Zaključno pročilo – 2013/2014

ZAKLJUČNO POROČILO

OSNOVNE ŠOLE JANKA GLAZERJA RUŠE ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014

1

83

let

Osnovna šola Janka Glazerja Ruše, Lesjakova ul. 4, 2342 Ruše, http://www.glazer.si

1931 – 2014

ZAKLJUČNO POROČILO OSNOVNE

ŠOLE JANKA GLAZERJA RUŠE ZA

ŠOLSKO LETO

2013/14



2

ZAKLJUČNO POROČILO OSNOVNE ŠOLE JANKA GLAZERJA RUŠE ZA

ŠOLSKO LETO 2013/2014

UVOD

V zaključnem poročilu za šolsko leto 2013/14, smo zajeli najpomembnejše dejavnosti

in naloge, ki so se zgodile v preteklem šolskem letu. Izhodišče za pripravo poročila je

LDN, ki ga je sprejel svet zavoda meseca septembra 2013. Priloge zaključnemu

poročilo so ostala poročila strokovnih delavcev.

Učni uspeh ob koncu lanskega šolskega leta je bil naslednji; v 4. razredu ponavlja en

učenec, v 8. razredu so imeli štirje učenci popravne izpite. Trije so izpite uspešno

opravili, en učenec ponavlja. V 9. razredu sta imela popravni izpit dva učenca, oba

sta ga uspešno opravila.

Povprečne ocene po razredih kažejo visoko povprečje, ki pa se proti devetemu

razredu znižujejo.

RAZRED POVPREČJE RAZRED POVPREČJE RAZRED POVPREČJE

3. 4,8 6. 3,9 9. 3,6

4. 4,05 7. 4,1

5. 4,4 8. 3,6

Na vzgojnem področju smo uspeli z novim pristopom zmanjšati disciplinsko

problematiko, se pa še vedno pojavljajo posamezni primeri motenja pouka,

neodgovornega odnosa do šolskih stvari, zamujanja, neopravičenega izostajanja in

neprimernega odnosa do sošolcev. Posebej skrb zbujajoče so primeri, ko odpove

družina, institucije, ki so zadolžene za ukrepanje pa so nemočne, postopki za

ureditev razmer pa zelo dolgotrajni. Zaradi takšnega primera, smo imeli veliko težav z

osmošolcem, ki je bil po dolgotrajnem postopku, meseca marca premeščen na

pedopsihiatrijo, kjer je končal osmi razred. Sedaj je nameščen v mladinskem domu.

Tudi v letošnjem letu bomo vzgojnemu delu posvečali posebno pozornost.

Medsebojni odnosi, prevzemanje odgovornosti, doslednost, ostajajo rdeča nit našega

vzgojnega dela.

Učenci so dosegli dobre rezultate na različnih tekmovanjih iz znanja, na športnih

tekmovanjih, na različnih razpisih, natečajih. Posamezna tekmovanja so bila zelo

množično obiskana. Izpostavil bi športna tekmovanja na predmetni stopnji,



3

matematično tekmovanje KENGURU, bralno značko in tekmovanja v okviru ŠKL med

dvema ognjema.

Splošna ocena dela v lanskem šolskem letu je zelo dobra, kar je razvidno iz ankete,

ki je bila izvedena med starši in iz analize individualnih letnih delovnih načrtov

strokovnih delavcev. Seveda nam bo ta ocena vzpodbuda, da dosežemo v letošnjem

letu še boljše rezultate.

NEKAJ POMEMBNEJŠIH AKTIVNOSTI V ŠOLSKEM LETU 2013/14

September 2013

2 PO Začetek pouka

5 ČE Dan oddelčnih skupnosti, fotografiranje učencev

6 PE Izlet za 9. razrede na Primorsko

17 TO Srečanje s starši, Jumicar 4. razredi

26 ČE Športni dan

27 PE Dan dejavnosti, projekt devetošolcev na GSKŠ, logika (šolsko)

Oktober 2013

1 TO Svet staršev

4 PE Tekmovanje iz znanja o diabetesu (šolsko)

7 PO Športni dan, jesenski kros

15 TO Srečanje s starši – kostanjev piknik

19 SO Logika (državno)

21 PO Angleščina 8. razred (šolsko)

28 PO Jesenske počitnice

29 TO Jesenske počitnice

30 SR Jesenske počitnice

31 ČE Dan reformacije – pouka prosto

November 2013

1 PE Dan spomina na mrtve – pouka prosto

9 SO Tekmovanje iz znanja o diabetesu (državno), Mladina in gore

19 TO Srečanje s starši

21 ČE Angleščina 9. Razred (šolsko)

25 PO Angleščina 8. Razred (državno)

26 TO Nemščina (šolsko)

28 ČE Poklicni sejem

30 SO Delovna sobota (nadomeščanje pouka - 24. december)

December 2013

2 PO Lutkovna predstava 1. triada

4 SR Slovenščina (šolsko)

10 TO Zgodovina (šolsko)

12 ČE Srečanje z upokojenimi delavci šole

17 TO Prireditev za starše



4

24 TO Pouka prost dan (nadomestili 30. novembra)

25 SR Božič – pouka prosto

26 ČE Dan samostojnosti in enotnosti – pouka prosto

27 PE Novoletne počitnice

30 PO Novoletne počitnice

31 TO Novoletne počitnice

Januar 2014

1 SR Novo leto – pouka prosto

20 PO Kemija (šolsko)


23 ČE Slovenščina (regijsko)

28 TO Športni dan

29 SR Angleščina 9. razred (regijsko)

31 PE Zaključek 1. ocenjevalnega obdobja, angleščina 7. razred (šolsko)

Februar 2014

3 PO Žled, odpadel pouk

4 TO Zgodovina (regijsko)

6 ČE Geografija (šolsko)

8 SO Slovenski kulturni praznik

12 SR Kulturni dan (4. - 7. razred), Ogled predstave Martin Krpan

14 PE Informativni dan za vpis v SŠ za učence 9. razredov

15 SO Informativni dan za vpis v SŠ za učence 9. razredov

24 PO Zimske počitnice

25 TO Zimske počitnice

26 SR Zimske počitnice, angleščina 7. razred (državno)

27 ČE Zimske počitnice

28 PE Zimske počitnice

Marec 2014

3 PO Svet zavoda

4 TO Pust, dan dejavnosti

5 SR Fizika (šolsko)

6 ČE Nemščina (državno)

8 SO Kemija (državno)

12 SR Geografija (regijsko)

15 SO Zgodovina (državno)

17 PO Plavalni tečaj za 3. Razrede, zimska šola v naravi 3. r - Areh


20 ČE Matematika (šolsko)

21 PE Kulturni dan, fizika (regijsko), Rojstni dan Janka Glazerja

25 TO Angleščina 9. razred (državno)

29 SO Slovenščina (državno)

April 2014



5

2 SR Matematika (regijsko)

3 ČE Varnostna olimpiada

4 PE Zaključek bralne značke – Matjaž Pikalo

5 SO Fizika (državno)

9 SR Testiranje za ŠVK

10 ČE Testiranje za ŠVK,

11 PE Testiranje za ŠVK, Delovno srečanje z Učitelji Mohorjeve šole

12 SO Matematika (državno), delovna sobota

14 PO Plavalni tečaj za 1. razrede

15 TO Geografija (državno), Delavnica formativnega spremljanja

20 NE Velika noč

21 PO Velikonočni ponedeljek – pouka prosto

25 PE Premiera igre Mali princ

27 NE Dan upora proti okupatorju

28 PO Prvomajske počitnice

29 TO Prvomajske počitnice

30 SR Prvomajske počitnice

Maj 2014

1 ČE Praznik dela – pouka prosto

2 PE Praznik dela – pouka prosto 5 PO Šola v naravi za učence 3. in 7. razreda

6 TO NPZ – MAT za 6. in 9. razred, dan dejavnosti

7 SR Dan dejavnosti

8 ČE NPZ – SLO za 6. in 9. razred, dan dejavnosti

9 PE Dan dejavnosti, Evropska vas, predstavitev Irske

12 PO NPZ – TJA – 6. razred, BIO – 9. razred, športni dan

19 PO Izmenjava Celovec 2. 3. in 4. Razredi


21 SR Pohodništvo Areh 1. razredi

29 ČE Ekskurzije

Junij 2014

2 PO Seznanitev učencev NPZ - 9. razred

3 TO Vpogled v NPZ - 9. Razred, predavanje Davida Trellfala

4 SR Vpogled v NPZ - 9. Razred, kulturni portret, izid Stopinjic

5 ČE Finale varnostne olimpiade

9 PO Seznanitev učencev NPZ - 6. Razred, 24 urni pohod na Martnico

10 TO Vpogled v NPZ - 6. razred, športni dan, naj zobki 2014

11 SR Vpogled v NPZ - 6. Razred, športni dan 9. r

13 PE Zaključek pouka za učence 9. Razreda, Valeta-hotel Veter

24 TO Zaključek pouka za učence od 1. do 8. razreda



6

Šolo je v lanskem šolskem letu obiskovalo 440 učencev. Med letom je iz različnih

razlogov šolo zapustilo 5 učencev. V mesecu avgustu smo morali družiti tri oddelke

petih razredov. Razporejeni so bili v 19 oddelkov, kar je za en oddelek manj kot v

šolskem letu 2012/13. Po končanem rednem pouku so se učenci od 1. do 5. razreda

lahko vključili v 8 skupin podaljšanega bivanja. V podaljšano bivanje je bilo vključenih

162 učencev, ki so potrebovali varstvo do 16.30 ure.

Pregled števila učencev po razredih in po spolu:

Razred Dečki Deklice Skupaj

1.a 11 9 20

1.b 12 6 18

1.c 12 7 19

2.a 11 12 23

2.b 10 13 23

3.a 13 13 26

3.b 12 14 26

4.a 16 10 26

4.b 16 10 26

5.a 7 15 22

5.b 12 11 23

6.a 16 12 28

6.b 12 14 26

7.a 12 10 22

7.b 11 12 23

8.a 14 10 24

8.b 15 9 24

9.a 12 8 20

9.b 13 8 21

SKUPAJ 237 203 440

Kadrovski pogoji za izvedbo programov so bili ustrezni. Zaposleni so bili naslednji

delavci:

Ravnatelj

PEPELNIK LADISLAV

Pomočnik ravnatelja

JAUŠOVEC MIRO

1. ORGANIZACIJSKI PODATKI



7

Učitelji razredniki:

Razred Priimek in ime

1.a KLJAJIČ ANDREJA

1.b KRAMER STANKA

1.c ŠUMER MARTINA

Vzg. TERBUC JANA

Vzg. VOLLMEIER FILOMENA

2.a JELENC IRENA

2.b MIKLIČ KRISTINA

3.a PREDNIK BURIČ NATALIJA

3.b BEIGOT RAJKA

4.a KOPER MARIJA

4.b BERGLEZ NEVENKA

5.a POTOČNIK VLADKA

5.b ŽVIKART OLGA

6.a ŽUPEVC KSENIJA

6.b JESENKO DARINKA

7.a ŠPINDLER SUZANA

7.b ČREŠNIK SONJA

8.a MERC LILIJANA

8.b MIĆOVIĆ STRUGER LJILJANA

9.a MAGDIČ KARIN

9.b RAVNJAK BOŠTJAN

Učitelji OPB , jutranjega varstva in dodatne strokovne pomoči učencem

Priimek in ime

FAJT ŠLOSER IRENA

DEŽELAK URŠKA

ZAFOŠNIK MELITA

GRUŠOVNIK MIRA

Učitelji nerazredniki:

Priimek in ime

BIZJAK SLANIČ KATARINA

CENCIČ ANTON

FAŠNIK MOJCA

FRANK FERDINAND

GOLOB URŠKA



8

GERMIČ ERIKA

HARTMAN KLAVDIJA

JAKOŠ FRANC

JESENKO DARINKA

JURANČIČ MITJA

KLADNIK MELITA

KOLARIČ MARKO

LUBEJ TATJANA

OSOJNIK LEONIDA

PODLESEK MATEJA

SEVŠEK MIRICA

SRNKO MARIJANA

SORŠAK ALEKSANDER

ŠMIT NATALIJA

ŠTRITOF RENATA

VIDOVIČ MANJA

ŽIBERT ŠPELA

Knjižničar

TRAFELA DENISA

Pedagog

RAVNJAK BOŠTJAN

Psiholog

KUDER ANDREJA

Ostali zaposleni:

Tajništvo: ROMANA PEČNIK

Računovodstvo: DOMINIKA ŠMID, ALEKSANDRA GRIČNIK

KUHINJA HIŠNIK ČISTILKE Andreja ROBIČ Dušan Krampl Antonija VUTE Vida KOTNIK Marija LOPIČ



9

Cvetka ŠIKMAN Majda ŠUMANDL Marija REPOLUSK Štefka POTOČNIK Štefka POTOČNIK Suzana GORSKI

Andreja PLIBERŠEK Zdenka STEINER

Do meseca decembra, z dvomesečno prekinitvijo) smo imeli preko programa javnih

del zaposlenih 6 delavcev (en informator, trije za učno pomoč, eden za pomoč v

knjižnici in eden za pomoč pri računalniških evidencah).

Program dela, ki smo si ga zadali v začetku leta je bil v celoti realiziran. Realizacija

ur je bila pri večini predmetov 100%.

Odstopanja so minimalna. Učna snov je bila v celoti predelana.

Že šesto leto smo vključeni v projekt OBVEZNEGA DRUGEGA TUJEGA JEZIKA. Na

šoli imamo kot drugi obvezni tuji jezik NEMŠČINO. Pouk je potekal dve šolski uri na

teden v 8. in 9. razredih. Projekt se leta 2016 zaključi. Nadomestijo ga neobvezni

izbirni predmeti.

Druge oblike pouka, kot so DOP in DOD so bile realizirane po zastavljenem planu

posameznega učitelja in bile 100% realizirane. DOP in DOD sta potekala pri

naslednjih predmetih in tedenskih terminih.

PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK

6. r

MATEMATIKA

Urška GOLOB

PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK

7. r SLOVENŠČINA

Ksenija ŽUPEVC

MATEMATIKA

Leonida OSOJNIK

8. r

SLOVENŠČINA

Mira SEVŠEK

ANGLEŠČINA

Lilijana MERC

KEMIJA

Karin MAGDIČ

MATEMATIKA

Leonida OSOJNIK

2. REALIZACIJA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA IN ŠOLSKEGA

KOLEDARJA



10

9. r

MATEMATIKA

Leonida OSOJNIK

ANGLEŠČINA

Marijana SRNKO

KEMIJA

Karin MAGDIČ

SLOVENŠČINA

Mira SEVŠEK

Tudi letos je bila opravljena analiza prisotnosti pri pouku za učence v posameznem

razredu. V preglednici je prikazano število opravičenih in neopravičenih ur.

ANALIZA IZOSTANKOV UČENCEV 2013/2014

ŠOLSKO LETO OPRAVIČENE URE NEOPRAVIČENE URE

2006/07 27737 1326

2007/08 24495 596

2008/09 27540 788

2009/10 13432 395

2010/11 15519 754

2011/12 12632 651

2012/13 30976 969

2013/14 25553 1189

Skupaj so učenci imeli 1189 neopravičenih ur ter 25553 opravičenih ur. Precejšnje

število neopravičenih ur je dobil osmošolec, ki je bil omenjen že v uvodu poročila.

Vzroki za neopravičeno izostajanje so predvsem neurejene družinske razmere,

neodgovornost staršev, nemoč staršev pri vzgoji, posledično s tem tudi

neodgovornost učencev, izostajanje od pouka izbirnih predmetov, pogosto jutranje

zamujanje. Izjemno veliko je opravičenih ur, predvsem na predmetni stopnji. Starši bi

mora bolj selektivno presoditi, kdaj je otrok bolan in kdaj manjka zaradi drugih

razlogov. Veliko učencev pa je tudi neodgovornih pri prinašanju opravičil. Temu

področju bomo letos namenili posebno pozornost.

3. FAKULTATIVNI POUK NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA

2.1. PRISOTNOST PRI POUKU



11

Fakultativni pouk nemškega jezika je potekal od 1. do 6. razreda v 6 skupinah.

Fakultativni pouk TJA je potekal v 2. in 3. razredu. Realizacija je bila 100%.

V tem šolskem letu smo že četrto leto izvajali projekt »ZDRAV ŽIVLJENJSKI

SLOG«. Učenci od prvega do petega razreda so bili razdeljeni v petnajst skupin in

imeli dve dodatni uri športne vzgoje na teden. Ure so potekale po pouku, popoldne

pa tudi ob sobotah. Izvajal jih je Marko Kolarič. Sredstva za izvedbo projekta smo

dobili s strani evropske unije, koordinator projekta pa je bil ZAVOD ZA ŠPORT RS -

Planica.

Letošnje leto se je projekt ZŽS začel na novo, saj je prejšnji po treh letih potekel.

Prijavnice smo, tako kot prejšnja leta, razdelili že na koncu junija, čeprav projekt še ni

bil potrjen. Skupine in urnike smo tako formirali še pred začetkom pouka in se

koordinirali z ostalimi dejavnostmi in krožki na šoli. S tem smo omogočili veliki večini

otrok nemoteno prihajanje na vadbo.

IZVEDBA PROJEKTA

Čeprav se je projekt začel na novo, so način dela in vsebine ostale podobne. Z

izvajanjem smo začeli drugi dan pouka. Imeli smo 10 skupin od 1. do 7. razreda.

Odstotek prijavljenih učencev v prvem razredu je bil skoraj 95%, je pa res, da je

število prisotnih na posameznih urah kar precej variiralo. V drugem razredu je bila

udeležba podobna lanski, v povprečju 86%. V tretjem in četrtem razredu je delež

vseh otrok nekoliko nižji, razlogi pa pripisujem drugim izven šolskim dejavnostim in

dokaj pozna ura po urniku. V petem razredu je bila udeležba približno 40%, medtem

ko je šestih in sedmih razredih udeležba bila 20%. Vadbe so se v večini redno

udeleževali, razen v primerih kakšnih izrednih drugih dejavnosti ali bolezni.

Realiziranih je bilo vseh načrtovanih 850 ur.

Med letom so razne ure odpadale bodisi

zaradi odsotnosti otrok ali moje službene

odsotnosti. Nekatere ure so nadomeščali

drugi učitelji, večino pa sem nadoknadil s

sobotnimi dejavnostmi. ZŽS je odpadal

samo ob športnih dnevih, ob drugih dnevih,

n.pr. tehničnih pa sem vseeno izvajal, saj so

se dejavnosti praviloma trajale do 12.00 ali najkasneje do 13.00.

4. POUK ŠPORTNE VZGOJE NA RAZREDNI STOPNJI



12

Sodelovanje z društvi je že postala stalnica. Dobro smo sodelovali s planinskim

društvo Ruše, gimnastičnim društvom Ruše, tenis klub Ruše, društvom NLP, plesno

šolo Plesna dimenzija, strelsko društvo Pohorskega bataljona I. Ruše, plezalno

sekcijo Ruše ter gospodom Verznarcem. Zataknilo se je edino pri nogometnem klubu

Pohorje, kjer sem trikrat bil dogovorjen za predstavitev, a je zmeraj bilo odpovedano

s strani kluba.

Letos smo tudi prvič sodelovali tudi z okoliškimi šolami, ki v prejšnjih letih niso izvajali

projekta ZŽS. Na OŠ Selnica ob Dravi smo v mesecu decembru izvedli med šolski

turnir med dvema ognjema, na koncu šolskega

leta pa smo mi organizirali tenis in jih povabili,

saj oni teh pogojev nimajo. Udeležili smo se

množične prireditve 1. Ulični nogomet v

Mariboru, ki je bila otrokom zelo všeč. V

mesecu juniju smo se udeležili tudi 24. urnega

dobrodelnega maratona na Martnico, teden

dni kasneje pa Športnega vikenda Ruš.

Oddaljenih prireditev se nismo udeleževali, saj so le-te vezane na daljše prevoze in

posledično stroške, čemur se pa skušamo izogniti. Vabljeni smo bili tudi na druge

bližnje dogodke, ampak je bilo za starejše učence, katerih mi nimamo, ali pa smo

imeli planirano že drugo dejavnost. Vsekakor pa v prihodnosti vidim več povezovanja

predvsem z okoliškimi šolami in skupnega organiziranja dogodkov.

Obisk pri rednih urah je bil dokaj konstanten, nihanja ob posebnih dnevih pa so tako

bila pričakovana. Kar se tiče sobotnih vadb, je bil obisk podoben lanskemu. Skušal

sem jih maksimalno motivirati in spodbuditi za udeležbo, na koncu pa so vedno

zadnjo besedo imeli starši, ki so po navadi imeli druge plane in razloge. Načeloma so

se teh vadb udeleževali eni in isti učenci. Za počitniško vadbo je bilo malce več

zanimanja. Ko sem jih vprašal, zakaj pridejo med počitnicami v šolo, je najpogostejši

odgovor, ker jim je dolgčas.

Menim, da je projekt ZŽS v teh štirih letih postal prepoznaven in se je prijel.

Sodelovanje z ostalimi učitelji je bilo odlično, prav tako z vodstvom šole in starši ter z

društvi. Nikoli ni bil problem, če je šlo za dobro otrok. (Marko Kolarič)

Na razredni stopnji smo izvedli tekmovanje za ZLATI SONČEK in KRPAN. Vsi

vključeni otroci so osvojili predpisana znanja in veščine. Uspešno smo realizirali

dvodnevno pohodništvo za prve razrede, tridnevno pohodništvo za 2. razrede, letno



13

šolo v naravi za 3. razrede na Debelem rtiču in zimsko šolo v naravi za učence

četrtih razredov, ki so bili vključeni v projekt »Izmenjava s Celovcem«, na COŠD

Planinka. Kljub neugodnim vremenskim razmeram smo uspeli meseca marca

realizirati zimsko šolo v naravi za 5. razrede na Arehu. V Ribnici na Pohorju, kjer

smo imeli prvotno rezervacijo, ni prišlo do realizacije zaradi pomanjkanja snega.

Ostale načrtovane in realizirane dejavnosti so bile naslednje:

4. 1. ŠPORTNI DNEVI

RAZRED TEMA ČAS IZVEDBE

1. – 9. RAZRED

Planinski izlet 26. september 2013

Jesenski kros 7. oktober 2013

Zimske aktivnosti 28. januar 2014

Atletski troboj (dvoboj) (60 m, 600m, met žogice)

12. maj 2014

Športne igre 10. junij 2014

4. 2. KULTURNI DNEVI


1. RAZRED

Dve predstavi v okviru lutkovnega abonmaja

november 2013, februar 2014

Obisk knjižnice februar 2014

Srečanje gledališki skupin marec 2014

Ekskurzija v Maribor junij 2014

2. RAZRED



Obisk krajevne knjižnice november 2013

Smo pesniki, pisatelji februar 2014

Janko Glazer 21. marec 2014

3. RAZRED

Dan oddelčnih skupnosti 5. september 2013



Janko Glazer 21. marec 2014

Na gradu 29. maj 2014

4. RAZRED

Obisk gledališča 12. februar 2014

Ruše – Glazerjev kraj 21. marec 2014

Prekmurje 29. maj 2014

5. RAZRED

Obisk gledališča 12. februar 2014

Glazerjev dan 21. marec 2014

Maribor v preteklosti 7. maj 2014


6. – 9. RAZRED

Ogled gledališke predstave 12. februar 2014

Ruše – Glazerjev kraj 21. marec 2014

Spoznajmo Slovenijo 29. maj 2014



14

4. 3. NARAVOSLOVNI DNEVI NA RAZREDNI STOPNJI


1. RAZRED

Varno na cesti september 2013

Kulturno prehranjevanje februar 2014

EKO dan april 2014

2. RAZRED

EKO dan april 2014

Pastirski dan – Vače 29. maj 2014

Gozd junij 2014

3. RAZRED

Gozd jeseni oktober 2013

EKO dan april 2014

Morski svet maj 2014

4. RAZRED

Gozdna učna pot 27. september 2013

Zobje 13. februar 2014

Čistilna naprava 28. maj 2014

5. RAZRED

Kolesarski izpit september, oktober 2013

Gozdarstvo in splavarstvo januar 2014

Kartiranje po ulicah 8. maj 2014

4. 4. TEHNIŠKI DNEVI NA RAZREDNI STOPNJI


1. RAZRED

V pričakovanju praznikov 30. november 2013

Pust 4. marec 2014

Vetrnica junij 2014

2. RAZRED

Izdelava prometnih znakov oktober 2013


Pust 4. marec 2014

3. RAZRED


Pustne maske 4. marec 2014

Izdelovanje predmetov na morski obali

maj 2014

4. RAZRED


Pust 4. marec 2014

Merjenje 8. maj 2014

Vodno kolo 9. maj 2014

5. RAZRED

Požarna varnost 27. september 2013


Pust 4. marec 2014

Geometrijska telesa 6. maj 2014

4. 5. NARAVOSLOVNI IN TEHNIŠKI DNEVI NA PREDMETNI STOPNJI

DATUM 6. RAZRED 7. RAZRED 8. RAZRED 9. RAZRED

27. 9. 2013

NARAVOSLOVNI DAN

Obdelava podatkov (Golob)

NARAVOSLOVNI DAN

Obdelava podatkov (Osojnik)

TEHNIČNI DAN

Megametal, Alchrom (Cencič)

TEHNIČNI DAN

GSKŠ

30. 11. 2013 TEHNIČNI DAN

V pričakovanju

TEHNIČNI DAN

V pričakovanju

TEHNIČNI DAN

V pričakovanju

TEHNIČNI DAN

V pričakovanju



15

praznikov (Špindler, Cencič)




4. 3. 2014

TEHNIČNI DAN

Pust (Cencič, Špindler)

TEHNIČNI DAN


TEHNIČNI DAN


NARAVOSLOVNI DAN

Obdelava podatkov (Osojnik)

6. 5. 2014

TEHNIČNI DAN

Prometna varnost (Lubej, Ravnjak)

TEHNIČNI DAN

Šola v naravi

NARAVOSLOVNI DAN

Obdelava podatkov (Golob)

TEHNIČNI DAN

HE Fala (Jaušovec)

7. 5. 2014

NARAVOSLOVNI DAN

Orientacija, Ploščina - merjenje

(Germič, Golob)

NARAVOSLOVNI DAN

Šola v naravi

NARAVOSLOVNI DAN

Odvisnost (Kuder, Ravnjak)

NARAVOSLOVNI DAN

Eksperimentirajmo (Magdič)

8. 5. 2014

TEHNIČNI DAN

Gozd, Razvrščanje rastlin

(Magdič, Cencič)

TEHNIČNI DAN

Šola v naravi

NARAVOSLOVNI DAN

Spolnost (Kuder, Lubej, Ravnjak)

NARAVOSLOVNI DAN

Botanični vrt (Frank)

9. 5. 2014

NARAVOSLOVNI DAN

Ustavimo nasilje (Kuder, Ravnjak)

NARAVOSLOVNI DAN

Šola v naravi

TEHNIČNI DAN

Astronomija (Cencič)

TEHNIČNI DAN

Picasso (Lubej)

4. 6. EKSKURZIJE Izvedli smo naslednje ekskurzije:

Razred Relacija:

1. MARIBOR

2. VAČE

3. PTUJ

4. PREKMURJE

5. POSTOJNSKA JAMA

6. KOROŠKA

7. DOLENJSKA

8. GORENJSKA

9. LJUBLJANA

V septembru 2013 so devetošolci odšli na ekskurzijo na Primorsko (Izola, Piran,

Škocjanske jame…). V mesecu novembru smo v sodelovanju z OŠ Bojan Ilich iz

Maribora organizirali ekskurzijo v Tehnični muzej v Muenchen. …

V 8. in 9. razredih smo izvajali pouk v manjših heterogenih učnih skupinah pri SLO,

MAT in ANG. Diferenciacijo pa smo izvajali pri angleščini in slovenščini v 5. in 6.

razredu. V skladu z zakonodajo smo namenili diferenciranemu delu četrtno

predvidenih ur pouka za posamezni razred.

5. POUK V MANJŠIH SKUPINAH



16

V šolskem letu 2013/14 so učenci obiskovali naslednje izbirne predmete:

PREDMET RAZRED

Francoščina 8. in 9. razred

Gledališki klub 7. razred

Klaviatura in računalnik I. 7. in 8. razred

Likovno snovanje I., II., III. 7., 8. in 9. razred

Multimedija 8. razred

Načini prehranjevanja 7. in 9. razred

Računalniška omrežja 9. razred

Robotika v tehniki 8. razred

Šport za zdravje, sprostitev, izbrani šport

(nogomet, ples) 7., 8. in 9. razred

Turistična vzgoja 9. razred

Urejanje besedil 7. razred

Verstvo in etika II, III 8. in 9. razred

V šolskem letu 2013/14 je bil dosežen naslednji učni uspeh za posamezne razrede

in predmete:

PREGLED USPEHA 1. TRIADA

RAZRED

ŠT.

UČENCEV IZDELA

NE

IZDELA

IZDELA

%

NE IZDELA

%

1. A 20 20 0 100 0

1. B 18 18 0 100 0

7. UČNI USPEH

6. IZBIRNI PREDMETI



17

1. C 19 19 0 100 0

2. A 23 23 0 100 0

2. B 23 23 0 100 0

3. A 26 26 0 100 0

3. B 26 26 0 100 0

SKUPAJ 1. TRIADA 155 155 0 100 0


RAZRED

ŠT.

UČENCEV IZDELA

NE

IZDELA

IZDELA

%

NE IZDELA

%

4. A 26 26 0 100 0

4. B 26 25 1 96,2 3,8

5. A 22 22 0 100 0

5. B 23 23 0 100 0

6. A 28 28 0 100 0

6. B 26 26 0 100 0

SKUPAJ 2. TRIADA 155 154 1 99,4 0,6


RAZRED

ŠT.

UČENCEV IZDELA

NE

IZDELA

IZDELA

%

NE IZDELA

%

7. A 22 22 0 100 0

7. B 23 23 0 100 0

8. A 24 23 1 95,8 4,2

8. B 24 21 3 87,5 12,5

9. A 20 18 2 90,0 10,0

9. B 21 21 0 100 0

SKUPAJ 3.

TRIADA 159 153 6 96,2 3,8



18

POVPREČNE OCENE RAZREDOV:

VPIS V SREDNJO ŠOLO 2013/14



19

PREGLED VPISA NA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:

RAZREDI POKLICNI PROGRAM ( 3. LETNI )

STROKOVNO – TEHNIŠKI PROGRAM ( 4. LETNI )

GIMANZIJSKI PROGRAM ( 4. LETNI )

SKUPAJ

9.A 3 12 5 20

9.B 7 10 4 21

SKUPAJ 10 ( 24,4 % ) 22 ( 53,7 % ) 9 ( 21,9 % ) 41 ( 100% )

PREGLED IZBRANIH SREDNJIH ŠOL:

• Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor: 6 • SERŠ Maribor: 5 • Srednja gradbena šola Maribor: 5 • Srednja šola za oblikovanje Maribor: 4 • III. gimnazija Maribor: 3 • GSKŠ Ruše: 2 • Prva gimnazija: 2 • Škofijska gimnazija Maribor: 2 • Biotehniška šola Maribor: 2 • TŠC Maribor: 2 • Lesarska šola Maribor: 2 • Srednja trgovska šola: 2 • Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor: 1 • Srednja ekonomska šola Maribor: 1 • II. gimnazija Maribor: 1 • Prometna šola Maribor: 1 •

Ob zaključku šolanja, so učenci 9. razredov opravili preverjanje z nacionalnim

preizkusom znanja.

PREDMET POVP. ŠT. TOČK

V % SLO POVP. ŠT. TOČK V

% OŠ JANKA GLAZERJA

ŠTEVILO UČENCEV

Biologija 47,46 32,94 37

Matematika 53,39 35,05 38

Slovenščina 55,07 40,68 40

7.1. NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA V 9. RAZREDU



20

ANALIZA NPZ 6. RAZREDI

Letos so vsi učenci 6. razredov obvezno opravili preizkus NPZ.

PREDMET POVP. ŠT. TOČK

V % SLO

POVP. ŠT. TOČK V

% OŠ JANKA

GLAZERJA

ŠTEVILO

UČENCEV

ANGLEŠČINA 48,30 44,24 51

MATEMATIKA 62,47 56,48 52

SLOVENŠČINA 62,10 55,07 54

ANALIZA NPZ 9. RAZRED 2013/2014 – MATEMATIKA

1. Osnovni statistični podatki za Slovenijo Povprečno število točk v % : 53,39 Standardni odklon : 22,42 2. Osnovni statistični podatki za OŠ Janka Glazerja Ruše Število učencev : 38 Povp. št. % točk : 35,05 Stand. odklon : 18,37 3. Ugotovitve Povprečje naše šole je za 18,34% pod državnim povprečjem, kar je zelo veliko odstopanje od povprečja in ga seveda utemeljujemo z več dejavniki:

V generaciji devetošolcev 2013/14 je bilo 41 učencev. Pri matematiki so imeli zaključene ocene: odlično (5) - le 2 učenca prav dobro (4) – le 5 učencev dobro (3) – 14 učencev zadostno (2) – kar 18 učencev nezadostno (1) – 2 učenca Največ učencev (kar 44% vseh) je pri matematiki usvojilo komaj minimalne cilje in le 2 učenca tudi vse zahtevnejše cilje.

V tej generaciji je bilo 10 učencev (24% vseh) s posebnimi potrebami kar pomeni, da so za doseganje minimalnih ciljev potrebovali dodatno strokovno pomoč.

Matematičnega tekmovanja se je udeležilo malo število devetošolcev (le 11) in tudi vidnih uspehov niso dosegli (nihče ni osvojil srebrnega ali zlatega priznanja). Tekmovanja iz logike pa se nihče od devetošolcev sploh ni udeležil.

Pisno ocenjevanje znanja pri matematiki je v celem šolskem letu razdeljeno na manjše sklope na kar se tudi učenci lažje pripravijo kot pa pri NPZ kjer se preverja znanje celotnega 3. triletja. Poleg tega je pri pouku pred vsakim ocenjevanjem pripravljeno tudi preverjanje, ki ga pri NPZ ni.



21

Kljub vzpodbujanju in motiviranju učencev za samostojno opravljanje domačega dela v e-učilnici, kjer so bile naloge za ponavljanje pred NPZ, le-tega večina učencev ni opravljala. O nedelu učencev so bili obveščeni tudi starši.

Standardni odklon naše šole je manjši od državnega, kar kaže na manjšo razpršenost rezultatov okoli povprečja. S podrobnejšo analizo smo ugotovili, da je v generaciji 2013/14 večina učencev po znanju pod povprečjem. Vse naloge razen ene, ki so jo reševali povprečno, so naši učenci reševali podpovprečno. Kot najbolj šibka so se izkazala naslednja področja:

Geometrijski elementi in pojmi, geometrijski liki in telesa.

Izrazi z decimalnimi števili.

Kombinatorični problemi v življenjskih situacijah.

Uporaba kvadriranja in korenjenja kot obratni operaciji.

Poleg vsega naštetega pa ugotavljamo tudi, da se učenci ne trudijo kolikor bi se lahko, ker rezultati NPZ-jev ne štejejo pravzaprav nikjer. Večina jih zelo neresno in neodgovorno pristopi.

ANALIZA NPZ 6. RAZRED 2013/2014 – MATEMATIKA

1. Osnovni statistični podatki za Slovenijo Povp. št. % točk : 62,47 Stand. odklon : 18,48 2. Osnovni statistični podatki za OŠ Janka Glazerja Ruše Število učencev : 52 Povp. št. % točk : 56,48 Stand. odklon : 19,63 3. Ugotovitve Povprečje naše šole je za 5,99 % pod državnim povprečjem. Standardni odklon naše šole pa je za 1,15 višji od državnega, kar kaže na večjo razpršenost rezultatov okoli povprečja. Pri primerjavi rezultatov po nalogah smo ugotovili na katerih področjih so naši učenci dosegali slabše rezultate od državnega povprečja in tem področjem se bomo v nadalje bolj posvetili. Šibka področja naših šestošolcev so:

- Pretvarjanje enot in računanje z njimi. - Številski izrazi. - Deljenje decimalnih števil. - Ulomki.

Na kar nekaj področjih pa so naši šestošolci dosegali tudi nadpovprečne rezultate. Njihova močna področja so:

- Koti. - Branje podatkov iz tabel. - Reševanje življenjskih problemov. - Zaokroževanje.



22

- Vzorci. V primerjavi z lansko analizo rezultatov NPZ ugotavljamo, da so šibka področja letošnje generacije v večini povsem drugačna od lanskih, kar pomeni, da je znanje odvisno od več različnih dejavnikov in ne samo od našil letnih načrtovanj pri posameznih tematskih sklopih.

ANALIZA NPZ ZA 6. RAZRED 2013/2014 - SLOVENŠČINA V šolskem letu 2013/2014 so pri nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine v 6. razredu tri novosti: − pouk slovenščine v 6. razredu prvič poteka po posodobljenem učnem načrtu in tako tudi NPZ prvič preverja doseganje ciljev/standardov znanja iz posodobljenega učnega načrta Slovenščina, sprejetega leta 2011, − po določilih Zakona o osnovni šoli je v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine prvič tudi za učence 6. razreda obvezno in − vrednotenje preizkusov znanja letos prvič tudi v 6. razredu poteka v elektronski obliki (e-vrednotenje). Zaradi navedenih novosti dosežki niso neposredno primerljivi z NPZ v preteklih letih in tudi ne z NPZ v 9. razredu. Naloge iz jezika (I. del preizkusa znanja) preverjajo zmožnost:

- samostojnega tihega branja neznanega neumetnostnega besedila, - zmožnost razumevanja in vrednotenja neznanega neumetnostnega besedila - ter jezikovno (poimenovalno, upovedovalno/skladenjsko, pravopisno, slogovno

zmožnost in zmožnost nebesednega sporazumevanja) - in metajezikovno zmožnost (slovnično znanje/vedenje o jeziku) v povezavi z

izhodiščnim besedilom. Naloge v I. delu preizkusa znanja se navezujejo na dve krajši besedili različne vrste o isti temi – Pikinem festivalu v Velenju, prirejeni po spletni strani www.pikinfestival.si – O Pikinem festivalu (publicistično besedilo) in Haaaaj! (neuradno pismo). Naloge iz književnosti (II. del preizkusa znanja) preverjajo zmožnost:

- samostojnega tihega branja umetnostnega besedila, - zmožnost razumevanja in vrednotenja književnosti/umetnostnega besedila - ter zmožnost samostojnega pisanja o prebranem književnem besedilu in

medbesedilnega primerjanja.

Izhodiščno besedilo v II. delu preizkusa znanja je na letošnjem NPZ tako kot v 9. razredu prozno – odlomek iz besedila Ferija Lainščka Deček na dedovem kolesu (založba Franc-Franc, Murska Sobota, 2001), sestavljen iz dveh delov.



23

ZELENO OBMOČJE Učenci, katerih skupni dosežki na nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine v 6. razredu določajo mejo spodnje četrtine dosežkov (učenci z nizkim skupnim dosežkom/seštevkom točk na preizkusu), so v povprečju uspešno rešili 9 od skupaj 26 nalog v preizkusu znanja s skupaj 15 točkami od 50 možnih. V I. delu preizkusa znanja (jezik) so to: − naloge, ki preverjajo:

- zmožnost samostojnega tihega branja in razumevanja neznanih neumetnostnih besedil in prepoznavanje teme vsakega od besedil

POVZETEK ZA OŠ JANKA GLAZERJA RUŠE Prve vrednosti so republiške, medtem ko so druge naše in kažejo, da so naši učenci šibkejši v razumevanju umetnostnega besedila kot neumetnostnega besedila. Pri nalogah NUB v zelenem območju se kažejo težave pri:

- vračanju v besedilo (ponovno branje) in iskanju posameznih manjših podatkov - razumevanju prenesenega pomena - pri metajezikovni zmožnosti (glagol, prihodnjik)

Pri nalogah NUB v zelenem območju učenci znajo:

- povzeti temo NUB - prepoznati sporočevalčev namen

Pri nalogah UB v zelenem območju se kažejo težave pri:

- prepoznavanju in razumevanju bistvenih prvin besedila - prepoznavanju književnih oseb in njihove vloge v besedilu

Pri nalogah NUB v rumenem območju se kažejo težave pri:

- razumevanju prenesenega pomena (natančen izpis iz besedila) - metajezikovni zmožnosti (poznavanje jezikovnih izrazov) - zapisovanju velike začetnice lastnim imenom - razumevanju besednih zvez glede na ločilo - samostojnem tvorjenju NUB in upoštevanju pravopisnih pravil

Pri nalogah UB v rumenem območju se kažejo težave pri:

- iskanju podatkov in povzemanju le-teh v celoto - razumevanju prenesenega pomena

Pri nalogah NUB v rdečem območju se kažejo težave pri:

- povzemanju in iskanju podatkov iz besedila

Pri nalogah UB v rdečem območju se kažejo težave pri: - utemeljevanju - povzemanju bistva s svojimi besedami

Pri nalogah NUB v modrem območju se kažejo težave pri:

- prepoznavanju bistvenih podatkov



24

- prepoznavanju naslovnika iz jezikovnih prvin besedila

Pri nalogah NUB v modrem območju učenci znajo: - izluščiti bistveni podatek

Pri nalogah UB v modrem območju se kažejo težave pri:

- pojasnjevanju prenesenega pomena - pri jezikovnem zapisu besedila

Pri nalogah NUB nad modrim območjem se kažejo težave pri:

- metajezikovni zmožnosti

Pri nalogah UB nad modrim območjem se kaže: - da učenci nenatančno povzemajo in ne upoštevajo vseh elementov

NPZ v 6. razredu je pokazal, da bo treba večjo pozornost nameniti:

- tehniki branja, ki bo omogočala hitrejše branje - natančnemu/usmerjenem branju z razumevanjem prebranega na različnih nivojih z

razumevanjem prenesenega pomena - razumevanju besedila na različnih oz. višjih taksonomski ravneh - metajezikovnim znanjem - pravopisno pravilnim zapisom besedila

Kako bomo to dosegli?

- več samostojnega branja - več nalog na višjih taksonomskih ravneh (ustno in pisno) - večji poudarek na pravopisno pravilnih zapisih - usmerjeno delo v razredu po bralno-učnih strategijah, ki razvijajo posamezne

zmožnosti ŠTEVILO UČENCEV: 54 ODSTOTKI: 55,07 % REPUBLIŠKO POVPREČJE: 62, 10 % Podatek, ki je zaskrbljujoč: do 49 % je NPZ rešilo 17 učencev, kar pomeni 31,48 % ali tretjina vseh šestošolcev. Ostali podatki:

- od 50 %-65 % je NPZ rešilo 25 učencev, kar pomeni 44, 44 %

- od 66 %-79 % so NPZ rešili 4 učenci, kar pomeni 7,40 %

- od 80 %-90 % je NPZ rešilo 6 učencev, kar pomeni 11,11 %

- od 91 %-100 % sta NPZ rešila 2 učenca, kar pomeni 3,70 %

ANALIZA NPZ 9. RAZRED 2013/14, SLOVENŠČINA

V šolskem letu 2013/2014 pouk slovenščine v 9. razredu in po celotni vertikali osnovne šole prvič poteka po posodobljenem učnem načrtu. Nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine po 3. obdobju tako letos prvič preverja doseganje ciljev/standardov znanja iz posodobljenega učnega načrta Slovenščina, sprejetega leta 2011.



25

Preizkus znanja je v skladu z UN enako kot preizkusi na prejšnjih NPZ zasnovan dvodelno – v enakem razmerju, kot to določa učni načrt, preverja doseganje ciljev/standardov znanja iz jezika (60 % točk) in iz književnosti (40 % točk) Naloge iz književnosti (I. del preizkusa znanja) preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja umetnostnega besedila, zmožnost razumevanja in vrednotenja književnosti/umetnostnega besedila ter zmožnost samostojnega pisanja o prebranem književnem besedilu in medbesedilnega primerjanja. Tako pri sprejemanju besedila (branju) kot pri razčlenjevanju (reševanju nalog, povezanih z besedilom) in tvorjenju (pisanju o/ob besedilu) morajo učenci razumeti in uporabljati tudi določeno literarnovedno znanje (strokovne pojme, v UN navedene pod Vsebinami). Del nalog se nanaša na izhodiščno besedilo kot celoto, del pa na posamezne sestavine književnega besedila. Izhodiščno besedilo v I. delu preizkusa znanja je na letošnjem NPZ prozno – odlomek iz besedila Dima Zupana Leteči mački, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. Naloge iz jezika (II. del preizkusa znanja) preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja neznanega neumetnostnega besedila, zmožnost razumevanja in vrednotenja neznanega neumetnostnega besedila ter jezikovno (poimenovalno, upovedovalno/skladenjsko, pravopisno, slogovno zmožnost in zmožnost nebesednega sporazumevanja) in metajezikovno zmožnost (slovnično znanje/vedenje o jeziku) v povezavi z izhodiščnim besedilom. Tudi naloge v jezikovnem delu preizkusa so sestavljene na način, kot ga za delo z neumetnostnim besedilom določa učni načrt – sprejemanje besedila ali več besedil (branje), razčlenjevanje (okoliščinsko, naklonsko, pomensko, besedno-skladenjsko in tvarno) in tvorjenje (pisanje o/ob prebranem besedilu in medbesedilno primerjanje). Del nalog se nanaša na izhodiščno besedilo kot celoto, del nalog pa na posamezne sestavine oz. jezikovna sredstva in njihovo vlogo v besedilu. Izhodiščno besedilo v II. delu preizkusa znanja je publicistično besedilo, v katerem prevladuje opis poti, z naslovom Dragonja in soline, prirejeno po reviji GEA, februar 2011. Naloge v obeh delih preizkusa znanja vključujejo različno zahtevne primere jezikovnih sredstev in različno taksonomsko zahtevnost za preverjanje istovrstnih standardov znanja v razmerju, kot ga določa UN, in omogočajo zaznavanje razlik v znanju tako učencev z nizkimi kot z visokimi učnimi zmožnostmi pri slovenščini. Tako je razvidno tudi, koliko nalog in katere preverjajo posamezno zmožnost ter kako uspešno so naloge znotraj posamezne zmožnosti reševali učenci z dosežki v posameznem območju. Za učenje in pouk je poleg vpogleda v to, kaj učenci znajo, pomembno vedeti tudi, katerih zmožnosti oz. ciljev/standardov učenci ne dosegajo. Tako lahko na osnovi podatkov načrtujemo ukrepe za izboljšanje znanja. V preizkusu znanja je 27 nalog oz. 38 točkovanih enot s skupaj 59 točkami. Del 11. naloge v II. delu preizkusa znanja (11. b-naloga, 1 točka) je bil zaradi napake (izpuščene besede) v pravilnem odgovoru v nalogi izbirnega tipa izločen (A: namesto »Besedi sta istega spola.« bi bil pravilen zapis »Besedi sta v ednini istega spola.«). Povprečni dosežek na preizkusu je primerljiv z NPZ v prejšnjih letih. POVZETEK ZA OŠ JANKA GLAZERJA RUŠE



26

Prve vrednosti so republiške, medtem ko so druge naše in kažejo, da so naši učenci šibki tako v razumevanju umetnostnega besedila kot neumetnostnega besedila. Pri nalogah NUB v zelenem območju se kažejo težave pri:

- vračanju v besedilo (ponovno branje) in iskanju podatkov iz besedila ter sklepanju - prepoznavanju časovnega razmerja - prepoznavanju podatkov o besedilni vrsti

Pri nalogah NUB v zelenem območju učenci znajo: - prepoznavajo vlogo nebesednih spremljevalcev v besedilu - prepoznati zaimke in nanašalnico

Pri nalogah UB v zelenem območju se kažejo težave pri:

- zmožnosti branja in razumevanja ter preverjanju zmožnosti doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe v povezavi s temo ter sklepanje

Pri nalogah NUB v rumenem območju se kažejo težave pri:

- utemeljevanju s primerom iz besedila - pravopisno pravilnem zapisu - metajezikovnem znanju (iz samostalnika pridevnik)

Pri nalogah NUB v rumenem območju učenci znajo:

- prepoznati preneseni pomen

Pri nalogah UB v rumenem območju se kažejo težave pri:

- prepoznavanju kraja in časa, kdo je pripovedovalec, literarne vrste - razumevanju prenesenega pomena

Pri nalogah UB v rumenem območju znajo:

- prepoznati temo besedila - prepoznati pesniško izrazno sredstvo

Pri nalogah NUB v rdečem območju se kažejo težave pri:

- prepoznavanju, komu je besedilo namenjeno ter utemeljevanju le-tega - metajezikovnem znanju (samostalnik, spraševanje po besedah) - povzemanju - metajezikovnem znanju (krajevno razmerje)

Pri nalogah NUB v rdečem območju znajo:

- prepoznati prenesen pomen

Pri nalogah UB v rdečem območju se kažejo težave pri: - povzemanju celotnega besedila in ubeseditvi po svoje

Pri nalogah UB v rdečem območju (delno) znajo:

- pojasniti rabo besednih zvez - izluščiti sklep



27

Pri nalogah NUB v modrem območju se kažejo težave pri: - prepoznavanju bistvenih podatkov - metajezikovnem znanju (glagol, stavek, razmerje /prepoznavanje, spreminjanje/)) - povzemanju celotnega besedila - ustrezni rabi besedilne vrste - pravopisni pravilnosti zapisanega

Pri nalogah UB v modrem območju se kažejo težave pri: - razlikovanju pripovedovalca od glavne osebe - pravopisni pravilnosti zapisanega

Pri nalogah NUB nad modrim območjem učenci znajo:

- razvrstiti bistvene podatke iz besedila v točno določenem zaporedju

Pri nalogah UB nad modrim območjem se kažejo težave pri: - da učenci ne zmorejo sklepati

NPZ v 9. razredu je pokazal, da bo treba večjo pozornost nameniti:

- tehniki branja, ki bo omogočala hitrejše branje - natančnemu/usmerjenem branju z razumevanjem prebranega na različnih nivojih z

razumevanju besedila na različnih oz. višjih taksonomski ravneh (povzemanje, primerjanje, sklepanje …)

- metajezikovnim znanjem - pravopisno pravilnim zapisom besedila

Kako bomo to dosegli?

- več samostojnega branja - več nalog na višjih taksonomskih ravneh (ustno in pisno) - večji poudarek na pravopisno pravilnih zapisih - usmerjeno delo v razredu po bralno-učnih strategijah, ki razvijajo posamezne zmožnosti

ŠTEVILO UČENCEV: 40 ODSTOTKI: 40,68 % REPUBLIŠKO POVPREČJE: 55, 07 % Podatek je zelo zaskrbljujoč: do 49 % je NPZ rešilo 27 učencev, kar pomeni 67,5 % ali več kot polovica oz. skoraj dve tretjini devetošolcev. Ostali podatki:

- od 50 %-65 % je NPZ rešilo 11 učencev, kar pomeni 27, 5 %

- od 66 %-79 % sta NPZ rešila 2 učenca, kar pomeni 5,00 %

- od 80 %-90 % je NPZ rešilo 0 učencev, kar pomeni 0 %

- od 91 %-100 % je NPZ rešila 0 učencev, kar pomeni 0 %



28

ANALIZA DOSEŽKOV NPZ IZ BIOLOGIJE OB KONCU TRETJEGA OBDOBJA NA OŠ JANKA GLAZERJA RUŠE V ŠOLSKEM LETU 2013/2014

Učenci devetega razreda OŠ Janka Glazerja v šolskem letu 2013/2014 dosegajo naslednje rezultate:

a. Število učencev: 37/42

b. Povprečno število doseženih točk – Ruše : 32,94%

c. Standardni odklon : 13,13

d. Število učencev: 4210

e. Povprečno število doseženih točk – Slovenija : 47,46%

f. Standardni odklon : 16,57

Dosežek je nižji za 14,52%. Odstopanja od državnega povprečja: Razpon: od 0,02 do 0,34 Nizko: 0,02 – 0,1 Naloge: 2-I. in 6-I. Sredina: 0,1 – 0,2 Naloge: 17a-II. Visoko: 0,2 – 0,34 Naloge: 14b-III. in 19a-III. Odstopanja od državnega povprečja: Višji rezultat : Naloge: 10-I. in 18.a-II. Enak rezultat : Naloge: 20.b-III. Porazdelitev točk:

Naloga/območje Taksonomska stopnja

Odstopanja Razpon

1 I 0,2 V

2 I 0,02 N

3 II 0,11 S

4 II 0,16 S

5 I 0,12 S

6 I 0,03 N

7 I 0,06 N

8 I 0,13 S

9 I 0,21 V

10 I +0,01

11 I 0,16 S

12 I 0,04 N

13a II 0,11 S

13b III 0,08 N

14a II 0,27 V



29

14b III 0,28 V

15a II 0,25 V

15b III 0,07 N

16a II 0,11 S

16b III 0,16 S

17a II 0,17 S

17b III 0,16 S

18a II +0,12

18b III 0,23 V

19a II 0,34 V

19b III 0,21 V

20a II 0,28 V

20b III 0,00

21a II 0,12 S

21b III 0,09 N

22a II 0,30 V

22b III 0,29 V

Dobljeni rezultati glede letošnje generacije – socialna slika, so v skladu s pričakovanimi. Socialna slika: Nizka motivacija za dosežke, šibka učna struktura in neprimeren odnos do opravljanja šolskih obvez.

ANALIZA DOSEŽKOV NPZ V 6.R. PRI ANGLEŠČINI Nacionalno preverjanje znanja je pisalo 51 učencev, 3 učenci niso pisali. Slovensko

povprečje je 56,75% (po poizvedbah, pred tem je bilo 49%), naši učenci pa so

dosegli le 43,3%, in sicer 6.a 44,5%, 6.b pa 41,9%.

16 učencev je pisalo nadpovprečno,od tega dve učenki celo 98%, medtem ko je 15

učencev pisalo manj kot 30%. Vsi ostali učenci se gibljejo med 30% in 55%.

S tem izidom nikakor nisem zadovoljna, saj sem veliko dodatno delala pri urjenju

bralnih in pisnih spretnosti. Komisija RIC-a ugotavlja, da je letos povprečje nasploh

nižje zaradi vključitve celotne populacije ,torej tudi otrok s posebnimi potrebami. Teh

otrok je v tej generaciji kar 7, dva učenca pa sta lani prišla iz Bosne in imata težave z

razumevanjem. Poleg otrok z odločbami so kar 4 takšni,ki potrebujejo dodatno

pomoč in se sami ne znajdejo.



30

Ob pregledu nalog po spretnostih ugotavljam,da imajo učenci pri nalogah slušnega

razumevanja težave pri podrobnejšem razumevanju informacij, kjer so morali ob

poslušanju prepoznati pravilne oz. napačne trditve. Lažje in bolj uspešno so reševali

naloge izbirnega tipa,kjer so med danimi rešitvami prepoznali trditev. Torej pozorno

poslušanje,povezovanje informacij , prepoznavanje glavnih misli in sklepanje iz

sobesedila je še vedno problem.

Zelo podobno se kaže pri bralnem razumevanju. Posebej težko je branje daljših

besedil,kjer morajo sklepati iz sobesedila, natančno brati in izluščiti glavne misli.

Opazila sem, da učenci s posebnimi potrebami nalog bralnega razumevanja sploh

niso reševali,saj so to daljša besedila, skozi katera se tudi s pomočjo pomočnika ne

zmorejo pretolči. Pomočniki so povedali,da jih že sama dolžina preizkusa prestraši in

se branja sploh niso lotili.

Pri rabi besedišča imajo učenci težave pri rabi besedišča v sobesedilu. Pri nalogi

poznavanje besedišča,so morali izbrati pravilno znano in pričakovano besedo,ki ni

bila v naboru danih besed, in jo umestiti v ustrezno praznino ter pravilno zapisati. Pri

drugi nalogi besedišča,ki je bila sicer zahtevnejša, vendar so bile besede dane v

naboru, so učenci lažje izbrali dano besedo in jo umestili na ustrezno praznino.

Pisno sporočanje pokaže največ znanja, zato so tudi izidi zelo raznoliki. Učenci,ki so

rešili 50% in več so razvili iztočnice in sledili pravopisnim in slovničnim pravilom.

Nekateri so napisali vsebinsko bogata besedila ,vendar z več napakami, zato so

izgubljali točke. Učenci , ki so dosegli nižje procente so iztočnice samo omenili ali jih

sploh niso razvili.

Slaba stran elektronskega vrednotenja preizkusov je ta,da učitelji nimamo vpogleda v

napake,ki so jih učenci delali. Vendar pa sem ob analizi ugotovila, da imajo nekateri

učenci,ki so sicer pri pouku uspešni in dosegajo boljše ocene, težave pri učenju.

Naučijo se samo predpisane vsebine, jih natrenirajo za oceno, kasneje pa to znanje

nima uporabne vrednosti. Učenci so premalo vztrajni in samostojni pri branju in

pisanju besedil. Pri pouku sem dodatno prinesla daljša besedila,ki smo jih poslušali,

brali,povezovali in razvrščali ter reševali naloge razumevanja. Prav tako sem uvajala

pisanje besedil,ki sem jih kasneje popravila s povratno informacijo. To možnost so

izkoristili le redki.

Osebno sem zelo razočarana,saj še nikoli nismo dosegli tako nizkega izida. Vedno

smo daleč presegali povprečje in samo enkrat smo bili povprečni. V 7. razredu bom



31

posvetila veliko pozornosti bralnim in pisnim spretnostim, prav tako pa si bom vzela

čas za temeljita navodila pri usvajanju učnih strategij.

Tekmovanjem učencev smo namenili posebno pozornost. Tekmovanja so bila

množično obiskana, osvojenih je bilo veliko priznanj na različnih ravneh. Nekaj

najuspešnejših rezultatov:

Angleščina - 9. razred (mentorica Marijana Srnko):

3 bronasta in 1 srebrno priznanje

Eko kviz (mentorica Virgilija Marinc Hrženjak):

57 učencev priznanj za EKO FACO

Fizika (mentorja Anton Cencič in Miro Jaušovec):

9 bronastih in 2 srebrni priznanji

Geografija (mentorica Erika Germič):

6 bronastih, 1 srebrno in 1 zlato priznanje

Kemija (mentorica Karin Magdič):

6 bronastih priznanj

Logika (mentorica Urška Golob):

3 bronasta in 1 zlato priznanje

Matematika (mentorice učiteljice od 1. do 5 razreda in učitelji MAT na predmetni

stopnji):

55 bronastih in 3 srebrna priznanja

Mladina in gore (mentorica Andreja Kljajič):

7. mesto na področnem tekmovanju

Računalništvo – BOBER (mentor Franc Jakoš):

17 bronastih priznanj

Sladkorna bolezen (mentorica Karin Magdič):

9 bronastih in 1 srebrno priznanje

Slovenščina (mentorice učiteljice od 1. do 5. razreda in učiteljice SLJ na

predmetni stopnji):

46 bronastih in 1 srebrno priznanje

Strelstvo (mentorica Natalija Prednik Burič):

eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti na regijskem tekmovanju

8. TEKMOVANJA UČENCEV



32

Zgodovina (mentorica Melita Kladnik):

3 bronasta priznanja

Na finalu državnega tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem so učenci naše šole

dosegli fantastične rezultate. Med dekleti posamezno je Urška Hrašovec osvojila 1.

mesto, Nikita Lenarčič pa 3. mesto. V kategoriji fantov posamezno je državni prvak

postal Patrik Jakopiček. Starejše učenke so ekipno v postavi Urška Hrašovec, Nikita

Lenarčič in Lucija Pliberšek postale državne prvakinje. Mentor je bil Stanko

Podlesnik.

Na državnem natečaju Ministrstva za obrambo z naslovom »Naravne in druge

nesreče – Voda! Kaj storiti, da nesreč ne bo« je učenka Tina Hertiš za svoj likovni

izdelek prejela nagrado. Mentorica je bila Suzana Špindler.

V mescu maju je bila v Lovrencu na Pohorju Varnostna olimpijada. Tekmovanje je

bilo regijskega značaja. Ekipa 4. b razreda naše šole je osvojila prvo mesto in se

udeležila finala, ki je bilo v dvorani Tabor v Mariboru. Mentorica je bila Nevenka

Berglez.

Na srečanju otroških gledaliških skupin so sodelovali učenci dramskega krožka iz

četrtih in petih razredov z igrico Čudežna čepica. Za izvedbo so prejeli srebrno

priznanje in se uvrstili na področni tekmovanje, ki pa zaradi finančnih težav ni bilo

izvedeno. Mentorici sta bili Metka Koper in Jana Terbuc.

Najuspešnejši učenec na področju znanja je bil v šolskem letu 2013/2014 osmošolec

Jan Kuhta.

Letošnji poudarek je bil na izboljšanju medsebojnih odnosov tako med učenci kot

vsemi deležniki, ki sodelujejo v VIZ procesu.

Z vso odgovornostjo in občutljivostjo za to področje, vsako leto namenimo veliko

časa in aktivnosti za proaktivno delovanje, s ciljem zmanjševanja vseh vrst nasilja in

drugih kršitev hišnega reda. V tem šolskem letu smo naredili posebno analizo o

vrstah in pojavnih oblikah med tistimi učenci, ki so prihajali na razgovore k šolski

svetovalni službi, k pomočniku ravnatelja in k ravnatelju. Posebno anketo pa smo

9. VZGOJNA PROBLEMATIKA



33

izvedli tudi med starši. Z njo smo želeli ugotoviti ali se učenci na šoli počutijo varne.

Analiza stanja je pokazala, da mora biti nenehna skrb za varnost in dobro počutje

otrok, naša stalna skrb. Izdelano imamo posebno strategijo ravnanja strokovnih

delavcev v primeru različnih kršitev. Pri reševanju disciplinskih problemov smo

uporabljali strategije iz VZGOJNEGA NAČRTA.

Cilj mednarodnega povezovanja je spoznavanje drugih kultur, navad in običajev.

Z medsebojnimi obiski si otroci širijo obzorje, sklepajo nova prijateljstva, se urijo v

komunikaciji v tujem jeziku, si krepijo samopodobo, se vzgajajo v duhu

humanitarnosti. V lanske šolskem letu smo izpeljali naslednje oblike mednarodnega

sodelovanja. smo imeli naslednje obli

sodelovanje z Mohorjevo šolo iz Celovca – Avstrija (izmenjave)

sodelovanje z osnovno šolo Tešany – Češka (izmenjava)

sodelovanje z budistično šolo iz Lo Mantanga – Nepal (dopisovanje,

solidarnostna pomoč)

sodelovanje s šolo iz Rozye en Donzy – Francija (izmenjava)

sodelovanje z osnovno šolo Koper (skupni projekti)

dopisovanje učencev z vrstniki po svetu

sodelovanje na različnih mednarodnih razpisih

Uspešno smo realizirali dvodnevno pohodništvo za 1. razrede na Arehu, tridnevno

pohodništvo za 2. razred na Treh kraljih, letno šolo v naravi za 3. razrede na

Debelem rtiču. Učenci 5. razredov so uživali v zimski šoli v naravi na Arehu, učenci 7.

razredov pa so v mesecu maju pet dni preživeli v CŠOD Planinka na Pohorju. V

celoti so bile realizirane strokovne ekskurzije po celotni vertikali. Ponovno smo se

udeležili projekta MIRNO MORJE, ki je potekal v mesecu septembru na hrvaškem

primorju. "MIRNO MORE" je najuspešnejši socialno-pedagoški projekt v Evropi za

otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladostnih domov ter

ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

10. MEDNARODNO SODELOVANJE

11. ŠOLE V NARAVI IN DRUGE OBLIKE DELA IZVEN ŠOLE



34

Nekaj razlogov in ciljev za projekt "MIRNO MORE":

Življenje na jadrnici omogoča intenzivno socialno učenje ter nudi možnost za

pridobivanje novih in drugačnih, a za življenje pomembnih izkušenj ter znanj.

Morje, jadrnica in posadka zahtevajo medsebojno skrb, upoštevanje in spoštovanje.

Takšen način preživljanja časa nudi mladim možnost učenja, prevzemanja

odgovornosti zase in za druge, timskega delovanja, socialnih veščin, reševanja

konfliktov na ustrezen način, obvladanja strahu/skrbi in izražanja zdrave

tekmovalnosti.

Trije učenci 8. razredov in mentor so preživeli 8 nepozabnih dni na jadrnici.

Učno pomoč smo izvajali preko programa javnih del. Izvajala pa se je tudi v okviru

projekta popestrimo šolo. Sodelovali smo tudi s Centrom za socialno delo iz Ruš in

CEZAM-om, ki je prav tako v okviru svojega programa nudil pomoč našim učencem

na domu.

Letos je imelo odločbo 40 učencev, kar je 9% vseh učencev.

( v lanskem šolskem letu oz. 8%.).

Vsi učenci so usmerjeni z odločbo, razen dveh učencev imajo ure dodatne

strokovne pomoči in prilagojeno izvajanje programa.

Učencem pripadajo dodatne individualne ure za odpravljanje primarnih

primanjkljajev, in ure učne pomoči v obsegu od 1 do 5 ur tedensko. Izvajali smo jo

strokovni delavci naše šole in CIRIUS Kamnika.

Učenci so usmerjeni v naslednje kategorije:

največ učencev ima težave na posameznih področjih učenja (dva še dolgotrajno

bolna)

12. PROGRAM UČNE POMOČI

13. IZVAJANJE DODATNE STROKOVNE POMOČI IN SPECIFIČNE UČNE

POMOČI



35

nekaj učencev je dolgotrajno bolanih

3 gibalno ovirani učenci (2 lažje, 1 zmerno)

4 učenci – več motenj (zmerna govorna motnja, PPU).

Koordinacija tima zahteva od vodje: načrtovanje datumov srečanja, svetovanje pri

oblikovanju IP, pisanje zapisnikov srečanj, redno vodenje evidence števila ur DSP in

obveščanje Ministrstva za šolstvo, udeležbo na timih v zunanjih institucijah,

sodelovanje in obveščanje staršev, telefonski posveti s strokovnimi delavci zunanjih

institucij, načrtovanje programa pomoči učencu ter neposredno izvajanje dodatne

strokovni pomoči učencu.

V šolskem letu 2013/14 so na naši šoli potekale naslednje interesne dejavnosti

(tabela). Nekatere dejavnosti so učenci predstavili ob različnih priložnostih

(razstava, nastop, tekmovanje…).

INTERESNA DEJAVNOST MENTOR UČENCI

Angleščina Lilijana Merc 2.r

Angleščina Sonja Črešnik 3.r

Angleščina Marijana Srnko 3.r

Angleška bralna značka več mentorjev 4. – 9.r

Biološki krožek Ferdinand Frank 6. -9.r

Bralna značka več mentorjev 1. – 9.r

Dramski krožek Metka Koper

Jana Terbuc

4. in 5.r

EKO kviz Karin Magdič 6. -8.r

Filmska vzgoja Tatjana Lubej 7. -9.r

Folklora Simona Waldhütter 1. – 3.r

Geografski krožek Erika Germič 7. – 9.r

Glasbeni krožek Natalija Prednik Burič 2. – 5.r

Kemijski krožek Karin Magdič 8. in 9.r

Likovni krožek Andreja Kljajič 1. – 3.r

14. INTERESNE DEJAVNOSTI



36

Likovni krožek Suzana Špindler 4. – 9.r

Literarno – gledališko polje Ksenija Župevc 6. – 9.r

Logika Urška Golob 6. – 9.r

Matematični krožek Urška Golob 6.r

Mladi planinci več mentorjev 1. – 9.r

Mladina in gore Andreja Kljajič 8.in 9.r

Nemška bralna značka več mentorjev 4. – 9.r

Orientacijski krožek Kristina Miklič 4. – 9.r

Pevski zbor Darinka Jesenko 2. – 9.r

Računalniški krožek Franc Jakoš 5. in 6.r

Rad – a nastopam Ljiljana Mićović Struger 6. – 9.r

Scensko oblikovanje Suzana Špindler 6. – 9.r

Sladkorna bolezen Karin Magdič 8. in 9.r

Sprostitev z jogo Rajka Beigot 1. -4.r

Stopinjice Suzana Špindler 1. – 9.r

Strelski krožek Natalija Prednik Burič 4. -9.r

ŠKL – med dvema ognjema Nevenka Berglez 3. – 6.r

Šolski radio Darinka Jesenko 8.r

Ustvarjalnost brez meja Andreja Kuder 4. – 6.r

Umetniki Suzana Špindler 8.r

Vokalna skupina Darinka Jesenko 5. – 9.r

Zgodovinski krožek Melita Kladnik 8. in 9.r

EVALVACIJSKO POROČILO ZA PROJEKT »POPESTRIMO ŠOLO«

Z izvajanjem projekta »Popestrimo šolo« smo pričeli v šolskem letu 2012/13, z njim

pa smo nadaljevali tudi v šolskem letu 2013/14. Program je v tem šolskem letu

obsegal 1420 ur in je bil razdeljen v naslednje aktivnosti in podaktivnosti:

1. Individualno delo z učenci oziroma delo v manjših skupinah: Delo z učenci

tujci, Pravljične urice in Učimo se skupaj.

2. Mentorske oblike dela: Lutkarstvo, Predstavimo se, Kuhajmo zdravo in

Aranžerstvo.

3. Počitniške dejavnosti: Mladi ustvarjalci in Šport za zabavo.



37

Zaradi premajhnega števila prijavljenih otrok in velikega zanimanja za druge

podaktivnosti smo prenesli ure, ki so bile namenjene podaktivnostima Sprehod za

vse generacije in Ruška planinska pot na druge podaktivnosti. Število ur se je tako

povečalo pri podaktivnostima Delo z učenci tujci (50 ur) in Učimo se skupaj (80 ur).

Največje število ur je bilo namenjeno podaktivnosti UČIMO SE SKUPAJ in sicer 530

ur. Vključenih je bilo 38 otrok, podaktivnost pa smo izvajali tudi na partnerski šoli OŠ

Rada Robiča v Limbušu, kjer pa je bilo vključenih 18 otrok. Ure so potekale tako, da

so učenci dobili dodatno razlago snovi in pomoč pri reševanju nalog oziroma

razumevanju snovi. Predvsem so se težave pojavile pred pisnim in ustnim

preverjanjem znanja oziroma pri popravljanju negativnih ocen. Učencem 1. triade

smo predvsem nudili pomoč pri reševanju domačih nalog in nalog, ki so jim

povzročale težave pri pouku. S posameznimi učitelji smo se sproti dogovarjali in

načrtovali delo.

Podaktivnosti DELO Z UČENCI TUJCI je bilo namenjenih 200 ur, vključenih je bilo 7

učencev. Ure so bile namenjene učencem, ki so se preselili iz druge države in imajo

težave pri slovenskem jeziku. Nudili smo pomoč pri vseh predmetih, kjer so imeli

težave, predvsem zaradi nerazumevanja navodil.

PRAVLJIČNE URICE (70 ur) so bile namenjene učencem 1. triade in sicer je

podaktivnost obiskovalo 24 otrok. Učenci so pri urah prisluhnili različnim pravljicam,

prav tako so na temo prebrane pravljice razvijali lastno ustvarjalnost.

Podaktivnost LUTKARSTVO (100 ur) je obiskovalo 12 otrok, ki jih veseli izdelovanje

lutk in igranje. Učenci so sami izdelali lutko in z njo nastopili v lutkovni predstavi

Zajček išče mamo. Učenci so sešili lutke, pripravili sceno in se naučili besedilo.

Lutkovno predstavo so si ogledali učenci od 1. do 5. razreda.

Podaktivnost PREDSTAVIMO SE je obsegala 100 ur, vanjo je bilo vključenih 19

učencev. Na začetku šolskega leta smo se pripravljali na tekmovanje Male sive

celice. Sodelovali smo na predtekmovanju v Šentjurju pri Celju, kjer se žal nismo

uvrstili v tekmovalni del. Prav tako smo pripravili številne delavnice in sodelovali na

različnih prireditvah.



38

Pri podaktivnosti KUHAJMO ZDRAVO (100 ur) je 11 vključenih otrok spoznavalo

zdravo prehrano. Otroci so se urili v kuhanju in pripravi hrane. Učenci so s pomočjo

receptur sami pripravili sestavine za samo kuho, nato pa s pomočjo učiteljice skuhali

načrtovano jed in jo na koncu tudi poskusili.

ARANŽERTSVO je obsegalo 70 ur, vključenih je bilo 15 učencev. Otroci so

sodelovali pri okraševanju šolskih prostor in oblikovanju darilnih embalaž. Šolski

prostori so bili okrašeni primerno letnemu času. Predvsem je bilo pomembno to, da

so spoznali različne tehnike dela, ki so jih spretno uporabili pri izdelovanju in

okraševanju izdelkov. Pri samem izdelovanju so uporabili in spoznali različne

materiale, pri okraševanju pa je bila v ospredju njihova lastna domišljija in

kreativnost.

V času počitnic sta potekali dve podaktivnosti in sicer ŠPORT ZA ZABAVO in MLADI

USTVARJALCI.

ŠPORT ZA ZABAVO (150 ur) je obiskovalo 37 otrok, od tega 2 učenki iz partnerske

šole OŠ Rada Robiča Limbuš. Ure smo izvajali v jesenskih, zimskih in poletnih

počitnicah. Otroci so spoznali različne športne zvrsti, pomembno je predvsem to, da

so se preizkusili v športih, ki jih sicer ne izvajajo pogosto oziroma so se nekateri prvič

preizkusili v njih. Športne aktivnosti so bile prilagojene učencem in njihovi starosti.

Pomembno je bilo upoštevanje pravil, strpnost do soigralcev ter druženje in

prijateljstvo.

Podaktivnost MLADI USTVARJALCI je obiskovalo 16 otrok in je obsegala 100 ur.

Učenci so izdelovali različne izdelke, ki so jih odnesli domov. Spoznali so različne

tehnike in materiale s katerimi so lahko pokazali svojo ustvarjalnost. Uporabili smo

različne barve, sešili različne izdelke ter se pri tem družili in zabavali.

Prednost programa »Popestrimo šolo« je v tem, da so vse aktivnosti brezplačne in

potekajo v pozitivnem duhu. Prav tako je bila ponudba aktivnosti zelo pestra in

raznolika, kar pomeni, da se je lahko vsak učenec vključil v aktivnost, ki ga je

zanimala in je bila primerna njegovi starosti. Z izvajanjem programa smo zelo

zadovoljni, saj so učenci radi obiskovali različne podaktivnosti in so bile posamezne



39

ure namenjene posameznikom ter njihovim težavam in željam, kar je veliko težje

uresničiti znotraj samega pouka. (Natalija Šmit)

POROČILO O POTEKU MEDNARODNE IZMENJAVE ROZIER EN DONZY – RUŠE

Izmenjava učencev iz Francije in Ruš je potekala v času prvomajskih počitnic (26. 4. -

30. 4. 2014). Na izmenjavo je prišlo 14 učencev in Francije, ki so jih gostili učenci OŠ

Janka Glazerja Ruše, OŠ Lovrenc na Pohorju in OŠ Bojana Ilicha Maribor, ki

obiskujejo izbirni predmet Francoščina in 4 mentorji, ki so prebivali v Hostlu Vetrnica.

Pri izmenjavi so sodelovali slovenski mentorji Mitja Jurančič, Tatjana Lubej in Vladka

Potočnik, ki so tudi pripravili program izmenjave in ga izvedli. Pri organizaciji je

sodelovala tudi Mateja Podlesek.

Za učence in njihove mentorje smo pripravili naslednji program:

v soboto, 26. 4. 2014, v dopoldanskih urah prihod Francozov v Ruše, sledil je

pozdrav in sprejem s pogostitvijo v šolski jedilnici ter porazdelitev po družinah,

v nedeljo, 27. 4. 2014, dopoldan spoznavne igre, ki so jih pripravili gostje iz

Francije, popoldan ustvarjalne delavnice, ki smo jih pripravili in izvedli učitelji iz

Slovenije,

v ponedeljek, 28. 4. 2014, skupen ogled Maribor s strokovnim vodenjem Mitje

Jurančiča in v organizaciji slovenskih učiteljev, popoldan orientacijski pohod po

Rušah z reševanjem delovnih listov, ki so ga organizirali slovenski učitelji,

v torek, 29. 4. 2014, dopoldan priprava francoskih in slovenskih sladic v

organizaciji slovenskih učiteljev, popoldan športne igre v organizaciji slovenskih

učiteljev,

v sredo, 30. 4. 2014, dopoldan so se učenci in mentorji iz Francije poslovili.

Izmenjava je potekala v zelo dobrem vzdušje. Ker so učenci preživeli več časa z

družinami gostiteljicami kot doslej, so se tudi bolj povezali med seboj.

Naredili smo ovkirni časovni načrt za naslednje srečanje, ki bo v šolskem letu

2014/2015 v Franciji.

MEDNARODNA IZMENJAVA Z OSNOVNO ŠOLO TEŠANY – ČEŠKA

Izmenjava je potekala od 5. 5. Do 7. 5. 2014

DAN, URA AKTIVNOST

Ponedeljek, 5. 5. okoli 13.00

Prihod gostov, kulturni program, predstavitev programa



40

13.30 Kosilo

14.00 Odhod na domove – Popoldanski program pripravijo starši Večerja pri gostiteljih

Torek, 6. 5. Prihod v šolo

10.00 Odhod v Maribor – voden ogled mesta

13.30 Kosilo v šoli

14.00 Orientacijski pohod po Rušah in okolici

17.00 Delavnice - poslikava majic, glasbena delavnica, hodulje, kuhanje nacionalne jedi

Družabni večer s piknikom in glasbo

Sreda, 7. 5.

Prihod v šolo ob 8.15 Športno dopoldne na bazenu, fitnesu in športni dvorani Ruše.

Ob 12.30 Kosilo

Ob 13. 00 Slovo in odhod gostiteljev

V izmenjavi je sodelovalo 15 otrok iz Češke in 15 naših učencev. Gostje so bili zelo zadovoljni s programom in gostoljubjem naših družin.

DOBRODELNI 24 URNI POHOD NA MARTNICO

Skupaj z društvom »LIRA« smo izvedli dobrodelno športno rekreativno prireditev 24

urni pohod na Martnico. Na prireditvi je sodelovalo 406 udeležencev. Letos sta se

prvič pridružila k organizaciji Športna zveza Ruše in društvo Humanitarček. Zbrana

sredstva smo namenili v socialni sklad šole.

Tudi letos smo izvajali projekt RAZREDNIK – SORAZREDNIK. V projektu sodelujejo

učitelji OPB in nerazredniki, ki pomagajo razrednikom. Tandem je skrbel za delo

razredne skupnosti, načrtovala in izvajala sta razredne ure ter skrbela za druge

dejavnosti, ki so pomembne za delo razredne skupnosti. Projekt se je zelo dobro

prijel. Razredne ure so bile izvedene v obsegu ene ure tedensko. Kljub temu, da

zakonodaja predvideva ½ ure na teden, je večina učiteljev izvajala razredno uro

vsak teden. To je prispevalo k boljšemu delu razrednih skupnosti, saj se vsi

zavedamo, kako pomemben je čas, ki ga skupaj prebijejo učenci in razredniki.

Razrednik in sorazrednik sta naredila mesečni načrt dela razrednih ura. Največ časa

smo namenili delu oddelčne skupnosti, medsebojnim odnosom, razrednim

dogovorom, bontonu, čustvenem in duševnem zdravju, skrbi za matične učilnice,

analizi učnega uspeha, evalvaciji discipline v razredu, načrtovanju skupnih

15. RAZREDNE URE



41

aktivnostih, učiti se učiti in drugim različnim temam. Nekatere oddelčne skupnosti so

medse povabile tudi ljudi z različnim znanjem in izkušnjami ter zanimivimi

življenjskimi zgodbami.

Preventivno zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine je organizirano skupinsko

za posamezne šole oziroma razrede in ni vezano na izbranega osebnega zdravnika.

Preventivne preglede je izvedel imenovani zdravnik šole s pripadajočim timom.

Imenovanega zdravnika šole določi odgovorni zdravnik (vodja) za pripadajoče

zdravstveno območje.

SISTEMATIČNI PREVENTIVNI PREGLEDI

Pregledi so potekali v prostorih zdravstvenega zavoda. Namen teh pregledov je

aktivni zdravstveni nadzor, odkrivanje zdravstvene problematike in svetovanje

šolskim otrokom in mladini. Ti pregledi se izvajajo:

- pri šolskih novincih v času do šest mesecev pred vstopom v osnovno šolo

- v 1., 3., 6. in 8. razredu

Cepljenje novincev, učencev 1. in 3. razreda se je izvajalo v zdravstveni

ustanovi v spremstvu staršev oz. skrbnikov.

NAMENSKI PREGLEDI PO SISTEMATSKEM PREGLEDU

Namen pregleda je spremljanje rasti in razvoja posameznih učencev v primeru, ko se

na rednem sistematičnem pregledu ugotovi odstopanje od normale, ki ga še ne

moremo opredeliti za bolezensko stanje, zahteva pa pogostejše spremljanje kot na

dve leti. Ti pregledi se izvajajo:

- v 2., 4., 5., 7. in 9. razredu

Pregled v 9. razredu je namenjen tudi poklicnemu svetovanju, zato ga opravimo pri

vseh učencih, kjer obstaja zdravstvena ovira za izbiro poklica.

Naša šolska zdravnica je dr. Sabina ROZMAN – GOLČAR, ki dela v ambulanti v

Tovarniški ulici 51, v Rušah.

V ambulanti sprejemajo le tiste učence, ki imajo izbranega zdravnika dr. Sabino

Rozman – Golčar, vse druge pa le v nujnih primerih ali kot samoplačnike.

16. SKRB ZA ZDRAVJE OTROK



42

Nadomestna ambulanta za učence naše šole (kadar potrebujejo zdravniško pomoč v

času izven rednega obratovanja ambulante v Rušah) je ambulanta v Vošnjakovi 2, v

pritličju. Deluje vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20.00 – 23.00 ure, ob sobotah,

nedeljah in praznikih od 8.00 – 23.00 ure.

V času od 23.00 – 6.00 ure naslednjega dne pa deluje splošna urgentna ambulanta v

prostorih SBM.

Prav tako opravljamo sistematične preglede zob, učenje pravilnega čiščenja in nege.

To opravlja zobozdravstvena sestra na terenu.

Šolska zobozdravnica je dr. Petra Turk v zobni ambulanti Zdravstvenega doma v

Rušah. V preteklem šolskem letu je pregledala 440 otrok iz šole. Obolevnost se

zadnja leta znižuje. Učenci imajo v večini sanirane zobe. Bolečine in boleči posegi so

redki. Žal zobozdravnica ugotavlja obolevnost zob pri tistih najmlajših, šestletnikih.

Posamezniki se soočajo že s prizadetostjo prvega stalnega zoba – šestice, kar je

izredno slaba popotnica za razvoj ostalih zob. Te težave imajo korenine v

predšolskem obdobju in so praktični dokaz, kako zelo je pomembno redno in

pravočasno zdravljenje predšolskih otrok. Pri dvanajstletnikih je v primerjavi z

Mariborom malenkost višji indeks obolevnosti. Višja pa je obolevnost zob pri starejših

osnovnošolcih, saj se le ti izmikajo zdravljenju. Ti otroci se morajo s svojimi starši

zavedati odgovornosti za zdravstveno stanje zob. Sicer več kot 50 % devetošolcev

zapusti osnovno šolo s popolnoma zdravimi zobmi. Zaskrbljujoč je podatek, da imajo

nekateri štirinajst in petnajstletniki pet ali več zalivk. Starši, vzgojitelji in učitelji

moramo vedno znova seznanjati otroke in mladostnike o možnostih preventivnih in

kurativnih ukrepov, ki so v tem obdobju možni brez daljših čakalnih dob in skoraj brez

večjih stroškov.

Ob četrtkih, med 7.30 in 13.00 uro, je delovala v Zdravstvenem domu Ruše tudi

logopedska ambulanta, ki je namenjena otrokom z govornimi težavami.

Staršem smo ponudili veliko različnih oblike sodelovanja. Popoldanske govorilne ure

in roditeljske sestanke smo organizirali vsak drugi mesec. Anketa je pokazala, da so

starši zadovoljni z pogostostjo in kvaliteto teh srečanj. V dopoldanskem času so imeli

starši na razpolago govorilne ure, popoldne pa še predavanja, skupne pogovorne ure

z nerazredniki, delavnice, nastope in druge oblike neformalnega druženja. Ob pojavu

problemov smo posamezne starše tudi osebno povabili na pogovore. Aktivnosti so

17. SODELOVANJE S STARŠI



43

bile realizirane v skladu z letnim delovnim načrtom, nekateri učitelji pa so s svojimi

zamislimi še obogatili sodelovanje. Obisk ponujenih možnostih sodelovanja je bil

različen. Zadovoljni smo z obiskom na razredni stopnji, nekoliko manj na predmetni

stopnji. Veliko večji obisk si želimo na predavanjih in delavnicah, ki jih s posebnim

namenom organiziramo samo za starše. Skupne pogovorne ure z nerazredniki so

dobro utečene in tudi zadovoljivo obiskane. Tudi skupne pogovorne ure v telovadnici

dobro potekajo.

Vsako leto naredimo tudi analizo obiska staršev. Iz spodnje tabele je razviden obisk

staršev na roditeljskih sestankih v šolskem letu 2013/14.

Razred št. učencev

1.rod. ses.

2.rod. ses.

3.rod. ses.

4.rod. ses. 5.rod.ses.

povprečen obisk v %

1.a 20 18 17 20 91,67

1.b 18 17 15 14 85,19

1.c 19 16 17 18 89,47

2.a 23 22 23 23 98,55

2.b 23 18 19 23 86,96

3.a 26 24 19 82,69

3.b 26 23 20 82,69

4.a 26 25 21 22 87,18

4.b 26 24 13 12 62,82

5.a 22 20 15 79,55

5.b 23 21 12 71,74

6.a 28 27 22 26 89,29

6.b 26 21 16 16 67,95

7.a 22 19 18 18 83,33

7.b 23 18 13 17 69,57

8.a 24 20 19 81,25

8.b 24 19 16 72,92

9.a 20 17 11 9 61,67

9.b 21 17 13 15 71,43



44

Ob koncu šolskega leta smo naredili anketo med starši o zadovoljstvu z delom in

življenjem šole. Anketo smo izvedli v elektronski obliki. Anketo je izpolnilo približno

100 staršev. V spodnjih tabelah so prikazani grafi in ocene o zadovoljstvu.

Q1 Kateri razred obiskuje vaš otrok?

Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa

1 (1. razred) 37 15% 20% 20%

2 (2. razred) 18 7% 10% 30%

3 (3. razred) 30 12% 16% 46%

4 (4. razred) 23 9% 13% 59%

5 (5. razred) 19 7% 10% 69%

6 (6. razred) 17 7% 9% 78%

7 (7. razred) 23 9% 13% 91%

8 (8. razred) 17 7% 9% 100%

Veljavni Skupaj 184 72% 100%



45

Q3 Roditeljski sestanki in govorilne ure so dobro organizirani.


1 4 2% 2% 2%

2 4 2% 2% 5%

3 17 7% 10% 15%

4 53 21% 31% 45%

5 94 37% 55% 100%


Povprečje 4.3 Std. Odklon 0.9

Q4 Na roditeljskih sestankih in govorilnih urah dobimo starši prave odgovore na svoja vprašanja.


1 1 0% 1% 1%

2 8 3% 5% 5%

3 7 3% 4% 9%

4 44 17% 26% 35%

5 112 44% 65% 100%



Q5 Roditeljski sestanki in govorilne ure so dovolj pogosto.


1 3 1% 2% 2%

2 12 5% 7% 9%

3 22 9% 13% 22%

4 26 10% 15% 37%

5 109 43% 63% 100%



Q6 V šoli je dovolj priložnosti za neformalne, individualne oblike sodelovanja med učitelji in starši.




46

1 2 1% 1% 1%

2 12 5% 7% 9%

3 26 10% 16% 25%

4 46 18% 28% 53%

5 77 30% 47% 100%



Q7 Starši smo o delu šole sproti dobro informirani.


1 3 1% 2% 2%

2 7 3% 4% 6%

3 21 8% 13% 19%

4 46 18% 28% 47%

5 86 34% 53% 100%



Q8 Sporočila, ki prihajajo iz šole, so jasna.


1 0 0% 0% 0%

2 4 2% 2% 2%

3 15 6% 9% 12%

4 48 19% 29% 41%

5 96 38% 59% 100%



Q9 O uspehu in napredku svojega otroka sem dovolj dobro informiran/a.


1 1 0% 1% 1%

2 6 2% 4% 4%



47

3 16 6% 10% 14%

4 40 16% 25% 39%

5 99 39% 61% 100%



Q10 Priložnosti za predloge in pobude staršev je v šoli dovolj.


1 4 2% 2% 2%

2 13 5% 8% 10%

3 30 12% 19% 29%

4 46 18% 28% 57%

5 69 27% 43% 100%



Q11 Predlogi in pobude staršev so dovolj pogosto upoštevani.


1 8 3% 5% 5%

2 20 8% 12% 17%

3 43 17% 27% 44%

4 49 19% 30% 74%

5 42 17% 26% 100%



Q12 Z dosežki svojega otroka sem sproti seznanjen/a.


1 0 0% 0% 0%

2 5 2% 3% 3%

3 16 6% 10% 13%

4 46 18% 29% 42%



48

5 92 36% 58% 100%



Q13 Učitelji znanje učencev objektivno ocenjujejo.


1 5 2% 3% 3%

2 12 5% 8% 11%

3 22 9% 14% 25%

4 52 20% 33% 57%

5 68 27% 43% 100%



Q14 V šoli poučujejo dobro usposobljeni učitelji.


1 5 2% 3% 3%

2 10 4% 6% 9%

3 35 14% 22% 31%

4 40 16% 25% 57%

5 69 27% 43% 100%



Q15 Redki so učitelji, ki ne poučujejo dobro.


1 1 0% 1% 1%

2 8 3% 5% 6%

3 36 14% 23% 29%

4 52 20% 34% 63%

5 58 23% 37% 100%




49


Q16 Naši otroci se v šoli veliko naučijo.


1 2 1% 1% 1%

2 6 2% 4% 5%

3 29 11% 19% 24%

4 59 23% 38% 62%

5 59 23% 38% 100%



Q17 Učitelji uspešno uvajajo sodobne metode in tehnike poučevanja.


1 6 2% 4% 4%

2 6 2% 4% 8%

3 30 12% 19% 27%

4 55 22% 35% 63%

5 58 23% 37% 100%



Q18 Izbira interesnih dejavnosti je raznolika.


1 1 0% 1% 1%

2 2 1% 1% 2%

3 12 5% 8% 10%

4 45 18% 29% 39%

5 93 37% 61% 100%



Q19 Interesne dejavnosti so dobro organizirane.



50


1 1 0% 1% 1%

2 3 1% 2% 3%

3 21 8% 14% 16%

4 53 21% 35% 51%

5 75 30% 49% 100%



Q20 Delo šole je dobro načrtovano.


1 2 1% 1% 1%

2 4 2% 3% 4%

3 34 13% 22% 26%

4 49 19% 32% 58%

5 64 25% 42% 100%



Q21 Aktivnosti zaposlenih in učencev so dobro koordinirane.


1 1 0% 1% 1%

2 6 2% 4% 5%

3 26 10% 17% 22%

4 61 24% 40% 61%

5 59 23% 39% 100%



Q22 Zapleti se rešujejo sproti.


1 2 1% 1% 1%



51

2 10 4% 7% 8%

3 27 11% 18% 25%

4 38 15% 25% 50%

5 76 30% 50% 100%



Q23 V šoli veljajo jasna pravila, ki otrokom zagotavljajo varnost.


1 2 1% 1% 1%

2 6 2% 4% 5%

3 12 5% 8% 13%

4 57 22% 38% 51%

5 75 30% 49% 100%



Rezultati ankete nam bodo služili kot eno od izhodišč za izboljšanje dela na šoli v šolskem letu 2014/15.

Delo računalničarja opravljam na OŠ Janka Glazerja Ruše in OŠ Selnica ob Dravi.

Na obeh šolah sem posodobil spletne strani (osnovna in e-učilnice). Ni mi uspelo

posodobiti spletne strani vrtca Ruše.

Brezžična povezava celotne šole, vstop v Eduroam, AAI federacijo je bil uspešno

izvedena. Potrebujemo le še nekaj boljših anten za dostopovne točke. Učitelji se žal

ne udeležujejo izobraževanj, ki bi jim pomagalo pri lažji uporabi novih tehnologij.

E-poslovanje je sicer v večini uspešno, vendar delam žal še vedno vse poglavitne

zadeve sam. Nihče se ni pripravljen več naučiti. Tiskanje vseh dokumentov

(spričevala, matični, obvestila), ustvarjanje skupin, dogodkov, spremembe urnika,…,

opravljam sam. Upam, da se bo to skozi leta spremenilo.

Formiranje iSkupine ni zaživelo. Skupina naj bi skrbela za ažuriranje spletne strani.

18. RAČUNALNIŠTVO



52

Sodelovanje v EU-Folio je uspešno.

Sodelovanje v eŠolska torba ni zaživelo. Učitelji se niso strinjali s sodelovanjem v

projektu, za katerega niso plačani.

Sprememba tiskalniških navad je uspešno izvedena. Na šoli imamo dve novi več-

funkcijski napravi, ki sta zmanjšali stroške izpisov.

Žal ugotavljam, da se moje delo vse bolj oddaljuje od smernic sistemizacije. Vsak

nov poskus vpeljave nove tehnologije obremeni moje delo, ker se je zelo malo

sodelavcev pripravljeno učiti novosti. Konkretno premalo časa opravljam delo

svetovanja pri pouku in preveč podpore pri uporabi tehnologije. Pogostokrat je razlog

le nepripravljenost razumevanja nalog. Želim si pomoč pri opravljanju podpore, ker

dvomim, da bom lahko ob naraščanju zahtev na računalniškem delu, uspešno

opravljal svoje delo. (Franc Jakoš)

POROČILO O DELU EKO SKUPINE v šolskem letu 2013 / 2014

V skupini sodeluje 11 članov: Franc Jakoš, Tone Cencič, Boštjan Ravnjak, Urška

Deželak, Olga Žvikart, Manja Vidovič, Sonja Črešnik, Karin Magdič (nadomestila jo je

Virgilija Hrženjak Marinc), Leonida Osojnik, Suzana Špindler in Stanka Kramer.

Ob koncu šolskega leta sta se skupini pridružili Katja Štraus in Irena Fajt Šlosar

Med šolskim letom so nas z ekošole obvestili, da nam glede na število učencev

pripadajo trije eko koordinatorji, zato smo se odločili in potrdili za drugega eko

koordinatorja Toneta Cenciča.

V mesecu septembru smo pripravili ekoakcijski načrt, ki smo ga uspešno realizirali in

pridobili zeleno zastavo.

Aktivnosti, ki smo jih opravili:

1. Izvedli smo tri projekte:

- EKOKVIZ, izveden 7. 3. 2014; sodelovalo je 27 ekip, najboljša ekipa je

dosegla 37. mesto med 349 ekipami v mariborski regiji (kviz sta

izpeljala Virgilija Hrženjak Marinc in Franc Jakoš)

- ALTERMED, 14. 3. 2014 smo se uspešno predstavili na sejmu z izdelki

iz naravnih materialov in degustacijo različnih namazov (udeleženca

Tone Cencič in Stanka Kramer);



53

- LIKOVNI NATEČAJ »PREDNOVOLETNI ČAS" – učenci so ustvarjali

likovne izdelke, 10 izbranih smo marca poslali na "Program ekošola",

izbor najboljših izdelkov bo v juniju, nagrajene izdelke bodo objavili

marca 2015 (zbiranje in izbor je vodila Suzana Špindler).

2. Ozaveščevalne in zbiralne akcije

- dve zbiralni akciji papirja, skupaj smo ga zbrali 16.400 kg (vodja Tone

Cencič);

- zbiranje odpadnih tonerjev in kartuš – zbrali smo jih 39 komadov (vodja

Franc Jakoš)

3. Izbirna aktivnost: - izbrali smo temo Sajenje zdravilnih rastlin in si zadali

nalogo -ureditev zeliščne grede na šolskem dvorišču. Zdravilnim rastlinam in

uporabi zelišč smo se posvetili tudi na EKo dnevu, pri ureditvi grede pa smo

naleteli kar na nekaj težav. Na koncu smo nekoliko preuredili gredico v

šolskem atriju, dosadili zdravilna zelišča in kupili nekaj lončenih posod, v

katere smo prav tako nasadili zelišča.

Poleg navedenih obveznih aktivnosti, ki smo jih zapisali v ekoakcijski načrt in so bile

pogoj za pridobitev EKO zastave, smo tudi letos izpeljali projekt » Ekobranje za

ekoživljenje« oziroma eko bralno značko. Priznanja je osvojilo 166 učencev z

razredne stopnje.

Ugotavljamo, da nekoliko upada količina zbranega starega papirja; kartuš in tonerjev

pa smo brali celo 50% manj v primerjavi z lanskim letom. Zato bomo morali v

prihajajočem šolskem letu posebno pozornost nameniti obveščanju in ozaveščanju

učencev in staršev o pomenu zbiranja papirja in kartuš tako za okolje kot pridobitev

za učence, ki lahko na ta način zaslužijo nekaj denarja.

Še naprej bomo obdržali delitev sredstev tako, da 35 % sredstev od vsake akcije

namenimo devetim razredom, ostalo pa posameznim razrednim skupnostim glede na

količino zbranega papirja, saj se je to izkazalo za bolj uspešno.

Za novo šolsko leto smo si zadali nalogo, da v delo skupine aktivno vključimo učence

– tako v proces načrtovanja kot pri izpeljavi posameznih dejavnosti in projektov.

Vodja je bila Stanka Kramer.

Šolska knjižnica je bila na razpolago uporabnikom vsak dan od 7. – 14. ure.

Opravljala sem naslednja dela:

19. DELO ŠOLSKE KNJIŽNICE



54

I. Interno bibliotekarska strokovno delo

Nabavljala sem knjižno gradivo po predhodnem naročilu uporabnika

Dopolnjevala sem knjižnične zbirke za učence in učitelje, predvsem za potrebe

domačega branja in bralne značke ter strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in drugih

strokovnih delavcev šole. Veliko pozornost sem namenila literaturi materinščine.

Spremljala sem novitete na slovenskem knjižnem trgu, se informirala preko ponudb

založnikov. Knjižne novosti sem spremljala tudi preko spleta, na pobudo različnih

založnikov.

Strokovna obdelava gradiva je potekala preko računalnika. Informacije o knjižnih

novostih sem predstavila na šolskem spletu za učitelje.

Vsakodnevno statistiko sem lahko spremljala preko računalnika.

Račune smo usklajevali z računovodstvom.

Sodelovala sem z Mariborsko knjižnico, enoto v Rušah.

II. Pedagoško delo

Uporabnikom sem svetovala pri izbiri knjig.

Z nasveti sem učencem pomagala oblikovati zapiske ali izvlečke iz literature.

Bibliopedagoško delo z oddelki in skupinami.

Izvajali smo pedagoške ure z oddelki in ure KIZ-a.

Učenci so radi prihajali v čitalnico, se pripravljali na pouk ali preverjanje znanja.

Pomagala sem jim zbrati ustrezno gradivo za izdelavo plakatov, jim kopirala slikovni

material.

III. Sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci na šoli

Posvetovali smo se o nabavi gradiva.

Pripravila sem zaključno prireditev bralne značke (4. 4. 2014), na kateri je bil gost

pravljičar, pesnik, pisatelj, igralec… gospod Matjaž Pikalo.

IV. Sodelovanje knjižnice

Stike sem imela navezane s predstavniki založb.

V. Strokovno izpopolnjevanje

Udeležila sem se študijskih srečanj.

VI. Učbeniški sklad

V tem šolskem letu sem prevzela učbeniški sklad.

VII. Materialni pogoji



55

V tem šolskem letu smo v knjižnico dobili en nov predalnik za slikanice in dve

klimatski napravi (izposoja-čitalnica). (Denisa Trafela)

Letos nismo sodelovali na razpisu za mlade raziskovalce.

POROČILO O DELU Z NADARJENIMI UČENCI

Pri delu sem izhajala iz koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v OŠ,

posamezne faze načrtovala v mojem LDN.

Učiteljice prve triade oz. 3. razreda so evidentirale 11 učencev.

V 6. razredih so bili evidentirani 3 učenci, v 7. razredih en učenec, v 8. razredih 3

učenci in v 9. razredih ena učenka. Skupaj 19 učencev.

V mesecu marcu 2014, sem na srečanju staršev učencev 4. razredov starše

seznanila s Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci.

V mesecu marcu 2014, po predhodni pisni pridobitvi soglasja staršev, so

evidentirani učenci opravili psihološko testiranje. Uporabila sem psihološka testa

Ravenove progresivne matric, Torreansove teste ustvarjalnega mišljenja (slikovna

oblika). Učitelji so ocenjevali s prenovljeno obliko ocenjevalne lestvice OLNAD07 na

8-ih različnih področjih.

Vsi vključeni so bili seznanjeni z ocenjevanjem in izborom lestvic.

Sodelovalo je 21 učiteljev RS in PS.

Na RUZ v aprilu (4 razredi) 2014 in RUZ v maju (ostali) 2014 smo potrdili 18

učencev, le en učenec ni dosegel kriterijev. Zapisnik hrani ŠSS.

V mesecu maju 2014, sem z učenci in njihovimi starši opravila individualne

razgovore, seznanjeni so bili z rezultati. Starši so podpisali soglasje za oblikovanje

IP.

Portfolijo in IP za vsakega učenca bom pripravila do jeseni 2014, oz do pričetka

naslednjega šolskega leta. Razredniki bodo z njimi v IP zapisali načrtovane

dejavnosti in izbrane aktivnosti v tekočem šolskem letu.

V mesecu juniju 2014, sem z 6 –timi nadarjenimi učenci devetih razredov opravila

razgovore, napisali so individualno poročilo nadarjenega učenca za SŠ.

20. RAZISKOVALNA DEJAVNOST

21. DELO Z NADARJENIMI



56

Učitelji so ob koncu šolskega leta evidentirali 11 učencev, pretežno iz 3. razredov. V

šolskem letu 2012/2013 smo imeli skupaj 73 nadarjenih učencev, kar je 16% vseh

učencev, v letu 2013/2014 pa 65 učencev, kar je 15% učencev.

S prof. Ivanom Ferbežerjem, učiteljico 4. a oddelka Nevenko Berglez in starši

učenca Jana Kupčiča, smo nadaljevali s spremljavo razvoja v okviru študije primera

nadarjenega učenca. Na srečanjih (24.10.2013

5.12.2013, 11.3.2914 in 2.6.2014) smo evalvirali napredek, načrtovali etapne cilje, se

posvetovali s starši. V mesecu maju smo skupaj z gostom prof. iz ohridske fakultete

hospitirali v 4. a razredu. Jan je skupaj s sošolcem predstavil kvalitetno delo.

Projektna skupina za nadarjene je z vodstvom šole in obema gostoma debatirala o

prednostih in pomanjkljivostih koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v

slovenskih šolah.

Zapisniki srečanj in Janov IP se hrani v ŠSS.

Tudi v tem šol. letu sem v okviru interesne dejavnosti USTVARJALNOST brez meja z

učenci razvijala različna področja kreativnosti: likovno, literarno, sociale veščine,

predvsem sodelovanje v skupini.

Z učenkama 6. razredov Evo Urleb in Izo Waldhutter smo sodelovali na likovnem in

literarnem natečaju: »V čarobni svet po sledeh JURKE BURKE!«, kjer smo po

knjižnih predlogah likovno in literarno poustvarjali.

Pri izvajanju interesne dejavnosti so pomagale študentke praktikantke (Katja, Jana in

Barbara). Vključenih 11 nadarjenih učencev 4. in 6. razredov.

Za nadarjene učence 7. in 8. razredov je 28. 3. 2014, mag. Darko Hederih izvedel 6-

urno delavnico »Bližnjice in triki do znanja«.

V naslednjem šolskem letu načrtujem interesno dejavnost za nadarjene učence,

ponovno bomo povabili psihologa Hederiha, ki bo za nadarjene učence izpeljal eno

izmed njegovih delavnic.

Razredniki bodo skupaj z učenci sproti beležili aktivnosti nadarjenih učencev, učenec

bo sam vodil svoj portfolijo.

Projektna skupina je izbrala prednostne naloge: predavanja oz. delavnice za starše

in medsebojne hospitacije v okviru rednega pouka, s poudarkom na metodah in

oblikah dela in učnem okolju, ki spodbuja kreativnost in ustvarjalnost.

Načrtujem tudi konzultacijo na ZRZŠ glede izpeljave postopka identifikacije

nadarjenih učencih. Ugotavljam(o), da so ocenjevalne lestvice neustrezen instrument

za prepoznavanje nadarjenih učencev. Na šoli 40 % učencev identificiramo zgolj na



57

lestvicah, 60 % na psiholoških testih in lestvicah. Pri pregledu portfolijev ugotavljam,

prav tako pri poročilu 9.- šolcev, da je mnogo učencev neaktivnih. Tudi na njihovih

izbranih področjih se ne vključujejo v ponujene aktivnosti. Načrtujem natančno

analizo stanja, z njo bom seznanila vodstvo in svetovalko ZRZŠ.

Poleg interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, dodatnega pouka, različnih

tekmovanj in natečajev, ustvarjalnih delavnic, nudimo v šoli tudi matematične in

jezikovne dvodnevne tabore, ki se jih udeležujejo nadarjeni učenci.

Starše in učence bom seznanila z aktivnostmi za nadarjene izven šole: tabori v

Olimju, raziskovalne tabore, Filozofska fakulteta- mini univerza v Mariboru, kjer nudijo

nadarjenim učencem izjemno kvalitetna predavanja iz različnih področij. (A. Kuder)

Oblikovani so bili naslednji oddelki podaljšanega bivanja.

ODDELEK, RAZRED UČITELJ ŠTEV. UČENCEV

OPB I. – 1. Razred Irena Fajt Šloser 49

OPB II. – 2. Razred Urška Deželak 43

OPB III. - 3. Razred Melita Zafošnik 42

OPB V. – 4. Razred Mira Grušovnik 39

OPB VI. – 5. razred Darija Štandekar 16

Prednostne naloge so bile predvsem: oblikovanje vrednot, razvijanje pozitivne

samopodobe, uporaba teorije izbire, domače naloge, prehrana, intenzivnejše

vključevanje interesnih vsebin in diferenciacija dela, športne aktivnosti.

V oddelke podaljšanega bivanja je bilo vključenih 189 otrok, v osmih skupinah. Delo

so učitelji popestrili z obiski različnih posameznikov, ki so pokazali svoje spretnosti in

veščine. Delo v oddelkih je potekalo po programu, ki ga je pripravil aktiv OPB v

mesecu avgustu. Z ustreznim številom učiteljev, je potekala združitev brez

posebnosti in v zadovoljstvo staršev in otrok.

Konec koledarskega leta 2013 je odšla v pokoj delavka Darija Štandekar. Njene ure

so prevzeli Ferdinand Frank, Vladka Potočnik, Marijana Srnko in Olga Žvikart.

22. ODDELKI PODALJŠANEGA BIVANJA



58

Meseca marca smo izdali zbirko literarnih prispevkov v »STOPINJICAH«. K

informiranosti o dogajanju na šoli je veliko prispevala šolska spletna stran in šolski

radio. Posluževali smo se komunikacije s starši, preko elektronske pošte. Organizirali

smo prireditev VETER V LASEH in MINI OLIMPIADO. Veter v laseh smo organizirali

za vse učence od 6. do 9. razreda. Mini olimpiado pa smo organizirali za učence od

1. do 5. razreda. Učenci in mentorji naše šole so v lanskem letu sodelovali na

različnih prireditvah v občini Ruše in izven nje. Nekaj prireditev smo organizirali

samostojno, nekaj pa v soorganizaciji z ostalimi društvi v občini. Ugotavljamo, da je

sodelovanje šole z društvi in organizacijami odlično in zgledno poteka. Mnogim

društvom smo nudili tudi prostore za izvedbo svojih aktivnosti, posodili didaktično

opremo in nudili prevoze s šolskim kombijem.

Tudi letos smo uspeli dobiti EKO zastavo. Izpeljali smo vse začrtane aktivnosti, ki

smo si jih zadali z LDN za EKO šolo. Med drugim aktivnostmi, so učenci naše šole

zbrali preko 37 T papirja.

Letos smo ponovno dobili naziv ZDRAVA ŠOLA. Naziv KULTURNA ŠOLA bomo

morali verificirati leta 2014.

Poleg prepevanja v pevskem zboru smo imeli vokalno skupino. Pevski zbor in

mešana vokalna skupina sta sodelovala na mnogih prireditvah v kraju.

Na šoli smo izvajali program zaščitništva, ki je potekal med učenci 9. in 2. razredov in

med učenci 8. in 1. razredov.

Vključeni smo bili v projekt SHEMA ŠOLSKEGA SADJA. Učenci so enkrat tedensko

dobili različno sadje, ostale dni pa smo jim postregli z jabolki. V kuhinji smo

vzpostavili elektronsko beleženje kosil.

Sodelovali smo v socialno pedagoškem projektu MIRNO MORJE. Trije učenci in

mentor so preživeli osem čudovitih dni na jadrnici.

Skupnost učencev OŠ Janka Glazerja Ruše sestavljajo predstavniki razredov od 4.

do 9.razreda. Sestanki šolske skupnosti so sklicani približno enkrat na mesec. Na

sestanke je po potrebi občasno vabljen tudi ravnatelj ali pomočnik ravnatelja.

23. POSEBNE AKTIVNOSTI ŠOLE

24. ŠOLSKA SKUPNOST IN OTROŠKI PARLAMENT



59

Na prvem sestanku SUŠ, ki je bil v začetku meseca oktobra, smo sprejeli

naslednji načrt dela:

pogovori o letošnji temi šolskega parlamenta ( RAZMERE v DRUŽBI )

diskusije na razpisane teme,

DROBTINICA KRUHA

dan boja proti AIDS-u,

šolski otroški parlament,

otroški parlament v Mariboru,

Valentinova pošta,

veter v laseh - s športom proti drogi,

zaključni šolski parlament,

vzpodbujanje raziskovalnega dela,

šolske »čage« CEZAM

skrb za postavitev razstav in nastope učencev izven šole,

obveščanje vodstva šole.

Na prvem sestanku šolske skupnosti sta bila izvoljena naslednja člana

predsedstva SUŠ:

Predsednik: NIKA DOBAJ

Podpredsednik: NASTJA RATAJ

POKLICNA ORIENTACIJA

Poklicno usmerjanje je potekalo, kot je bilo načrtovano. Na začetku šolskega leta

sem skupaj z vsemi učenci zaključnih razredov pregledal ter razložil KAŽIPOTE, ki je

pripomoček pri ugotavljanju otrokovih poklicnih interesov. V mesecu novembru smo

skupaj z OŠ Selnica ob Dravi organizirali POKLICNI SEJEM. Učenci so si lahko tako

ogledali veliko poklicev in izobraževalnih programov.

V mesecu novembru sem v vseh zaključnih razredih izvedel vprašalnik o poklicni

poti. V mesecu decembru smo imeli skupaj s svetovalcem iz CIPS – a timske

sestanke.

V mesecu januarju sem se z učenci in z njihovimi starši individualno pogovarjal.

Pisno so bili povabljeni na ta sestanek predvsem tisti učenci, ki so se po mnenju

25. POROČILO O DELU PEDAGOGA



60

psihologa iz zavoda za zaposlovanje in mnenju ŠSŠ odločili za neustrezno srednjo

šolo. Opravljenih je bilo 25 individualnih razgovorov.

Veliko sem bil tudi v razredu, kar sem izkoristil predvsem za predstavitev

srednješolskega izobraževanja, za predstavitev možnosti štipendiranja ter za

odgovarjanje na številna vprašanja učencev. Realiziral sem 10 šolskih ur za učence

5., 8. in 9. razredov.

V mesecu januarju sem po izidu Razpisa opravil še informativni sestanek za starše,

kjer sem podal vse podrobne informacije.

V mesecu maju sem naredil tudi informativni sestanek o poklicni orientaciji za starše

učencev 8. razreda.

Po prijavi učencev v srednjo šolo je bilo veliko sprotnega informiranja preko oglasne

deske ter osebno. Veliko je bilo individualnih pogovorov na željo učencev. Na koncu

šolskega leta sem se že začel intenzivno ukvarjati z učenci 8. razredov. Nadaljevanje

intenzivne priprave učencev na vpis sledi že na začetku 9. razreda.

UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI

Velik del delovnega časa namenjam otrokom s posebnimi potrebami. V letošnjem

šolskem letu sem v okviru delovnega časa opravljal 13 ur tedensko dodatne

strokovne pomoči. Vodil sem tudi strokovne time za določene učence, ki imajo

odločbo o usmeritvi. Veliko smo sodelovali z učitelji – razredniki, z učitelji DSP in s

starši otrok. Na začetku smo za vsakega otroka posebej sestavili I. P. na koncu

šolskega leta smo v strokovnem timu naredili evalvacijo dela. Vmesne evalvacije so

pretežno potekale na konferencah. Veliko sem sodeloval tudi s Svetovalnim centrom

iz Maribora ter Zavodom za šolstvo Maribor.

SOCIALNA POMOČ UČENCEM

REGRESIRANA PREHRANA: Še vedno velja zakon o šolski prehrani, ki ureja

organizacijo šolske prehrane, pravico učencev do subvencije za šolsko prehrano,

višino subvencije, pogoje in postopek za dodeljevanje subvencije ter nadzor nad

izvajanjem tega zakona. Zakon se je pričel uporabljati z novim šolskim letom

2010/11. Zakon tudi določa enotno ceno malice, in sicer 0,80 €.

Iz državnega proračuna je zagotovljena:

- subvencija za malico učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v

celoti plačati prispevka za malico



61

- subvencija za kosila učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo

plačati prispevka za kosilo, v višini cene kosila.

POSTOPEK UVELJAVLJANJA DODATNIH SUBVENCIJ:

SUBVENCIJA ZA MALICO:

- znaša 0,80 € (vpiše se višina dohodka na družinskega člana iz odločbe o

otroškem dodatku in pripada tistim, katerih dohodek znaša do 53% povprečne

plače v RS);

- V letošnjem šolskem letu je imelo brezplačno malico 249 učencev

SUBVENCIJA ZA KOSILO:

- znaša polno ceno kosila (vpiše se višina dohodka na družinskega člana iz

odločbe o otroškem dodatku in pripada tistim, katerih dohodek znaša do

vključno 18% povprečne plače v RS).

- V letošnjem šolskem letu je imelo brezplačno kosilo 31 učencev

BREZPLAČNA KOSILA ( subvencije občine Ruše ):

Komisija za prehrano, vodstvo šole in ŠSS smo odločili, da denar, ki ga Občina Ruše

namenja šoli za subvencioniranje prehrane, izključno namenimo za zagotavljanje

brezplačnega kosila učencem iz socialno in finančno šibkega družinskega okolja. S

pomočjo sredstev občine smo 7 učencev zagotovili brezplačno kosilo.

Projekt podari MALICO:

V tem šolskem letu smo se priključili projektu podari MALICO. Iz projekta smo 1

učencu zagotovili brezplačno kosilo ter 4 učencem sofinancirali nakup šolskih

potrebščin za naslednje leto.

LETOVANJE: letovanje otrok v okviru ZPM Maribor in RK, vodi Občina Ruše. Moja

naloga je bila, da učence informiram o letovanjih ter, da jim razdelim prijavnice. V

letošnjem šolskem letu se je na letovanje prijavilo maksimalno število otrok, saj je

občina Ruše razdelila vsa namenska sredstva.

Tekom šolskega leta je bilo tudi veliko svetovanja predvsem staršem, ki se znajdejo v

finančni stiski predvsem zaradi nenadne izgube službe, ki je posledica recesije.

Veliko je bilo regresiranja šole v naravi, izletov itd.

Veliko sodelujem tudi z CSD Ruše s katerimi večkrat najdemo kakšno ugodno rešitev

za starše, ki prosijo za pomoč.



62

INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ

Tudi v tem šolskem letu sem pomagal koordinirati individualno in skupinsko učno

pomoč. Z izvajalci in psihologinjo smo sestavili urnik, ki je ustrezal tako učencu kot

učitelju. Sam sem izvajal učno pomoč za tiste učence, katerim ure iz tega fonda

nismo mogli zagotoviti.

Izvajalci učne pomoči in DSP smo med seboj veliko sodelovali ter si izmenjali

izkušnje, pripomočke in metode dela. Potekala je tudi psihosocialna pomoč v zbirnem

Centru za socialno delo Ruše. Z CSD Ruše smo dobro in aktivno sodelovali ter se

večkrat z izvajalci pomoči tudi sestali.

DELO Z VEDENJSKO TEŽAVNIMI UČENCI

Velik del delovnega časa sem namenil reševanju situacijskih konfliktov, ki nastajajo

vsakodnevno pri pouku.

V tem šolskem letu sem tudi tedensko spremljal kar nekaj učencev. Z njimi sem se

pogovarjal, dogovarjal, iskal rešitve, pisal načrte ter jih opominjal na dolžnosti učenca

v šoli. Precej časa je bilo posvečenega tudi sestajanju s starši učencev, ki so imeli

težave. Veliko časa smo posvetili tudi odpravljanju težav z razredno klimo. Naredili

smo načrt in izvajali posebne razredne ure.

ŠSS je izvedla tudi dneve dejavnosti na katerih je bila izvedena predvsem preventiva.

Za 6. razrede je bil organiziran naravoslovni dan Nenasilje. Za 8. razrede dan o

ODVISNOSTI in na temo spolnost.

Skozi celotno šolsko leto je bilo veliko sodelovanja z učitelji in razredniki ter iskanja

rešitev za določene težave, ki nastajajo pri nekaterih učencih. Sodelovanje je bilo

zmeraj dobro in produktivno.

SVETOVALNO DELO Z UČENCI, UČITELJI IN STARŠI

Starši se na šolsko svetovalno službo obrnjeno predvsem v kriznih trenutkih,

finančnih stiskah ali pri odločitvi za vpis v srednjo šolo. Tudi učenci pomoč poiščejo

predvsem takrat, ko je situacija resna. Učenci zaključnih razredov so se na

svetovalno službo obračali najpogosteje.

Veliko sem se pogovarjal in svetoval tudi učiteljem, ki se znajdejo pred izzivi.

Predvsem so bile težave pri učencih s posebnimi potrebami ter učenci z vedenjskimi

motnjami.



63

Največ svetovanja in ostalih pogovorov poteka neformalno – na hodnikih. Tudi

učenci se raje pogovarjajo izven pisarne, tako da je ta neformalni del svetovanja zelo

pomemben!

SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI

Sodelovanje z zunanjimi institucijami je bilo redno. Predvsem sem sodeloval z

naslednjimi:

CSD Ruše, Zavodom za šolstvo Maribor, SCOMS Maribor, CIPS Maribor, Zavodom

za zaposlovanje, Policijska postaja Ruše, z svetovalnimi službami iz drugih osnovnih

šol ter z okoliškimi organizacijami.

Delo pedagoškega zbora je obsegalo dejavnosti pedagoških konferenc, strokovnih

aktivov, delovnih skupin, kolegija ravnatelja, vključevanje v študijske skupine,

permanentno izobraževanje, strokovne posvete in druge aktivnosti znotraj in zunaj

šole. Izvedli smo strokovna srečanja:

Pedagoške konference so bile izpeljane v skladu s cilji LDN. Največji poudarek je bil

namenjen novostim na področju izobraževanja, tekoči problematiki, učencem s

posebnimi potrebami, vzgojni problematiki, nadarjenim učencem, načrtovanju in

evalvacijam opravljenega dela.

Strokovni aktivi so pri svojem delu sledili načrtovanim smernicam iz načrta dejavnosti

in načrtovano tudi realizirali. Posebej se je sestal aktiv vseh učiteljev, ki poučujejo

SLO in MAT – vertikalna povezava. Oblikovali smo prioritete, ki smo jih uresničevali

tekom šolskega leta. S to obliko dela bomo nadaljevali tudi v bodoče.

Na področju zagotavljanja dobrih materialnih pogojev za delo smo uspeli realizirati

naslednje naloge:

obnovili smo hodnike v kleti in prvem nadstropju predmetne stopnje,

prepleskali velik del šole in šolsko kuhinjo,

zamenjali okna v tehnični delavnici, računalnici, učilnici gospodinjstva in

garderobah stare telovadnice,

nabavili peč za žganje gline,

26. DELO PEDAGOŠKEGA ZBORA

27. MATERIALNI POGOJI DELA



64

namestili dve klima napravi v knjižnici,

izvedli nakup kamere za potrebe šole.

Poleg tega je bilo izvedenega še veliko drugega vzdrževalnega dela.

S celotnim delom v lanskem šolskem letu smo lahko zadovoljni. Dosegli smo

pozitivne premike na vzgojnem področju, povečal se je obisk staršev. Učni uspeh bi

lahko bil boljši. Zaskrbljujoči pa so rezultati NPZ, zato bo pri posameznih predmetih

potrebno narediti temeljito analizo in pripraviti predloge za izboljšanje. Dosegli smo

nekaj izjemnih uspehov na tekmovanjih učencev. Za vse doseženo gre zahvala

strokovnim delavcem, učencem in staršem ter ostalim deležnikom, ki so sodelovali

pri kreiranju dela in življenja šole.

Ruše, 30. 9. 2014

PRIPRAVIL:

Ladislav PEPELNIK, prof.

in sodelavci

ZAKLJUČEK

Documents

Zaključno pročilo – 2013/2014