacija nagrobnikov

Univerza v Ljubljani 26.6.2009Filozofska fakultetaOddelek za arheologijo

Seminarska naloga pri predmetu Klasična arheologija

Klasifikacija nagrobnikov iz antične Murse

Mentor: Avtor:prof. dr. Bojan Djurić Nika Lužnik

4. letnik

Kazalo

Kazalo..................................................................................................................................2Uvod....................................................................................................................................3

Kratek opis in zgodovina mesta...................................................................................3Katalog in razdelitev na tipe...............................................................................................6

Titulusi.........................................................................................................................6Sarkofagi....................................................................................................................13Are.............................................................................................................................17Edikule.......................................................................................................................19Stele...........................................................................................................................20Neopredeljivo............................................................................................................33

Statistika............................................................................................................................34Zaključek...........................................................................................................................36Literatura............................................................................................................................36

2

Uvod

Letos je bila tem seminarja klasifikacija nagrobnikov posameznega mesta. Sama sem obravnavala primer Murse, današnjega Osijeka.Nagrobne spomenike sem se namenila razdeliti na pet glavnih tipov: tituluse, stele, edikule, are in sarkofage. Stele sem med seboj razdelila še na enostavne / nerazčlenjene, reliefne in arhitektonske. V podtipih sem jih razdelila na tiste s plastičnim ali reliefnim zaključkom.Nato sem napravila še krajšo statistiko. Zaradi zelo nepopolnih podatkov sem razdelila le, koliko je procentualno posameznih tipov in kako časovno nastopajo.

Kratek opis in zgodovina mesta

Osijek je četrto največje mesto na Hrvaškem, ki spada pod Osiješko-baranjsko županijo. Leta 2001 je mesto imelo 114.616 prebivalcev. Leži blizu sotočja Drave in Donave (sl. 1 in 2).

sl. 1 lega Osijeka (Google Earth, 26.6.2009)

3

sl. 2 Lega Murse (dan. Osijek; Pinterović 1978, k.2)

Ob osvojitvi Panonije, konec 1. stoletja pred Kristusom, so Rimljani na mestu današnjega Donjega grada v Osijeku osnovali vojaški tabor in civilno naselje Murso. Večji razcvet je mesto doživelo po letu 133 po Kristusu, ko je cesar Hadrijan mestu podelil status kolonije.

Colonia Aelia Mursa je nastala v treh gradbenih fazah od sredine 2. do sredine 4. stoletja. To utrjeno rimsko mesto ob meji cesarstva je bilo pravokotne oblike, z obzidjem in ortogonalnim rastrom ulic (sl. 3). Bilo je izrednega strateškega pomena, pomembno

4

cestno in trgovsko vozlišče. Ravno tako je bilo pomembna rečna luka in prehod čez reko, v ta namen so zgradili masiven kamniti most, katerega deli so danes ohranjeni v osiješkem muzeju. Mesto je bilo nekajkrat opustošeno, zadnjikrat so ga leta 441 do tal porušili Huni. Po tem katastrofalnem vpadu mesto ni bilo več obnovljeno, novi prebivalci so se nastanili v njegovi neposredni okolici.

Od poslednje omembe rimske Murse, 591. leta, do prve pisne omembe srednjeveškega Osijeka, 1196. leta, ni pisnih virov, a arheološke sledi dokazujejo, da se je življenje v kraju vseeno dalje odvijalo, čeprav v manjši meri.1

sl. 3 Lega antične Murse na področju Osijeka (Pinterović 1978, k.3)

1 http://www.osijek.hr/povijest_b.aspx (26.6.2009)

5

http://www.osijek.hr/povijest_b.aspx

Katalog in razdelitev na tipe

Titulusi

1.

Klasifikacija: epitaf – titulusMaterial: marmorVišina: 29,8 cm; širina: 28,2 cm; debelina: 3,8 cmDatacija: k. 1. / z. 2. st. ADNapis: D(is) M(anibus) / C(ai?) IVLII / PATERNI / QVI VIXIT A / NN (os) VII / C(aius) IVL(ius) PATERNUS D(omo) AMA / NTINVS / PR(inceps??) CIV(itatis??) / BR(eucorum) ET (???) / …… / PAREN / TES FILIO DVLCISSIMO??? / Vir: Bulat, M. 1989, Novi rimski natpisi iz Osijeka, Osiječki zbornik XX

6

2.

Klasifikacija: epitaf - titulusMaterial: /Višina: 22,0 cm; širina: 14,0 cm; debelina: 8,0 cmDatacija: 101-200 ADNapis: ] / an(norum?) [--- leg(ionis)] / II adi[utri]/cis I(?)[---]/ren[---]Vir: Epigraphische Datenbank Heidelberg; Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

3.

Klasifikacija: epitaf – titulusMaterial: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: 2. st.

7

Napis: napis konjeniškega poveljnikaVir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

4.

Klasifikacija: epitaf – titulusMaterial: apnenecVišina: 12,0 cm; širina: 10,5 cm; debelina: 4,0 cmDatacija: 2./3. st. ADNapis: … MI / …. AN / …. V Vir: Bulat, M. 1989, Novi rimski natpisi iz Osijeka, Osiječki zbornik XX

5.

8

Klasifikacija: epitaf - titulusVišina: 40,0 cm; širina: 41,5 cm; debelina: 6,4 cmDatacija: 171-250 ADNapis: D(is) M(anibus) / Aur(elio) Agripp(a)e ex / provinci(a) Arabia / c(ivitate) CILIS Sahareno / qui vix(it) ann(os) XXIII / M(arcus) Aur(elius) Bass(us) eq(ues) R(omanus) / nepoti dulcis/simoVir: Epigraphische Datenbank Heidelberg; Bulat, M. 1989, Novi rimski natpisi iz Osijeka, Osiječki zbornik XX

6.klasifikacija: epitaf - titulusVišina: 19,0 cm; širina: 19,0 cm; debelina: 8,0 cmDatacija: 251-330 ADNapis: ]/lia[---] / PROL[---] / PROC[---] / [-](?)VMAV[---] / parenti[bus ---]Vir: Epigraphische Datenbank Heidelberg

7.

Klasifikacija: epitaf – titulus Višina: 10,0 cm; širina: 8,0 cm; debelina: 1,0 cmDatacija: 301-500 ADNapis: ]AE[---] / [---]ME[Vir: Epigraphische Datenbank Heidelberg, Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

9

8.

Klasifikacija: epitaf – titulisMaterial: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: 300-500 ADNapis: .. CE / … IVIC / … SADRI / … VICXITVir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

9.

Klasifikacija: epitaf – titulusMaterial: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: 300 – 500 ADNapis: ??Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

10

10.

Klasifikacija: epitaf - titulusMaterial: apnenecVišina: 40,0 cm; širina: 41,0 cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: D(is) M(anibus) / Aur(elio) Agripp(a)e ex / [ pr]ovinc(ia) Arabia / c(ivi ?) Chis(ensi ?) Sahareno / qui vix(it) ann(os) XXIIII / M(arcus) Aur(elius) Bass(us) eq(uo) p(ublico) / nepoti dulcis/simoVir: Ubi erat lupa

11.

11

Klasifikacija: epitaf - titulusMaterial: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: --- ] / D(is) [M(anibus)] / M(arcus) Aur(elius) Di[omedes(?)] / <q=O>ui vixit an[nos --- ] / mens(es) VIIII dies [ --- ] / M(arcus) Aur(elius) Achilleus [vet(eranus)] / ex cust(ode) armor(um) leg(ionis) I[I] / Adiut(ricis) vivos(!) <f=E>ecit <f=E>il/io karissimoVir: Ubi erat lupa; Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

12.

Klasifikacija: epitaf - titulusMaterial: apnenecVišina: 46,0 cm; širina: 62,0 cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: D(is) M(anibus) / A[u]r[e]liae Sabi[n]ae q(uon)d(am) co/niugi A[u]r(eli) Abellon(is?) v[et(erani)] / qu(a)e [vi]xit ann(os) XXX Aur/eli Gratus [e]t Grata f/ili(i) heredes matri b/ene [me]renti fecerunt cu/rante Aur(elio) Sabino tut/ore p(uerorum) s(upra) s(criptorum) h(oc) m(onumentum) h(eredem) n(on) s(equetur)Vir: Ubi erat lupa

12

Sarkofagi

13.

Klasifikacija: sarkofagMaterial: apnenecVišina: 30,0 - 63,0 cm; širina: 250,0 - 215,0 cm; debelina: 100,0 cmNapis: /Datacija: /Vir: Ubi erat lupa

14.

Klasifikacija: sarkofagMaterial: apnenecVišina: 105,0-107,0-77,0 cm; širina: 195,0-200,0-170,0 cm; debelina: 88,0-65,0 cmNapis: /Datacija: /

13

Vir: Ubi erat lupa

15.

Klasifikacija: epitaf – sarkofag - pokrovMaterial: /Višina: 45,0 cm; širina: 150,0 cm; debelina: 48,0 cmDatacija: /Napis: /Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

16.

Klasifikacija: sarkofagMaterial: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: /Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

14

17.


18.

Klasifikacija: sarkofagMaterial: /Višina: / cm; širina: /0 cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: v sarkofagu počiva C. Pollius MartianusVir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

15

19.

Klasifikacija: sarkofagMaterial: /Višina: / cm; širina: 244,0 cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: sarkofag od Kvinta Valerija Severijana, konjenika tretje kohorte pretorijancevVir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

20.

Klasifikacija: sarkofag – fragment Material: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: D … / T SEPT V … / VALEN …. / NAE VI …Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

16

21.


Are

22.

Klasifikacija: epitaf – ara – fragment – piramidalni zaključek Material: apnenecVišina: 74,0 cm; širina: 54,0 cm; debelina: 42,0 cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

17

23.

klasifikacija: epitaf – ara – fragment – piramidalni zaključek material: apnenecVišina: 75,0 cm; širina: 59,0 cm; debelina: 72,0 cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

24.

18

Klasifikacija: epitaf – araMaterial: apnenecVišina: 138,0 cm; širina: 91,0 cm; debelina: 43,0 cmDatacija: /Napis: … postavil jo je carski prokurator Emilijan za svojega sinaVir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

Edikule

25.

Klasifikacija: fragment grobne strukture – edikule?Material: apnenecVišina: 120,0 cm; širina: 100,0 cm; debelina: 32,0-36,0 cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

26.

19

Klasifikacija: epitaf – edikula – fragment – relief Material: apnenecVišina: 113,0 cm; širina: 89,0 cm; debelina: 30,0 cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

Stele

nerazčlenjene

27.

20

Klasifikacija: epitaf – stela - PLASTIČEN ZAKLJUČEK

Material: apnenecVišina: 98,0 cm; širina: 47,0 cm; debelina: 17 cmDatacija: 100-199 ADNapis: D(is) M(anibus / Valirio (!) / Martiali / ex subaedanis / collegae / lapidari / posueruntVir: Ubi erat lupa

reliefne

28.

21

klasifikacija: epitaf – stela – NEOPREDELJIV ZAKLJUČEK

22

material: marmorVišina: 205,0 cm; širina: 90,0 cm; debelina: 16,0 cmDatacija: 71-100 ADNapis: Iuliae C(ai) / libertae / Primillae / annor(um) XXV / h(ic) s(ita) e(st) / C(aius) Iulius Suc/cessus collib(ertae) / bene merenti / d(e) s(ua) p(ecunia) Vir: Epigraphische Datenbank Heidelberg

29.

Klasifikacija: epitaf – stela - NEOPREDELJIV ZAKLJUČEK

Material: peščenecVišina: 137,0 cm; širina: 47,0 cm; debelina: 20,0 cmDatacija: 71-130 ADNapis: Urbana / Aterigis / l(iberta) ann(orum) L et / Gaetulus / Urbana(e) f(ilius) / Aterigis l(ibertus) / ann(orum) XVI / h(ic) s(iti) s(unt) / [A]rcto her(es) / p(osuit) fratres / et sorores / fratri p(ientissimo) Vir: Epigraphische Datenbank Heidelberg, Ubi erat lupa

30.

23

Klasifikacija: epitaf – stela – RELIEFEN ZAKLJUČEK

Material: apnenecVišina: 221,0 cm; širina: 89,0 cm; debelina: 35,0 cmDatacija: 102-107 ADNapis: D(is) M(anibus) / C(aio) Iulio C(ai) f(ilio) / Cl(audia) Verecund(o) / Iu(v)a[v(o)] mil(iti) leg(ionis) / X ge[m(inae)] p(iae) fid(elis) / |(centuria) Paet[i] stip(endiorum) XX / h(eres) f(aciendum) c(uravit)Vir: Epigraphische Datenbank Heidelberg, Ubi erat lupa

31.

24

Klasifikacija: epitaf – stela – PLASTIČEN ZAKLJUČEK

Material: peščenecVišina: 156,0 cm; širina: 54,0 cm; debelina: 25,0 cmDatacija: /Napis: Niger / Bataro/nis f(ilius) Sve/itrius eques / ala Ara/vacorum / ann(orum) XXXVII / stipendio/rum XVII / h(ic) s(itus) est / Marcellus et / Publius consob/rini idem here/des posueruntVir: Ubi erat lupa

arhitektonske

32.

25

Klasifikacija: epitaf – stela – PLASTIČEN ZAKLJUČEK

Material: apnenecVišina: 240,0 cm; širina: 71,0 cm; debelina: 24,0 cmDatacija: 71-150 ADNapis: Velagenus / Manti f(ilius) / Ulattius / eq(ues) coh(ortis) II Alp(inorum) / ann(orum) XXXVIII / stip(endiorum) XVI / h(ic) s(itus) e(st) / Longinus |(centurio) et / Primus c(ustos) ar(morum) b(ene)f(iciarius) / heredes / posuerunt) Vir: Epigraphische Datenbank Heidelberg, Ubi erat lupa

33.

26


Material: /Višina: 59,0 cm; širina: 51,0 cm; debelina: 16,0 cmDatacija: 131-171 ADNapis: D(is) M(anibus) / P(ublio) Ael(io) Valeno / et Bitutiae Ma/rcellinae uxo/[riVir: Epigraphische Datenbank Heidelberg

34.

klasifikacija: epitaf – stela - NEOPREDELJIV ZAKLJUČEK

27

Material: apnenecVišina: 172,0 cm; širina: 83,0 cm; debelina: 24,0 cmDatacija: /Napis: T(itus) Aur(elius) Avitus / vet(eranus) leg(ionis) II adi(utricis) / ann(orum) LXXVI vivos(!) / sibi et Ulpiae / Appianae con/iugi pientissimae / vivi sibi posue/ru[nt]Vir: Ubi erat lupa

35.


Material: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: 3. st. ADNapis: /Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

36.


Material: marmorVišina: 148,0 cm; širina: 102,0 cm; debelina: 31,0 cm

28

Datacija: /Napis: /Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

37.


Material: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: spomenik Zadranina FidiklanijaVir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

38.


Material: marmorVišina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: /Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

29

39.


Material: /Višina: 59,0 cm; širina: 51,0 cm; debelina: 16,0 cmDatacija: ok. 250 ADNapis: D(is) M(anibus) / Pu(blio) AEL(io) VALENO / ET BITVTIAE MA / RCLLINAE VXO / RI PIENTISSIMAE ??? / ...Vir: Bulat, M. 1989, Novi rimski natpisi iz Osijeka, Osiječki zbornik XX

neopredeljivo40.

Klasifikacija: epitaf – stela – fragment Material: apnenec

30

Višina: 56,0 cm; širina: 63,0 cm; debelina: 24,0 cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

41.

Kklasifikacija: epitaf – stela Material: apnenecVišina: 83,0 cm; širina: 90,0 cm; debelina: 20,0 cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

42.

Klasifikacija: epitaf – stela – fragment Material: marmor

31

Višina: 56,0 cm; širina: 65,0 cm; debelina: 10,0 cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

43.

Klasifikacija: epitaf – stela – fragment Material: marmorVišina: 53,0 cm; širina: 130,0 cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

44.

Klasifikacija: epitaf – stela – fragment Material: apnenec

32

Višina: 53,0 cm; širina: 53,0 cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: /Vir: Ubi erat lupa

45.

Klasifikacija: epitaf – stelaMaterial: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: D(is) M(anibus) / [---] Felix vi(v)us / [Vir: Ubi erat lupa; Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

46.

Klasifikacija: epitaf – stelaMaterial: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: /

33

Napis: /Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

47.

Klasifikacija: epitaf – stelaMaterial: apnenecVišina: 38,0 cm; širina: 28,0 cm; debelina: 12,8 cmDatacija: z. 3. st. ADNapis: D(is) M(anibus) / AVRELIAE?SE / CUDA / AE / .. Vir: Bulat, M. 1989, Novi rimski natpisi iz Osijeka, Osiječki zbornik XX

Neopredeljivo

48. – 50.

34

Klasifikacija: fragmenti nagrobnih spomenikovMaterial: /Višina: / cm; širina: / cm; debelina: / cmDatacija: /Napis: /Vir: Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

Statistika

35

V tabelo sem vnesla nagrobnike po tipih in opredelila njihovo datacijo. Nato sem izpeljala tri grafikone; kako so nagrobniki med seboj procentualno porazdeljeni, v kakšnem količinskem odnosu so med seboj posamezni tipi stel in kako so nagrobniki porazdeljeni skozi čas.

Neopredeljeno

Edikule Titulusi Stele Are sarkofagi

nerazčlenjene

reliefne arhitektonske

neopredeljeno

1. st. 1 1

1./2. 1

2. st. 2 1 2 2

2./3. 2

3.st. 1 2 1

4 – 6. st. 3

neopredeljeno

3 2 3 1 4 7 3 9

36

37

Zaključek

V gradivu sem našla podatke o petdesetih nagrobnih arhitekturah. Delijo se v posamezne razrede: titulusi, stele, sarkofagi, are, edikule. Nekaj je tudi neopredeljenih. Stele sem delila še v razrede (nerazčlenjene, reliefne in arhitektonske) in le – te v podtipe (stele z reliefnim oz. plastičnim zaključkom). Gradivo je sestavljalo dvanajst titulusov, devet sarkofagov, dve edikuli, tri are in enaindvajset stel – ena je bila nerazčlenjena, štiri reliefne in osem arhitektonskih, ostale so bile neopredeljive.Največ spomenikov, upoštevajoč le datirane, pripada obdobju 2. in 3. stoletja, ko je bilo tudi samo mesto v največjem razcvetu.

Literatura

Bulat, M. 1989, Novi rimski natpisi iz Osijeka, Osiječki zbornik XX, ss. 31 - 49

Pinterović, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba

www.ubi-erat-lupa.org (26.6.2009)

Epigraphische Datenbank Heidelberg - http://www.uni-heidelberg.de/institute/sonst/adw/edh/index.html.en (26.6.2009)

38

http://www.uni-heidelberg.de/institute/sonst/adw/edh/index.html.en

http://www.ubi-erat-lupa.org/