Zelene planjave v objemu gora.

SONARAVNO UPRAVLJANJE PLANIN NA VAROVANIH OBMOČJIH

Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, program Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje, Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013.

V projektu sodeluje sedem partnerjev, trije iz Slovenije ter štirje iz Avstrije. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je vodilni partner projekta, slovenska projektna partnerja sta še Triglavski narodni park in občina Zreče. Avstrijski partnerji so Biosferni park Nockberge, Koroška deželna vlada, naravni park Zirbilkogel-Grebenzen in

naravni park Almenland. Projekt traja od prvega marca 2012 do konca junija 2014.

PLANINE IN PLANINSKI PAŠNIKI

Planine in planinske pašnike danes večinoma dojemamo kot možnost za sprostitev in rekreacijo, a njihov prvotni pomen je v prehranski varnosti. V preteklosti so bile izjemnega pomena zaradi poletne paše domačih živali. Danes je živali v planinah vse manj, kmetje imajo zaradi manjšanja staleža in opuščanja kmetovanja dovolj travniških površin v dolinah in v okolici svojih kmetij. Nekatere planine se zato zaraščajo, na drugi strani pa imajo tudi planine z redno sezonsko pašo kar nekaj težav, ker se tu često pasejo netradicionalne, ekonomsko donosnejše pasme. Način paše na planinah določa pašni red. Kadar je preveč »ohlapen«, lahko prihaja tudi do uničevanja pomembnih naravnih travišč.Na planinah opažamo vedno več turistov. Lastnike spodbujamo, da nekdanje pastirske koče obnavljajo s spoštovanjem do etnoloških značilnosti območja in s spoštovanjem sedanjih okoljskih in drugih standardov.

Projekt ALPA je razvojni projekt. Ukvarja se z izzivi sodobnega načina življenja in delovanja, ki prodirajo tudi na oddaljena planinska območja, obenem pa želi z združevanjem znanja in izkušenj različnih strok ohranjati avtohtoni način življenja planin. Namen projekta je izmenjava znanja in izkušenj ter vzpostavljanje povezav, ki bodo planinam prinašale takšen razvoj, ki bo ohranjal njihovo avtohtonost. Projektna območja so izbrana na obeh straneh slovensko-avstrijske meje. Ocenili bomo ustreznost trenutnega načina gospodarjenja na območjih in pripravili predloge za izboljšanje. Lastnikom bomo pomagati pri razvijanju idej za storitve ali turistične izdelke z območja.

V Avstriji imajo z upravljanjem planin več izkušenj kot v Sloveniji, zato bodo avstrijski partnerji pomemben člen pri prenosu znanja. Na njihovih pilotnih območjih v projektu načrtujemo certificiranje planin, kjer se gospodari sonaravno ter razvoj minimalnih okoljskih in etnoloških standardov pri gradnji oziroma obnovi planinske infrastrukture.

Projekt je namenjen kmetom, ki še pasejo živino na planinah, lastnikom zemljišč ter agrarnim skupnostim. Pritegnili bomo tudi lokalne skupnosti ter predstavnike strokovnih služb. Verjamemo, da bodo projektne rešitve uporabne za neposredne uporabnike planin, kot tudi za pristojne inštitucije s področja urejanja prostora.

Pri projektih je bistvenega pomena sodelovanje ter izmenjava izkušenj med različnimi inštitucijami in deležniki.

Vodilni partner projekta ALPA je Zavod RS za varstvo narave, ki je strokovna državna inštitucija za področje ohranjanja narave. Zavod skrbi za sistemsko ohranjanje narave na območju celotne Slovenije, pri tem pa poseben poudarek namenja naravovarstveno najvrednejšim območjem.

Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji. Spada med najstarejše evropske parke, saj prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Poslanstvo Triglavskega narodnega parka je varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne naloge.

Naslednji projektni partner je občina Zreče, ki je izrazito turistično – industrijska občina. Ti dve panogi sta tu vodilni, enakovredni in skupaj dobro sodelujeta. Občina se je odločila, da bo podpirala naravi prijazen turizem in prav zato pristopa k različnim projektom, ki so naravnani trajnostno.

Biosferni park Nockberge se razprostira na 184 km² velikem območju in obsega položne bregove, visoke planine ter širne gozdove. Park leži na jugu Avstrije, v zvezni deželi Koroška.

Neokrnjena flora in favna ter prijazni domačini dajejo območju še prav poseben čar. Obiskovalci v njem lahko spoznavajo bogato pokrajino in njeno dragoceno kulturno dediščino, šege in navade ter vse ostale posebnosti, značilne za gorovje Nockberge.Koroška se zaradi svoje lege v osrčju Evrope ponaša s pestro zgodovino. Deželo so pomembno oblikovale vojne, katastrofe in gospodarske krize kot tudi težnje ljudi po svobodi in vzponu dežele. Partner v projektu je tudi Koroška deželna vlada.

Naravni park Zirbitzkogel-Grebenzen leži v dolini Zgornje Mure (Oberes Murtal), v deželi Štajerska, meji z deželo avstrijsko Koroško in je bil ustanovljen leta 1983. V desetih občinah znotraj naravnega parka živi okoli 9000 prebivalcev. Naloge in poudarki naravnega parka Zirbitzkogel-Grebenzen temeljijo na štirih stebrih naravnega parka: varovanje, oddih, izobraževanje in regionalni razvoj.

Naravni park Almenland najdemo 40 km severno do Gradca. Podobo naravnega parka močno zaznamujejo izstopajoče planje, kulturna pokrajina s travišči in skališči ter soteske. Naravni park ponuja neštete možnosti preživljanja prostega časa za vse tipe obiskovalcev, od navdušenih rekreativnih športnikov do ljubiteljev narave.

PROJEKTNI PARTNERJI

PROJEKTNA OBMOČJA

Tako slovenska kot avstrijska stran se srečujeta s podobnimi težavami v planinah: opuščanje kmetovanja na eni ali preintenzivna raba na drugi strani. Gre za dve nasprotni situaciji, ki pa obe vodita k poslabšanju stanja travišč. Dobro stanje travišč je namreč osnova za dobro, tradicionalno gospodarjenje na planinah. Obema težavama se lahko izognemo s trajnostnim upravljanjem planinskih pašnikov, kjer lahko planine izrabljamo skladno z naravnimi danostmi posameznega območja.

Pilotna območja, kjer poteka projekt ALPA so:

• pilotno območje Biosferni park Nockberge;• pilotno območje planinskih pašnikov na Dobraču;• pilotno območje Jenkova planina;• pilotno območje Karavanke: planina Javornik, planina

Kvadnik, planina Kobovnik, planina Kosmatica; • pilotno območje Naravni park Zirbitzkogel-Grebenzen • pilotno območje Naravni park Almenland (AT)• pilotno območje Triglavski narodni park (SI): območje

Nature 2000, Bohinjske planine, 6 planin, 250 ha• pilotno območje Pohorske Planje • pilotno območje Planina Korošica

SLOVENIJA

AVSTRIJA

BIOSFERNI PARK NOCKBERGE Koroški del biosfernega parka leži na jugu Avstrije v zvezni deželi Koroška.

Na območju prevladujejo kmetijstvo, gozdarstvo in turizem. V občini Radenthein ima veliko vlogo še vedno rudarstvo, občina Bad Kleinkirchheim pa se je uveljavila kot alpsko wellness središče. Razdelitev območja na naravne, oskrbne in razvojne cone omogoča zadovoljevanje potreb kmetijstva in podjetništva. Oživljanje tradicij, avtohtonost in regionalne dobrote poudarjajo posebnost in edinstvenost regije.Rahlo zaobljeno hribovje in kope (v nemškem jeziku imenovane Nocke) poseljujejo številne rastlinske in živalske vrste kot je navadni jelen (Cervus elaphus), alpski svizec (Marmota marmota) in divji petelin (Tetrao urogallus), ki predstavlja tudi simbol biosfernega rezervata. Kot predstavnika rastlinskega sveta tu nastopata odporni cemprin (Pinus cembra) in edinstvena navadna špajka (Valeriana celtica) . Zaraščanje planin z gozdom in grmičevjem na pilotnem območju predstavlja velik problem, ki ga bomo reševali z ukrepi revitalizacije. Eno izmed osrednjih tem na pilotnem območju je oskrba s pitno vodo in čiščenje voda, kot tudi oskrba z energijo na planšarijah.

PLANINSKI PAŠNIKI NA DOBRAČUPlaninski pašniki ležijo na severovzhodnih pobočjih gorskega masiva Dobrač na nadmorski višini nad 1600 m. Površina pašnika znaša 248 ha in se deloma nahaja na območju NATURA 2000 z imenom „Villacher Alpe (Dobratsch)”.

Letno na pašo priženejo med 180 do 220 glav živine, večinoma govedi, konje in ponije. Povprečna pašna doba je od sredine junija do sredine septembra, živino oskrbujeta dva pastirja. Pašniki so po cesti na Dobrač (Villacher Alpenstraße) odlično dosegljivi, notranji promet je urejen s pomočjo kmečkih poti. Dobrač je turistično dobro izkoriščen, za oskrbo so tu tudi tri turistične koče.

JENKOVA PLANINA se razprostira preko državne meje med Slovenijo in Avstrijo na nadmorski višini 1500 m. Planina leži znotraj območij NATURA 2000 „Belska Kočna“ in „Kamniško – Savinjske Alpe“. Odprta pašna površina Jenkove planine, ki je dostopna le peš, približno dve uri hoje, znaša 2,7 ha. Dodatne, glede velikosti težko določljive pašne površine, se nahajajo v obdajajočih gozdovih ter v redkih gozdovih okoli Golega Vrha. Na pašnem območju se pasejo ovce, ki zaradi pomanjkanja plotov in pastirjev popasejo relativno veliko površino. Zaradi sorazmerno majhnega števila živali se zmanjšuje odprta pašna površina, planinski pašniki se čedalje bolj plevelijo. Na planini stoji majhna koča.

OBMOČJE KARAVANKEPilotno območje Karavank na avstrijski strani predstavlja štiri planine.

Planina Javornik (Borovlje, Avstrija) leži v Karavankah na jugovzhodnem območju mestne občine Borovlje. Razprostira se na nadmorski višini 1400 – 1700 m. Planina obsega približno 100 ha in kmetje jo izkoriščajo na podlagi služnostnih pravic. Pašna površina je velika le 17 ha, ker se planina večinoma uporablja kot gozdna paša. Štirje pašni upravičenci imajo na planini skupaj med trideset in petintrideset glav živine. Gozdna paša je slabša zaradi slabe kakovosti krme ter dolgih poti. Na planini je koča, kamor pridejo kmetje dvakrat tedensko. Dovozne poti se kmetje lahko poslužujejo s predhodno prijavo pri zemljiškem lastniku. Na planini ni elektrike, vodo pa zajemajo iz dveh vodnjakov.

Planina Kvadnik leži v Karavankah na severnem pobočju Košute, na nadmorski višini 1300-1400 m. Planino s površino 6,5 ha kmetje izkoriščajo na podlagi služnostnih pravic. Pašni upravičenec ima na planini med pet in osem glav živine.Na planini ni koče, kmet prihaja z doline in redno preverja stanje. Na planini je voda za napajanje živine, elektrike in naprave za čiščenje odplak ni. Planino so nekoč koristili skupaj

s planino Kobovnik, zato tudi nima lastne infrastrukture. Na planini opažamo zaraščanje s praprotjo, ki izpodriva travne vrste.

Planina Kobovnik meji na planino Kvadnik in je prav tako služnostna planina, velika približno 11 ha. Pašni upravičenec prižene na planino okrog petnajst glav živine. Tudi na Kobovniku kmet ne izvaja gozdne paše.Na planini je na razpolago koča, kmet sam redno preverja stanje živine.V bližini koče je pitna voda, medtem ko elektrike ter naprave za čiščenje vode ni. Za živino je na razpolago majhno zatočišče.Rastlinsko raznolikost pašnika skušajo ohraniti z redno košnjo praproti.

Planina Kosmaticaleži v Karavankah na južnem območju mestne občine Borovlje na nadmorski višini 1500 – 1650 m, znotraj naravovarstvenega območja “Inneres Bodental und Vertatscha” in je edina obdelovana planina v Karavankah, ki leži na zavarovanem območju. Površina planine znaša približno 5 ha in je v lasti dveh posestnikov, ki redno preverjata stanje živine na paši. Na pašnem območju stoji koča, pred nekaj leti so zgradili dovozno pot, preskrbe z vodo do sedaj še ni.

NARAVNI PARK ZIRBITZKOGEL-GREBENZEN Pilotno območje predstavlja dve planini.

Planina Weite Almje velika približno 450 ha. Večinoma je v privatni lasti. Tu se v poletnem času med sredino junija in sredino septembra pase več kot 350 živali, ki jih dnevno kontrolirata dva pastirja.Območje je veliko, dobro dostopno, na planini najdemo deset aktivnih kmetij, poleg tega pa je planina tudi turistično zanimiva in dobro obiskana. Tako je območje dobro pozano po pohodništvu in različnih izletih, kot tudi izdelkih kot so zelišča in mlečni izdelki, še posebej znana pa je jagnetina iz Zirbitza.

Planina Oberbergeralm je manjša planina, velika okrog 12 ha. Tu paša poteka med 1. junijem in 1. septembrom. Ker se pase malo živali, nekje do deset, pastir prihaja le dvakrat tedensko. Na območju planine je deset kmetij, večinoma gre za ekološke pridelovalce. Tu srečamo nabiralce zelišč in pohodnike, možno pa je tudi najeti gorsko kočo.

PILOTNO OBMOČJE NARAVNI PARK ALMENLANDNaravni park Almenland leži na vzhodnem Štajerskem in predstavlja več kot štirideset planin s skupno 3000 ha pašne površine na nadmorski višini 1000 – 1600 m. S svojimi

številnimi planinami naravni park Almenland predstavlja eno največjih planinskih pašnih območij v Evropi. Na območju naravnega parka Almenland najdemo izjemno raznolikost rastlinskih in živalskih vrst, ki so v dobrem stanju. Ena od težav, s katero se tu srečujemo, je napredujoče zaraščanje posameznih površin z grmovjem in gozdom, kar ogroža raznolikost vrst in habitatov v parku. Poleg konjev in ovc se v naravnem parku Almenland pase tudi 4.000 tako imenovanih planinskih volov. Visoko kvalitativno goveje meso, ki je zaščiteno pod znamko »Almo«, uspešno tržijo po vsej turistični regiji.Naravni park Almenland je priljubljena in privlačna rekreacijska regija, ki temelji na lepoti in posebnem značaju planinske kulturne krajine.

KOROŠICAPlanina Korošica leži vzhodno od Ljubelja ob avstrijsko-slovenski meji. Razprostira se na nadmorski višini 1400 – 1700 m.

Planinski pašniki na Korošici so nastali z izsekavanjem gozda in se ohranili vse do danes s skrbno kmetijsko rabo (pašo) prilagojeno na ekstremne razmere. Izoblikovala se je posebna oblika gospodarjenja, ki se začne vsako leto s premikom živine iz doline na planinske pašnike in jeseni nazaj v dolinski hlev. Ta poseben način gospodarjenja je

prispeval k razvoju bogatih travišč s pestro rastlinsko in živalsko združbo. Na planini Korošica prevladujejo travišča z navadnim volkom (Nardus stricta), katerega krasijo cvetovi arnike (Arnica montana), panonskega svišča (Gentiana pannonica), bele čmerike (Veratrum album), turške lilije (Lilium martagon), srčne moči (Potentilla erecta) ter številnih orhidej, kot so belkaste ročice (Pseudorchis albida), kamniška murka (Nigritella lithopolitanica) in navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea). Vrstno bogati travniki so življenjski prostor številnih živali. Po pašniku se spreletavajo številne žuželke, med pticami je redni gost komatar (Turdus torquatus), po smrekah posedajo krivokljuni (Loxia curvirostra), iz gozda se sliši prodorno oglašanje krekovta (Nucifraga caryocatactes), k zvočni kulisi planine izjemno veliko prispeva tudi siva pevka (Prunella modularis), v zraku se spreletavajo jate planinskih kavk (Pyrrhocorax graculus) in krokarji (Corvus corax). Z malo sreče lahko uzremo tudi planinskega orla (Aquila chrysaetos), ki jadra nad pašniki in si išče hrano. Na višjih predelih pašnike zarašča ruševje (Pinus mugo) z dlakavim slečem (Rhododendron hirsutum), med katerim lahko srečamo ruševca (Tetrao tertix). Od plazilcev sta dokaj pogosti vrsti navadni gad (Vipera berus) in breznogi živorodni kuščar navadni slepec (Anguis fragilis). Od divjadi naj omenimo gamse (Rupicapra rupicapra), ki se čez dan s svojimi mladiči pasejo po meliščih.

POHORSKE PLANJEPilotno območje Pohorske planje se razprostira na planotah Zahodnega Pohorja in obsega šest planin: Kope, Črni vrh, Lovrenška jezera, Mulejev vrh, Ostruščica in Volovica. Območja so ostanki pašnikov in travnikov, nastali z izsekavanjem gozda. Zaradi opuščanja rabe se planje danes zaraščajo.Za planje so značilna vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta), ki se mu pridružujejo značilne vrste, kot so arnika (Arnica montana) panonski svišč (Gentiana pannonica), bela čmerika (Veratrum album), turška lilija (Lilium martagon), brkata zvončica (Campanula barbata), srčna moč (Potentilla erecta), itd. Na strmejših predelih planje preidejo v vresave z jesensko vreso, borovnicami in brusnicami. Travišča so pomembna kot bivališče in prehranjevalni habitat številnih živalskih vrst - divjad, ptiči, metulji, dvoživke. Tipična predstavnika živalskega sveta, vezana na vrstno bogata travišča, sta divji petelin (Tetrao urogallus) in borovničeva bleščalka (Vaccinia optilete).

TRIGLAVSKI NARODNI PARKPilotno območje predstavlja pet planin.

Planina Govnač se nahaja se na robu visokogorske planote Komne, pod grebenom Spodnjih Bohinjskih gora na nadmorski višini 1500 m. Širše pašno območje obsega približno 100 ha. Pašna sezona traja dva meseca, odvisno od vremenskih razmer. Planina nima cestnega dostopa. Peš je do planine tri ure hoda. Je aktivna planina, ki jo je po letih mirovanja ponovno oživel kmet iz Bohinjske Bistrice. Planina je močno zaraščena z ruševjem in potrebna dodatnega čiščenja zarasti.

Planino V Lazu najdemo na območju nekdanjega ledeniškega jezera, na višini 1560 m, v osrčju Bohinjskih gora. Širše pašno območje obsega približno 120 ha. Pašna sezona traja dva meseca, odvisno od vremenskih razmer. Na planini poteka tradicionalna izdelava sira in skute. Planina je dobro obiskana in predstavlja izjemno kulturno dediščino. Planina nima cestnega dostopa. Peš je do planine uro in pol hoda.

Planino Velo polje najdemo v osrčju Julijskih Alp, na območju nekdanjega ledeniškega jezera, na nadmorski višini 1700 m. Širše pašno območje obsega približno 250 ha in predstavlja poleg

Velega polja tudi Malo polje in planino pod Mišelj vrhom. Na planini se pase čreda avtohtone slovenske pasme Cikastega goveda. Pašna sezona traja približno dva meseca, odvisno od vremenskih razmer. Na planini poteka tradicionalna izdelava sira in skute. Planina je dobro obiskana in priljubljena med obiskovalci. Peš je do planine dve uri in pol hoda.

Planina Dedno polje se nahaja v osrčju Bohinjskih gora, na nadmorski višini 1560 m. Širše pašno območje obsega poleg planine Dedno polje tudi planino Pri Jezeru, Planino Ovčarijo ter planino Viševnik. Na planini je ohranjena izjemna stavbna dediščina. Stanovi so razvrščeni ob robu kotanje, kar je dalo pastirskemu selišču redko okroglo obliko. V preteklosti je na planini potekala tradicionalna izdelava sira in skute.

Planina Goreljek stoji na robu Pokljuške planote, na nadmorski višini 1260 m. Planina se deli na zgornji in spodnji Goreljek. Pašno območje obsega približno 200 ha. Gre za specifično območje z velikim številom počitniških hiš, hotelom, apartmaji ter gostiščem. Na območju planine sta tudi dve manjši smučišči. Območje je zaradi velikega obiska ter razvitega turizma močno obremenjeno. Planina Goreljek predstavlja največje počitniško naselje v Triglavskem narodnem parku in je dobro dostopna po cesti in priljubljena med obiskovalci.

Planinski pašniki predstavljajo naravovarstveno pomemben življenjski prostor. Zaradi opuščanja košnje in paše se zelo hitro zaraščajo. S tem varovano območje izgubi svoj krajinski, gospodarski in naravovarstveni pomen. Zato bomo v projektu z ozaveščevalnimi akcijami in s pomočjo usposobljenih izvajalcev odstranjevali zarast na pilotnih območjih in revitalizirali pašnike za ponovno kmetijsko rabo.

Ker se na planinskih pašnikih navadno prepletajo interesi različnih upravljavcev, je potrebno med seboj uskladiti kmetovalce, turistične delavce, gozdarje in lovce. V projektu zato povezujemo deležnike in skupaj izdelujemo načrt za odstranjevanje odvečne grmovne in drevesne zarasti, mulčenje štorov, odstranjevanje plevelnih vrst itd. Na 18 planinah znotraj projektnih pilotnih območij bomo s projektnimi sredstvi revitalizirali najmanj 70 ha površin. Zarast bomo odstranjevali tudi v javnih prostovoljnih akcijah. Pomen teh akcij je predvsem izobraževanje in osveščanje širše javnosti. Ljudem ponujamo možnost biti v naravi ter prispevati k ohranjanju življenjskega okolja, ki ga je ustvaril in ga vzdržuje človek. S prostovoljnimi akcijami hkrati podpiramo delovanje kmetov, ki s košnjo in pašo ohranjajo ta pomemben življenjski prostor.

V projektu želimo postaviti temelje za revitalizacijo planinskih pašnikov posebej na varovanih območjih, zato bomo najprej analizirali trenutno upravljanje s planinami, izvedli monitoringe ključnih naravovarstvenih vrst in spremljali njihov odziv na čiščenje zaraščajočih površin. Z bogatimi izkušnjami partnerjev, rezultati monitoringov in različnimi metodami odstranjevanja zarasti bomo oblikovali smernice za revitalizacijo opuščenih in zaraščenih pašnikov. Smernice bodo osnova za pripravo upravljavskega načrta planine, dokumenta, ki bo kmetu služil kot neposreden delovni načrt za trajnostno upravljanje planine.

REVITALIZACIJA PLANINSKIH PAŠNIKOV

UPRAVLJANJE PLANIN V PROJEKTU IN PO NJEM

Travišča alpskih pašnikov predstavljajo pomembno življenjsko in prehranjevalno okolje zavarovanim in ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Nastanek, obstoj in stabilnost tega življenjskega okolja so tesno povezani z delovanjem človeka. V višjih legah je prirast trave majhen, tla so revnejša s hranili, zato je tu sprejemljiva samo stalna ekstenzivna raba.V projektu bomo s primerjavo različnih praks, prenosov izkušenj med upravljavci, med partnerji in med državama oblikovali smernice za trajnostno kmetovanje na alpskih pašnikih. Želimo, da kmetje poznajo naravne zakonitosti ekosistema alpskih travišč, da vedo, kako lahko na planinah gospodarijo, koliko živine lahko pasejo ter kdaj in kako lahko kosijo, da bodo travišča trajno ohranila svojo veliko naravovarstveno in gospodarsko vlogo. Razširjena in primerna raba alpskih pašnikov je nadzorovana paša, saj pašna živina najbolje izkoristi naravni prirast trave, preprečuje zaraščanje in pomembno prispeva k biotski pestrosti travišč. S košnjo ob primernem času ohranjamo travišča in preprečujemo zaraščanje, vendar košnja ni mogoča povsod.

Seveda je vsak alpski pašnik zgodba zase, zato bomo v projektu pripravili 30 upravljavskih načrtov in z njimi natančneje opredelili priporočljiv način upravljanja in ukrepanja znotraj posameznih enot v pilotnih območjih. Glede na naravne danosti, ekološke zahteve zavarovanih vrst in interese upravljavcev bomo določili območja primerna za pašo, košnjo oziroma kombinacijo košnje in paše, pa tudi območja, ki bodo vzdrževana samo z občasnim čiščenjem zarasti. Tako bomo dosegli optimalno življenjsko okolje in tudi poskrbeli za njegov dolgoročen obstoj.

Vsaka planina je zgodba zase. V Sloveniji velja, da se nad 1000 metri lahko tikamo, velja, da v planinah vsakega pozdravimo, velja, da nad tisoč metri “ni greha”…V planine nas večina hodi v svojem prostem času, a planine vse več ljudem predstavljajo tudi način življenja. Zgodi se, da se posamezniki ali družine iz mesta preselijo v precej drugačen svet planin.Vsak po svoje. Planine so imele in še vedno imajo vlogo paše, naša odgovornost pa je, da jih ne prepuščamo zaraščanju niti ne obremenjujemo toliko, da bi uničili njihovo naravno sestavo.Imamo znanje, imamo voljo, imamo projekt. Zagotovo z njim ne bomo rešili vseh težav, lahko pa je dobra osnova, ki bo tistim, ki imajo dobre namene omogočil dostojno življenje na planini.

Vodilni partner projekta: Zavod RS za varstvo naraveProjektni partnerji: Triglavski narodni park, Občina Zreče, Biosferno območje Nockberge, Koroška deželna vlada, Naravni park Zirbitzkogel-Grebenzen, Naravni park Alemenland.

Sofinancer projekta: EU, MGRTProjekt podpirajo številni posamezniki, občine in združenja.

Brošuro pripravila in uredila: Mateja KocjanSlike: Arhiv projekta ALPA, arhiv ZRSVN, ahiv TNP, arhiv Nockberge, arhiv Almenland

Oblikovanje in spletna postavitev: Aleksandra AnzulovićMaj 2013

www. projektalpa.si

Brošura je pripravljena v okviru projekta ALPA. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,

program Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje, Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013.