UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Luka Magon

Status poklicnega portnika v kolektivnih portih v Sloveniji

Diplomsko delo

Ljubljana, 2011

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Luka Magon

Mentor: redni profesor dr. Miroslav Stanojevi

Status poklicnega portnika v kolektivnih portih v Sloveniji

Diplomsko delo

Ljubljana, 2011

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Miroslavu Stanojeviu za

nasvete, aurnost in dejstvu, da je bil vselej na voljo za moja

vpraanja.

Posebna zahvala gre starem in Sladjani za podporo v asu

tudija ter predvsem za strpnost ob mojem pisanju diplome.

Hvala tudi bratu Lovru in teti Poloni za oblikovni in lektorski

pregled diplomskega dela.

Prav tako gre zahvala Sindikatu portnikov Slovenije, ki mi je

omogoil spoznati se s problematiko obravnavano v diplomskem

delu.

Status poklicnega portnika v kolektivnih portih v Sloveniji

Diplomsko delo obravnava poloaj poklicnih portnikov v ekipnih portih v Sloveniji. Avtor se predvsem posveti vpraanju ali gre pri razmerju med portnikom in portnim klubom za delovno-pravno razmerje. V ta namen preveri vse elemente delovnega razmerja, ki izhajajo iz 4. lena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), kar bi pomenilo, da portniki v motvenih portih izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa delavca. Ob upotevanju posebnosti porta kot specifine drubene dejavnosti in z drugano ureditvijo doloenih pravic ter uvedbo izjem bodisi v ZDR ali Zakonu o portu (ZSpo), bi v teh primerih lahko omogoili sklepanje pogodb o zaposlitvi. V drugem delu preveri obstoj davnih ugodnosti in olajav za portnike in monosti pokojninskega oz. premostitvenega zavarovanja zanje. Stanje primerja z reitvami iz tujine in predstavi primere dobrih praks iz Francije, Nizozemske, Norveke in Velike Britanije. Ugotovi, da je na tem podroju v Sloveniji potrebno e marsikaj urediti.

KLJUNE BESEDE: portnik, klub, delovno razmerje, ZDR, ZSpo, olajave.

Status of professional athlete in team sports in Slovenia

Thesis deals with the position of professional athletes in team sports in Slovenia. In particular, the author focuses on the question of whether the relationship between athletes and sports clubs is a employment relationship. For this purpose he determine all elements of the employment relationship arising from the fourth Article of the Labour Relations Act (ERA), which would mean that athletes in team sports are eligible for the status of the worker. Contracts of employment could be made if taking into account the specificity of sport as a specific social activities and with different arrangements of certain rights and the introduction of exceptions in either ERA or the Law on Sport (JCC). In the second part he check the existence of tax benefits and incentives and opportunities for athletes to make a insurance pension. Situation is compared with solutions from abroad. At the end he present examples of good practice in France, the Netherlands, Norway and Great Britain. He figured it out that in this field in Slovenia still needs much to be done.

KEY WORDS: sportsman, club, employment relationship, ERA, JCC, benefits.

5

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 9

1.1 Opredelitev predmeta, opis problema, cilji in namen ................................................ 11

1.2 Metode dela, hipoteze in struktura ............................................................................ 12

2 OPREDELITVE POJMOV IN RAZVOJ PORTA ......................................................... 13

2.1 Opredelitev pojma port ........................................................................................ 13

2.2 portnik ..................................................................................................................... 15

2.2.1 Vrhunski portnik ............................................................................................... 15

2.2.2 Poklicni portnik ................................................................................................ 16

2.3 Razvoj porta ............................................................................................................. 17

2.3.1 Kratka zgodovina ............................................................................................... 17

2.3.2 Profesionalizacija in komercializacija porta ..................................................... 18

2.3.3 Evropski in ameriki model organiziranosti ....................................................... 19

2.3.4 Sindikalno gibanje na podroju porta ............................................................... 21

2.3.5 Sindikalno gibanje na podroju porta v Sloveniji ............................................. 23

2.4 portna zakonodaja .................................................................................................... 25

3 STATUS POKLICNIH PORTNIKOV ........................................................................... 28

3.1 Ocena sedanjega stanja .............................................................................................. 28

3.2 Civilnopravni poloaj portnika ................................................................................ 29

3.3 Delovno-pravni poloaj portnika ............................................................................. 30

3.4 Elementi delovnega razmerja .................................................................................... 32

3.4.1 Stranki: delodajalec in delavec ........................................................................... 32

3.4.2 Prostovoljnost delavca ........................................................................................ 32

3.4.3 Vkljuitev delavca v prostovoljni proces dela ................................................... 32

3.4.4 Opravljanje dela za plailo ................................................................................. 33

6

3.4.5 Osebno opravljanje dela ..................................................................................... 34

3.4.6 Nepretrgano opravljanje dela ............................................................................. 35

3.4.7 Delo po navodilih in nadzoru delodajalca (subordinacija) ................................. 35

3.5 Posebnosti v portu .................................................................................................... 36

4 SOCIALNA VARNOST POKLICNIH PORTNIKOV .................................................. 40

4.1 Ocena sedanjega stanja .............................................................................................. 40

4.2 Prikaz ureditev v drugih dravah EU ........................................................................ 44

4.3 Davne olajave/ugodnosti za poklicne nogometae ................................................. 45

4.3.1 FRANCIJA ......................................................................................................... 45

4.3.2 NIZOZEMSKA .................................................................................................. 46

4.3.3 NORVEKA ...................................................................................................... 47

4.3.4 VELIKA BRITANIJA ....................................................................................... 48

4.4 Premostitveni/pokojninski skladi .............................................................................. 49

4.4.1 FRANCIJA ......................................................................................................... 49

4.4.2 NIZOZEMSKA .................................................................................................. 50

4.4.3 NORVEKA ...................................................................................................... 53

4.4.4 VELIKA BRITANIJA ....................................................................................... 53

5 SKLEP .............................................................................................................................. 55

LITERATURA ......................................................................................................................... 58

7

SLIKE in TABELE:

Slika 2.1 Billy Meredith, ko je igral za Manchester United ..................................................... 21

Slika 2.2 lanice FIFPro .......................................................................................................... 23

Tabela 3.1: Seznam poklicnih portnikov ................................................................................ 28

Tabela 4.1: Stopnje dohodnine ................................................................................................. 41

Tabela 4.2: Skupni stroki portnega drutva za portnika-primerjava drav .......................... 42

Tabela 4.3: Davne stopnje ...................................................................................................... 45

Tabela 4.4: Obvezni prispevki v sklad ..................................................................................... 50

Tabela 4.5: tevilo etrtletnih izplail glede na prihranke ....................................................... 52

8

SEZNAM KRATIC

AFPU Association Football Players Union (Zdruenje profesionalnih igralcev

nogometa)

CFK (Kraljevi pokojninski sklad)

FA Football Association (Nogometna zveza)

FIFA Federation Internationale de Football Association (Mednarodna federacija

nogometnih zvez)

FIFPro Fdration Internationale des Associations de Footballeurs Professionnels

(Mednarodna federacija zvez profesionalnih nogometaev)

NZS Nogometna zveza Slovenije

OKS Olimpijski komite Slovenije

PFA Professional Footballers' Association

SPINS Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije

SS Sindikat portnikov Slovenije

ZDR Zakon o delavnih razmerij

Zdru-1 Zakon o drutvih

ZSpo Zakon o portu

1. SNL Prva slovenska nogometna liga

9

1 UVOD

Dovolj smo se pogovarjali. S tem ne moremo plaevati polonic, razmere so kritine.

Zgodilo se je celo, da je eden od igralcev zaprosil za enkratno socialno pomo.

Nimamo sredstev za osnovne ivljenjske potrebe. Veina igralcev ima dolgove do

Dursa, imamo blokirane raune, nimamo osnovnega zdravstvenega zavarovanja. e

se ne bo hitro kaj spremenilo oziroma izboljalo, ni vpraljiv le zaetek priprav,

ampak tudi nadaljevanje prvenstva (eh 2011).

Razmere na podroju vrhunskega porta v Sloveniji v zadnjih letih niso idealne, kar

dokazujejo mnogi primeri propadlih portnih klubov in osebnih stisk portnikov. Izjave, kot je

zgornja, priajo o pomanjkljivi urejenosti portne zakonodaje in finannih teavah portnikov

zaradi neplaevanja njihovih delodajalcev. Do taknih primerov prihaja predvsem zaradi

neurejenosti delovnih razmerij v vrhunskem portu pri nas. Zaradi narave dela, ki veinoma

ne terja stalne zaposlitve v klasinem pomenu, se v portu sklepa veliko sorazmerno

specifinih pogodb, ki so po svoji pravni naravi e najblije pogodbam o delu. Tako klubi

(zlasti v motvenih portih) preprosto najamejo portnika, da doloeno obdobje tekmuje za

klub. Pogodbene klavzule dopuajo zelo ohlapna razmerja, kajti v primeru, e portnik ne

zadosti portnim ambicijam kluba, se pogodbeno razmerje lahko hitro razdre. Pogoste

selitve portnikov, ki med tekmovalno sezono menjajo klube, dokazujejo, da gre v teh

primerih za zelo tvegano, predvsem pa s portnimi rezultati povezano razmerje.

Zaradi specifike porta je torej sorazmerno malo portnikov v rednem delovnem razmerju z

delodajalcem. Obe vpleteni strani, klub kot delodajalec in portnik kot delojemalec, si v

osnovi prizadevata za doseganje im boljega portnega rezultata, vendar se v praksi

velikokrat zgodi, da klub sklene pogodbo, v kateri je doseen portni rezultat bistven element,

ki opredeljuje tudi asovno veljavnost pogodbe. Iz tega ni teko zakljuiti, da so v tem

primeru portniki ibkeja pogodbena stranka, ki bi si sicer elela skleniti pogodbo za

nedoloen as, kar pa naeloma ne odgovarja portni organizaciji (klubu) kot delodajalcu.

Sklepajo se pogodbe o zaposlitvi za doloen as, e pogosteje pa se veejo s specifinimi

pogodbami, ki bi jih lahko razvrstili med pogodbe o delu (Jagodic 2009, 4).

10

Tako je v Sloveniji postalo e prej pravilo kot izjema, da so portniki v motvenih portih

organizirani kot samostojni gospodarski subjekti oz. samostojni podjetniki (s. p.) in so tako

navidezno neodvisni od svojih delodajalcev (portnih klubov) in jim izstavljajo raune. Vse

pogosteje se pa al dogaja, da klubi svojih obveznosti do portnikov ne poravnajo pravoasno

oz. jih sploh ne. Zaradi gospodarske krize trpi tudi vrhunski port in vse ve klubov ne zmore

izpolnjevati podpisanih pogodb, vedno ve je tudi steajev in prisilnih poravnav. V teh

primerih so najbolj izpostavljeni prav portniki, ki morajo zaradi svoje organiziranosti (beri s.

p.), redno plaevati mesene obveznosti in dajatve do drave, ki v teh primerih ne pozna

izjem. Breme plaevanja prispevkov je tako preneseno na portnika, kljub temu, da se vse

pogosteje dogaja, da le-ta s strani svojega delodajalca e ve mesecev ne dobi plaila.

portniki se znajdejo v nemogoem poloaju, ko ne samo ne dobijo vemesenega plaila za

delo, temve jim s sankcijami grozi tudi drava, do katere imajo neporavnane obveznosti.

Problem torej nastane zaradi pomanjkljivega in po mojem mnenju napano urejenega

delovnopravnega statusa portnikov v Sloveniji.

V asu absolventskega staa in dela pri Sindikatu portnikov Slovenije (v nadaljevanju SS)

sem podrobneje spoznal zgoraj omenjeno problematiko delovnih razmerij v portu pri nas,

zato bom v diplomskem delu poskual poiskati odgovore na doloena vpraanja na to temo.

Pri sindikatu sem dobil vpogled tudi v ureditve portne zakonodaje v drugih evropskih

dravah. Osredotoil sem se predvsem na drave, ki imajo portnikom prijaznejo davno

zakonodajo. Splono znano je, da se morajo portniki za dosego vrhunskih rezultatov v asu

kariere odpovedati veliko stvarem, ker lahko le tako doseejo elene rezultate. Tako

velikokrat opustijo izobraevanje, saj mnogi le steka zdruujejo vsakodnevne treninge,

potovanja in tekmovanja s olskimi obveznostmi. Problemi nastanejo ob zakljuevanju karier,

ko se portniki sooijo s teavami poklicne prekvalifikacije, za kar potrebujejo veliko asa.

Kdor ne uspe dosei izobraevalnih ciljev v asu kariere, ima po koncu le-te veje teave pri

iskanju zaposlitve. V primerjavi s svojimi vrstniki prine z delom na nijem delovnem mestu

(nija izobrazbena stopnja in manj delovnih izkuenj). Glede na rezultate raziskave Ceci

Erpieve (2002) imajo vrhunski portniki ob koncu portne poti probleme z vsakdanjimi

opravili, kot so urejanje kreditov, pisanje proenj, raunalniko pismenostjo itd., za katere so

prej skrbeli njihovi stari, portni agenti ali delodajalci (klubi). Zelo malo je portnikov, ki bi

v karieri zasluili toliko, da jim ne bi bilo potrebno razmiljati o prihodnosti in skrbeti za

nadaljnji dohodek. Veliko je tudi portnikov, ki zaradi neukosti in lastnih zgreenih investicij

v asu kariere kar hitro ostanejo brez vsega. Takne portnike bi bilo treba sistemsko zaititi,

11

saj sami velikokrat nimajo asa za dodatna izobraevanja s podroja financ (oz. ravnanja z

njimi). Po predvidevanjih SS traja portnikova kariera v povpreju najve okoli 15 let. V

tem asu bi si naj uspeen vrhunski portnik zasluil in prihranil dovolj sredstev tudi za

doloeno obdobje po portni karieri. To je v Sloveniji zelo teko, saj imamo izjemno

neprijazno davno zakonodajo, ki portnika v asu aktivne kariere prisili k plaevanju visokih

davkov in mu ne nudi skoraj nikakrnih ugodnosti in monosti varevanj za ivljenje po

koncu portne kariere, kot je to mogoe v tujini. Veliko evropskih drav pozna na tem

podroju izjeme in nudi portnikom v asu kariere razline davne olajave in monosti

varevanj v premostitvenih skladih. Takne ugodnosti omilijo in skorajda izniijo problem

prekvalifikacije in vkljuevanja portnikov v drubo po konanih karierah, saj imajo ti

posledino prihranjenih dovolj sredstev in asa za prilagoditev na novonastale razmere.

1.1 Opredelitev predmeta, opis problema, cilji in namen

Predmet diplomskega dela je vrhunski port, kjer se bom osredotoil na dve veji teavi, ki

zadevata poklicne portnike v kolektivih portih pri nas.

Veina poklicnih portnikov v motvenih portih v Sloveniji nima zadostno urejenega

delovnopravnega in davnega statusa, zato se jih veliko po koncu portne poti ali e v asu

trajanja le-te, znajde v brezizhodnem poloaju. V naem prostoru je vse ve portnikov, ki se

znajde v finannih teavah in osebnih stiskah zaradi pomanjkljivo urejene zakonodaje o

delovnih razmerjih in neprijazne davne zakonodaje. Veliko taknih primerov poznamo iz

ekipnih portov, kjer portniki, organizirani kot samostojni podjetniki, zaidejo v teave zaradi

neplaevanja klubov.

V diplomskem delu bom zato skual ob primeru nogometa odgovoriti na vpraanje, ali

portniki v kolektivnih portih v Sloveniji izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa delavca,

kot izhaja iz dolob Zakona o delovnih razmerjih1 (ZDR). Opredelil se bom do vseh

elementov delovnega razmerja iz 4. lena ZDR z namenom ugotoviti, ali portniki

izpolnjujejo omenjene pogoje. Ker se zavedam specifinosti delovnih razmerij v portu, bom

opozoril na spremembe oz. dopolnila ZDR in Zakona o portu2 (ZSpo), ki bi se morala

izvesti, da bi bilo mono skleniti redna delovna razmerja in nakazal mone reitve za

izboljanje pogodbenih razmerij v nogometu.

1 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Ur. l. RS 42/2002. 2 Zakon o portu (ZSpo). Ur. l. RS 22/1998.

12

V drugem delu se bom osredotoil na primerjavo davnega statusa portnikov pri nas in v

tujini. Znano je, da je vse ve uspenih slovenskih portnikov nezadovoljnih, saj v zelo

kratkem asovnem obdobju zasluijo nadpovpreno veliko, a jim drava, zaradi pomanjkanja

olajav in neprilagojene davne zakonodaje, z davki pobere velik del zasluka. Na podlagi

primerjalne analize Ernst&Young (2006) bom prikazal kakne olajave, davne ugodnosti in

monosti varevanja nudijo portnikom v asu trajanja portne kariere v portno razvitih

dravah v Evropi (primer nogometa). Tako bom poskusil dokazati, da slovenska zakonodaja

na tem podroju ni primerljiva z zakonodajo iz portno razvitih drav.

Namen diplomskega dela je opozoriti na status poklicnih portnikov, ki ga je potrebno urediti

zaradi posebnega pomena vrhunskega porta. Zagotoviti je potrebno socialno varnost

velikemu tevilu mladih, ki etrtino delovne dobe namenijo poklicnemu portu. port ima

poseben pomen za promocijo drave in slui prebivalstvu kot zgled za zdrav nain ivljenja.

1.2 Metode dela, hipoteze in struktura

V diplomskem delu sem uporabil v uvodnem delu metodo deskripcije (opisovanja) in metodo

kompilacije (uporaba izpiskov, navedb, citatov drugih avtorjev) v nadaljevanju sem ob

ugotavljanju elementov delovnega razmerja uporabil analitino metodo (metoda

razlenjevanja celote v posamezne dele) in v zadnjem delu, pri primerjavi

premostitvenih/kariernih skladov, komparativno metodo (metodo primerjanja).

V diplomskem delu preverjam veljavnost naslednjih dveh hipotez:

H1: Med portniki in portnimi klubi obstaja delovnopravno razmerje.

H2: Davni in pokojninski status poklicnih portnikov v Sloveniji je zadovoljivo urejen.

Diplomsko delo je sestavljeno iz petih delov. V uvodu opiem teave portnikov in

problematiko, s katero smo se vsakodnevno sreevali v asu dela pri sindikatu. Drugi del je

namenjen opredelitvi pojmov, definicij, zgodovine in drugih dejstev in ozadij, ki so

pomembna za nadaljnjo obravnavo. V tretjem delu se lotim vseh elementov delovnega

razmerja na primeru nogometa, z namenom ugotoviti, ali lahko v portu govorimo o delovnih

razmerjih. Dobre primere praks, varevanj v premostitvenih skladih in davnih olajav iz

tujine podam v etrtem poglavju. V zadnjem poglavju sledijo ugotovitve, do katerih sem

priel v tretjem poglavju, ter povzetek celotnega diplomskega dela z zakljuno besedo.

13

2 OPREDELITVE POJMOV IN RAZVOJ PORTA

2.1 Opredelitev pojma port

Beseda port naj bi izvirala iz anglekega glagola to desport, ta pa iz

starofrancoskega desport, kar pomeni kratkoasiti se, razvedriti se, zabavati se. Svoje

korenine naj bi imel ta izraz v latinskem disportate oziroma deportate, kar v prevodu

pomeni odnaati (de od, portare nesti). Skrajana oblika sport naj bi se prvi

pojavila v 15. stoletju. Danes ima beseda sport mednarodno veljavo z istim pomenom.

V vsakodnevni rabi pojem oznauje obliko telesne dejavnosti, igro ali tekmovanje

(Bergant Rakoevi in drugi 2008, 27).

eprav se zdi opredelitev porta enostavna in neproblematina, pa temu vendarle ni tako.

Obstaja veliko definicij, vendar nobena ni povsem ustrezna, saj se dotikajo le posameznih

vidikov porta in teko zajamejo njegovo celoto (ugman 1997, 23).

Po Bergant Rakoevievi (2008, 27) merila, ki oznaujejo neko dejavnost kot port, niso

vedno v enaki meri upotevana, zato poznamo ve definicij porta. Tipina merila za

klasifikacijo neke aktivnosti kot porta so gibanje, prizadevanje za uspeh, tekmovalnost,

svoboda cilja in enakost monosti. Sprauje se ali lahko dejavnosti kot so biljard, igre s

kartami, ah ipd. tejemo k portu, saj pri teh ni prisoten odloilni opredelilni element porta,

telesna aktivnost. Ugotavlja, da so k portu poleg telesnih vaj kmalu vkljuili tudi tehnine

iznajdbe in spretnost njihove uporabe (avtomobilski porti, motorno kolo ipd.), kar je port

privedlo do stopnje popolne komercializacije in profesionalizacije (povzeto po Bergant

Rakoevi 2008, 27).

V slovarju slovenskega knjinega jezika (Bajec 2005) najdemo za besedo port razlago: po

ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje,

razvedrilo.

14

V 2. lenu Evropske listine o portu3 pomeni port vse oblike telesne aktivnosti, ki so s

prilonostnim ali organiziranim ukvarjanjem usmerjene k izraanju ali izboljevanju telesne

vzdrljivosti, k duevnemu blagostanju in k oblikovanju drubenih odnosov ter pridobivanju

rezultatov na tekmovanjih na vseh ravneh (Evropska listina o portu, 1992).

port je drubeni pojav. Njegovo mesto in vloga v drubi sta najbolj neposredno odvisna od

stopnje razvitosti drubene zavesti, od potencialnih vrednot portne aktivnosti in realnih

drubenih odnosov do teh vrednot (Tuak in Tuak 2001, 94). Po njunem mnenju port kot

tak ne pomeni vrednoto samo po sebi, ampak je portna aktivnost najpogosteje le sredstvo za

doseganje splonih specifinih drubenih ciljev. Tako razlikujeta ve vrednostnih orientacij

do porta:

- Razvojni port, kjer portna aktivnost pomeni sredstvo, s katerim druba pospeuje in

usmerja psihofizini in psihosocialni razvoj svojih lanov.

- Rekreativni port, ki je sredstvo za ohranjanje psihofizinih sposobnosti posameznika

na optimalnem nivoju.

- Standardni port, ki pomeni stalno sekundarno aktivnost, ki se ji namenja veji del

prostega asa, smisel aktivnosti pa je poleg doseganja in ohranjanja optimalnega

nivoja psihofizinih aktivnosti tudi doseganje visokih portnih rezultatov in s tem

drubenih efektov, ki sledijo takim rezultatom.

- Vrhunski port, ki v vsakodnevni praksi predstavlja tradicionalni in sploni model

miljenja o portu (Tuak in Tuak 2001, 94).

Kot lahko vidimo, obstaja veliko razlinih definicij in pojmovanj porta, saj je port aktivnost,

s katero se lahko ukvarja prav vsak. Zato je toliko bolj pomembno, da na tej toki podam e

obrazloitev delitve porta na portno rekreacijo, amaterski in profesionalni port. S slednjim

3 Evropska listina o portu je bila sprejeta na 7. konferenci evropskih ministrov odgovornih za port v sklopu Sveta Evrope na Rodosu 15. maja 1992. Listina je nadaljevanje Evropske listine porta za vse, ki jo je Svet Evrope sprejel e leta 1975. Dokument ima pri delu Sveta Evrope na podroju porta izjemno teo, saj je bil sprejet z namenom, da drave lanice Sveta Evrope na temelju doloil Evropske listine o portu v svojih dravah vzpostavijo enotne temelje za razvoj porta v celoti. Listina se v doloilih dotika praktino vseh podroij pomembnih za skladen razvoj porta kot so organiziranost porta, pravica do portnega udejstvovanja, financiranje porta, portni objekti, varstvo okolja, razvoj vrhunskega porta, prostovoljno delo v portu, mednarodno sodelovanje v portu itd.

15

se bom v diplomskem delu tudi ukvarjal in sicer na podroju nogometa. Obstajajo bistvene

razlike:

- profesionalizem profesionalni port je tisti, v katerem so portniki v delovnem

razmerju (posameznik ali skupina) in dobivajo za to plao. Profesionalci so poklicni

portniki, ki se preivljajo s portom in so v delovnem razmerju v portni organizaciji;

- amaterizem pri amaterskem portu portniki niso v delovnem razmerju in za

portno udejstvovanje obiajno ne dobivajo nobenega plaila, lahko pa dobivajo

povrnjene materialne stroke in podobno;

- portna rekreacija pri portu kot razvedrilu je poudarek na lovekovem udejanjanju,

na ohranjanju in izboljanju zdravja, sprostitvi in druenju (ugman in drugi 2002,

2829).

2.2 portnik

portnik je vsaka fizina oseba, ki je registrirana pri nacionalni panoni portni zvezi

(NPZ) in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panonih portnih zvez

(ZSpo 1998, 37. l.). Kategorizirani portnik je registrirani portnik, ki pridobi naziv

mladinskega, dravnega, perspektivnega, mednarodnega ali svetovnega razreda po

Kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS 2010a). Tako ima po Jagodicu (2009)

od okoli 80 000 registriranih portnikov v Sloveniji manj kot 5000 portnikov status enega od

razredov.

2.2.1 Vrhunski portnik

Vrhunski port ima pri nas visok ugled, saj smo Slovenci znani kot portni navduenci, ki

cenimo vrhunske doseke naih portnikov na mednarodnih tekmovanjih. Zato je toliko

pomembneje, da v diplomskem delu natanneje definiram, kaj pomeni vrhunski port in

kakna je razlika med vrhunskim ter poklicnim portom, ki se mu bom posvetil v

nadaljevanju.

Naziv vrhunskega portnika si pridobi dravljan Republike Slovenije, ki dosee vrhunski

portni doseek mednarodne vrednosti. Kriterije za vrhunski portni doseek iz prvega

odstavka in trajanje naziva doloi strokovni svet na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije,

oziroma pristojne nacionalne portne zveze (ZSpo 1998, 38. l.). Po zakonu se za vrhunski

16

port teje priprava in tekmovanje portnikov, ki imajo status perspektivnega, mednarodnega

in svetovnega razreda.

Vrhunski portnik si lahko po 39. lenu ZSpo pridobi tudi doloene pravice, kot je pravica do

zdravstvenega zavarovanja, do nezgodnega zavarovanja, porodnikega varstva, pokojninskega

in invalidskega zavarovanja in pravico do prilagoditve opravljanja obveznosti iz

izobraevalnega procesa. Te pravice pa si lahko pridobi samo v primeru, e to sam zahteva in

izpolnjuje dva pogoja:

1. imeti mora naziv vrhunskega portnika svetovnega razreda4,

2. e njegovi dohodki ne presegajo trikratnega povprenega osebnega dohodka v

Sloveniji.

Vsako leto se ugotavlja, e so pogoji izpolnjeni, o zahtevi za odobritev plaila prispevkov pa

odloa minister. portnik ima tudi doloene obveznosti, ki jih mora izpolnjevati, e eli

ohranjati zgoraj natete pravice. In sicer se mora na povabilo udeleevati nastopov

reprezentanc Republike Slovenije ter ravnati v skladu z mednarodnimi pravili in pravili

nacionalnih panonih portnih zvez ter normami portne etike in morale (povzeto po ZSpo

1998).

2.2.2 Poklicni portnik

Posameznik lahko opravlja naloge v portu kot poklicni portnik, e je dopolnil starost

petnajst let, je aktiven portnik, lan nacionalne portne zveze in ima stalno ali zaasno

prebivalie v Republiki Sloveniji (ZSpo 1998, 35. l.). e portnik izpolnjuje navedene

pogoje, se lahko zane ukvarjati profesionalno oz. poklicno z portom, kar pomeni, da port

postane njegov glavni vir zasluka. Poklicni portniki so se dolni vpisati v razvid pri

ministrstvu, pri tem morajo predloiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Vpisani so za

nedoloen as, zato so tudi obvezani, da ministrstvu sporoijo spremembe, e jim npr. status

4 OKS na podlagi dokumenta Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje portnikov v RS, vsako leto razvrsti portnike v pet kakovostnih razredov (v te razvrsti le portnike, ki izpolnjuje prej omenjen pravilnik). Kriteriji posredno postavljajo standarde vrhunskega porta skozi analitino primerjavo mednarodnih tekmovalnih sistemov in jih na nacionalnem nivoju dopolnjujejo z domaimi tekmovanji. S tem opredeljujejo pogoje za oblikovanje selekcijske piramide porta v Sloveniji. Tako so portniki razvreni v svetovni, mednarodni, perspektivni, dravni in mladinski razred. portnik je uvren v svetovni razred na osnovi uvrstitve na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih, za osvojeno medaljo na evropskih prvenstvih, svetovnih igrah, za konno uvrstitev v svetovnem pokalu in nekaterih drugih kakovostno primerljivih tekmovanjih in za doseen svetovni ali evropski rekord. Ob pridobitvi status portnika svetovnega razreda traja 48 mesecev (4 leta).

17

aktivnega portnika preneha, niso ve lani v nacionalni panoni zvezi ali nimajo ve stalnega

oz. zaasnega prebivalia v RS (Zspo 1998, 36. l.).

Poklicni portnik je torej tisti, ki se preivlja s portom in je v delovnem razmerju z drugo

portno organizacijo ali pa je zasebni poklicni portnik in je za to plaan. Ni pa nujno, da so

vsi poklicni portniki tudi vrhunski portniki in obratno. V slovenskem nogometu npr.

nimamo niti enega nogometaa, ki bi bil kot portnik uvren v svetovni razred po

kategorizaciji OKS, saj je za taken razred v nogometu potrebno dosei uvrstitev na:

- OL osvojeno 1. do 8. mesto,

- SP osvojeno 1. do 8. mesto,

- EP osvojeno 1. do 4. mesto (Kategorizacija OKS, 93).

Ni torej nujno, da se portnik, ki ni uvren v najviji razred po kategorizaciji OKS, ne more

preivljati z udejstvovanjem v svoji portni panogi. Prej nasprotno, poznamo zelo veliko

portnikov v kolektivnih portih (nogomet, koarka, rokomet ipd.), ki verjetno nikoli ne bodo

v tej kategoriji, pa v asu kariere zasluijo dovolj za svojo eksistenco. Po drugi strani pa

poznamo portnike, ki so zaradi svojih rezultatov uvreni v svetovni razred, pa se ne morejo

preivljati s svojim delom, saj njihov port ni toliko razirjen ter prepoznaven in se posledino

v njem vrti manj denarja.

2.3 Razvoj porta

2.3.1 Kratka zgodovina

Zgodovina porta nas lahko veliko naui o drubenih spremembah in pomenu porta za ljudi

skozi as. Kot je splono znano, port izvira iz antinih asov. Zmagovalci tekmovanj

olimpijskih iger v antini Griji so sicer danes znani ele od leta 776 pr. n. t., vendar naj bi

preuevalci starega veka dokazali, da segajo te igre dale nazaj v drugo tisoletje pr. n. t.

Udeleenci so tedaj tekmovali na primer v teku, dvoboju, peteroboju, konjenikih dirkah,

izbirali pa so tudi najboljega trobentaa in glasnika (Kruse 1996, 9). V antinem svetu je

vladajoi razred vzgajal mlado generacijo v duhu ohranitve sistema, zato je imel poseben

sistem olanja otrok, namenjen le svobodnim. Vzgoja in gimnastika (port danes), ki sta tesno

povezani, sta se v posameznih dravah razlikovali, bistvo pa je vendarle ostajalo povsod

enako. To je, zagotoviti nadvlado novo oblikovanemu, vladajoemu razredu z vzgojo

spretnega poslunega, socializiranega in telesno vzdrljivega vojaka (ugman 2002, 36).

18

Rimski cesar Teodozij je 394. leta zaradi prodora kranstva prepovedal vse prireditve; to je

bil tudi konec antinih olimpijskih iger. Ta odloitev je imela daljnosene negativne posledice

za gimnastiko (port) v srednjem veku. Med 14. in 16. stoletjem se je porajajoe srednjeveko

meanstvo zaelo zgledovati po fevdalcih, od katerih so zahtevali enake pogoje in izobrazbo

za svoje otroke. V filozofiji in knjievnosti se je pojavila nova smer imenovana humanizem,

ki je opozarjala na pomembnost telesne vzgoje pri odraanju otrok. Po njihovi zaslugi so se

spomnili davnih antinih dosekov na podroju porta in obudili nekatere zvrsti, k emur so

pripomogli tudi vedno pogosteji napadi roparjev in drugih osvajalcev, zato so mesta zaeli

obdajati z zidovi in se uriti v lokostrelstvu, meevanju in obvladovanju kopja. V 18. stoletju

se v Evropi prvi pojavijo tudi tevilni gimnastini sistemi, kot so turnerstvo v Nemiji in

sokolstvo na ekem, ki sta imela velik vpliv tudi na portno dejavnost pri nas (povzeto po

ugman 2002, 3640).

V drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja so nastali temelji tega, kar danes pojmujemo

kot sodobni port. Bistvene znailnosti porta kot so doloanje pravil, redna tekmovanja in

izboljevanje dosekov se prvi pojavijo v Angliji, kjer so poleg tradicionalnih klubov,

znailnih za vijo drubo, postajale sredie porta tudi univerze in javne ole (Cox 2000,

114117). port se je torej institucionaliziral. Med prva najpomembneja sodobna portna

tekmovanja tejejo veslako tekmovanje med univerzama iz Oxforda in Cambridgea, ki

poteka nepretrgano od leta 1823. Konec 19. stoletja je v Franciji oivela ideja za obnovitev

olimpijskih iger in prve olimpijske igre nove dobe so bile v Atenah leta 1896 (Ilei 2009,

31).

2.3.2 Profesionalizacija in komercializacija porta

Po M. Ileiu (2009, 31) je znailnost sodobnega vrhunskega porta njegova

profesionalizacija in komercializacija. Do sedaj veljavne vrednote porta kot jih opisuje E.

Lauerbach (1972, 10), kot so bioloka, pedagoka in socialna vloga, stopajo v ozadje. V

nasprotju s splonim preprianjem pa e antini grki portniki niso bili popolni amaterji5.

Med pripravami na olimpijske igre so jih podpirali oziroma vzdrevali drugi, zmagovalec pa

je bil v domaem okolju poleg slave pogosto deleen tudi materialnih koristi. Koncept

amaterstva se je pravzaprav pojavil na zaetku razvoja sodobnega porta v Angliji (Ilei

2009). Razvnel se je boj med predstavniki delavstva in pripadniki vijih slojev, ki so si s

portnim udejstvovanjem skuali zagotoviti monopol, oziroma poskuali prepreiti

5 Beseda amater izvira iz francoske amateur, ta pa iz latinske amare ljubiti, v pomenu ljubitelj.

19

predstavnikom delavskega razreda, da bi se s portom ukvarjali tudi ti. Zamisel o portu kot

posebni panogi, ki bi naj bila sama sebi namen, je prevladovala tudi na zaetku novega

olimpijskega gibanja. Predvsem se porta ne bi smelo skaliti z materialnimi nagradami in

dobiki udeleencev, saj naj bi to bilo neastno in nasprotovalo sami ideji in namenu porta.

Kljub temu se je profesionalni port razvil e konec 19. stoletja. Na olimpijskih igrah leta

1900 v Parizu so na primer organizirali posebna tekmovanja za poklicne portnike, eprav je

olimpijsko gibanje profesionalizmu v portu nasploh zelo nasprotovalo (Kruse, 2233).

MOK6 je konec dvajsetih let 20. stoletja konno dovolil odkodnine za izpad dohodka, kar

lahko tejemo med zaetke profesionalizacije porta. Soasno so ponekod v Angliji in ZDA

univerze portnikom podeljevale tipendije. Popolna prevlada profesionalizacije in

komercializacije, kot ju v portu poznamo danes, se zane v osemdesetih letih 20. stoletja. Z

dovoljenjem MOK so se lahko poklicni portniki leta 1988, deloma pa e leta 1984, udeleili

olimpijskih iger. Ta profesionalizacija je bila pravzaprav posledica komercializacije.

Najveja tekmovanja, kamor nedvomno v prvi vrsti spadajo olimpijske igre, so postajala

namre edalje bolj odvisna od trenja, sponzorstva in predvsem od denarja, ki so ga za

pravice do oddajanja s prizori plaale radiodifuzne organizacije. Razirjenost in

priljubljenost takih portnih tekmovanj je spodbujala tekmovalnost portnikov, zato se je

interes, da tekmujejo najbolji, poveal (Ilei 2009, 32).

2.3.3 Evropski in ameriki model organiziranosti

Po Giacomelliju (2002) loimo predvsem dva modela organiziranosti ter financiranja porta in

sicer evropskega ter amerikega. Na oba vplivajo kulturne in drubene posebnosti ter

zgodovinske okoliine, od obeh pa kopirajo in posnemajo tudi na drugih kontinentih.

Na splono se organiziranost porta v Evropi in drugod po svetu, zlasti v ZDA, precej

razlikuje, tako po statusu nacionalnih in nadnacionalnih panonih zvez kot po organiziranosti

tekmovanj, pri emer je predvsem miljena pravica do udelebe in napredovanja ter

ohranjanja statusa tekmovalnih pravic.

Evropski model organiziranosti (pa tudi financiranja) porta ima piramidalno zasnovo. V

enoten sistem so povezane vse pojavne oblike porta in potemtakem predpostavlja v svojih

6 Mednarodni olimpijski komite (MOK) je organizacija s sedeem v Laussani, vica. Ustanovil jo je Pierre de Coubertin leta 1894 z namenom obuditi olimpijske igre in jih prirejati vsaka tiri leta. Organizacijo sestavlja 205 nacionalnih olimpijskih komitejev za Slovenijo je to Olimpijski komite Slovenije (OKS). Ve informacij je mono dobiti na spletni strani od MOK.

20

temeljih tudi soitje in prepletanje obeh njegovih velikih agregatov; neselektivnega porta za

vse in vrhunskega porta z vsemi svojimi reprodukcijskimi izseki (portnim naraajem in

perspektivnimi portniki) vmes. Kratko reeno, evropski model (predvsem najbolj razirjeni

porti z ogo) temelji na letnem napredovanju oziroma ohranjanju tekmovalnega statusa glede

na rezultate prejnje sezone, upotevajo hierarhijo ligakih tekmovanj in lanstva nacionalnih

zvez v ustreznih evropskih zvezah. Predvsem je znailna odsotnost strogega loevanja med

poklicnim in amaterskim portom (Ilei 2009, 46). Ta model je globoko zakoreninjen v

tradiciji evropske civilne drube in zrcali evropski odnos do porta in njegovih etinih

vrednot. Ni toliko odvisen od trga in njegovih zakonitosti, kar se kae tudi pri financiranju

porta s strani dravnih oblasti in lokalnih skupnosti, eprav je treba rei, da se z globalizacijo

tudi v evropskem profesionalnem portu kaejo tendence po posnemanju amerikega. Vendar

pa Evropa vztraja pri svojem modelu, v tem smislu pa jo tudi podpirata tako Evropska listina

o portu (Svet Evrope, 1992) kot tudi Bela knjiga7 EU o portu (2007).

Po drugi strani je za ameriki model najbolj znailno, da sta amaterski in profesionalni port

loena in med njima ni vzpostavljena finanna solidarnost. Ameriki model se torej od

evropskega precej razlikuje. Opredeljujejo ga povsem trna naravnanost, strogo loevanje

poklicnega in amaterskega porta, osredotoanje na optimalni dobiek in podobnost z

zabavno industrijo. Tako reko ves amaterski port poteka na univerzah pod okriljem zveze

NCAA8. Poklicni port se osredotoa na najbolj priljubljene motvene igre z ogo: koarko,

hokej, ameriki nogomet in bejzbol (Ilei 2009, 46). Poklicna tekmovalna zdruenja, zaradi

zanimivosti in izenaenosti tekmovanj, vzdrujejo zaprt sistem, kjer motva ne izpadejo iz

tekmovanja. Prav tako se vanj ne morejo kar tako uvrstiti, saj se tekmovalna pravica kupi9,

kar pomeni, da ima lastnik motva dovolj finannih sredstev za konkurenno nastopanje v

tekmovanju. Tako lahko zaznamo nekakno horizontalno solidarnost, kjer dobijo slabe

uvrena motva doloene prednostne pravice pri nabavi igralcev (t. i. drafti), prav tako se

doloijo spodnje in zgornje meje za zasluke novincev in mladih igralcev. Najbolje mlade

igralce torej ne dobijo najbogateji klubi, temve tisti, ki jim obljubijo visoko minutao ipd.

7 Bela knjiga EU o portu. Gre za prvo pobudo Komisije evropskih skupnosti iz leta 2007, v okviru katere je prvi obseno obravnavala s portom povezana vpraanja. Sploni cilj pobude je zartati strateko usmerjenost vloge porta v Evropi, spodbuditi razprave na tevilne teme, izboljati prepoznavnost porta v procesu oblikovanja politike EU in osveati javnost o potrebah in posebnostih portnega sektorja. Cilj pobude je izpostaviti pomembna vpraanja, kot je uporaba zakonodaje EU v portu, poleg tega pa opredeliti nadaljnje, s portom povezane ukrepe na ravni EU. 8 National Collegiate Athletic Association (NCAA) je pol-prostovoljno zdruenje 1.281 institucij, konferenc, organizacij in posameznikov, ki organizira portne programe za veliko ol in univerz v Zdruenih dravah Amerike. Njen sede je v Indianapolisu, Indiana. 9 Glej ve v Nafziger.

21

Temu so prilagojena tudi pravila lig, kriteriji za delitev dobika, vodenje kolektivnih pogajanj,

pri sooblikovanju katerih pa ima praviloma zelo pomembno besedo sindikat portnikov

(igralcev) (Ilei in drugi 2009, 47).

2.3.4 Sindikalno gibanje na podroju porta

Zaetki sindikalizma v portu v Evropi segajo v leto 1898, kjer se je skupina igralcev

nogometa v Angliji zdruila z namenom, prepreiti klubom, da bi z njimi trgovali brez

njihovega soglasja. Tako je bilo ustanovljeno prvo zdruenje igralcev nogometa (AFU-

Association Footballers Union), ki pa je kmalu za

tem leta 1901 prenehalo z delovanjem, saj niso

dosegli ciljev, ki so si jih zadali. Veina igralcev ni

bila profesionalcev in zato tudi ne preve zavzeta za

sindikalni boj. Tako lahko kot letnico ustanovitve

prvega pravega aktivnega portnega sindikata

tejemo leto 1907, ko je Billy Meredith10 s soigralci

iz nogometnega kluba Manchester United ustanovil

prvi t. i. sindikat igralcev nogometa (AFPU11).

Njihov glavni namen je bil ukinitev zgornje meje

zasluka, 4 funte na teden, ki ga je lahko igralec

takrat dobil v prvi angleki ligi. Igralci so se za

takno potezo odloili po razlinih pripetljajih v

preteklosti, ko klubi ob primeru pokodb svojih igralcev niso ve plaevali in ko ob smrti

igralca Thomasa Blackstocka zaradi pokodbe med nogometno tekmo, njegova druina ni

10 William (Billy) Meredith je bil ustanovitelj prvega priznanega portnega (nogometnega) sindikata. Rojen 28. 7. 1874 v Black Parku, Wales, je (rudar po poklicu) kot nogometa zaslovel pri Manchester Cityu, po tem ko ga je igralec motva Aston Ville, Alec Leake, obtoil poskusa podkupovanja na zadnji tekmi prvenstva med Aston Villo in Manchester Cityem, kjer bi mu naj Meredith ponudil 10 funtov za poraz Aston Villle. V preiskavi, ki jo je izvedla FA, so ugotovili, da se Manchester City ni dral pravil in je svojim igralcem plaeval vije tedenske honorarje, kot je bilo takrat dovoljeno (4 funte). S prepovedjo igranja v naslednjih letih so kaznovali tako klub kot igralce. Meredith je v svoji karieri igral za Chick, Nortwich Victorio, Manchester City, Manchester United in reprezentanco Walesa ter osvojil 2 prvenstvena naslova, 2 pokala FA ter mednarodni pokal za Wales. Vso kariero nogometaa se je kot lan sindikata boril za pravice igralcev, vije plae, izvedel prvo stavko na podroju porta in umrl 19. 4. 1958 na domu v Manchestru. 11 Association Football Players Union (AFPU) je najstareje zdruenje profesionalnih portnikov na svetu iz leta 1907 in ima danes preko 4000 lanov. Namen zdruenja je varovati in izboljati pridobljene pravice za svoje lane ter se v njihovem imenu pogajati z zvezo FA glede izboljav kolektivne pogodbe za igralce in njihovega statusa. Zastopa igralce iz Velike Britanije in se danes imenuje PFA (ProffessionalsFootballersAssociation). Ve informacij na spletni strani od anglekega sindikata PFA.

Slika 2.1: Billy Meredith, ko je igral za Manchester United

Vir: For the Good of the Game (1998).

22

dobila nikakrnega nadomestila oz. odkodnine. Kmalu so se jim pridruili skoraj vsi igralci

prve angleke nogometne lige in skupaj so leta 1908 dosegli povianje zgornje meje

tedenskega zasluka tako, da so bili igralci upravieni do bonusov in delitve dobika, ki ga je

na koncu leta ustvaril njihov klub. Hkrati se je v naslednjih letih zael tudi muen boj

sindikata z vzponi in padci, saj so angleka nogometna zveza (FA Football Association) in

klubi naredili vse, da bi prepreili njihovo delovanje in ustrahovali lane sindikata. Vsi igralci

Manchester Uniteda, ki so bili vlanjeni v sindikat, tako pol leta niso dobili plaila za svoje

igre. Veliko lanov je zato izstopilo iz sindikalnega gibanja. Mnogi, ki so vztrajali, niso dobili

prilonosti zaigrati za reprezentanco in podobno. Po prvi svetovni vojni leta 1920 je bila

izpeljana tudi prva stavka, kjer so se igralci zavzemali za povianje zgornje meje plaila na 10

funtov na teden. Njihove zahteve so bile delno usliane, FA je omejila tedenski zasluek na 9

funtov (povzeto po Harding 1998).

Danes poznamo sindikalno organiziranost v portu v veini razvitih drav sveta. Predvsem se

organizirajo portniki v motvenih portih, kjer se tudi pojavlja najve nepravilnosti,

izsiljevanj in neupotevanja pogodbenih obveznosti s strani delodajalcev (klubov). portniki v

individualnih portih poveini nimajo taknih teav, saj tekmujejo v glavnem pod okriljem

drav, njihov glavni vir zasluka pa so sponzorske pogodbe in nagrade s tekmovanj. V

Sloveniji je sklenjen sporazum12 o zaposlovanju vrhunskih portnikov in trenerjev v MNZ,

MORS, MF-CURS (sklenjen leta 1996, obnovljen leta 2007). Ob izpolnjevanju pogojev iz

sporazuma se veina portnikov zaposli na teh ministrstvih (OKS 2007). Ni potrebno posebej

poudariti, da so kategorizacija in pogoji za zaposlitev prilagojeni portnikom iz individualnih

portov, ki jim tako drava pomaga, da se lahko v miru posvetijo svoji portni karieri. V

diplomskem delu se osredotoam na portnike iz kolektivnih portov, zato o tem problemu ne

bom razmiljal, eprav bi to lahko bila tema za kritino razpravo o kriterijih za zaposlitev

vrhunskih portnikov pri nas.

Najve sindikatov portnikov tako poznamo v nogometu, ki je po vseh uradnih in neuradnih

lestvicah ter raziskavah najbolj razirjena in najpopularneja motvena igra na svetu13. Krovna

organizacija, ki zdruuje vse nogometne sindikate, se imenuje FIFPro14 (glej sliko 2.2.).

12Sporazum doloa pravila in pogoje, ki jih morajo portniki izpolnjevati, e se elijo zaposliti v organih dravne uprave ter pravice in dolnosti, ki iz tega izhajajo. Ve o sporazumu na spletni strani od OKS pod rubriko vrhunski port. 13 Ve o popularnosti in razirjenosti nogometa v dipl. delu traus Jureta, Globalizacija nogometa (2010) in Plesec Matije, Druba in nogomet (2002).

23

Po organiziranosti in vplivu so najmoneji sindikati oz. zdruenja portnikov v ZDA, kjer se

je v preteklosti e velikokrat zgodilo, da so zaradi nestrinjanj pri pogajanjih glede kolektivnih

pogodb, odpadla celotna tekmovanja in so igralci zaradi lock outa15 eno sezono poivali ali si

zaasno poiskali druge delodajalce v Evropi oz. drugod po svetu. Predvsem so moni sindikati

koarkarjev, hokejistov, igralcev amerikega nogometa in bejzbola.

Slika 2.2: lanice FIFPro

2.3.5 Sindikalno gibanje na podroju porta v Sloveniji

Pod okriljem FIFPro deluje tudi slovenski nogometni sindikat imenovan SPINS16, ki je bil

ustanovljen 6. oktobra 2003 in je e kmalu po ustanovitvi uspel privabiti v svoje vrste preko

300 novih lanov. K sindikatu lahko pristopijo vsi igralci, ki so ali so bili kot nogometai

registrirani pri Nogometni zvezi Slovenije, pa od poteka zadnje registracije e niso pretekla 3 14 FIFPro je mednarodna organizacija, ki zastopa profesionalne igralce nogometa, ustanovljena leta 1965. Kot uradni zastopnik nogometaev je bila s strani FIFE in UEFE priznana leta 1995. Od takrat naprej skupaj z njima sodeluje pri pripravi vseh pravilnikov in gradiv, ki se dotikajo pravic igralcev, kot so uredbe glede prestopov igralcev, odkodnine, vzgoja in nadomestila, doping ipd. in tako iti ter zastopa interese nogometaev. Ve o tem na glavni spletni strani FIFPro. 15 Lock out je blokada oz. prekinitev dela, kjer delodajalec prepreuje delojemalcu nadaljevati delo. Razlikuje se od stavke, kjer zaposleni zavraajo delo. Tako so omembe vredni lock outi v koarki (sezona 1995/1996 in 1998/1999), v hokeju (sezona 1994/1995 in 2004/2005) in najnoveji v amerikem nogometu (sezona 2011/2012). 16 Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS).

Vir: FIFPro (FIFPro Members 2011). Legenda: Member (lanica), Candidate Member (kandidatka za lanstvo), Observer (opazovana

bodoa lanica).

24

leta. Igralec mora podati tudi pisno izjavo, v kateri navede, da prostovoljno pristopa v sindikat

ter da bo spotoval doloila statuta in drugih aktov sindikata (SPINS 2011b). Trenutno je v

sindikat vlanjenih okoli 500 lanov. Letna lanarina znaa za amaterje 50 EUR in za

profesionalce 100 EUR. Za to ceno so vsi lani sindikata upravieni do brezplane pravne

pomoi, strokovne pomoi, ob finannih teavah lahko zaprosijo za enkratno solidarnostno

pomo, upravieni so do pravnega zastopanja v sporih s klubi ali v primerih krenja

pogodbenih obveznosti. Sindikat nudi lanom e vrsto drugih ugodnosti, kot so popusti pri

nakupu portne prehrane ipd., za katere se je dogovoril z dolgoletnimi sponzorji v portu

(povzeto po SPINS 2011a).

lani SPINS so pridrueni lani Sindikata portnikov Slovenije (SS), lani Zveze svobodnih

sindikatov Slovenije (ZSSS) in lani FIFPro, svetovne zveze nogometnih sindikatov. SPINS

je tudi zastopnik igralcev slovenske nogometne reprezentance v pogajanjih z NZS17 in se

zavzema za boljo zdravstveno oskrbo, ve pravic iz trenja podobe reprezentantov ipd.

Dosegel je tudi ustanovitev Komisije za status igralcev, ki v primerih sporov igralcev s klubi,

prednostno odloa o statusu igralca, tako da se le-ti izognejo dolgotrajnim postopkom pred

sodii, zaradi katerih je bilo marsikateremu igralcu onemogoeno nadaljevanje kariere.

Redno izvaja razline socialne projekte, skozi katere pomaga lanom, ko so brez delodajalca.

Prednostna naloga sindikata je ustanovitev Garancijskega sklada18 za nogometae in

uveljavitev enotne pogodbe19 za vse igralce v slovenskem klubskem prostoru.

Kasneje je bil v okviru SPINS-a ustanovljen tudi SS (Sindikat portnikov Slovenije), ki pa je

ele dobro zael z delovanjem in e nima vidnejih rezultatov.

Dohodninski zakon je bil le kaplja ez rob. Zadnja leta so se stvari samo nabirale. Iz

sezone v sezono so se razmere zgolj slabale. Pri rezultatih, kakrne imamo, vidim, da

gre vse strmo navzdol. Poznam veslaa, ki je bil peti na svetovnem prvenstvu in deveti 17 Nogometna zveza Slovenije (kratica NZS) je krovna portna organizacija na podroju nogometa v Sloveniji. Organizira tekmovanja v razlinih domaih nogometnih ligah in pokalih ter za slovensko nogometno reprezentanco. Pod njenim okriljem trenutno nastopa 257 klubov in ima registriranih skupaj 41.972 lanov. Ustanovljena je bila 23. 4. 1920, njen predsednik je Aleksander eferin. 18 Garancijski sklad oz. jamstveni fond bi zagotavljal igralcem, da bi bili v primeru prisilnih poravnav in steajev klubov, kot jih poznamo v zadnjem asu, njihovi dolgovi vsaj delno poplaani iz prispevkov, zbranih v tem skladu. S strani SPINS je bil v preteklosti na NZS podan predlog sklada, ki bi bil organiziran po vzoru podobnih skladov iz tujine, kjer bi vanj finanna sredstva prispevale vse vpletene strani (NZS, ZNPL, SPINS in klubi). Tako bi bila portnikom zagotovljena doloena socialna varnost v primeru finannih teav klubov. 19 Pri enotni pogodbi je bistvo, da se igralec in klub pogajata le o asu trajanja pogodbe in honorarju, ki bi ga prejel portnik, medtem ko bi bili bonusi, zdravniko varstvo, pogoji dela in drugi elementi v pogodbi dogovorjeni na ravni lige za vse igralce enako. Tako bi zaitili mlaje, stareje in slabe igralce, ki nimajo velike moi v pogajanjih s klubi glede elementov v pogodbi. Govorimo o neke vrste kolektivni pogodbi na ravni nogometa.

25

na olimpijskih igrah, pa dobi na mesec 60.000 tolarjev. To je navadno ivotarjenje.

Ljudje vidijo samo tistih nekaj portnikov, ki veliko zasluijo. Dale od resnice pa je,

da bi bili portniki pri nas bogatai. Treba je spremeniti celoten sistem in portniku

omogoiti, da ko zaslui in e zaslui, to vlaga naprej. Zdaj drava portniku, e

zaslui, pobere 60 odstotkov. e ne zaslui, pa je ne briga, kako bo preivel (op

2005).

Vesla Iztok op, eden izmed ustanoviteljev SS in eden izmed najbolj znanih ter uspenih

slovenskih portnikov, je v svoji izjavi za Mladino izpostavil peree teave portnikov. Od

takrat do danes ni prilo do sprememb ZSpo, kar pomeni, da je omenjena izjava naega

ampiona e kako aktualna. Namen SS je v prihodnosti zdruiti profesionalne portnike vseh

panog in se v njihovem imenu zavzemati za ugodneji davni, pravni, socialni in pokojninski

poloaj portnikov pri nas. Po besedah vodstva SS je njegova primarna vloga nudenje

strokovne in pravne pomoi lanom in predlaganje izboljav zakonodajni veji oblasti na

podroju porta.

2.4 portna zakonodaja

Danes ni ve dvoma, da pravo kot sistem norm posega tudi na portno podroje. Teorije, da

je port igra, e pa je igra, ni prava so e dolgo preivete. Razmerje med pravnim sistemom

in dejanskim pojavom porta je predmet e kar teko preglednega tevila

znanstvenoraziskovalnih analiz in strokovne literature20 (Consolo 1976, 29).

Pri tem razmerju je poleg spornega zgodovinskega izhodia (pravna imuniteta porta)

posebej zanimivo tudi vpraanje, ali na (ne)smisel obravnavanja obeh pojavov skupaj ne

vpliva jasno in na tevilnih primerih ugotovljeno dejstvo, da v portu veljajo posebne etine

vrednote, ki ga razlikujejo od drugih podroij medlovekih odnosov (Ilei 2009, 38). To

velja zlasti za pravilo potene igre (fair play) in tudi za posebno aktualno etino komponento,

ki se kae v prepovedi dopinga. Vendar taka posebna moralna pravila e zdale ne veljajo

samo za port. e se ozremo v gospodarstvo, nam bo povsem oitno, da na tem podroju

veljajo nekatera posebna pravila obnaanja, zlasti pravila, ki jih oznaujemo z razlinimi,

dokaj istopomenskimi izrazi kot poslovna morala, dobri poslovni obiaji itd. Ta pravila pravo

pogosto sprejme v svoj sistem na razline naine (Zabel 1987, 175).

20 e vpogled v vodilne specializirane revije za pravo in port kot so nemko Zeitschrift fr Sport und Recht, angleko International Sports Law Rewiew, italijansko Rivista del diritto sportivo in francosko Revue juridique et economique du sport, nam pokae vso pestrost pravne problematike.

26

Posebna narava (specifinost) porta torej dopua samoreguliranost porta, kar je

pomemben izraz in poslanstvo evropske civilne drube od konca 19. do zaetka 21. stoletja

(Arnaut 2006, 29). Vendar pa meja med pravili in tistimi, ki lahko kolidirajo s splonimi

pravnimi naeli, ni vedno lahko dololjiva. Pri organizacijski regulativi, na primer pri prehodu

igralcev (pogosto vezani na dravljanstvo), posegih portnih organizacij v delovno razmerje

portnika, financiranje in licenciranje klubov in tekmovanj itd., ni izkljueno, da so

avtonomna portna pravila hierarhino podrejena splonim pravnim naelom. O tem se je

judikatura, kjer sta poleg nacionalnih sodi pomembni CAS in SES, e vekrat izrekla in

pogosto odloila v smeri omejitve avtonomije s takimi naeli (Ilei in drugi 2009, 42).

Obravnavanje razmerij med pravom in portom dale presega problem portne zakonodaje.

Tako poznamo drave, ki imajo obirno in splono pravno ureditev porta in imajo splone

portne zakone kot npr. Francija, Grija, Italija, medtem ko druge urejajo parcialna vpraanja,

na primer delovna razmerja (Belgija) ali status profesionalnih klubov (panija) (Fritzweiler

2007, 910).

Sploni predpisi, ki urejajo port pri nas so Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS 33/91),

Zakon o portu (Ur.l. RS 22/98), Nacionalni program porta v RS (NP) (Ur.l. RS 24/2000),

Zakon o drutvih (Ur.l. RS 61/06, 58/09) in Evropski sporazum o pridruitvi med RS in

evropskimi skupnostmi in njihovimi dravami lanicami, ki delujejo v okviru EU (Ur.l. RS

13/97).

V Sloveniji port ureja zlasti Zakon o portu, ki izhaja iz naela prostovoljnega delovanja v

portu in ureja le uresnievanje javnega interesa v portu. V glavnem ureja, poleg vseh

dejavnosti iz 2. lena21, razmerja glede financiranja porta iz javnih sredstev, status javnih

portnih objektov, poloaj strokovnih delavcev in portnikov ter pogoje za organiziranje

portnih prireditev. Zakon daje veliko vlogo OKS, kar pomeni, da je slovenski zakonodajalec

sprejel koncept nadzorovane avtonomije porta (Ilei in drugi 2009, 39).

Pomemben dokument je tudi Nacionalni program porta (NP)22. Ta zajema celostno

organizirano dejavnost porta, to je portno vzgojo, portno rekreacijo, kakovostni in vrhunski

21 2. len ZSpo Javni interes v portu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena v vseh segmentih porta, ki se opredelijo v Nacionalnem programu porta in programih porta lokalnih skupnosti, zlasti na podroju: portne vzgoje, portne rekreacije, kakovostnega porta, vrhunskega porta, porta invalidov.

22 Nacionalni program porta v Republiki Sloveniji (NP), Ur. l. RS 24-1065/2000, RS 31-3/2000.

27

port ter port invalidov, ki je v javnem interesu in se sofinancira iz javnih sredstev. Glede na

usmeritve nacionalnega programa lokalne skupnosti in drave sofinancirajo port po merilih

za izbor in uresnievanje letnih programov, ki jim morajo zadostiti posamezni nosilci in

izvajalci portne dejavnosti. Uresnievanje programa na lokalni ravni spremlja obinski svet,

na dravni ravni pa vlada (NP 2011).

Glede organiziranosti oz. pravnega statusa organizacij v Sloveniji ni omejitev. portna

organizacija je lahko gospodarska druba po dolobah Zakona o gospodarskih drubah (ZGD-

1)23, lahko se organizira kot zavod ali ustanova, lahko pa se po Zakonu o drutvih (ZDru-1)24

organizira v pravni obliki drutev oziroma njihovih zvez, kar je tudi najpogosteja oblika tako

pri nas kot v tujini.

23 Zakon o gospodarskih drubah (ZGD-1). Ur. l. RS 42/2006, RS 19-4/2006. 24 Zakon o drutvih (ZDru-1). Ur. l. RS 61/2006, RS 13-6/2006.

28

3 STATUS POKLICNIH PORTNIKOV

3.1 Ocena sedanjega stanja

Resnost situacije, v kateri so se znali slovenski poklicni portniki v kolektivnih portih,

ponazarja izjava nogometaa Alea eha iz uvoda tega diplomskega dela. Veliko jih e ve

mesecev aka na plailo svojih delodajalcev, hkrati se ubadajo z dolgovi do drave in

osnovnim zdravstvenim zavarovanjem.

V raziskavi, ki jo je opravil SS, je bilo po podatkih MNZ na dan 15. 9. 2010 v Sloveniji

registriranih 7872 portnih drutev, v katerih je bilo na dan 19. 10. 2010 aktivnih kot

poklicnih portnikov 496 ljudi (glej tabelo 3.1).

V nadaljevanju bom govoril na

primeru najveje skupine teh poklicnih

portnikov, nogometaev. Poklicni

portniki (nogometai) s portnimi

klubi (drutvi) v Sloveniji sklepajo

veinoma pogodbe civilnega prava, kar

v prenesenem pomenu pomeni, da

imajo ti s klubi sklenjene ustrezne

pogodbe o igranju nogometa (najemne

pogodbe oz. pogodbe o delu). Po

podatkih Zdruenja prve slovenske

nogometne lige je v prvi slovenski

nogometni ligi bilo v letu 2009 redno

zaposlenih le 18 igralcev (NZS 2009).

Kot je razvidno iz tabele 3.1 je v

nogometu trenutno 200 nogometaev s

statusom poklicnega portnika.

portniki s tem statusom sicer veljajo

za samozaposlene, eprav so

Tabela 3.1: Seznam poklicnih portnikov

Vir: SS (2011).

29

v kolektivnih portih v odvisnem razmerju do portnih drutev, saj ne morejo dejavnosti

opravljati e za koga drugega. Zanje tako ne velja kolektivna pogodba25 in nimajo pravic, ki

so sicer zagotovljene delavcem (SS 2011). Glavna slabost sedanje ureditve delovnih

razmerij je v sistemu plaevanja socialnih prispevkov za obvezno zdravstveno in pokojninsko

zavarovanje. Poklicni portnik mora namre plaevati socialne prispevke redno, meseno ali

periodino, ne glede na dejstvo, ali ima prihodke iz portne dejavnosti ali ne. e v doloenem

obdobju ne prejema plaila za svoje aktivnosti ali je brez kluba, mora kljub temu socialne

dajatve obvezno odvajati; e jih ne, mu sistem nalaga zamudne obresti, kazni in mu

prepoveduje izrabo storitev socialnih pravic (npr. obveznih zdravstvenih storitev) (Podlipnik

2006).

3.2 Civilnopravni poloaj portnika

S pogodbo o delu (podjemno pogodbo) se podjemnik zavezuje opraviti doloen posel, kot je

izdelava ali popravilo kakne stvari, kakno telesno ali umsko delo ipd., naronik pa se

zavezuje, da mu bo za to plaal26 (OZ 2001, 619 l.). Gre za dvostransko, vzajemno in

odplano pravno razmerje, katero se od delovnega razmerja bistveno razlikuje predvsem po

tem, da podjemnik posel opravlja na svoj riziko, neodvisno in z odgovornostjo za konni

rezultat (povzeto po Kresal 2003, 409).

Znailnost pogodbe o delu:

- veja odgovornost za uspeh in rezultat dela (v tem elementu se razlikuje od pogodbe o

zaposlitvi, kjer delavec ni odgovoren za uspeh posla, saj je njegova primarna naloga

opravljanje doloenega dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ne nosi pa

odgovornosti za uspeh posla),

- veja samostojnost podjemnika (e vedno je odvisen od naronika posla, vendar ne v

takni meri kot delavec od delodajalca; podjemnik mora upotevati navodila naronika

in jih kritino presojati z vidika stroke, po kateri dela; nadzor je manji),

25 Po sploni definiciji spada port med negospodarske dejavnosti in tako kot to velja za ostala podobna podroja (kultura, umetnost), naj bi bila osnovna oblika delovnega razmerja v portu pogodba o zaposlitvi. Po pravni plati se to razmerje v osnovi bistveno ne razlikuje od delovnih razmerij v negospodarstvu, tudi sicer se za ta razmerja uporablja kolektivna pogodba za negospodarstvo. 26 Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ), Ur. l. RS 83/2001, 28/2006, 29/2007, 40/2007 in 97/2007, 619. l., Ljubljana 2001.

30

- ni dolnosti po osebnem opravljanju dela (podjemnik ni dolan osebno opravljati dela,

razen e iz pogodbe in narave posla ne izhaja kaj drugega, medtem ko je delavec

dolan v vsakem primeru osebno prevzet obveznost) (povzeto po Kresal 2003, 410)

Kot sem zapisal e v uvodu diplomskega dela, portni klubi praviloma sklepajo s portniki

zelo specifine pogodbe, kjer je eden bistvenih elementov doseen rezultat tisti, ki opredeljuje

tudi asovno veljavnost pogodbe. Takne pogodbe bi lahko uvrstili med pogodbe o delu, saj

portni klubi preprosto najamejo portnika, da doloen as tekmuje za klub. Tako je plailo

portniku in as trajanja pogodbe odvisen predvsem od portnega uspeha, ki vpliva tudi na

variabilni del pogodbe, v katerem so doloene premije in nagrade za doseen rezultat. Za

takno civilno pravno pogodbo med portnikom in portnim klubom je tudi znailna zaupnost

med pogodbenima strankama, ki se v pogodbi opredeli kot poslovna tajnost. Prav tako je

znailna doloitev pristopnine v pogodbi, to je enkratni znesek, ki ga mora klub igralcu

plaati ob prihodu v klub) in pa odkodnina, ki doloa znesek, ki ga mora drugi klub ali

sam igralec poravnati v primeru predasnega odhoda igralca drugam.

Poloaj portnika s sklenjeno civilno pravno pogodbo je torej v marsiem drugaen od

portnika v delovnem razmerju. Kljuna razlika je, da ni upravien do delovnopravnega

varstva po dolobah ZDR. Bistven element pogodbe je doseen portni rezultat, zaradi

katerega portnik prevzame del tveganja za uspeh, medtem ko portnik z zaposlitvijo ne nosi

poslovnega tveganja. Prav tako klub ni obvezan plaevati dajatev za pokojninsko, invalidsko,

zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, kar je preneseno na

portnika. Na tak nain se portni klub razbremeni plaila dajatev v sisteme socialne varnosti.

3.3 Delovno-pravni poloaj portnika

Razmerje med portnim klubom in portnikom sicer v ZDR ni izrecno opredeljeno kot

delovno razmerje, a hkrati ni niti izkljueno. Za ugotovitev delovnega razmerja je zato

potrebno presoditi dejanske okoliine razmerja med portnikom in portnim klubom. Pri

ugotavljanju delovnega razmerja se bom skliceval na 16. len ZDR, ki pravi, da se v primeru

spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno

razmerje obstaja, e obstajajo elementi delovnega razmerja.

31

Da bi torej ugotovil ali med portnikom in portnim klubom obstaja delovno razmerje moram

preveriti obstoj vseh elementov delovnega razmerja iz 4. lena ZDR. Le-ta doloa, da je

delovno razmerje med delavcem in delodajalcem razmerje, v katerem se delavec prostovoljno

vkljui v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plailo, osebno in nepretrgano

opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Tako se bom v nadaljevanju diplomskega dela opredelil do sledeih elementov delovnega

razmerja:

- stranki: delodajalec in delavec,

- prostovoljnost delavca,

- vkljuitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca,

- opravljanje dela za plailo,

- osebno,

- nepretrgano,

- delo pod nadzorom in navodilih delodajalca.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da se elementi delovnega razmerja uporabljajo kot

kriterij za loevanje pogodbe o zaposlitvi od drugih pogodb obligacijskega prava. e

obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. lenom tega zakona,

se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih doloa

zakon (ZDR 2006, 11. l.). Tako ZDR kot tudi ZSpo pa drugane ureditve za portnike ne

predvidevata27. Posledino bi lahko portniki, e bi bili elementi delovnega razmerja podani v

konkretnem primeru, zahtevali sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Izhajajo iz ZDR je torej treba

pravna razmerja, v katera so vkljueni portniki, presojati po vsebinski in ne formalni plati.

V diplomskem delu bom skual odgovoriti na vpraanje ali portniki28 pri nas izpolnjujejo

pogoje za pridobitev statusa delavca po dolobah ZDR. Ker je port specifina drubena

dejavnost, njihovega poloaja ni mogoe preuevati brez upotevanja posebnosti porta, na

kar bom tudi pozoren.

27 ZDR npr. v 72. lenu ureja posebnosti za poslovodne osebe, kjer se lahko delodajalec in delojemalec posebej dogovorita o pogojih, pravicah in obveznostih sodelovanja. 28 Miljeni so tako poklicni kot profesionalni portniki, torej vsi, ki se s portom ukvarjajo primarno in nimajo drugih virov zasluka. V nadaljevanju bom uporabljal samo izraz portniki, saj bi z izrazom poklicni portnik npr. izloil portnike, ki so organizirani kot samostojni podjetniki in obratno.

32

3.4 Elementi delovnega razmerja

3.4.1 Stranki: delodajalec in delavec

Prvi odstavek 5. lena ZDR opredeljuje delavca kot fizino osebo, ki je v delovnem razmerju

na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V tem lenu je doloeno tudi, da je delodajalec

lahko pravna ali fizina oseba, ki izvruje pravice in obveznosti delodajalca. Iz tega sledi, da

je fizina oseba v naem primeru lahko samo portnik, medtem ko je portni klub njegov

delodajalec (navadno v pravni obliki drutva). Ta element v primeru porta torej ni

problematien.

3.4.2 Prostovoljnost delavca

Temeljna lovekova pravica, ki jo doloa tudi slovenska ustava v 49. lenu, je svoboda do

dela. Tudi Evropska konvencija o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin (v

nadaljevanju EKP) v 4. lenu prepoveduje suenjstvo in prisilno delo. ZDR v 11. lenu

glede vpraanj sklepanja, veljavnosti in prenehanja odkazuje na splona pravila civilnega

prava, ki so e po svoji naravi neprisilna, in le zakon lahko doloi drugae. Kadar je torej delo

takne narave (in je pogodba sklenjena ali ni sklenjena), da ni mogoe govoriti o protipravni

prisili, je element prostovoljnosti izpolnjen (Podlipnik 2006, 194).

Tudi ZSpo v 1. lenu doloa, da je delovanje v portu interesno in prostovoljno. portniki

navadno s klubi podpiejo pogodbo o igranju nogometa in to dejstvo kae na prostovoljen

pristop k portnemu klubu. Zaradi vsega natetega bi teko rekli, da v tem primeru element

prostovoljnosti ni podan.

3.4.3 Vkljuitev delavca v prostovoljni proces dela

Delavec se vkljui v delovni proces delodajalca, ki ga slednji organizira za izvajanje svoje

dejavnosti, praviloma tako, da zagotovi sredstva za delo, material, prostor, potreben kapital ter

druga potrebna sredstva, da se izvede delovni proces (Kresal 2003, 409). Delavec postane

len v verigi delovnega procesa in ga sam ne vodi, ne upravlja in tudi ne nosi odgovornosti za

uspeh poslovanja. Organiziran delovni proces predpostavlja, da je opravljanje dela praviloma

vezano na delovni as, kraj opravljanja dela, nain opravljanja dela, kar delavca postavlja v

odvisen (podrejen) poloaj, ki se pa razlikuje od npr. neodvisnega podjemnika, ki opravlja

delo samostojno, neodvisno z lastno odgovornostjo za rezultat (povzeto po Podlipnik 2006,

195).

33

Glede na to, da sta bila prejnja elementa delovnega razmerja bolj formalne narave, bo

potrebno temu nameniti nekoliko ve razlage. e vse skupaj prenesemo v port, lahko

ugotovimo, da je v naem primeru delodajalec portni klub, ki je v Sloveniji najpogosteje

organiziran kot drutvo. Drutvo tako samo poskrbi za pridobivanje finannih sredstev (od

sponzorjev, drave, lokalnih oblasti, razpisov, iz pobranih lanarin ipd.) kar ne nazadnje

zagotovi delovanje kluba. Klub prav tako poskrbi za vso opremo, teren za treninge, pripravi

pogoje za treniranje, pripravi urnike in terminski plan, organizira in poravnava stroke

tekmovanj in tekem, organizira priprave, zagotavlja medicinsko oskrbo, zagotovi ostale

dejavnike (sodnike, trenerje, maserje ...) ipd.

Vse to dejansko predstavlja organiziran delovni proces, v katerega so prostovoljno vkljueni

portniki, ves poslovni riziko pa preteno nosi klub. Iz vsega navedenega sledi, da je

obravnavani element delovnega razmerja pri portnikih v ekipnih portih izpolnjen29.

3.4.4 Opravljanje dela za plailo

Delodajalec in delavec se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita glede plaila za delo, ki ga bo

opravil slednji. V primeru portnika je to predvsem igranje tekem, treniranje, vzdrevanje

ustrezne fizine in psihine pripravljenosti, pa tudi obveznosti do sponzorjev, pravilna

prehrana ipd.

Po 126. lenu ZDR je plailo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plae, ki mora biti

vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plail, e je tako doloeno s kolektivno

pogodbo. Pri plai mora delodajalec upotevati minimum, doloen z zakonom oziroma

kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Plaa je sestavljena iz osnovne

plae, dela plae za delovno uspenost in dodatkov. Sestavni del plae je tudi plailo za

poslovno uspenost, e je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Kot sem e omenjal v diplomskem delu, je plailo portnikom s strani klubov odvisno

predvsem od doseenih portnih rezultatov. Tako se klub in igralec dogovorita za doloen

fiksen znesek, ki ni pogojen z niemer, medtem ko je variabilni del pogodbe odvisen od zmag

in rezultatov motva. Gledano z vidika delovnega prava bi lahko rekli, da predstavlja fiksni

znesek t. i. osnovno plao, saj jo portnik dobi redno vsak mesec, neodvisno od rezultatov. 29 Pri individualnih portih o tem ne moremo govoriti, saj portnikovo razmerje s klubi ne temelji na sklenjeni pogodbi (delovni ali o zaposlitvi), zato tudi niso izpolnjeni osnovni pogoji za ugotavljanje delovnega razmerja. V individualnih portih je najvekrat primer, da portnik, e eli sodelovati na tekmovanjih, privoli v sprejetje pravil kluba s podpisom pristopne izjave (atletika, plavanje, badminton ipd.). Obstajajo tudi izjeme, kjer portniku ni potrebno biti lan nobenega drutva, da lahko tekmuje (npr. tenis).

34

Medtem ko je variabilni del, v katerega tejemo bonuse, premije in druge dodatke, odvisen od

uvrstitev kluba in je lahko vezan tudi na individualno uspenost portnika (npr. nogometa

dobi doloen znesek za vsak doseen gol ali pa na koncu sezone v primeru, e dosee normo,

za katero se dogovori ob podpisu pogodbe). Ne moremo se izogniti podobnosti s plailom za

delovno uspenost.

Sistem plaevanja portnikov, se mi ne zdi sporen, saj bi lahko rekli, da gre za institut, ki je

podoben pravici delavcev do delea dobika iz 139. lena ZDR. Pomembno se mi zdi, da tudi

portnik delno prevzame nase poslovni riziko, saj je to oblika motivacije za e bolje delo na

treningih in tekmah. Klubi imajo s sponzorji velikokrat sklenjene pogodbe, katerih viina

prispevkov je odvisna od rezultatov motva. Ker so klubi organizirani kot drutva, ustvarjen

dobiek ne smejo deliti med lane, ampak ga morajo uporabiti za doseganje namenov in ciljev

drutva in kako bi lahko to dosegli drugae kot s polno motiviranimi portniki (povzeto po

Podlipnik 2006, 194).

Na tem mestu se mi zdi pomembno poudariti, da bi te kriterije in merila glede uspenosti

portnika morali urediti s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali na kolektivni pogodbi na

ravni delodajalca30. Vsekakor pa je ta element delovnega razmerja prisoten.

3.4.5 Osebno opravljanje dela

Delavec je dolan, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, delo, ki mu je bilo naloeno s strani

delodajalca, opraviti osebno. To dejstvo ga loi od podjemnika, ki posla ni dolan opraviti

osebno, razen e iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega. V primeru, e posla ne

opravi osebno, je podjemnik zanj e vedno odgovoren naroniku (OZ 629 l.). Osebna narava

delovnega razmerja predpostavlja tudi doloeno stopnjo zaupanja med pogodbenima

strankama (Konar 2008, 3738).

Identino razmerje se vzpostavi med portnim klubom in portnikom, kjer se slednji zavee,

da se bo osebno udeleeval vseh treningov, tekem, priprav, sponzorskih sreanj ipd. Tudi klub

ne nazadnje od portnika zahteva tono doloeno znanje, sposobnosti, prizadevnost in druge

osebnostne lastnosti, zato ni mona zamenjava. Ni dvoma, element obstaja.

30 Primer takne kolektivne pogodbe na ravni nogometa je predstavil SS s predlogom enotne pogodbe, kjer so v pogodbi doloene enake pravice in obveznosti za vse, klub in igralec bi se morala dogovoriti le o viini honorarja in asu trajanja pogodbe.

35

3.4.6 Nepretrgano opravljanje dela

S pogodbo o zaposlitvi se delavec zavee za neko nepretrgano, dlje asa trajajoe delovno

aktivnost. Gre torej za kontinuirano opravljanje delovnih nalog, pri emer rok za izpolnitev

pogodbene obveznosti ni znailni element pogodbe. Posledino se je v delovnem pravu kot

pravilo uveljavila pogodba o zaposlitvi za nedoloen as (Konar 2008, 37).

Govorimo o trajnem razmerju, kjer je delodajalec dolan zagotavljati delo delavcu v okviru

organiziranega delovnega procesa. V to skupino spadata torej delo za nedoloen in doloen

as. ZDR v drugem odstavku 107. lena doloa, da se pogodba o delu ne sme skleniti, e je

mogoe skleniti delovno razmerje za doloen as ali s krajim delovnim asom (Podlipnik

2006, 202).

V portu pogodbe o zaposlitvi za nedoloen as med klubi in portniki niso obiajne, kaj ele

pogoste, kar je tudi razumljivo, saj se kariera portnika kona precej prej kot pri ostalih

poklicih. V Sloveniji je bilo v lanskem letu 18 nogometaev s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Ta element delovnega razmerja bi torej moral zakonodajalec za portnike urediti drugae, kot

to ureja trenutna zakonodaja. eprav je treba na tem mestu poudariti, da rok (as trajanja) za

izpolnitev pogodbene obveznosti ni bistveni element pogodbe. Z besedo nepretrgoma je

miljeno, da gre za neprekinjeno in praviloma trajno razmerje, kjer je delodajalec v okviru

delovnega procesa dolan zagotoviti delo. Ve o tem v sledeem poglavju Posebnosti v

portu.

3.4.7 Delo po navodilih in nadzoru delodajalca (subordinacija)

Delo po navodilih in nadzoru delodajalca opredeljuje zakon kot subordinacijo (podrejenost).

Podrejenost je bistvena znailnost pogodbe o zaposlitvi in najpomembneji element

delovnega razmerja. Poloaj, v katerem se nahaja delavec, mu zagotavlja delovnopravno

varstvo, delodajalec pa mora kot nosilec poslovnega tveganja imeti monost vplivati na

delavca. To dejstvo delavca avtomatino postavlja v podrejeni poloaj.

V naem primeru so portniki v pogodbenem razmerju s klubom (delodajalcem) in se od

podpisa pogodbe naprej strinjajo, da se bodo ravnali v skladu s pravilnikom in drugimi akti

kluba. Pravil in prepovedi, ki jih klubi opisujejo v svojih pravilnikih, je pogosto veliko31.

31 Prepoved ponoevanja, prepoved kajenja, zdrav nain prehrane ipd. To pomeni, da imajo portniki ne samo reguliran delovni as in obveznosti, ampak se morajo po pravilniku ravnati celo v svojem prostem asu.

36

V vlogi delodajalca in s tem dajalca navodil so z vidika portnikov nedvomno trener in njegov

strokovni tab. On jim svetuje, jih vodi, jim ukazuje, motivira, jih trenira in je ne nazadnje

tisti, ki najprej izgubi svojo funkcijo ob primeru neuspenih rezultatov.

portniki se obveejo, da bodo izvrevali naloge trenerja in ostalih iz strokovnega vodstva

kluba, redno trenirali, se oblaili v klubska oblaila, zdravo iveli, se drali urnikov,

udeleevali sponzorskih sreanj ipd. portniki so dolni spotovati navodila trenerja, v

nasprotnem primeru lahko pride tudi do razlinih sankcij (finannih, prekinitev pogodbe ipd.),

s katerimi se strinjajo ob podpisu pogodbe o igranju nogometa s klubom. Kot je razvidno iz

zgoraj natetih primerov so se dolni igralci drati trenerjevih navodil tudi v prostem asu

(spanje ob doloeni uri, prihod na priprave e telesno pripravljeni, nain prehrane ipd.), tako

lahko ugotovimo, da element podrejenosti prav gotovo obstaja tudi za portnike kolektivnih

portov.

V naem primeru moramo loiti podrejenega delavca od samozaposlenega oz. poklicnega

portnika, ki glede na svoj status naj ne bi bil v podrejenem poloaju. Delovno pravo se je

razvilo ravno zato, da delavcem, ki so v podrejenem poloaju, nudi ustrezno varstvo in zaito

nasproti delodajalcu.

3.5 Posebnosti v portu

Kljub obstoju elementov iz 4. lena ZDR je na mestu ugotovitev, da obstajajo pri razmerjih

med portniki in portnimi klubi posebnosti, ki jih loujejo od klasinih delovnopravnih

razmerij. Vpraanja specifinosti dela portnikov ZDR nikakor ne ureja, kot bi bilo potrebno

in kot to pone v nekaterih redkih primerih (poslovodne osebe in prokuristi), prav tako ga ne

ureja ZSpo. V nekaterih dravah, kjer imajo to podroje urejeno, le-tega ne urejajo zakoni,

temve je to predmet kolektivnih pogajanj zdruenj klubov in sindikatov portnikov (ZDA).

V nadaljevanju bom prikazal nekatera podroja, ki so za portnike pomanjkljivo urejena in

kjer bi zakonodajalec moral upotevati specifinosti porta kot gospodarske panoge in jih

urediti drugae.

Pogodba o zaposlitvi za doloen as

V obzir je potrebno vzeti dejstvo, da je portnikova kariera kraja od karier v drugih poklicih

in v najboljih primerih dosee petnajstletno obdobje. Sklepanje pogodb za nedoloen as

zato ni primerno, medtem ko bi v potev prila pogodba o zaposlitvi za doloen as. Po

37

Podlipniku (2006, 202) pa so teava dolobe ZDR, saj nobena izmed trinajstih izjem za

sklenitev pogodbe o zaposlitvi za doloen as po prvem odstavku 52. lena ne ustreza

posebnostim igralcev. Pogodba, sklenjena na tak nain, bi bila v nasprotju z ZDR. Za takne

primere bi bilo najbolje skleniti kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, kot je tudi

predvideno v 13. toki omenjenega lena. Enak problem nastane s podaljevanjem teh pogodb

po 53. lenu ZDR. V drugem odstavku tega lena je delodajalec omejen, da ne sme skleniti

ene ali ve zaporednih pogodb o zaposlitvi za doloen as z istim delavcem za isto delo,

katerih neprekinjen as trajanja bi bil dalji od dveh let (ZDR 53 l.). Klubi se izogibajo

sklepanju pogodb za doloen as tudi zaradi kazni, ki jih predvideva 54. len ZDR, ki govori

o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za doloen as v pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as.

Objava delovnih mest (postopek sklepanja pogodbe o zaposlitvi)

Postopek sklepanja pogodbe o zaposlitvi je doloen v 24. in 25. lenu ZDR. Le-ta delodajalcu

nalaga obveznost objave prostega delovnega mesta in navedbe pogojev za opravljanje dela ter

rok za prijavo za kandidate. Sicer doloa tudi izjeme od objave, a portnikov ni mogoe

uvrstiti v nobeno od teh izjem, prav tako izjemo ne doloa noben drug zakon (ZSpo), kljub

temu da je to dopueno. Zato bi bilo potrebno zaradi zakonitosti sklepanja pogodb za

doloen as urediti izjemo od obveznosti objave prostega delovnega mesta bodisi v ZDR ali v

ZSpo.

Delovni as, odmori, poitki in letni dopust

Velika posebnost, ki velja predvsem za port, je delovni as portnikov. Le-ta je zelo

neenakomerno razporejen, saj lahko imajo portniki tekmovalne pavze in sploh ne trenirajo ali

pa trenirajo zelo razlino npr. zjutraj in zveer. Veliko jih ima tekme na dela proste dni ob

vikendih ali praznikih, v tem primeru bi bilo potrebno portnikom zakonsko urediti kaken

drug prosti dan v tednu (156. len ZDR). V asu priprav in daljih turnej so lahko odsotni tudi

do 14 dni in ve, tako da se zveer oz. ez no ne vrnejo domov. Zato je pomemben predvsem

142. len ZDR32, ki govori o omejitvi doline delovnega tedna. Razporeditev se razlikuje od

32 V tej zakonski dolobi je doloen maksimalni polni delovni as v trajanju 40 ur na teden, prav tako pa je doloen minimalni polni delovni as v trajanju 36 ur na teden. Z zakonom ali kolektivno pogodbo se torej kot polni delovni as lahko doloi delovni as v trajanju od 36 do 40 ur na teden. V tretjem odstavku je doloena izjema, ki v primeru neenakomerne razporeditve delovnega asa (in tudi zaasne prerazporeditve delovnega asa) doloa, da bo v obdobju poveanega obsega dela delovni as lahko ve kot 40 ur tedensko (najve pa 56 ur tedensko), v obdobju manjega obsega dela pa manj kot 40 ur tedensko, pri emer je treba upotevati zakonsko omejitev, da povpreni delovni as v estmesenem (ali izjemoma enoletnem) obdobju ne sme presegati 40 ur tedensko (Senur 2008, 694).

38

obdobja sezone in ni vedno enaka, vasih je odvisna tudi od vremenskih razmer. Glede

letnega dopusta bi se lahko portnik in klub dogovorila v naprej in sestavila nart izrabe

letnega dopusta, kot to doloa 165. len ZDR.

Kraj opravljanja dela

etrta alineja prvega odstavka 29. lena ZDR pravi, da morata pogodbeni stranki kraj

opravljanja dela doloiti v pogodbi o zaposlitvi. V kolikor kraj opravljanja dela ni opredeljen,

se teje, da je tam, kjer ima delodajalec svoj sede.

Zagotovo bi bilo potrebno zaradi stalnih tekem v gosteh, priprav in drugih mednarodnih

tekmovanj, kjer nasprotniki niso vnaprej znani, urediti kraj opravljanja dela v pogodbi o

zaposlitvi. Potrebno bi bilo upotevati posebnosti posamezne portno panoge in infrastrukture.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Sicer ZDR doloa naine prenehanja pogodbe o zaposlitvi v 75. lenu, vendar al tudi v tem

delu zakona ne doloa izjem in posebnosti za portnike. Vpraanje prenehanja pogodb o

zaposlitvi v portu bi bilo potrebno urediti posebej, saj so prehodi portnikov v kolektivnih

portih med klubi zelo pogosti. Teko bi npr. nali ustrezen zakonski razlog za prenehanje33

pogodbe o zaposlitvi v primeru, ko bi portnik izpolnil vsa priakovanja kluba in dobro

opravil svoje delo, vendar pa bi se klub iz poslovnih ali kaknih drugih razlogov odloil

portnika prodati. Ne bi mogel npr. podati poslovnega razloga odpovedi, ki je podan, e

prenehajo potrebe po opravljanju doloenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi

ekonomskih, organizacijskih, tehnolokih, strukturnih ali podobnih razlogov na strani

delodajalca.

ZSPo bi moral na tem podroju urediti zadeve npr. z vnaprejnjim obveznim dogovorom ob

sklepanju pogodbe o zaposlitvi.

33 Pogodba o zaposlitvi preneha veljati: s potekom asa, zaradi katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca fizine osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, s sodbo sodia, po samem zakonu v primerih, ki jih doloa ta zakon, in v drugih primerih, ki jih doloa zakon.

39

Prav tako ne more priti do redne odpovedi34, saj ne bi mogla priti v potev doloba tretjega

odstavka 88. lena ZDR; ali je mogoe delavca prekvalificirati oz. mu najti kakno drugo

delovno mesto oziroma ga zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih.

Na tem podroju bi bilo potrebno urediti tudi vpraanje konkurenne klavzule, in sicer kateri

portni klubi so konkurenni, ali samo tuji ali tudi domai ipd.

Glede na vse posebnosti, ki sem jih izpostavil, je dejstvo, da delovno-pravna zakonodaja na

podroju porta pri nas ni urejena. V raziskavi, ki jo je opravil SPINS, v okviru klubov 1.

SNL v letu 2010, so se portni