Download pdf - 3.4.1 TEHNI ČNO PORO ČILO NA ČRTA CESTE - Črnomeljcrnomelj.si/doc/dokumenti/2014/razpisi/Prenova_dela... · • Tehni čni normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih

Stran 1 od 32 TP načrta rekonstrukcije Ulice Mirana Jarca - št. Načrta 15/07 - PZI

3.4.1 TEHNIČNO POROČILO NAČRTA CESTE Objekt: REKONSTRUKCIJA ULICE MIRANA JARCA, DELA ULICE

LOJZETA FABJANA IN DELA TRGA SVOBODE Investitor: OBČINA ČRNOMELJ, TRG SVOBODE 3, 8340 ČRNOMELJ Št. načrta: 15/07 Faza.: PZI 1.0 SPLOŠNO Predmet projekta PZI št. 15/07 je rekonstrukcija ulic (dela LK 054271) v skupni dolžini 174,20 m in infrastrukture v njih in sicer:

- rekonstrukcija dela Ulice Lojzeta Fabjana (LK054271), med Ulico Mirana Jarca in Ulico Staneta Rozmana v dolžini 41,70 m (od km 0+004,80 – 0+046,50),

- rekonstrukcija Ulice Mirana Jarca (LK054271) v dolžini 95,70 m (od km

0+46,5 – 0+142,20),

- rekonstrukcija dela Trga Svobode (samo vozišča med glasbeno šolo in stavbo banke) v dolžini 36,0 m (od km 0+142,20 – 0+179,00).

Vsi posegi predvideni v tem projektu so na parc. št. 1126/18, 1126/14, 1126/24 in 4/8 k.o. Črnomelj. Za posamezne svetilke javne razsvetljave, nameščene na fasade objektov, se pridobi služnost. Svetilke so postavljene na objektih na parc. št. 22/37, 22/17, 16/3, 12/2, 22/31, 22/34, 4/8, 1/5, vse k.o Črnomelj. Obstoječa infrastruktura V obravnavanih ulicah in trgu potekajo naslednji obstoječi vodi: - elektrika – zračno in v manjšem delu zemeljsko, - tk omrežje - zračno in v manjšem delu zemeljsko, - vodovod, - plinovod, - kanalizacija mešanega sistema. - kks omrežje – zemeljsko.

AMBIENSprojektiranje in inženiring,

Črnomelj d. o. o.


2.0 ZASNOVA IN IZVEDBA Pri projektiranju so upoštevani naslednji predpisi, tehnične specifikacije in zakoni:

• Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur. List RS št. 92/99),

• Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin, • Odlok o občinskih cestah v občini Črnomelj (Ur. List RS št. 60/01). • Tehnični pravilnik za vodovod (Ur list RS št. 75/2010). • Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Ur list RS št. 75/2010). • Zakon o cestah (Uradni list RS, št 109/2010, 48/2012) • Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št 109/2010-Zces-1,

57/2012) • Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005,

34/2008, 109/2009, 62/2010) • Uredba o kategorizaciji državnih cest (Ur.l. RS, št. 33/1998, 48/1999,

102/1999, 69/2000, 79/2000, 97/2000, 62/2001, 82/2001, 52/2002, 95/2002, 18/2003, 65/2003, 119/2003, 131/2004 Odl US: U-I-96/02-20, 86/2005, 118/2005, 71/2006, 98/2006, 116/2007, 23/2009, 30/2010, 109/2010-ZCes-1)

• Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Ur.l. RS, št. 86/2009, 109/2010-ZCes-1)

• Pravilnik o projektiranju cest (Ur.l. RS, št. 91/2005, 26/2006, 109/2010-ZCes-1)

• Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/2008) • Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur L RS št

101/2005) • Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.l.

RS, št. 46/2000,110/2006, 49/2008, 64/2008, 65/2008-popr, 109/2010-ZCes-1)

• Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin, • Ostale tehnične normative, standarde in predpise s področja javnih cest.

• Pri projektiranju so upoštevane zahteve projektne naloge št. 430-4/2014 z

dne 09.01.2014.


2.1 REKONSTRUKCIJA ULICE LK 054271

Ulica LK 054271 je sestavljena iz dveh ulic in dela trga in sicer:

2.1.1 rekonstrukcija dela Ulice Lojzeta Fabjana Ulica Lojzeta Fabjana (LK054271) se rekonstruira od križišča z Ulico Staneta Rozmana (R1218/1152) do Ulice Mirana Jarca pri trgu pred cerkvijo Sv. Duh v dolžini 41,70 m, Od km 0+004,80 – 0+046,50 (parc. št. 1126/18 k.o. Črnomelj). 2.1.2 rekonstrukcija Ulice Mirana Jarca Ulica Mirana Jarca (LK054271) se rekonstruira od glasbene šole do trga pred cerkvijo Sv. Duha v dolžini 95,70 m (od km 0+46,5 – 0+142,20), (parc. št. 1126/14 k.o. Črnomelj). 2.1.3 rekonstrukcija dela Trga Svobode (samo vozišče LK 054271 v širini 3,30 m) Trg svobode se rekonstruira v širini vozišča LK 054271 na odseku med glasbeno šolo in banko v dolžini 36,0 m (od km 0+142,20 – 0+179,00). (parc. št. 1126/42 in 4/8 k.o. Črnomelj).


TEHNIČNI PODATKI: Kategorija ceste: lokalna krajevna cesta. Računska hitrost: 50 km/h. Širina voznega pasu: 2,30 m. Število voznih pasov: 1 - enosmerna cesta. Širina vozišča: 2,30 m. Nagib vozišča: dvostranski. Min. prečni nagib vozišča: 2,0 %. Pločnik: praviloma brez pločnika - prostor med muldo in objekti

se tlakuje v nivoju vozišča. Izjema - pločnik: enostranski pločnik je na zahtevo lastnikov objektov

projektiran na treh krajših odsekih ulice in sicer: -Ob Ul. Lojzeta Fabjana od profila P0 do konca Primožičeve hiše desno l=24,60 m -Ob Ul. Mirana Jarca med sh 6 (Petric) in sh4 (Godina), levo l=17,60 m -Ob Ul. Mirana Jarca pred sh 1 (Kolbezen), desno l=8,80 m Tampon: predvideno je dimenzioniranje novega zgornjega ustroja v deb 30 cm

in spodnjega ustroja v deb 30 cm na uvaljan zemeljski planum. Trasirni elementi Elementi vozišča so projektirani za projektno hitrost 50 km/h v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Vertikalni radiji na cesti so projektirani -konkavni min 300 m, konveksni min 300 m. Horizontalni radiji so projektirani min 30,0 m, razen na križišču med Ulico Lojzeta Fabjana in Ulico Mirana Jarca, kjer je horizontalni radij 3,0 m, ki ga zaradi obstoječih objektov ni možno povečati. Vzdolžni sklon vozišča je med vrednostjo 0,5 % in 4,0 %. Prečni sklon vozišča je dvostranski 2,0%. Normalni prečni profil ceste: -vozišče 1 x 2,30 m = 2,30 m -mulda 2 x 0,50 m = 1,00 m skupaj 3,30 m Vozišče: Zgornji ustroj -asfalt beton AB 0-8 mm 4,0 cm -bitudrobir BD 0-16 mm 5,0 cm -tamponski drobljenec 30,0 cm Spodnji ustroj - -zmrzlinsko odporni material 30,0 cm Prečni sklon zemeljskega planuma in spodnjega ustroja je enostranski 4%.


Rekonstrukcija cestnega priključka LK 054271 na R1-218/1152 v km 0,726 na levi strani v smeri stacionaže državne ceste v tem projektu ni predvidena, saj se rekonstrukcija LK 054271 zaključi na parc. št. 1126/18 k.o. Črnomelj, cca 5,0 m pred levim robom vozišča RC in cca 2,0 m izza linije fasad obstoječih objektov ob državni cesti (hš 5 Ulica Lojzeta Fabjana in hš 15 Ulica Staneta Rozmana). Niveleta rekonstruirane LK 054271 ostane obstoječa tako situacijsko kot višinsko, rekonstrukcija zajema predvsem rekonstrukcijo komunalne infrastrukture in obnovo asfalta in tlakovanja. Omenjeni priključek se v celoti nahaja na zemljišču državne ceste na parc. št. 1126/19 in 1126/20 k.o. Črnomelj, po kateri poteka tako državna cesta, pločnik in tudi prehod za pešce. S predvideno rekonstrukcijo se ne poveča promet po rekonstruirani LK 054271, prav tako ostane nespremenjen prometni režim (enosmerna cesta z uvozom iz državne ceste na LK 05427).

Samo križišče na R1-218/1152 je bilo rekonstruirano in semaforizirano pred nekaj leti in po našem mnenju ustreza.

Vsi ostali projektni pogoji DRSC so pri projektiranju smiselno upoštevani.

OBDELAVE: Obdelave so projektirane v skladu s kulturnovarstveni pogoji št. 35105 -0012/2014/2 (veza z ČR-31/2009 in ČR-3/2007) z dne 20. 01. 2014.

Vozišče Vozišče rekonstruiranih ulic LK 054271 se asfaltira v dolžini 174,20 m in v širini 2,30 m za enosmeren promet v dvostranskem naklonu 2,0 % proti muldam. Mulde Obojestranske mulde se izvedejo iz granitnih kock cca 8x8x8 cm v beton deb 10 cm, ki jih ima investitor deponirane na PCRO Vranoviči, dim cca 10/10/10 cm v širini 0,50 m. Površine med muldami in objekti Površine med muldami in objekti se tlakuje z novimi granitnimi kockami 5/5/5 cm v cca 2% padcu od objektov proti muldam. Granitne kocke se polagajo v sloj pesak deb cca 4 cm, fugirajo se z mivko. Izjema je za 8 cm dvignjen pločnik (na treh mestih), kjer se kocke položijo v beton in fugirajo z epoksi malto. Prav tako se v beton položijo kocke na uvozu v garažo pri sh na Ulici Mirana hš 9.


Pločnik je dvignjen od mulde 8 cm in od nje ločen z granitnim robnikom 8/20/50 cm. V projekt so vrisani prečni pasovi preko cestišča v širini dveh kock 10/10/10 cm v podaljšku linij objektov, vendar je sama izvedba le teh odvisna od morebitne prezentacije arheologije v cestišču. Odločitev pade po končanih arheoloških raziskavam v soglasju z ZVKDS OE NM. Na določenih točkah se v tlak postavijo piktogrami premera 90 cm (za označitev pomembnejših objektov na trgih pred njimi in premera 60 cm na vozišču. Lokacije piktogramov: 1 – v osi vozišča in hišnega priključka med sh hš 14 in hš 12, 2 – v osi vozišča pred vhodom v muzej, 3 – v osi vozišča pred vhodom na dvorišče društva vinogradnikov, 4 – v osi vozišča na sredini župnijske cerkve,. Pred pričetom izvajanja del bodo izvedene arheološke raziskave. Rezultate arheološke raziskave bo potrebno upoštevati pri tukaj predlagani gradnji. Po valorizaciji bo potrebno pomembnejše odkrite arheološke strukture vključiti v rekonstrukcijo cestišča oziroma morajo biti prezentirane v dokončni ureditvi cestišča. Načrt prezentacije mora pred izvedbo pismeno potrditi pristojni konservator arheolog. Pri urejanju talnih površin ulice se pri vseh poslopjih odstrani betonske pločnike in jih nadomestiti s tlakom iz z granitnih kock, položenimi v peščeno nasutje. Pri tem se ureja tudi sistem osuševanja zidov hiš (v projektu je predvidena HI vseh odkopanih delov zidov z izotektom) in pravilna izpeljava žlebov (v cestno kanalizacijo preko peskolovov). Na označene lokacije se montirajo odliti konfini višine 70 cm, tipizirani za staro mestno jedro Črnomelj, proizvajalca Livar. Kamnite klade - stopnice pri vhodih v posamezne objekte se konservatorsko očistijo, po potrebi sanirajo in montirajo nazaj. Na trgu med glasbeno šolo in cerkvijo ostanejo obstoječe stopnice iz želebejskega apnenca, ki pa se podaljšajo, zgornja do cerkve, srednja do 2/3 zgornje, spodnja do 1/3 zgornje (skica list 3.5.19). Kamniti zid med hišama Ulica Mirana Jarca 3 in Ulico Mirana Jarca 1 ni predmet projekta. Na kamnitem zidu od hiše Mirana Jarca 1 do Komende se pazljivo odstrani betonska obloga in betonski venec do golega kamna, nato se zid po potrebi dozida z uporabo apnenih materialov z enakim kamnom in očisti. Po njem se izvede kovinska varovalna ograja po priloženem detajlu. Drevesa kostanjev so zunaj območja rekonstrukcije.


Svetlobna telesa in drugi elementi urbane opreme so projektirani tako kot tisti v drugih delih starega mestnega jedra in povzeti po katalogu urbane mestne opreme (kandelabri, luči, pokrovi jaškov, klopce, koši za smeti,…). Parkirnih mest na ulici v skladu z Zazidalnim načrtom in OPN ni. Po odstranitvi kablov, električne, telefonske in druge napeljave, se iz fasad poslopij odstranijo vsi odvečni elementi, vezani na napeljave. Na trgih pri župnijski cerkvi in cerkvi Sv. Duha se namestijo klopi in drugi elementi urbane opreme, npr stojala za kolesa, koši za smeti (ni predmet tega projekta). Železni pokrovi jaškov v območju urejanja morajo imeti vtisnjen mestni grb. Ob vseh posegih, tudi ob zemeljskih posegih in ob arheološki raziskavi, je potrebno zagotoviti strokovni konservatorski nadzor, ki ga opravi odgovorni konservator iz ZVKSD. Zaradi organizacije strokovnega nadzora je investitor in izbrani izvajalec arheološke raziskave pisno informacijo o pričetku arheološke raziskave in o pričetku zemeljskih del dolžan posredovati na ZVKSD, OE Novo mesto, Skalickega ulica 1, 8000 Novo mesto, vsaj 14 dni prej. Investitor si mora za izvedbo zgoraj predpisanih arheoloških raziskav pridobiti izvajalca arheoloških del in posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine. Ki ga izda Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Maistrova 10, 1000 Ljubljana. Podroben opis parterne ureditve Generalna zasnova parterne ureditve je naslednja: Vozišče enosmerne ulice se izvede v asfaltu v širini 2,30 m v strehastem naklonu. Mulde za odvod meteornih vod z ulice se izvedejo na obeh straneh vozišča tlakovane z granitnimi kockami 8x8x8 cm, v širini 2 x 0,50 m. Preostali parter do objektov se tlakuje z granitnimi kockami 5x5x5 cm v peščeni podlagi (izjema so lokalno pločniki, ki so prav tako tlakovani z granitnimi kockami 5x5x5 cm, vendar v beton. Kamnite vhodne stopnice v posameznih objekte se konservatorsko odstranijo, očistijo, popravijo in montirajo nazaj. Stopnice pri sh Petric MJ 4 se obložijo z granitnimi ploščami na stik v izgledu masivnih stopnic. Stopnice pri sh Godina MJ 2 se izvedejo na novo po detajlu in obložijo z granitnimi ploščami na stik v izgledu masivnih stopnic. Obstoječi odbojni kamni se konservatorsko očistijo, po potrebi popravijo in montirajo nazaj. Poškodovani (odlomljen) odbojni kamen pri sh Kolbezen se zamenja z novim


iz enakega materiala ( lokalnega apnenca) v enakem izgledu. Na vogalu cerkve proti banki se dodatno montira večji odbojni kamen po vzoru obstoječih tako v materialu kot obliki. Namesto dosedanjih betonskih svetlobnih jaškov različnih izgledov se ob rekonstrukciji le ti poenotijo. Izvede se odstranitev betonskih svetlobnih jaškov in dobava in montažo novih prefabriciranih: Npr ACO, povozni svetlobni jašek širine 40 cm (dolžine 80 in 100 cm, globine 60 in 100 cm) iz polipropilena s povozno kovinsko rešetko z okenci 30/10 mm in odtokom meteornih vod v kanalizacijo oz drenažo. Točkovni opis ureditve parterja pri določenih objektih in točkah: Začetek rekonstrukcije Ulice Lojzeta Fabjana v križišču Ulice Staneta Rozmana Rekonstruirana Ulica Lojzeta Fabjana se situacijsko in niveletno naveže na Ulico Staneta Rozmana na parcelni meji – v liniji objekta SH Malerič. Spoj na izvede iz dveh vrst granitnih kock 8/8/8 cm, položenih v beton v liniji med fasadama sosednjih objektov. Manjkajoči cestni robnik v križišču se zamenja z novim, Trgovina (bivši Veletekstil), Ulica Staneta Rozmana 15 Obstoječe: Plato pred trgovino proti Ulici Staneta Rozmana je betoniran in ni predmet projekta (je v lasti lastnika trg. Betonska rampa izza trgovine sega izven linije objektov. Izvedena je bila kot nakladalna rampa za potrebe trgovine Veletekstil. Iz rampe sta tudi dva osebna vhoda v dva stanovanja v notranjosti ulice. Novo: Betonska rampa se odreže v liniji obeh objektov. Betonske stopnice se odstranijo. Zunanji rob rampe in stopnice na plato se izvedejo na novo v vidnem betonu po detajlu. SH Malerič, Ulica Lojzeta Fabjana 5 Obstoječe: Ob SH poteka betonski pločnik iz katerega je vhod v SH. Na pločniku sta dva svetlobna jaška dim 35x15 cm, pokrita z fe rešetkama. Stopnica v pločniku: 170 x 30 cm (kamnita klada) popolnoma vtopljena v pločnik. Stopnica med vrati: 130 x 20 x 3 cm (marmor), višina stopnice je 21 cm. Svetlobni jašek: betonski okvir svetle mere 35 x 15 cm, pokrit z Fe rešetko–2 kom. Novo: Obstoječ pločnik in svetlobna jaška se odstranijo. Ob objektu se izvede nov za 8 cm dvignjen pločnik v širini od zunanjega roba mulde do objekta. Pločnik se tlakuje enako kot ostale površine, z granitnimi tlakovci 5/5/5 cm položenimi v beton. Notranji rob pločnika se izvede iz granitnega robnika 8/20/50 cm. Ob objektu se namestijo konfini. Kamnita stopnica v pločniku se konservatorsko očisti in montira nazaj v pločnik. Stopnica v pločniku: kamnita klada dim 170 x 30 cm x cca 20 cm. Svetlobni jašek: ACO 80 x 60 x 40 cm – 2 kom, povozni.


SH, Ulica Lojzeta Fabjana 3 (bivša cvetličarna) Obstoječe: Ob SH poteka betonski pločnik širine do 70 cm, iz katerega je vhod v objekt preko ene stopnice viš 10 cm. Na pločniku je svetlobni jašek. Stopnica med vrati: 93 x 20 x 3 cm – marmorna plošča. Višina stopnice 10 cm. Polica pod izložbo: 20 x 3 cm - marmorna plošča. Svetlobni jašek: betonski okvir svetle mere 93 x 40, gl 90 cm, pokrit z Fe rešetko –1 kom. Novo: Obstoječ betonski pločnik in svetlobni jašek se odstranijo. Ob objektu se izvede nov za 8 cm dvignjen pločnik v širini od zunanjega roba mulde do objekta. Pločnik se tlakuje enako kot ostale površine, z granitnimi tlakovci 5/5/5 cm položenimi v beton. Notranji rob pločnika se izvede iz granitnega robnika 8/20/50 cm. Ob objektu se namestijo konfini. Svetlobni jašek: ACO 100 x 100 x 40 cm – 1 kom, povozni. Polica pod izložbo in prag na vratih ni predmet projekta. SH, Ulica Lojzeta Fabjana 1 Obstoječe: Ob SH poteka betonski pločnik širine do 70 cm, iz katerega je vhod v objekt preko ene stopnice viš 14 cm. Na pločniku sta dva svetlobna jaška dim 85/13 cm. Stopnica med vrati: 93 x 20 x 3 cm – marmorna plošča. Višina stopnice 10 cm. Polica pod izložbo: 20 x 3 cm - marmorna plošča. Svetlobni jašek: betonski okvir svetle mere 93 x 40, gl 90 cm, pokrit z Fe rešetko –1 kom. Novo: Obstoječ betonski pločnik in svetlobna jaška se odstranijo. Ob objektu se izvede nov za 8 cm dvignjen pločnik v širini od zunanjega roba mulde do objekta. Pločnik se tlakuje enako kot ostale površine, z granitnimi tlakovci 5/5/5 cm položenimi v beton. Notranji rob pločnika se izvede iz granitnega robnika 8/20/50 cm. Ob objektu se namestijo konfini. Svetlobni jašek: ACO 100 x 60 x 40 cm – 2 kom, povozni. SH, Ulica Lojzeta Fabjana 4 Obstoječe: iz ulice je vhod v garažo širine 290 in globine 50 cm, iz kamnitega tlaka iz večjih ploščatih kamnov v nivoju ulice. Novo: Obstoječi kamniti tlak v niši se konservatorsko očisti in montira nazaj (če bo mogoče), sicer se niša tlakuje s tlakovci 5/5/5 cm v betonu. SH, Ulica Lojzeta Fabjana 2 Obstoječe: Ob SH poteka betonski pločnik širine do 30 cm, iz katerega je vhod v objekt preko ene stopnice viš 11 cm. Na pločniku so trije svetlobni jaški dim 60/13 cm. Pločnik je za cca 5 cm višji od vozišča. Stopnica na pločniku: 160 x 40 cm, višine 10 cm, iz kamnite klade. Stopnica med vrati: 128 x 5 cm, višine 11 cm, beton.


Svetlobni jašek obst: dvignjen betonski okvir svetle mere 60 x 13 cm, pokrit z Fe rešetko-3kom. Novo: Pločnik in svetlobni jaški se odstranijo. Celotna širina med muldo in objektom se tlakuje z granitnimi tlakovci 5/5/5 cm v pesek v padcu proti muldi. Izvedejo se novi prefabricirani svetlobni jaški. Odbojni kamen na JV vogalu stavbe se ohrani. Stopnica na pločniku: kamnita klada dim 160 x 40 cm x cca 20 cm se konservatorsko očisti, sanira in namesti nazaj. Odbojni kamen na vogalu ulic se konservatorsko očisti, sanira in namesti nazaj. Svetlobni jašek: ACO 80 x 60 x 40 cm – 3 kom, povozni. Primožičeva hiša, Ulica Mirana Jarca 18 Obstoječe: med ulico in objektom je zelo ozek za 10 cm dvignjen betonski pločnik. Na strani proti trgu je odbojni kamen. Izza objekta je manjši vrt. Novo: Obstoječ betonski pločnik se odstrani. Ob objektu se izvede nov za 8 cm dvignjen pločnik v širini od zunanjega roba mulde do objekta. Pločnik se tlakuje enako kot ostale površine, z granitnimi tlakovci 5/5/5 cm položenimi v beton. Notranji rob pločnika se izvede iz granitnega robnika 8/20/50 cm. Odbojni kamen se konservatorsko očisti, sanira in montira nazaj. Ob vrtu se izvede tipizirana kovana ograja z enokrilnimi vrati v liniji fasad objektov. Tipizirana kovana ograje se izvede po detajlu ograje za staro mestno jedro Črnomlja. Pod ograjo se podaljša pločnik iz kock 5/5/5 cm. Stebrički ograje se montirajo na betonske točkovne temelje 30/30/50 cm. Prehod na trg ob cerkvi Sv. Duha Rekonstruirana ulica se višinsko naveže na obstoječo cestno rešetko ob trgu pri Sv. Duhu. V območju obstoječe cestne rešetke se izvede ravna mulda, tako da meteorne vode preko nje odtekajo v obstoječo cestno rešetko. Montirajo se štiri konfini, od tega dva potopna, npr iz legiranega jekla fi cca 100 mm – steyr B102, z rokovanjem na mobilni telefon. SH, Ulica Mirana Jarca 9 Obstoječe: Dovoz v garažo SH je preko asfaltne rampe. Novo: Asfaltna rampa se nadomesti z tlakom iz granitnih kock 5/5/5 cm, položenih v beton na območju rampe. Za premostitev višinske razlike med rampo in trgom se montira kamnita klada iz pohorskega granita širine 20-35 cm, višine 15-35 cm in dolžine 1,10 m – izmera na licu mesta. SH, Ulica Mirana Jarca 14 in 16 Obstoječe: ob delu objektov je v vozišče vtopljen betonski pločnik. Vhod iz ulice ima le hš 16, preko starih kamnitih zelo dotrajanih stopnic. Prva stopnica: 92 x 77 x 28 cm cm, kamnita klada Druga stopnica: 92 x 41 x 18 cm cm, kamnita klada Tretja stopnica: 92 x 30 x 18 cm cm, kamnita klada


Novo: Betonski pločnik se odstrani. Kamnite stopnice se konservatorsko očistijo, sanirajo in namestijo nazaj. Poškodovana spodnja stopnica se sanira s kamnitim vložkom. Pastoralni center, Ulica Mirana Jarca 7 Obstoječe: Kamnita stopnica po celi širini vhoda v nivoju tlaka. Višina stopnice 11 cm. Novo: Ostane obstoječe, brez dodatnih posegov. Odbojni kamen na vogalu med župniščem in pastoralnim centrom se konservatorsko očisti, sanira in namesti nazaj. Elektro jašek pred vhodom se po možnosti premakne levo ali desno – možnost premika se oceni med samo gradnjo skupaj z upravljalcem el omrežja. Župnišče, Ulica Mirana Jarca 5 Ob župnišču se izvedejo konfini – 8 kom na odmiku 30 cm od fasade župnišča. Dvorišče pred župniščem ni predmet projekta. Tlakovanje se zaključi v liniji župnišča in ograje vrta. SH Grdiša, Ulica Mirana Jarca 12 Obstoječe: Ob SH poteka betonski pločnik širine cca 1,0 m, iz katerega je vhod v objekt preko ene stopnice viš 11 cm. Na pločniku so trije svetlobni jaški dim 60/13 cm. Pločnik je za cca 5 cm višji od vozišča. Prva stopnica: 190 x 30 x 18 cm, beton. Druga stopnica: 125 x 22 x 17 cm, beton. Novo: Obstoječ pločnik se odstrani. Betonski stopnici se očistijo. Strgalnik za čevlje se očisti in sanira in namesti nazaj. SH Božič, Ulica Mirana Jarca 10 Obstoječe: Prva stopnica: 160 x 30 x 20 cm, beton (stopnica izven linije objekta). Ostale stopnice:betonske pomaknjene v notranjost objekta. Stopnišče je v gradnji. Po izvedbi fasade bo izven linije fasade ostala prav stopnica. Novo: Prva betonska stopnica se prilagodi novi niveleti. Po potrebi se rekonstruira oz prilagodi. Muzej, Ulica Mirana Jarca 3 Obstoječe: Kamnit prag, že restavriran. Novo: Tlak pred muzejem se izvede na novo. Nabavi in montira se premična kovinska klančina za dostop invalidov v objekt. Stavba Karitas, Ulica Mirana Jarca 8 Brez posebnosti.


SH Petric, Ulica Mirana Jarca 6 Obstoječe: Betonsko stopnišče v pritličje in klet ter podest so oblečeni v fasadni kamen. Kovinska ograja. Novo: Pločnik in stopnišče v klet se odstranijo, odstrani se obloga stopnic v pritličje, jedro stopnic v pritličje ostane. Ob objektu se izvede nov za 8 cm dvignjen pločnik v širini od zunanjega roba mulde do objekta. Pločnik se tlakuje enako kot ostale površine, z granitnimi tlakovci 5/5/5 cm položenimi v beton. Notranji rob pločnika se izvede iz granitnega robnika 8/20/50 cm. Na prehodu do sh Godina se pločnik spusti na nivo cestišča. Stopnice v pritličje se obložijo z granitnimi ploščami na stik v izgledu masivnih stopnic. Ograja se izvede nova po detajlu iz ploščatega železa. Stopnišče v klet se izvede novo po detajlu.s pokrivno dvižno pohodno rešetko v nivoju ulice, po detajlu. Stopnice v klet se obložijo z granitnimi ploščami na stik v izgledu masivnih stopnic. SH Godina, Ulica Mirana Jarca 4 Obstoječe: Betonsko stopnišče v poslovni prostor v pritličju (trenutno študentski servis) oblečeno v fasadni kamen s kovinsko ograjo. Novo: Ograja in stopnišče se odstranijo v celoti. Ob objektu se izvede nov za 8 cm dvignjen pločnik v širini od zunanjega roba mulde do objekta. Pločnik se tlakuje enako kot ostale površine, z granitnimi tlakovci 5/5/5 cm položenimi v beton. Notranji rob pločnika se izvede iz granitnega robnika 8/20/50 cm. Izvede se novo stopnišče z dostopom iz obeh bočnih strani z novo ograjo iz ploščatega železa po priloženem detajlu. Stopnice se obložijo z granitnimi ploščami na stik v izgledu masivnih stopnic. Glasbena šola, Ulica Mirana Jarca 2 Vrata na dvorišče vinogradnikov se zamenjajo z novimi vrati po detajlu. SH Kolbezen, Ulica Mirana Jarca 1 Obstoječe: Stopnica med vrati: 123 x 36 x 2 cm – marmorna plošča s previsom 2 cm, viš. stopnice 11 cm. Svetlobni jašek obst: betonski okvir svetle mere 85 x 15 cm, pokrit z Fe rešetko-2 kom. Novo: Ob objektu se izvede nov za 8 cm dvignjen pločnik v širini od zunanjega roba mulde do objekta. Pločnik se tlakuje enako kot ostale površine, z granitnimi tlakovci 5/5/5 cm položenimi v beton. Notranji rob pločnika se izvede iz granitnega robnika 8/20/50 cm. Poškodovan odbojni kamen se zamenja z novim po vzoru obstoječečega Svetlobni jašek: ACO 100 x 60 x 40 cm – 2 kom, povozni. Kamniti zid med SH Kolbezen in muzejem ni predmet projekta.


Prehod na plato med GŠ in farno cerkvijo Obstoječe stopnice iz želebejskega apnenca se podaljšajo. Zgornja stopnica se podaljša do cerkve. Srednja stopnica se podaljša do 2/3 dolžine prve. Spodnja stopnica se podaljša do 1/3 dolžine prve. Nastopna ploskev: 38 x 5 cm z zaobljenim zg. robom, previs 2 cm – želebejski apnenec. Čelo: 11 x 3 cm – želebejski apnenec. Material za podaljšanje stopnic je shranjen v Kanižarici in je v lasti investitorja. Območje med stavbo bivše tržnice in Ulico Mirana Jarca Obstoječe: Parapetni kamniti zid se sestoji iz dveh delov. S del je dolžine 11,30 m, J del je dolžine 6,55 m. Parapetni zid je iz ulične strani obbetoniran, prav tako je dobetoniran venec. Kamnito jedro iz ulične strani ni vidno. Novo: Betonski venec in betonska obloga iz kamnitega zidu se pazljivo odstranita. Kamniti zid se po potrebi dozida z enakim kamnom, kot obstoječi in očisti. Po njem se izvede kovinska ograja po detajlu. 2.2 REKONSTRUKCIJA KOMUNALNIH VODOV V OBMOČJU REKONSTRUKCIJE LK 054271 v dolžini 175,20 m. 2.2.1 Kanalizacija mešanega sistema Obstoječe stanje: Obstoječa kanalizacija mešanega sistema poteka v vozišču LK 054271 od župnijske cerkve po ulici proti cerkvi Sv. Duha in naprej na obrežje reke Dobličice, kjer se priključi na mestni kanalizacijski sistem, ki je vezan na centralno čistilno napravo (CČN) Črnomelj. Kanalizacija je izvedena iz betonskih cevi fi 250 mm in betonskih jaškov. Na kanalizacijo so vezani predvsem objekti na zgornji desni strani vozišča in nekateri objekti na spodnji strani (muzej hš3, župnišče hš5, in stavbe hš7 in hš9). Odvodnjavanje vozišča LK je v kanalizacijo mešanega sistema. Odtoki žlebov okoliških objektov so večinoma speljani na vozišče. Kanalizacija je v zelo slabem stanju. Kanalizacijski razvod pod trgom pri cerkvi Sv. Duha je bil obnovljen že pred leti ob obnovi trga s cevjo ukc 300 mm.


Rekonstrukcija: Rekonstrukcija kanalizacije mešanega sistema v ulici Mirana Jarca je zasnovana po sredini vozišča (po obstoječi trasi) v padcu proti trgu pred cerkvijo Sv. Duha, kjer se navežemo na že rekonstruirano kanalizacijo iz ukc 300. Kanal K1. Krak kanalizacije po ulici Lojzeta Fabjana poteka od križišča z Ulico Staneta Rozmana po ulici proti Ulici Mirana jarca, kjer se kanal združi s kanalom iz Ulice Mirana Jarca v skupnem RJ, ki se naveže na obstoječo že rekonstruirano kanalizacijo na robu trga pred cerkvijo Sv. Duha. Kanal K2. Kanalizacija se izvede iz ukc cevi profila 300 mm. Revizijski jaški se izvedejo iz pvc cevi fi 1000 mm. Dolžina kanala po Ulici Mirana jarca je 105,70 m z 10. RJ. Dolžina kanala po Ulici Lojzeta Fabjana je 42,20 m s 3. RJ. Skupni kanal za navezavo na obstoječo kanalizacijo je dolžine 2,50 m. Na kanalizacijo se prevežejo vsi hišni kanalizacijski priključki, ki tangirajo na rekonstruirano kanalizacijo. Priključijo se tudi odtoki žlebov, katere ni mogoče speljati v ponikalnice in odvodnjavanje rekonstruiranih vozišč ulic preko cestnih požiralnikov. Izvedba: Pri projektiranju kanalizacije je upoštevan Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter nadzora nad gradnjo javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov in projektni pogoji kanalizacije št 3/14 z dne 13. 01. 2014, katere je upoštevati tudi pri izvedbi. Projektirana je kanalizacija mešanega sistema iz cevi iz umetnih mas temenske togosti SN8, profila 300 mm. Padci kanalov so od 1,0 % do 6,0 %. Revizijski jaški so projektirani iz umetnih mas fi 1000 mm. Na vrhu jaška se izvede AB venec z vbetoniranim okvirom pokrova. Pokrovi RJ jaškov so iz nodularne litine fi 600 mm nosilnosti 400 kN s protihrupnim vložkom in zaklepom (npr Livar). Na pokrovu je napis KANALIZACIJA s črkami velikosti min 5 cm, z dodanim grbom občine Črnomelj. Cestni požiralniki so projektirani iz BC 400 mm z LŽ kanalsko rešetko z okvirjem 300 x 300 mm iz nodularne litine nosilnosti 250 kN (npr Livar art 700, C250. Na RJ so priključeni s cevjo iz umetnih mas SN 8 fi 160 mm. Cevovod kanalizacije mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma z vodo od jaška do jaška, kar je dokazati s preizkusom vodotesnosti po pooblaščeni pravni organizaciji ali fizični osebi, o čemer je napraviti zapisnik. Rekonstrukcija hišni priključkov se izvede do roba cestne parcele. V dogovoru z lastniki se priporoča hkratna rekonstrukcija hišnih priključkov v celoti po obstoječi trasi hišnih priključkov.


Podzemni kataster hišnih priključkov je pomanjkljiv, zato bo potrebno hišne priključke obnavljati ob gradnji po navodilih predstavnika upravljalca kanalizacije JP Komunala Črnomelj in ob soglasju lastnikov priključkov. 2.2.2. Vodovod Obstoječe stanje: Obstoječi vodovod poteka v vozišču rekonstruirane LK054271 na odseku od križišča z Ulico Lojzeta Fabjana do trga med glasbeno šolo in cerkvijo v dolžini cca 97 m, s posameznimi odcepi – hišnimi vodovodnimi priključki. Lokacija večine hišnih priključkov je razvidna iz cestnih kap, sam podzemni kataster pa ni popoln. Rekonstrukcija: Vodovod se rekonstruira na Ulici Mirana jarca od glasbene šole do križišča z Ulico Lojzeta Fabjana pri trgu pred cerkvijo sv. Duha v dolžini 101,0 m, s cevjo iz nodularne litine NL100. Na trasi se izvede 1 kom hidrant pri stavbi muzeja. Novi vodovodni jaški niso predvideni. Vsi hišni priključki na območju rekonstrukcije vodovoda se obnovijo vsaj do meje cestne parcele. Izvedba: Pri projektiranju je upoštevan Tehnični pravilnik za vodovod (Ur list RS št. 75/2010). Pred gradnjo morata investitor oz izvajalec naročiti označitev obstoječega javnega vodovoda in hišnih priključkov na terenu. Pri križanju kanalizacije in obstoječega vodovoda je potrebno upoštevati navodila predstavnika JP Komunala Črnomelj. Cevovod je projektiran na obojko v skladu z ISO 2531 z zunanjo zaščito Zn + Al v skladu z EN 545:2002 mase 200 do 1000 g7m2. V območju vozišč se obnovijo vsi individualni oz skupinski hišni vodovodni priključki z navrtno obojko na NL DN 100.


2.2.3 Elektrika Obstoječe stanje: V območju rekonstrukcije LK 054271 potekajo obstoječi elektro vodi, pretežno zračno. V ulici je podzemni del na oseku med glasbeno šolo in župnijsko cerkvijo in dva jaška na križišču Ulice Lojzeta Fabjana in Ulice Mirana Jarca. V projektno dokumentacijo PGD so vrisani obstoječi elektroenergetski vodi in naprave po skici v prilogi projektnih pogojev. Rekonstrukcija: Predvidena gradnja tangira obstoječe elektroenergetske vode. Po izgradnji nove elektrokabelske kanalizacije (EKK) v cestišču rekonstruiranih ulic se obstoječi zračni in podzemni elektro vodi premestijo v EKK. Nepotrebni nosilci zračnih elektro vodov iz fasad objektov se odstranijo. Izvedba: Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti odkaz in zakoličbo elektro vodov in naprav, med posegom v prostor pa zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav. Predvidena je izgradnja nove dvocevne elektro kabelske kanalizacije, s pvc zaščitnimi cevmi fi 160 mm ter pripadajočimi tipiziranimi jaški dim1,20 x1,20 x 1,0 m s težkimi LŽ pokrovi 600 x600 cm 40 kN, z vtisnjenim grbom mesta Črnomelj. EKK kanalizacija se izvede na globini cca 80 cm. Povezave jaškov do PMO so predvidene z zaščitnimi cevmi fi 110 mm. V koliko izvajalec pri izkopih naleti na elektroenergetski kabel, ki ni vrisan v situaciji, mora prenehati z izkopi in poklicati upravljalca elektroenergetskih naprav Elektro Lj. Odmiki od elektroenergetskih vodov in naprav so projektirani v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Pri delih v bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati: - Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur l RS št 56/99, 64/01, 43/11). - Pravilnik o varstvu pred nevarnostjo električnega toka (Ur l RS št 29/92, 56/99, 43/11), - Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur L RS št 101/04, 43/11), - Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur L RS št 101/10). Za posamezne elektro jaške se ob rekonstrukciji predvidi možnost premika na manj izpostavljene lokacije. Zaradi nove nivelete cestišča bo večino pokrovov obstoječih jaškov potrebno višinsko prilagoditi.


2.2.4 Telefon Obstoječe stanje: V območju rekonstrukcije LK 054271 potekajo obstoječi tk vodi, pretežno zračno. V ulici je podzemni del na odseku med glasbeno šolo in župnijsko cerkvijo in priključek za stavbo muzeja ter trije tk jaški. Rekonstrukcija: Telekom Slovenija ima na predmetnem območju predvideno posodobitev in dograditev tk omrežja, zato je pred izvedbo potreben skupni sestanek z investitorjem in izvajalcem del zaradi možnosti dogovora o koriščenju skupnega koridorja in sočasnem polaganju cevi za potrebe dograditve tk omrežja. V projektu je predviden koridor za tk kanalizacijo v celotni dolžini rekonstrukcije. Tk koridor poteka od obst tk jaška na začetku LK 054271 do obstoječega tk jaška na križišču Ulice Lojzeta Fabjana in Ulice Mirana Jarca in nadaljuje po Ulici Mirana Jarca do župnijske cerkve. Izvedba: Izvajalec del oz investitor morata najmanj 30 dni pred pričetkom del obvestiti skrbniško službo Telekoma Slovenije, zaradi točnega dogovora glede zakoličbe in zaščite tk omrežja, terminske uskladitve in nadzora nad izvajanjem del. Obvezna je prisotnost delavca Telekoma pri izvedbi križanj in zasutjem kanala nad traso tk kabla ter izdelava PID s posnetki posameznih križanj. Odmik ostalih instalacij od tk vodov je projektiran min:

- kot križanja ni manjši od 45 stopinj, - vertikalni odmik je najmanj 0,50 m oz dodatno zaščiten s pvc cevmi - horizontalni odmik je najmanj 1,0 m

Za posamezne tk jaške se ob rekonstrukciji predvidi možnost premika na manj izpostavljene lokacije. Zaradi nove nivelete cestišča bo večino pokrovov obstoječih jaškov potrebno višinsko prilagoditi. 2.2.5 Plin Obstoječe stanje: Po ulici Mirana Jarca poteka plinovodno omrežje po levi strani vozišča gledano v smeri stacionaže na odseku od križišča z Ulico Lojzeta Fabjana do trga med glasbeno šolo in cerkvijo v dolžini cca 97 m, s posameznimi odcepi – hišnimi priključki. Rekonstrukcija: Razširitev plinovodnega omrežja izvede upravljalec Petrol d.d. Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana, v lastni režiji, v skladu z izdanimi projektnimi pogoji po posebnem projektu.


V projektu je razširitev plinovodnega omrežja (koridor) vrisana v situacijo do roba parcelne meje cestne parcele. V projektu je upoštevana novo predvidena gradnja plinovodnega omrežja, ki se bo zgradil istočasno z rekonstrukcijo cest. Novo predvidena gradnja plinovoda je vrisana v situacijo komunalnih vodov, po skici iz projektnih pogojev. V projektu je upoštevano obstoječe plinovodno omrežje. Izvedba: Razširitev plinovodnega omrežja izvede upravljalec Petrol v lastni režiji po posebnem projektu. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeni objekt so upoštevani predpisani odmiki med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi. Prestavitev obstoječega plinovodnega omrežja predvidoma ne bo potrebna. Minimalni odmiki plinovoda od ostalih komunalnih vodov in morebitne zaščite bodo detajlno določeni na skupnem sestanku upravljalcev GJI pred izvedbo del. Vse morebitne potrebne prestavitve obstoječih vodov oziroma naprav bremenijo investitorja. Investitorja bremene tudi stroški, ki bi nastali na plinovodu zaradi morebitnih poškodb pri gradnji, obratovanju ali kasnejšem vzdrževanju. Od upravljalca plinovoda je pridobljeno soglasje k projektnim rešitvam. 2.2.6 Javna razsvetljava Obstoječe stanje: Javna razsvetljava na območju rekonstrukcije je izvedena. Pri glasbeni šoli in pri muzeju so že nameščene tipizirane svetilke določene za montažo v mestnem jedru Črnomlja. Ostale svetilke so viseče na pletenicah napetih prečno nad ulico. Razvod JR je večinoma zračni. Rekonstrukcija: JR se rekonstruira. Kablovod se izvede v vozišču rekonstruiranih ulic. Montirajo se kandelabri in svetilke, ki so določene za montažo v mestnem jedru Črnomlja. Izvedba: Obdelano v mapi 4 – načrt elektroinstalacij – načrt javne razsvetljave. 2.2.7 Kabelska televizija KKS Obstoječe stanje:


Po ulici Mirana Jarca poteka kks omrežje po levi strani vozišča gledano v smeri stacionaže, na odseku od križišča z Ulico Lojzeta Fabjana do trga med glasbeno šolo in cerkvijo v dolžini cca 97 m. Rekonstrukcija: Ni predvidena. Predvideni so stroški za zaščito obstoječega kks omrežja. Izvedba: KKS omrežje ostane obstoječe, širitev ni predvidena. Upravljalec ob gradnji lahko izvede rekonstrukcijo. 3.0. PROMETNA SIGNALIZACIJA 3.1. HORIZONTALNA PROMETNA SIGNALIZACIJA Razvidna iz situacije prometne ureditve. Prehod za pešce na priključku LK 054271 na državno cesto je že zarisan in ni v območju rekonstrukcije. 3.2. VERTIKALNA PROMETNA SIGNALIZACIJA Vertikalna prometna signalizacija ostane obstoječa in je razvidna iz situacije prometne ureditve. Dotrajani prometni znaki se zamenjajo z novimi. Prometni znaki se izvedejo tipizirani iz vročecinkane jeklene pločevine z napisi in simboli izvedenimi na foliji. Za izvedbo začasne signalizacije bodo uporabljeni prometni znaki MEBLO in KANJA na rumeni podlagi. Površina prometnih znakov mora biti izdelana iz svetlobno odsevnih materialov najmanj tipa 1 z izjemo znakov za nevarnost in znakov za izrecne odredbe, ki morajo imeti površino iz svetlobno odsevnih materialov tip 2. Dimenzije prometnih znakov so okrogli 600 (premer), trikotni 900 mm (dolžina stranice).


4.0 KRIŽANJA IN TANGENCE Pred pričetkom zemeljskih del mora izvajalec pri upravljalcih komunalnih vodov (soglasodajalcih) naročiti zakoličbo vodov obstoječih vodov TK, elektrike in vodovoda. Minimalni odmiki med komunalnimi vodi in morebitne zaščite bodo detajlno določeni na skupnem sestanku upravljalcev GJI pred izvedbo del. Izkop na mestih križanj z obstoječimi vodi se izvaja izključno ročno in pod nadzorom strokovne osebe. Vodovod Križanja in odmike od vodovodne cevi je potrebno izvesti v skladu z 8.8.3 (križanja) in 8.8.4 (odmiki) členom Tehničnega pravilnika za vodovod (Ur . list RS 75/2010) in sicer: Križanja: Kot križanja načeloma poteka pravokotno, izjemoma pa med 45 in 90 stopinj. Vertikalni odmik: Vodovod nad kanalizacijo - vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 2,0 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,50 m. Izvedba križanja vodovoda pod kanalizacijo ni dopustna. Vodovod nad plinovodom, tk kabli, elektrokabli – vertikalni odmik min 0,50 m. Vodovod pod plinovodom, tk kabli, elektrokabli – kom. vod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 0,50 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,50 m. Kjer razmere ne dopuščajo drugačne rešitve, lahko izjemoma znaša odmik tudi manj od predpisanega s posebnim soglasjem upravljalca. Horizontalni odmik Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih objektov ne sme biti manjši 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja, kot 35 stopinj. Minimalni odmik od greznic ali drugih deponij na vodoprepustnem terenu je 5,0m, an vodoneprepustnem terenu pa 7,0 m. Minimalni odmik od dreves je min 2,0 m, od okrasnega grmičevja 1,0 m. Odmiki napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom -odpadna ali mešana kanalizacija na manjši ali enaki globini 3,0 m, -padavinska kanalizacija na manjši ali enaki globini 1,50 m, -plinovodi, elektro kabli, tk kabli jr na manjši ali enaki globini 1,50 m -odpadna ali mešana kanalizacija na večji globini 1,0 m, -padavinska kanalizacija na večji globini 1,0 m, -plinovodi, elektro kabli, tk kabli jr na večji globini 1,00 m


Horizontalni odmiki so v posebnih primerih lahko tudi manjši, vendar ne manjši kot: -odmik od podzemnih temeljev min 0,40 m, -odmik od drugih podzemnih napeljav min 0,40 m, v izjemnih primerih 0,20 m, Kanalizacija Vertikalni odmiki: Vodovod pod kanalizacijo - vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 3,0 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,60 m. Vodovod nad kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča - vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 3,0 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,60 m. Vodovod nad kanalizacijo na območju vodoneprepustnega zemljišča - vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti vsaj 3,0 m odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, vertikalni odmik min 0,60 m. Horizontalni odmiki Horizontalni svetli min odmik od spodnjega roba podzemnih objektov ne sme biti manjši 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja, kot 35 stopinj. Horizontalni odmik od dreves je min 2,0 m, od okrasnega grmičevja 1,0 m. Horizontalni odmik od vodovoda (globina je večja ali enaka) pri kanalizaciji (fekalni ali mešani) je 3,0 m, pri padavinski kanalizaciji pa 1,50 m. Horizontalni odmik od vodovoda (globina je manjša) pri kanalizaciji (fekalni ali mešani) je 1,50 m, pri padavinski kanalizaciji pa 1,00 m. Horizontalni odmik od plinovoda, elektrokablov, tk kablov, javne razsvetljave je 1,00 m. Horizontalni odmiki so v posebnih primerih lahko tudi manjši, vendar ne manjši kot: -odmik od podzemnih temeljev min 0,40 m, -odmik od drugih podzemnih napeljav min 0,40 m, v izjemnih primerih 0,20 m, Tk vodi Odmik ostalih instalacij od tk vodov mora biti min:

- kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj, - vertikalni odmik najmanj 0,50 m oz dodatno zaščiten s pvc cevmi - horizontalni odmik najmanj 1,0 m


5.0 UPOŠTEVANJE PROJEKTNIH POGOJEV

Vsi spodaj navedeni projektni pogoji, ki zadevajo projektiranje, so upoštevani pri projektiranju. Izvajalec in investitor pa morata upoštevati tudi vse ostale pogoje povezane s samo gradnjo. 5.1 Projektni pogoji Komunala Črnomelj – kanalizacija, št. 3/14

z dne 13. 01. 2014 Upoštevani so v celoti: 1. Pri projektiranju je upoštevan Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Ur list RS št. 75/2010). 2. Predvidena je obnovitev fekalne kanalizacije v celoti na celotnem območju rekonstrukcije, skupaj s hišnimi priključki. 5.2 Projektni pogoji Komunala Črnomelj – vodovod, št. 9/2014

z dne 15. 01. 2014 Upoštevani so v celoti:

1. Pred gradnjo morata investitor oz izvajalec naročiti označitev obstoječih komunalnih vodov.

2. V projektu je predvidena obnovitev obstoječega vodovoda na Ulici Mirana Jarca z NL100 v dolžini 100 m.

3. V projektu so predvideni hidranti. 4. Obnova vodovoda je projektno obdelana. 5. Pri projektiranju je upoštevan Tehnični pravilnik za vodovod (Ur list RS št.

75/2010). 6. Predvidena je obnova in prevezava obstoječih vodovodnih priključkov po

navodilih upravljalca javnega vodovodnega omrežja. 5.3. Projektni pogoji Elektro Ljubljana, DE Elektro št. 46-P/2014

z dne 16. 01. 2014 II. Potek obstoječega el. energetskega omrežja

1. Predvidena gradnja tangira obstoječe elektroenergetske vode. 2. V projektno dokumentacijo PGD so vrisani obstoječi elektroenergetski vodi

in naprave po skici v prilogi projektnih pogojev. 3. Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu

naročiti odkaz in zakoličbo elektro vodov in naprav, med posegom v prostor pa zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.


III. Tehnični pogoji

1 Projektirana je rekonstrukcija obstoječih energetskih vodov. 2 Predvidena je izgradnja nove dvocevne elektro kabelske

kanalizacije, s pvc zaščitnimi cevmi fi 160 mm ter pripadajočimi jaški 1,20 x1,20 x 1,0 m.

3 Povezave jaškov do PMO so predvidene z zaščitnimi cevmi fi 110 mm.

4 V koliko izvajalec pri izkopih naleti na elektroenergetski kabel, ki ni vrisan v situaciji, mora prenehati z izkopi in poklicati upravljalca elektroenergetskih naprav Elektro Lj d.d.

5 Pri delih v bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati:

- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur l RS št 56/99, 64/01, 43/11). - Pravilnik o varstvu pred nevarnostjo električnega toka (Ur l RS št 29/92, 56/99, 43/11). - Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur L RS št 101/04, 43/11) - Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur L RS št 101/10)

IV. Pogoji za priključitev NI priklopa V. Ostali pogoji 1. Vsa elektroenergetska infrastruktura je projektno obdelana v skladu s temi

projektnimi pogoji, SONDO, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Elektroenergetska infrastruktura je obdelana v posebni mapi.

2. / 3. Investitor je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve

obstoječe elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo.

4. Projektni pogoji veljajo 2. leti od datuma izdaje. 5.4 Soglasje s projektni pogoji Telekoma Slovenije, PE Novo mesto,

št.: 2007 –NM/14-SH z dne 10.01.2014 Upoštevani so v celoti: Izvajalec del oz investitor morata najmanj 30 dni pred pričetkom del obvestiti skrbniško službo Telekoma Slovenije, zaradi točnega dogovora glede zakoličbe in zaščite tk omrežja, terminske uskladitve in nadzora nad izvajanjem del. Obvezna je prisotnost delavca Telekoma pri izvedbi križanj in zasutjem kanala nad traso tk kabla ter izdelava PID s posnetki posameznih križanj. Telekom Slovenija ima na predmetnem območju predvideno posodobitev in dograditev tk omrežja, zato je pred izvedbo potreben skupni sestanek z


investitorjem in izvajalcem del zaradi možnosti dogovora o koriščenju skupnega koridorja in sočasnem polaganju cevi za potrebe dograditve tk omrežja. V projektu je predviden koridor za tk omrežje v celotni dolžini rekonstrukcije ulic. 5.5 Projektni pogoji Petrola d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana

z dne 14. 01. 2014 Upoštevani so v celoti: Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeni objekt so upoštevani predpisani odmiki med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi. Minimalni odmiki plinovoda od ostalih komunalnih vodov in morebitne zaščite bodo detajlno določeni na skupnem sestanku upravljalcek GJI pred izvedbo del. Vse potrebne prestavitve obstoječih vodov oziroma naprav bremenijo investitorja. Investitorja bremene tudi stroški, ki bi nastali na plinovodu zaradi morebitnih poškodb pri gradnji, obratovanju ali kasnejšem vzdrževanju. Od upravljalca plinovoda je pridobljeno soglasje k projektnim rešitvam. V projektu je upoštevana novopredvidena gradnja plinovodnega omrežja, ki se bo zgradil istočasno z rekonstrukcijo cest. Novopredvidena gradnja plinovoda je vrisana v situacijo komunalnih vodov, po skici iz projektnih pogojev. V projektu je upoštevano obstoječe plinovodno omrežje. 5.6 Projektni pogoji Občine Črnomelj, št. 351-112/2010-2 z dne 24.08.2010 Upoštevani so v celoti in sicer: Pri projektiranju so upoštevane zahteve projektne naloge št. 430-4/2014 z dne 09. 01. 2014. Pri projektiranju je upoštevana veljavna prometna zakonodaja, še posebej Zakon o cestah (ZCes-1, Ur L RS št 109/2010 z dne 30. 12. 2010 in ZCes-1, Ur L RS št 48/2012 z dne 26. 06. 2012 in Odlok o občinskih cestah v občini Črnomelj (Ur list RS št 76/2012 z dne 08. 10. 2012. 5.7 Kulturnovarstveni pogoji št. 35105-0012/2014/2 (veza z ČR-31/2009 in

ČR-3/2007) z dne 20. 01. 2014 Upoštevani so v celoti in sicer: 1. Na celotnem obravnavanem območju, na nepremičnini parc. št. 1126/18, 1126/14 in 1126/42 k.o. Črnomelj, v tlorisni velikosti 1317 m2 je potrebno opraviti invazivno arheološko raziskavo za določitev vsebine in sestave najdišča, to je arheološka izkopavanja. 2. Dovoljen je strojni izkop asfaltirane površine in tamponov cestišča, do globine cca 0,25 m (329,25 m3). Sledi ročni izkop arheoloških plasti v deb cca


0,60 m (790,20 m3), ki sodi v 2. cenovni razred ročnega izkopa. Na celotni površini se pričakuje 3% vkopov, ki sodijo v 2. cenovni razred. 3. V ponudbo arheoloških raziskav je potrebno vključiti tudi postizkopavalno analizo arhiva najdišča. 4. Raziskave je potrebno izvesti v skladu s Pravilnikom o arheoloških raziskavah (Ur L RS št 3/2013). 5. Rezultate arheološke raziskave je potrebno upoštevati pri tukaj predlagani gradnji. Po valorizaciji je potrebno pomembnejše odkrite arheološke strukture vključiti v rekonstrukcijo cestišča oziroma morajo biti prezentirane v dokončni ureditvi cestišča. Načrt prezentacije mora pred izvedbo pismeno potrditi pristojni konservator arheolog. 6. Pri urejanju talnih površin ulice je predvideno pri posameznih poslopjih odstraniti betonske pločnike in jih nadomestiti z granitnimi kockami, položenimi v peščeno nasutje. Pri tem se ureja tudi sistem osuševanja temeljev hiš in pravilna izpeljava žlebov. 7. Posebno skrb je namenjena stopnicam pri vhodih posameznih stanovanjskih hiš in na trg med cerkvijo in staro šolo. Preveriti je potrebno njihovo stanje; po potrebi se izvede rekonstrukcija posameznih stopnic (Petric); možno je tudi oblikovanje novih (Godina). Predvidena je konservatorska obnova vseh kamnitih stopnic in odbojnih kamnov. 8. Sanira, očisti in po potrebi statično uredi se kamnit zid med hišama Ulica Mirana Jarca 3 in Ulico Mirana Jarca 1. Pri tem morajo biti uporabljeni apneni materiali. Predlagamo, da se betonska kapa zamenja s strešico, pokrito z bobrovcem – ni predmet projekta. 9. Prav tako se očisti in sanira kamnit zid od hiše Mirana Jarca 1 do Komende. Odstrani se betonska pokrivna plošča in betonska obloga stene, zaključek se izvede s ploščatimi kamni. Namesti se ograja po detajlu 10. Ohranijo se drevesa kostanjev, ob njih se odstrani asfaltna površina in nadomesti s peščeno – ni v območju rekonstrukcije. 11. Svetlobna telesa in drugi elementi urbane opreme so oblikovani tako kot tisti v drugih delih starega mestnega jedra in povzeti po katalogu urbane mestne opreme. 12. Parkirna mesta po ZN in OPN niso dovoljena. 13, Po odstranitvi kablov, električne, telefonske in druge napeljave, se iz fasad poslopij odstranijo vsi odvečni elementi, vezani na napeljave. 14. Na trgih pri župnijski cerkvi in cerkvi Sv. Duha na namestijo klopi in drugi elementi urbane opreme, npr stojala za kolesa, koši za smeti, – ni predmet projekta. 15. Železni pokrovi jaškov v območju urejanja imajo vtisnjen mestni grb. 16. Ob vseh posegih, tudi ob zemeljskih posegih in ob arheološki raziskavi, je potrebno zagotoviti strokovni konservatorski nadzor, ki ga opravi odgovorni konservator iz ZVKSD. 17. Zaradi organizacije strokovnega nadzora je investitor in izbrani izvajalec arheološke raziskave pisno informacijo o pričetku arheološke raziskave in o pričetku zemeljskih del dolžan posredovati na ZVKSD, OE Novo mesto, Skalickega ulica 1, 8000 Novo mesto, vsaj 14 dni prej. 18. Investitor si mora za izvedbo zgoraj predpisanih arheoloških raziskav pridobiti izvajalca arheoloških del in posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine. Ki ga izda Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Maistrova 10, 1000 Ljubljana. 19. Kulturnovarstveni pogoji veljajo 1 leto od dneva njihove vročitve investitorju.


20. Stroški organu v tem postopku niso nastali; investitor sam krije svoje stroške postopka. 21. Določbe kulturnovarstvenih pogojev so sestavni del projektne dokumentacije. 5.8 DRSC Območje Novo mesto – projektni pogoji št. 37167-55/2014/2

(1512) z dne 13. 01. 2014 Projektni pogoji DRSC so upoštevani delno, razen tistih, ki se nanašajo na rekonstrukcijo cestnega priključka iz LK 054271 na R1-218/1152 v km 0,726 levo, kateri ni predmet tega projekta. Rekonstrukcija cestnega priključka LK 054271 na R1-218/1152 v km 0,726 na levi strani v smeri stacionaže državne ceste v tem projektu ni predvidena, saj se rekonstrukcija LK 054271 zaključi na parc. št. 1126/18 k.o. Črnomelj, cca 5,0 m pred levim robom vozišča RC in cca 2,0 m izza linije fasad obstoječih objektov ob državni cesti (hš 5 Ulica Lojzeta Fabjana in hš 15 Ulica Staneta Rozmana). Niveleta LK 054271 ostane obstoječa tako situacijsko kot višinsko, rekonstrukcija zajema predvsem rekonstrukcijo komunalne infrastrukture in obnovo asfalta in tlakovanja. Omenjeni priključek se v celoti nahaja na zemljišču državne ceste na parc. št. 1126/19 in 1126/20 k.o. Črnomelj, po kateri poteka tako državna cesta, pločnik in tudi prehod za pešce. S predvideno rekonstrukcijo se ne poveča promet po rekonstruirani LK 054271, prav tako ostane nespremenjen prometni režim (enosmerna cesta z uvozom iz državne ceste na LK 05427).

Samo križišče na R1-218/1152 je bilo rekonstruirano in semaforizirano pred nekaj leti in po našem mnenju ustreza.

Na vlogi za projektne pogoje, poslani na DRSC, je bilo napačno označeno območje rekonstrukcije LK 054271 (tudi na parc. št 1126/19 in 1126/20 k.o. Črnomelj), zato je izdajatelj izdal projektne pogoje tudi za rekonstrukcijo cestnega priključka.

Vsi ostali projektni pogoji DRSC so pri projektiranju smiselno upoštevani in sicer: Obravnavani objekt se nahaja v varovalnem pasu in cestnem telesu regionalne ceste I. reda št R1-218, na odseku 1152 Črnomelj v km 0,726 na desni strani v smeri stacionaže državne ceste (brez rekonstrukcije cestnega priključka na državno cesto), zato so projektni pogoji Direkcije RS za ceste, v skladu z 49 b. členom Zakona o graditvi objektov, obvezujoči.


1. Pri pripravi projektne dokumentacije PGD-projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se je uporabila naslednja zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije:

• Zakon o cestah (Uradni list RS, št 109/2010, 48/2012) • Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št 109/2010-Zces-1,

57/2012) • Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005,

34/2008, 109/2009, 62/2010) • Uredba o kategorizaciji državnih cest (Ur.l. RS, št. 33/1998, 48/1999,

102/1999, 69/2000, 79/2000, 97/2000, 62/2001, 82/2001, 52/2002, 95/2002, 18/2003, 65/2003, 119/2003, 131/2004 Odl US: U-I-96/02-20, 86/2005, 118/2005, 71/2006, 98/2006, 116/2007, 23/2009, 30/2010, 109/2010-ZCes-1)

• Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Ur.l. RS, št. 86/2009, 109/2010-ZCes-1)

• Pravilnik o projektiranju cest (Ur.l. RS, št. 91/2005, 26/2006, 109/2010-ZCes-1)

• Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/2008) • Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur L RS št

101/2005) • Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.l.

RS, št. 46/2000,110/2006, 49/2008, 64/2008, 65/2008-popr, 109/2010-ZCes-1)

• Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin, • Ostale tehnične normative, standarde in predpise s področja javnih cest.

2. Pri nadaljnji projektni obdelavi je upoštevati vse prostorske akte na obravnavanem območju – prostorski akti so v projektu upoštevani.

3. ni rekonstrukcije skupinskega cestnega priključka na RC

4. /. 5. /. 6. / 7. V skladu s Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah

o javnih cestah in objektih na njih (Ur L RS št. 49/97 in 2/2004) je izvajalec del dolžan predati poročilo o izvedenih delih (BCP obrazci za vpis v evidenco) za vsa izvedena dela na glavnih in regionalnih cestah na Direkcijo RS za ceste takoj po končani gradnji. Način predaje in podrobnejša navodila v zvezi z izpolnjevanjem poročila, ki ga mora izvajalec del upoštevati, so objavljena na spletnih straneh Direkcije.

8. Komunalne vode se lahko prestavlja, preureja ali na novo polaga pod

pogoji navedenimi v 61. členu Pravilnika o projektiranju cest. Prestavitev, preureditev ali novogradnjo je potrebno projektno rešiti na osnovi projektnih pogojev posameznih upravljalcev. V projektni


dokumentaciji je prikazati vso obstoječo in novo predvideno javno komunalno infrastrukturo.

9. Križanja komunalnih vodov se morajo izvesti po veljavnih tehničnih

predpisih, da ne bi prišlo do poslabšanja ali poškodb naprav za odvodnjavanje ceste. Vodi komunalne napeljave pa morajo biti ustrezno zaščiteni.

10. Minimalna globina voda gospodarske javne infrastrukture mora biti

glede na nivo vozišča ceste v skladu z 61. členom Pravilnika o projektiranju cest.

11. Vsi pokrovi jaškov in naprave komunalnih vodov morajo biti locirani

izven vozišča državnih cest (v ustreznem odmiku – načeloma minimalno 2,0 m od roba cestišča).

12. Meteorna in druga voda s parcele in priključka ne sme pritekati na

cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa, zato je na priključku potrebno predvideti ureditev odvodnjavanja (prikazati na situaciji).

13. Obcestni svet je oblikovati po sledečih pogojih:

Zasaditve drevnin in zatravitev ob cesti se ne izvede – priključek in okolica je v asfaltu v celoti. Rekonstrukcija skupinskega cestnega priključka na R1-218/1152 Črnomelj v km 0,726 se ne izvede – glej obrazložitev zgoraj.

14. V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti ustrezno zaščito

vozišča državne ceste, da ne bo pri gradbenem posegu v neposredni bližini državne ceste prišlo do zmanjšanja kakršnekoli nosilnosti voziščne konstrukcije (posedanja vozišča, bankin,…) in ne sme biti moteno odvodnjavanje ter redno in zimsko vzdrževanje ceste. – V vozišče državne ceste se ne posega, odvodnjavanje ter redno in zimsko vzdrževanje ceste ne bo moteno.

15. V PGD mora biti navedeno, da so bili upoštevani pogoji Direkcije RS

za ceste in da bodo upoštevani pogoji glede izvedbe del ter obveznosti investitorja in izvajalca del. – Pogoji DRSC so upoštevani delno, razen tistih ki se nanašajo na rekonstrukcijo cestnega priključka, ki pa ni predmet tega projekta.

16. Investitor si je dolžan pridobiti soglasje na podlagi projektne

dokumentacije, pri čemer morajo biti upoštevani vsi zgoraj navedeni projektni pogoji. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu z 48. členom Zakona o graditvi objektov. – Pridobljeno bo soglasje DRSC na projektne rešitve.

17. Pred pričetkom izvajanja del so dolžni investitorji oz upravljalci

komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor in parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za ceste skleniti pogodbo o ustanovitvi


služnostne pravice, skladno s predpisi. Vlogo za sklentev služnostne pravice so dolžni investitorji oz upravljalci komunalnih vodov vložiti na naslov DRSC, Služba za pravne in splošne zadeve, Tržaška 19, 1000 Ljubljana, v roku 3. delovnih dneh od prejema soglasja in dovoljenja Direkcije RS za ceste. – Ni predvidenih posegov v cestni svet, cestno telo, zračni prostor in parcelo državne ceste.

18. Po izdaji soglasja s strani Direkcije RS za ceste, Območja Novo

mesto je investitor dolžan skleniti z Direkcijo RS za ceste Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključka na državno cesto in ustanovitvi služnostne pravice, ki jo pripravi Direkcija RS za ceste, Služba za pravne in splošne zadeve, Tržaška 19, 1000 Ljubljana. Ni potrebno.

19. Pri izvedbi morajo biti upoštevani naslednji pogoji

a) Dela na predmetnem objektu, cestnem priključku lahko izvaja samo za ta

dela usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje. b) Za varnost prometa na državni cesti in zavarovanja delovnega mesta v

skladu s soglasjem za gradnjo in predpisi o varstvu pri delu je odgovoren vsakokrat investitor oz izvajalec del. Investitor oz izvajalec del mora pri izvajanju del upoštevati Zakon o pravilih cestnega prometa.

c) Investitor oz izvajalec del je materialno in kazensko odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na cesti ter škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom ceste vsled neprimerne tehnologije izvajanja gradbenih del. Vsi stroški za eventuelno tozadevno povzročeno škodo oz stroški poškodb vozišča bremenijo izvajalca del oz investitorja.

d) Gradbena dela je potrebno izvajati v času najmanjše frekvence prometa, tako da le ta ne bodo ovirala prometa na cesti ter ogrožala prometne varnosti vseh udeležencev v prometu.

e) Zaradi preglednosti na cesti mora biti ves material od zunanjega roba vozišča državne ceste oddaljen vsaj 3,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost na cesti.

f) Cestni priključek mora biti ves čas obstoja v redu vzdrževan tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto in promet na njej. Cestni priključek in njegova neposredna okolica ob državni cesti morata biti urejena, tako da je zagotovljena zadostna preglednost s ceste na cestni priključek in obratno ves čas njegove uporabe.

g) Investitor je dolžan odstraniti cestni priključek na svoje stroške in brez odškodnine, če bi ga naredil ali uporabljal v nasprotju s projektnimi pogoji in izdanim soglasjem ali pa bi to zahtevali kasnejši varnostni ali prometnovarnostni interesi.

h) V primeru obnove vozišča ali rekonstrukcije ceste R1-218/1152 na predmetnem odseku se prometna ureditev cestnega priključka uredi v skladu s projektom rekonstrukcije ceste na stroške investitorja.

i) V primeru oviranja prometa na cesti vsled tehnologije izvajanja si mora investitor oz izvajalec del v smislu 74. člena Zakona o cestah pridobiti dovoljenje za delno zaporo ceste od Direkcije RS za ceste, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del. Promet na cesti je dolžan odgovorni izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno-prometno signalizacijo v smislu določil


Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah(Ur.l. RS, št. 46/2000,110/2006, 49/2008, 64/2008, 65/2008-popr, 109/2010-ZCes-1) in Zakona o pravilih cestnega prometa Uradni list RS, št 109/2010-Zces-1, 57/2012). Prometno signalizacijo postavi usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške investitorja. Izvajalec del je dolžan vršiti stalno kontrolo nad postavljeno prometno signalizacijo in le-to odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bila postavljena.

j) Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.

20. Začetek in zaključek del je potrebno prijaviti Direkciji RS za ceste –

Območje Novo mesto. 21. Dela v območju cestnega telesa državne ceste se morajo izvajati pod

nadzorom upravljalca državne ceste, ki ga zastopa pooblaščeni nadzorni organ DRI d.o.o. Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana, ki opravlja strokovni nadzor nad vzdrževanjem državnih cest. Stroške nadzora krije izvajalec oz investitor. Opravljanje nadzora mora biti evidentirano z vpisi v gradbeni dnevnik na gradbišču, ki se preverijo na tehničnem pregledu objekta.

22. Po končanju del je upravni organ dolžan v smislu 90. člena Zakona o

graditvi objektov k tehničnem pregledu pismeno povabiti tudi predstavnika Direkcije RS za ceste – Območje Novo mesto.

23. Investitor mora en izvod vsakršne tehnične spremembe ali dopolnitve

tehničnih rešitev takoj dostaviti Direkciji RS za ceste – Območje Novo mesto, vendar najpozneje sedem dni pred začetkom del.

24. Investitor oz upravni organ mora en izvod odločbe upravnega organa

takoj dostaviti Direkciji RS za ceste – Območje Novo mesto. 25. Direkcija RS za ceste odklanja vsako odgovornost, ki bi nastala na

objektu in cestnem priključku v varovalnem pasu in cestnem svetu zaradi ceste, njenega vzdrževanja ali prometa na njej.

26. V skladu s Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o

evidencah o javnih cestah in objektih (Ur L RS št 47/97 in 2/2004) je izvajalec del dolžan predati poročilo o izvedenih delih (BCP obrazci za vpis v evidenco) za vsa izvedena dela na glavnih in regionalnih cestah na Direkcijo RS za ceste takoj po končani gradnji. Način predaje in podrobnejša navodila v zvezi z izpolnjevanjem poročila, ki ga mora izvajalec del upoštevati, so objavljena na spletnih straneh Direkcije.

27. Za gospodarski objekt javne infrastrukture mora investitor poskrbeti,

da se takšen objekt vpiše v kataster gospodarske javne infrastrukture.


28. Investitor je dolžan za vse posege in objekte, ki se bodo izvajali v cestnem svetu in cestnem telesu državne ceste zagotoviti 5-letno garancijsko dobo za vse izvedene posege in objekte in sicer od dneva prevzema posegov in objektov s strani Direkcije RS za ceste ter v tem 5-letnem obdobju zagotavljati odpravo vseh pomanjkljivosti na svoje stroške.

29. Gradbena dela na predmetnem objektu se morajo začeti v treh letih

od datuma izdaje soglasja, temelječega na teh projektnih pogojih.

30. Ti projektni pogoji ne nadomeščajo soglasja lastnikov ostalih zemljišč oz parcel.

31. Ti projektni pogoji ne nadomeščajo odločbe pristojnega upravnega

organa.

32. Veljavnost projektnih pogojev je dve leti. 6.0. ZAKLJUČNA DELA Po končanih delih je počistiti okolico gradbišča. Izdelati je geodetski načrt izvedenih del in urediti parcelno stanje. 7.0 UKREPI IN UREDITVE V ČASU GRADNJE Vsa zemeljska dela se izvajajo po načrtih in detajlih v skladu z določili tehničnih predpisov in standardov. Viški zemeljskega in gradbenega materiala se sproti odvažajo na deponijo inertnih odpadkov. Z viškom izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije so locirane tako, da ni oviran odtok vode in so zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala. Začasne deponije izkopanega materiala so na primernih mestih ob sami trasi, kjer ne smejo predstavljati ovir za promet in pravilno in varno izvedbo del. V naselju mora biti izkopani jarek pravilno zavarovan in označen, posebno še za nočne razmere. Na odsekih, kjer bi izkopana zemlja predstavljala oviro za promet, jo je potrebno sproti odvažati in začasno deponirati na primerno mesto. Deponije za cevi so prav tako ob sami trasi, vendar ne smejo predstavljati ovir za promet in gradbiščno manipulacijo. Prometno signalizacijo uredi izvajalec oz naroči pri upravljalcu ceste v skladu s cestno prometnimi predpisi.


V neposredni bližini obstoječih komunalnih podzemnih vodov ni dopustna uporaba gradbenih strojev in miniranje. Dela se morajo izvajati ročno pod nadzorom strokovne osebe upravljalca komunalnega voda. Postavitev gradbenih profilov je dolžnost izvajalca. Profili morajo biti izvedeni kvalitetno, ker je od njih odvisno polaganje cevi. Smer polaganja cevi je potrebno fiksirati z žico v osi kanalizacije. Izvajalec mora v sodelovanju z nadzornim organom uporabljati način izkopa, ki je najbolj ekonomičen. Posteljico pod cevmi - podl. beton (pri padcih kanala do 1%) ali pesek (pri padcih kanala od 1% - 6%) je treba položiti po načrtu in pred polaganjem cevi. Obložni beton ali pesek se vgradi po položitvi cevi in se mora prilegati na raščena tla ob straneh. Kanalizacija je predvidena iz UKC cevi, stiki se izvedejo vodotesno. Po končanem izvajanju del se odstranijo vsi za gradnjo potrebni provizoriji in ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se uredijo. Po končani gradnji pred zasipom oz po odsekih se izvede preizkus vodotesnosti kanalizacije. Plodno zemljo je pri izkopu deponirati ločeno od ostalega izkopanega materiala in jo pri zasipu uporabiti kot vrhnji sloj zasipa. 8.0 SPLOŠNA NAVODILA ZA IZVAJANJE GRADNJE Izvajalec je dolžan pravočasno in podrobno preučiti tehnično dokumentacijo in od naročnika zahtevati pojasnila o nezadostno jasnih podrobnostih, pomanjkljivostih ali spremembah potrebnih zaradi izboljšav oz pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost objekta, del ali okolice. Naročnik je dolžan v primernem roku odgovoriti in pismeno podati zahtevana pojasnila glede tehnične dokumentacije. Izvajalec je dolžan na pismeni nalog naročnika, oz brez naloga, izvesti nepredvidena dela in vsa ostala dela, ki so nujna, da se zagotovi trdnost objekta, pravilen potek del ali da se prepreči nastanek škode.