Click here to load reader

2. TEHNI ČNO PORO ČILO - Ilirska Bistrica

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of 2. TEHNI ČNO PORO ČILO - Ilirska Bistrica

Microsoft Word - 120710-2_PZI.doc5 652-12 12-07-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica
Stran 3 (23)
2. TEHNINO POROILO
2.1 UPOŠTEVANI TEHNINI PREDPISI IN STANDARDI
Izvajalec in dobavitelj aparatov, naprav in opreme strojnih instalacij sta dolna upoštevati vse zakone, predpise, standarde in druge smernice, ki so navedeni v tehnini dokumentaciji. Ravno tako sta dolna upoštevati vse v R Sloveniji veljavne sezname standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo.
2.1.1 PREDPISI
Zakon o meroslovju (Ur.l. RS, št. 22/2000, 86/2004) Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS št. 110/02, 47/04, 102/04, 126/07, 108/09, 57/2012) Zakon o standardizaciji (Ur. l. RS št. 59/99) Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS št. 55/08) Odredba o enostavnih tlanih posodah. (Ur. l. RS št. 11/02, 138/06) Odredba o seznamu izdanih tehninih smernic (Ur.l. RS št. 55/12) Pravilnik o zašiti pred hrupom v stavbah (Ur. l. RS št. 51/12) Zašita pred hrupom v stavbah (Tehnina smernica TSG-1-005:2012) Pravilnik o normativih in minimalnih tehninih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l. RS št. 73/00, 75/05,
34/08, 126/08, 47/10) Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji (2007) Zakon o varstvu pred poarom (Ur. l. RS št. 3/2007 ZVPoz-UPB1, 9/11) Pravilnik o poarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07) Poarna varnost v stavbah (Tehnina smernica TSG-1-001:2010) Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur.l. R Slovenije št. 67/05) Pravilnik o tehninih normativih za hidrantno omreje za gašenje poarov (Ur. l. SFRJ št. 30/91) Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omreij (Ur.l. RS št. 22/95, 102/95) Pravilnik o pregledu in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne poarne zašite (Ur.l. RS št. 45/2007, 102/09) Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04, 20/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12) Zakon o vodah (Ur. l. RS št. 67/02, 57/08, 57/12) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS št. 47/05,
79/09) Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) Pravilnik o materialih in izdelkih namenjenih za stik z ivili (Ur.l. R Slovenije 36/05, 38/06, 100/06, 65/08) Pravilnik o odvajanju in išenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS št. 105/02) Tehnini pravilnik Rianskega vodovoda Koper (Rianski vodovodi 04/06) Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov pri opravljanju javne slube izvajanja meritev,
pregledovanja in išenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov (Ur. l. RS št. 128/04) Uredba o nainu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne dravne gospodarske javne slube izvajanja meritev,
pregledovanja in išenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov zaradi varstva okolja in uinkovite rabe energije, varstva lovekovega zdravja in varstva pred poarom (Ur. l. RS št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08)
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS 23/11) Odredba o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoe ali plinasto gorivo (Ur. l. RS
št.107/2001, DS: 20/2002) Pravilnik o prezraevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS št. 42/02) Pravilnik o uinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/10) Uinkovita raba energije (Tehnina smernica TSG-1-004:2010) (Uradni list RS, št. 51/10) Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezraevanju objektov ter pripravi tople vode (Ur. l. SRS št.
31/84) Pravilnik o utekoinjenem naftnem plinu (Ur.l. RS št. 22/91)
Mapa: Št. projekta: Št. narta: Projektant:
5 652-12 12-07-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica
Stran 4 (23)
2.1.2 STANDARDI
SIST ISO 10255: Nelegirane jeklene cevi za varjenje in vrezovanje navojev SIST EN 10216: Nevarjene jeklene cevi za tlane vode SIST EN 10216-5: Nevarjene jeklene cevi za tlane vode. Cevi iz nerjavnega jekla. SIST EN 12201: Polietilenske cevi visoke gostote za distribucijo pitne vode. SIST EN 1555-2: Polietilenske cevi visoke gostote za distribucijo plina. SIST EN ISO 15875-1: 2004: Cevni sistemi iz polimernih materialov za napeljave z vroo in hladno vodo -
Zamreeni polietilen (PE-X) - 1. del: Splošno SIST EN 806: Specifikacije za napeljave za pitno vodo v stavbah. SIST EN 12056-1: Tenostni kanalizacijski sistemi v stavbah – Splošne zahteve in zahteve za delovanje. SIST EN 12056-2: Tenostni kanalizacijski sistemi v stavbah – Sanitarni sistem, nartovanje in izraun. DIN 1988: Pitna voda - Razvodno omreje z osnovnimi elementi. DIN 1980: Tehnini predpisi o storitvah montae vodovodnih, kanalizacijskih in plinskih instalacij. DVGW - W551: Ogrevanje pitne vode in cevni razvod pitne vode, tehnini ukrepi za zmanjšanje rasti legionele-
projektiranje, izvajanje, obratovanje in rekonstrukcija. DIN 4751-2: Zaprto termostatsko zašitene naprave za proizvajanje toplote s temperaturami vtoka do 120 °C -
varnostnotehnina oprema SIST EN 1856-1: Dimniki – Zahteve za kovinske dimnike – 1. del: Proizvodi za sistemske dimnike SIST EN 1856-2: Dimniki – Zahteve za kovinske dimnike – 2. del: Kovinske tuljave in dimniški prikljuki SIST CR 1752: Prezraevanje stavb - Kriteriji nartovanja notranjega okolja SIST EN 1505:1999: Prezraevanje stavb - Pravokotni ploevinasti kanali in fazonski kosi - Mere SIST EN 1507:2006: Prezraevanje stavb - Razvod zraka - Pravokotni ploevinasti zrani kanali - Zahteve za
odpornost in tesnost SIST EN 12599:2001: Prezraevanje stavb - Preskusi in merilne metode za predajo vgrajenih prezraevalnih
naprav in klimatizirnih sistemov SIST ENV 12097:1999: Prezraevanje stavb - Razvod zraka – Zahteve za omogoanje vzdrevanja elementov
prezraevalnih sistemov SIST prEN 13403: Prezraevanje stavb – Nekovinski kanali – Kanali iz izolacijskega materiala SIST EN 1366-1:1999: Preskusi poarne odpornosti servisnih inštalacij - 1. del: Kanali SIST EN 1366-2:1999: Preskusi poarne odpornosti servisnih inštalacij - 2. del: Poarne lopute SIST EN 1366-3:2004: Preskusi poarne odpornosti servisnih inštalacij - 3. del: Tesnitve prebojev DWGW - TRGI - G 600: Tehnini predpisi za plinsko inštalacijo DVGW – G 634: Instalacija v velikih kuhinjah - Plinska trošila. DVFG - TRF 1988: Tehnini predpisi za utekoinjen naftni plin SVGW-G3 2002: Tehnini predpis za plinske kotlarne za nazivno mojo ve kot 70 kW in tlakom plina do 5,0 bar SIST EN 3: Roni gasilni aparati MFeuV: Vzorna smernica za prostore s kurilnimi napravami
2.1.3 OSTALA LITERATURA
Ihle, Bader, Golla: Tabellenbuch (Sanitar, Heizung, Luftung) M. Radoni: Izraun hišnega vodovoda T. Japelj: Strojne instalacije IVZ RS: Priporoila za prepreevanje razmnoevanja legionel v hišnem vodovodnem omreju Recknagel-Sprenger: Grejanje i klimatizacija AIRWAYS: Source book for efficient air duct systems in Europe F. Muštovi: Teni naftni plin; propan - butan V. Strelec: Plinarski prirunik
Mapa: Št. projekta: Št. narta: Projektant:
5 652-12 12-07-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica
Stran 5 (23)
2.2 PROJEKTNA NALOGA
2.2.1 Splošno
Investitor, Obina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, naroa izdelavo narta strojnih instalacij za objekt ''Prizidek k OŠ Podgora Kuteevo''. Nart strojnih instalacij naj se izdela na podlagi priloenih gradbenih nartov, izdelan naj bo za fazo PGD ter naj obsega:
nart notranjega vodovoda nart toplovodnega ogrevanja nart plinske instalacije nart odvodne ventilacije
2.2.2 Notranji vodovod
Nart notranjega vodovoda naj obravnava notranje razvodno omreje, vkljuno z vsemi potrebnimi vgrajenimi elementi. Notranji vodovod se bo prikljuil na obstojee notranje vodovodno omreje v obstojeem vodomernem jašku. Pri dimenzioniranju notranjega vodovodnega omreja se upošteva nadtlak na mestu prikljuitve, kateri predvidoma znaša cca 3,0 bar. Vse vodovodne porabnike v objektu je predvidel arhitekt, naloga instalaterja je, da vse porabnike prikljui na dovodno oziroma odvodno instalacijo. Razvod tople in mrzle vode po objektu naj se izvede iz pocinkanih jeklenih cevi, odcepi do posameznih porabnikov pa iz plastinih cevi. Razvod sanitarne vode naj slui za napajanje notranjega hidrantnega omreja. Topla sanitarna voda naj se pripravlja v kombiniranem bojlerju, ki naj se ga namesti v kotlarni. Projekt horizontalne kanalizacije komunalnih odplak v temeljni ploši ter odvod meteorne vode s strehe in z zunanjih površin ni naloga tega narta strojnih instalacij. Instalacija fekalnih odplak naj se izvede iz plastine mase.
2.2.3 Toplovodno ogrevanje
Pri projektiranju naj se upošteva naslednje: srednja minimalna temperatura je -13 °C temperature posameznih prostorov naj ustrezajo standardu DIN 4701 kot grelna telesa naj se predvidijo aluminijasti lenasti radiatorji sistem toplovodnega ogrevanja naj bo dvocevni s temperaturnim reimom 55/45 °C
Nart toplovodnega ogrevanja naj obravnava razvod po objektu, vkljuno z vsemi potrebnimi vgrajenimi elementi in kotlarno z vgrajenima dvema toplovodnima kotloma za kurjenje na UNP. Glavni razvode ogrevalne vode naj se izdela iz jeklenih rnih cevi, odcepe do posameznih radiatorjev pa iz plastinih cevi.
2.2.4 DX Hlajenje
Predvidi naj se hlajenje prostora z namešenim strenikom v nadstropju. Hlajenje naj se izvede s hladilno enoto z direktno ekspanzijo (DX) - tako imenovan »split sistem«. Notranja hladilna enota naj bo stenske izvedbe, postavljena nad vrata na stopniše. Zunanjo hladilno enoto naj se namesti na streho objekta.
2.2.5 Utekoinjen naftni plin (UNP)
Kot gorivo za kurjenje v toplovodnem kotlu ter za kuhinjski blok naj se predvidi utekoinjen naftni plin (UNP). Skladišenje goriva je obstojee in sicer z dvema nadzemnima rezervoarjema, volumna V=5,0 m3. Plinska instalacija naj obravnava razvod od prikljuka na obstojeo plinsko cev do plinskih porabnikov v prizidku osnovne šole.
2.2.6 Ventilacija
Predvidi se prisilno prezraevanje venamenskega prostora. Dovod in odvod zraka na naj se predvidi preko dovodnih in odvodnih stropnih difuzorov. Prezraevanje naj se izvaja s centralno prezraevalno napravo z rekuperacijo toplote, ki naj se jo namesti pod stropom omenjenega prostora. Predvidi naj se prisilno odvodno ventilacijo sanitarnih in pomonih prostorov. Odvod zraka se predvidi preko odvodnih ventilov. Dovod zraka v te prostore je preko dovolj spodrezanih vrat, ki mejijo na dovolj velike sosednje prostore.
Mapa: Št. projekta: Št. narta: Projektant:
5 652-12 12-07-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica
Stran 6 (23)
Nad terminim blokom v kuhinji naj se predvidi varna kuhinjska nape, ki ima vgrajen rekuperator toplote. Odvod zraka naj se predvidi preko strehe s strešnim ventilatorjem, dovod zraka pa s pomojo dovodnega ventilatorje, ki naj se ga namesti pod stropom kuhinje v shrambi. Dodatno se prezrauje prostore katerih namembnost to zahteva. Nova Gorica, ........................ Za investitorja: ...............................................................
Mapa: Št. projekta: Št. narta: Projektant:
5 652-12 12-07-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica
Stran 7 (23)
2.3 OPIS OBJEKTA
2.3.1 Opozorilo
Pri nizkih zunanjih temperaturah, pod 273 K (0°C), moramo omogoiti obasno obratovanje toplovodnega ogrevanja, da ne pride do zmrzovanja instalacije.
Montana dela se morajo izvajati strokovno in tehnološko pravilno ter uporabljati material iz popisa oziroma drugega enakovrednega. Vse spremembe, ki jih je naroil investitor ali nadzorni organ, morajo biti pisno vnesene v dnevnik oziroma zapisnik.
2.3.2 Poarna varnost
Poarno varovanje objekta se izvede skladno z zasnovo poarne varnosti št: 127/12-ZPV z dne 08.2012. Za protipoarno zašito obravnavanega objekta je e izgrajeno zunanje hidrantno omreje. Instalacija zunanjega hidrantnega omreja se izvede skladno z tehninim izraunom:
minimalni pretok hidrantnega omreja: 10 l/s as trajanja gašenja poara: min. 120 min potrebna koliina poarne vode: 17,0 m3
V objektu se izvede pretono notranje hidrantno omreje. Predvidena je namestitev hidrantov s cevjo na kolutu DN25 v dolini 30 m. Instalacija notranjega hidrantnega omreja se izvede skladno s tehninim izraunom:
minimalni pretok notranjega hidrantnega omreja: 16 l/min as trajanja gašenja poara: min. 120 min potrebna koliina poarne vode: 3,84 m3
Instalacija hidrantnega omreja se izvede skladno s tehninim izraunom:
Za dodatno protipoarno zašito objekta so predvideni roni gasilni aparat na suhi prah ter roni gasilni aparat na ogljikov dioksid, tip CO2-5. Aparate se namesti skladno s študijo poarne varnosti. Aparate se namesti na steno in sicer tako, da je spodnji rob aparata namešen vsaj 30 cm od tal. Aparati morajo biti opremljeni s certifikatom USM GA in z vpisanim letom veljavnosti, kar mora biti razvidno iz nalepke na aparatih. Skladno z zahtevo zasnove poarne varnosti se varovanje plinske instalacije izvede z detekcijo plina in elektromagnetnim ventilom, ki v primeru uhajanja plina zapre glavni dovod plina v objekt. Plinski magnetni ventil se namesti pred vstopom plinske instalacije v objekt. Dodatno se v odvodni kanal kuhinjske nape namesti tlani senzor, ki v primeru, da odvodni ventilator ne deluje, zapre plinski magnetni ventil in s tem dotok plina do plinskih potrošnikov v kuhinji. Plinski magnetni ventil se namesti v kotlarni na razvodu plinske instalacije za potrebe kuhinje.
Mapa: Št. projekta: Št. narta: Projektant:
5 652-12 12-07-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica
Stran 8 (23)
2.4 VODOVOD
2.4.1 Splošno
Izraun vodovodnega omreja je izveden skladno z DIN 1988. Notranje vodovodno omreje, njegovi elementi in porabniki sanitarne pitne vode so razvidni iz priloenih nartov notranjega vodovoda. Nart notranjega vodovoda obravnava notranje razvodno omreje, vkljuno z vsemi potrebnimi vgrajenimi elementi. Notranji vodovod se bo prikljuilo na vodovodno omreje na obstojei prikljuni cevi, v obstojeem vodomernem jašku. V asu gradnje prizidka bo potrebno omogoiti nemoteno oskrbo z vodo obstojeega objekta, po dokonanju gradbenih del, pa bo potrebno vodovodno cev pod novim objektom voditi v zašitni cevi. Pri dimenzioniranju notranjega vodovodnega omreja se upošteva nadtlak na mestu prikljuitve, kateri predvidoma znaša cca 2,5-3,0 bar.
2.4.2 Cevno omreje notranjega vodovoda
Predvideno je, da se notranji vodovod izdela iz pocinkanih jeklenih cevi za cevni navoj, izdelanih po SIST ISO 10255. Odcepi do posameznih porabnikov pa s plastinim cevmi iz zamreenega polietilena (PE-x), izdelane v skladu z DVGW U670. Cevi so ojaane z vmesnim aluminijastim slojem, ki nam zagotavlja visoko difuzijsko upornost cevi in zmanjšuje raztezke cevi zaradi temperaturnih sprememb. Razvode, ki so vodeni zunaj objekta pa se izvede z jeklenimi cevmi za varenje in vrezovanje, izdelane po SIST ISO 10255. Cev se dobavi predizolirano z trdo PVC folijo oz. z PE-HD polietilenske cevi visoke gostote, izdelane po SIST ISO 4427 in SIST EN 12201, SRD 9, za nazivni tlak pN16 bar. Vse vgrajene pocinkane cevi se mora ustrezno izolirati. Ves pritrdilni in nosilni material iz jekla se korozijsko zašiti in prepleska z barvo, ki jo doloi arhitekt sporazumno z investitorjem. Jeklene cevi, poloene v zemlji, se zašiti z dekorodal trakom, cevi vode v objektu pa se izolira z izolacijo iz ekspandiranega polietilena ustrezne debeline. Horizontalne magistralne cevi se vodijo pod stropom pritlija, odcepi do sanitarnih porabnikov pa se razvodijo v zidnih regah in tlaku.
2.4.3 Priprava tople vode
Predvidena je centralna priprava tople sanitarne vode s hranilnikom tople sanitarne vode (bojlerjem). Predviden je bojler volumna 300 L, ki je opremljen z elektrinimi grelniki z avtomatiko, toplotnim izmenjevalcem voda-voda, toplotno izolacijo in zašitnim plašem. Bojler se prikljui na razvod mrzle sanitarne vode preko protipovratnega ventila, varnostno izpustnega ventila 6,0 bar in zaprte membranske ekspanzijske posode. Med varnostno izpustnim ventilom, ekspanzijsko posodo in bojlerjem ne sme biti vgrajen nobene zaporni element. Sanitarno vodo se bo v bojlerju ogrevalo na 60 °C. Predvidena je cirkulacija tople sanitarne vode s pomojo cirkulacijske rpalke. Glavne odcepe cirkulacije se opremi s conskimi avtomatskimi ventili za doseganje enakomernega pregrevanja sistema. Sistem tople sanitarne vode se bo periodino pregrevalo.
2.4.4 Armature
Vse armature vodovoda morajo ustrezati nazivnemu tlaku minimalno pN16 bar. V nartu je predvideno, da bodo namešene stojee mešalne baterije mrzle in tople pitne vode enorone izvedbe. Pred vsako armaturo se mora vgraditi podometni ali kotni regulacijski ventil, katerega se mora po konani montai nastaviti tako, da bo na mestih izpusta tlak p= 0,7 bar (oziroma skladno z DIN 1988). Vse porabnike s toplo sanitarno vodo v vrtcu se opremi s termostatskimi mešalnimi armaturami, katere se nastavi na 35°C, skladno s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehninih pogojih za prostor in opremo vrtca. Posamezne sklope sanitarnih porabnikov se opremi z mešalnimi ventili, katere se namesti v spušen stropu po posameznih sanitarijah.
Mapa: Št. projekta: Št. narta: Projektant:
5 652-12 12-07-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica
Stran 9 (23)
2.4.5 Sanitarna keramika
Predvidena je sanitarna keramika za stensko montao. Sanitarna keramika se vgradi v skladu z Pravilnik o normativih in minimalnih tehninih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l. RS št. 73/00,): Umivalniki prvo starostno obdobje 0,50 m Umivalniki razvojno obdobje 0,55 m Umivalniki drugo starostno obdobje 0,60 m Kad z rono prho 0,85 m
2.4.6 Izvedba vertikalne kanalizacije s horizontalnimi prikljuki fekalnih odplak
Izraun fekalne kanalizacije je izveden skladno s standardom SIST ISO 12056. Instalacija fekalnih odplak je dimenzionirana z napolnjenostjo h/d= 0,7. Instalacija fekalnih odplak se izvede s polipropilenskimi kanalizacijskimi cevmi, z natinimi prikljuki, izdelanimi po DIN 19560. Oddušniki so vodeni ez streho objekta in na fasado. Vsa kanalizacijska instalacija se mora izdelati po veljavnih predpisih z odgovarjajoimi padci, z vgradnjo odgovarjajoih lokov, istilnih kosov, odcepov in spojev. Dvini vodi kanalizacije, ki je vodena v instalacijskih jaških in kanalizacija, ki je vodena pod stropom pritlija se izdela iz brezšumnih plastinih cevi (npr. toslojne plastine cevi), ki ima bistveno vejo absorbcijo zvoka od navadnih kanalizacijskih cevi. V sanitarijah in kuhinji se v tlak vgradi talne sifone, da prepreimo nevarnost poplave v primeru okvare vodovodnega omreja. Vsi sifoni razen kuhinjskih rešetk morajo biti pretoni. Odtoki kuhinje se vodijo v mašobolovilec, opremljenega z vsedalnikom, ki se ga namesti zunaj objekta.
2.4.7 Tlani preizkus vodovodnega omreja
Po konani montai cevi se opravi tlani preizkus skladno z DIN 1988-2. Preizkus instalacije vodovoda se izvede s hladno vodo pri emer je potrebno zagotoviti izenaitev temperatur zunanjega zraka in vode. Manometer se prikljui na najniji toki inštalacije, pri emer je obvezna uporaba manometra z natannostjo 0,1 bar. Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,5× delovni tlak vendar ne manjši od tlaka p= 15 bar. Najprej se opravi predhodni preizkus ki traja 30 min pri katerem se vsakih 10 min tlak reaktivira (ponovno polnjenje ali praznjenje na preizkusni tlak). V nadaljnjih 30 min preizkusni tlak ne sme pasti za ve kot dp= 0,6 bar. Takoj po predhodnem preizkusu se opravi še glavni preizkus pri emer v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka vejega od dp < 0,2 bar. Med tlanim preizkusom mora biti bojler izkljuen iz omreja. Po uspešnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ, nakar se cevi dokonno izolira.
2.4.8 Tlani preizkus fekalne instalacije
Fekalno kanalizacijo se preizkusi na tesnost s tlakom vodnega stolpca 10 m VS. Kjer fekalna instalacija presega višino 10 m se preizkus opravi sekcijsko. Instalacijo meteorne vode se preizkusi na tesnost z napolnitvijo celotne instalacije posameznega dvinega voda. Nakar se opravi pregled vseh spojev. Po uspešnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ, nakar se cevi dokonno izolira.
Mapa: Št. projekta: Št. narta: Projektant:
5 652-12 12-07-10-2 PINSS d.o.o. Nova Gorica
Stran 10 (23)
2.5 OGREVANJE
2.5.1 Splošno
Izraun toplotnih izgub objekta je izdelan z raunalniškim programom MC4 Software, skladno s SIST ISO 12831. Raunske temperature posameznih prostorov ustrezajo SIST CR 1752. Pri izraunu toplotnih izgub in dobitkov so upoštevani dovoljene prehodnosti (Umax) skladno z Tehnina smernica TSG-1-004:2010 Uinkovita raba energije (Uradni list RS, št. 51/10). Minimalna projektna temperatura ogrevanja je -13°C. Dodatek na prekinitev kurjenja je 10%. Raunske vrednosti gradbenih konstrukcij:
k [W/m2K] Opomba
Zid zunanji 0,28
Zid proti neogrevanemu prostoru 0,28
Streha nad ogrevanimi prostori 0,20
Tla proti neogrevanemu prostoru 0,35
Tla med ogrevanimi prostori 0,90
Nazivne toplotne izgube objekta:
Toplotne izgube 64 kW
Prikljuna mo za pripravo tople sanitarne vode* 45 kW
Skupaj potrebna toplotna mo: 131 kW
* Izraun potrebne energije za pripravo sanitarne vode izdelan glede na vršni pretok tople sanitarne vode skladno z DIN 1988 ter skladno z izraunom Izraun potrebne toplote: Rechnagel 2005/06, st.1741:.
2.5.2 Priprava ogrevalne vode
Za ogrevanje objekta sta predvidena dva kondenzacijska stenska plinska kotla, s toplotno mojo 2 × 80 kW. Kotla se namestita v kotlarni. Kotel je serijsko opremljen s krmilno avtomatiko, ter hidravlinim modulom z obtono rpalko ter varnostnim in delovnim termostatom. Plinski kotel slui tudi za pripravo tople sanitarne vode. Dimne pline se bo odvajalo preko strehe skozi Inox dimnik, ki se ga vodi ob fasadi.
2.5.3 Sistemi ogrevanja
S projektom je predvideni sledei sistemi ogrevanja: Radiatorsko ogrevanje pritlija - dvocevni sistem s temperaturni reim 55/45°C. Radiatorsko ogrevanje nadstropje - dvocevni sistem s temperaturni reim 55/45°C. Ogrevanje napa - dvocevni sistem s temperaturni reim 55/45°C.
Krmiljenje sistemov ogrevanja je izvede skladno s SIST EN 12828. Sisteme ogrevanja se krmili z vklapljanjem (izklapljanjem) posameznih cirkulacijskih rpalk, ki se vklapljajo preko regulacijske avtomatike s tedensko programsko uro.
2.5.4 Varovanje sistemov toplovodnega ogrevanja
Varovanje sistema ogrevanja se izvede v skladu s SIST EN 12828. Toplovodni kotel se opremi z delovnim temperaturnim tipalom in varnostnim termostatom: Tmax= 90°C, ki sta standardno vgrajena elementa toplovodnega kotla. Dodatno je posamezni kotel varovan z vzmetnim varnostno izpustnim ventilom z maksimalnim tlakom odpiranja pmax= 2,5 bar.…