UNIVERZA NA PRIMORSKEMFAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER

ZAKLJUČNO DELO

STRIP KOT DEVETA UMETNOST

Mentor: doc. dr. Tomislav VignjevičŠtudent: Marko KotLetnik in študijski program: 3. letnik, Dediščina Evrope in Sredozemlja

Koper, maj 2010

2

POVZETEK

Zaključno delo Strip kot deveta umetnost osvetljuje stripovsko dediščino, ki je bila prezrta

skozi celotno zgodovino likovne umetnosti in zaničevana s strani kritikov. Stripovska

dediščina je izjemnega pomena tako v literarnem kot likovnem smislu, saj se je skozi celotno

zgodovino razvijala, izboljševala in izpopolnjevala in dosegla svoj vrhunec nekje v

šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so Francosko – Belgijski avtorji izdajali prave grafične

romane. Nasplošno pa sta strip in likovna umetnost z Lichtensteinom postala neločljiva do

danes. Strip priporočam vsem, ki jih zanima tako likovna umetnost kot literatura, in menim,

da se lahko iz takšnih publikacij ogromno naučijo vsi, ki so željni znanja.

Ključne besede: stripovska dediščina, grafični romani, strip in likovna umetnost

ABSTRACT

The final thesis comics or the ninth art argues that comic – strip heritage has been ignored

throughout the history of art and despised by the critics. Comic heritage is of exceptional

importance, both in literary and artistic sense, since it has historically developed, improved

and refined, and reached its peak somewhere in the sixties, when the French - Belgian authors

started to publish graphic novels. In general, comics and art became inseparable with Roy

Lichtenstein and pop art. This paper would like to recommend comics to all who are

interested in both, art and literature, and author believes that in such publications anyone may

learn a lot, if they are eager for knowledge.

Keywords: comic – strip heritage, graphic novels, comics and art

3

4

ZAHVALA

V prvi vrsti bi se rad zahvalil staršema, ki sta me podpirala skozi celoten študij. Posebna

zahvala gre očetu, ki mi je svetoval in predlagal temo zaključne naloge, ter me nekako

usmerjal pri sami izdelavi. Nazadnje pa bi se zahvalil doc. dr. Tomislavu  Vignjeviču, ki je

sprejel mentorstvo, mi pomagal pri izbiri literature ter že od samega začetka videl v tej nalogi

potencial in edinstvenost.

5

KAZALO

Uvod……………………………………………………………………………………str. 5

Kaj je strip ?.....................................................................................................................str. 6

Likovne prvine stripa…………………………………………………………...str. 9

Risanje stripa………………………………………………………………………….::str. 17

Objava stripa in stripovski formati……………………………………………..str. 21

Začetki stripa in zgodovina v Ameriki…………………………………………………str. 23

Dc comics………………………………………………………………………str. 29

Marvel comics………………………………………………………………….str. 33

Zgodovina evropskega stripa…………………………………………………………..str. 40

Zgodovina stripa v Jugoslaviji…………………………………………………………str. 57

Zgodovina slovenskega stripa………………………………………………………….str. 68

Pop Art in Roy Lichtenstein……………………………………………………………str. 76

High and low…………………………………………………………………...str. 81

Viri in literatura………………………………………………………………………...str. 84

6

UVOD

Za temo mojega zaključnega dela sem si izbral malce nenavadno področje dediščine, in sicer

področje stripa oziroma stripovsko dediščino. Strip v Sloveniji na žalost nikakor ne more

doseči polnega potenciala sodobnega medija, to pa je tudi razlog, da izginja iz prodajnih polic

v trafikah ter iz zavesti ljudi, ki ga pogosto označujejo kot nekaj manj vrednega. Zato bom v

zaključnem delu poskušal skozi poglavja razdelati sam strip; kaj sploh strip je, kako se nariše,

koliko znanja potrebuje risar pri risanju stripa ter kateri so njegovi glavni likovni elementi in

koliko ljudi sodeluje v procesu od nastanka do objave. Sprehodil se bom tudi skozi celotno

zgodovino stripa od prvih ilustriranih objav do ameriških super junakov, preko evropskih

umetnin do jugoslovanskega partizanskega stripa in različnih slovenskih stripovskih

generacij. Na podlagi tega bom poskušal dokazati, zakaj so ameriški stripi kljub slabši zgodbi

in risbi še vedno privlačnejši kot evropski, ki veljajo za prave grafične novele, ki so

namenjene predvsem starejšim bralcem. Najbolj ključnega pomena bo zadnje poglavje

oziroma zaključek, v katerem bom na kratko omenil umetniško smer Pop art in njenega

glavnega predstavnika Roya Lichtensteina, ki je z izdelavo skoraj celotnega opusa svojih del

posegel zunaj poznanih meja stripov, kar je pritegnilo tako kritike kot vse poznavalce visoke

umetnosti. Vsak poznavalec stripov lahko ob prvem pogledu ugotovi, da si je slikar skoraj

celoten opus izposodil od različnih stripov ali stripovskih junakov, le da je celotno stvar

obarval in povečal. Vprašanje, ki se mi tu poraja, je, kdaj je lahko tako masiven in po mnenju

mnogih kritikov manj vreden ljudski medij posegel v tako visoke kroge umetnosti oziroma

kakšna je sploh razlika med umetniškimi deli Lichtensteina in kakšnega priznanega

stripovskega avtorja, kot je recimo Jean Henri Gaston Giraud. Prav zanimivo bi bilo

primerjati kakšno stripovsko razstavo, kjer so posamezne stripovske palete povečane in

potemnjene, da resnično lahko očarajo vsakega obiskovalca, z razstavo Roya Lichtensteina

ali Andyja Warhola, ki si je prav tako izposodil lik znanega stripovskega detektiva Dicka

Tracyja. Upam, da bo moje zaključno delo dosegalo norme, ki jih je postavila fakulteta, ter

cilje, ki sem si jih zadal osebno, da bi več ljudi gledalo na strip kot sodoben medij z

umetniškimi vrednotami ali vsaj umetniškim pridihom in ne kot na nekaj manj vrednega ali

celo šund. Sam sem menja, da lahko strip ob pravilni interpretaciji ter predstavitvi resnično

postane most med visoko umetnostjo in povprečnim bralcem ali gledalcem, ki ga sama

umetnost ne zanima toliko, če ni prikazana na zanimiv, dinamičen ter privlačen način. Dejstvo

pa ostaja, da strip v Franciji ni več množična umetnost, saj ga prebirajo intelektualci, tako pa

se oddaljuje od širše publike.

7

KAJ JE STRIP ?

Strip je uradno ime za zgodbo v slikah, ki jo sestavlja zaporedje sličic oziroma pasic, besedilo

pa je napisano v oblačkih. Drugače pa je strip medij 20. stoletja. Nekatere oblike stripa lahko

najdemo že na egiptovskih papirusih, antičnih vazah, amforah, na cerkvenih fasadah ali

stropovih, kot na primer na slavnem stropu Sikstinske kapele. Tudi tripasovnemu frizu iz

Vaške situle bi lahko rekli prazgodovinski strip. A to prav gotovo še niso pravi stripi, zato le-

te lahko imenujemo protostripi. O pravem stripu lahko govorimo šele s pojavom tiska. Prvi

stripi so se pojavili ob koncu 19. stoletja v ZDA, večinoma so se nahajali na zadnjih straneh

časopisov in so bili namenjeni predvsem zabavi in razvedrilu, zato se jih je hitro prijel izraz

comic. Izhajali pa so v trakovih ali pasicah. Comic – strip je izraz, ki se še danes uporablja za

kratke komične stripe, kot sta Garfiled ali Diareja.

Čeprav se je strip skozi desetletja zelo spreminjal, je njegova osnovna definicija ostala

enaka. Strip velja za verbalno – vizualni medij, ki pripoveduje zgodbo skozi serijo

medsebojno povezanih sličic s kontinuiranimi liki in besedilom. Zanimivo je, da se je stripa

vedno držal slab sloves, da je manj vreden oziroma da je to zmes filma in literature, iz katere

nastane izdelek za mladino, ki naj ne bi bil vreden svojega denarja. A vendarle lahko v stripu

najdemo značilnosti, ki jih ne pozna noben drug sodoben medij. To so grafični simboli, ki so

sestavni del vsakega stripa, mednje spadajo oblački za tekst, v katere je napisano izgovorjeno

ali neizgovorjeno besedilo. Sledijo še vrste piktogramov, na primer speed – lines, črte, ki

poudarjajo hitrost, simboli za smrčanje kot sta hlod in žaga ter onomatopeje (ZZZZZZZZZ,

BANG !, BOOOOOOOM !, SLAAAAASH !, ), različne kletvice in psovke (spirale in

lobanje). Unikatna lastnost stripa je tudi, da lahko svojo osnovno enoto – sličico spreminja

potrebam zgodbe tako, da spreminja njeno velikost in obliko. Za boljše razumevanje samega

stripa pa se moramo dotakniti tudi samega stripovskega izrazoslovja, ki je nepogrešljiv pri

analiziranju vsakega stripa. Vendar je zaskrbljujoče, da stripovskih izrazov v slovenskem

jeziku ni. Edina izraza, ki sta povezan s to tematiko in ju lahko najdemo v SSKJ, sta sama

beseda strip1 in zabavnik2. Besedo strip pa lahko prav tako najdemo v slovenskem slovarju

tujk, iz česar lahko domnevamo, da gre za poslovenjen izraz in da Slovenci kljub bogatemu

knjižnemu jeziku nimamo svojega izraza za strip. Tukaj pa se žal končajo tudi vse sledi o

stripovski terminologiji, ki bi morala biti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Prav tako v

Sloveniji nimamo uradnega izraza za prodajalno stripov, ampak v pogovornem jeziku

1 stríp -a m (i ) zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih: brati stripe; časopis objavlja strip v nadaljevanjih; junaki stripov // revija s takimi zgodbami: kupuje stripe; listati po stripu.2 zabávnik -a m (a ) 1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike 2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva.

8

velikokrat zasledimo izraza striparnica in striparna. Najhujši pa so primeri, ko za posamezne

izraze nimamo ne poslovenjenih ne pogovornih izrazov in smo primorani uporabljati originale

iz angleškega jezika. Taki primeri so: blurb (kratek uvod v naslov stripa), splash page

(vpadljiva naslovna stran, ki bralca zasuje z vprašanji in podnaslovi), open letters (gre za tip

črke z izpraznjeno notranjostjo in poudarjeno obrobo), tittle (velik vpadljiv naslov), splash

ballon (oblaček za pomembno in glasno izrečeno besedilo), panel (posamezen porisan

kvadratek v stripu), sound effect (zapis s črkami ali posameznimi linijami, ki ponazarja jakost

ter lastnost zvoka), thought ballons (oblaček, ki je namenjen mišljenju oseb), dialog ballons

(oblaček za govorjeno besedilo brez čustev ali drugih dejavnikov, ki vplivajo na ton ali barvo

govora), pointers (pokazatelj na govornika v obliki puščice), bold letters (krepko zapisana

beseda, ki ponazarja pomembno besedo ali dogodek), caption (oblaček za besedilo ali pasica

v kvadratni obliki, namenjena stiku avtorja z bralcem), credits (navadno na naslovnici

zapisana avtor in scenarist), bubbles (pokazatelj na govorca v obliki mehurčkov), indica (na

spodnji strani naslovnice v drobnem tisku zapisane zahvale in zasluge za izdajo stripa). Prav

takšni izrazi so v Ameriki pomagali ustvariti nekakšen pogovorni jezik, ki je danes lahko

viden le še v stripu. Seveda je stripovsko izrazoslovje še mnogo širše, toda ti izrazi so

osnovni ter nujno potrebni vsakemu tako mlajšemu kot starejšemu bralcu

stripov(http://www.slocartoon.net/?main=forum/thread&thread=303).

Zanimiva vrsta stripa so tudi tako imenovane ''Mange'', ki na Japonskem uživajo

neprimerno večji ugled kot v Evropi in Ameriki. Manga bralcu za razliko od klasičnega stripa

zgodbo in like posreduje na podlagi filmskega in pripovednega sloga. Kar pomeni, da je vsaka

epizoda del daljše zgodbe, edini tekst, ki ga v mangi zasledimo, je dialog med liki. Zanimive

pa so tudi obrazne poteze likov, saj so močno karikirane, a kljub preprosto upodobljenemu

liku bralec brez težav razbere njegovo čustveno stanje. Sama beseda manga, ki je sestavljena

iz dveh pismenk, v dobesednem prevodu pomeni muhaste in naključne slike. Zanimivo je, da

manga danes podobno kot nekateri zahodni stripi že velja za prava umetniška dela. Znotraj

mange je ogromno skupin in malo morje žanrov, ki segajo od robotskih do pretepaških mang

(Stripoholik, 2007, 1, 11 – 14).

Največja razlika med mango in klasičnim stripom je po mojem mnenju zagotovo v

tehniki risanja, ker mange niso realistično izrisane oziroma vse je nekako omejeno z liki.

Osebno menim, da vse meji že na geometrijski stil, kar pa pri človeški figuri nima kaj iskati.

9

10

Slika 1: Grafični simboli v stripu; Vir: http://static-p4.fotolia.com/jpg/00/09/47/63/400_F_9476302_1t0JM5WSsOsQ467dFOqizqz05kSzXwkO.jpg.

Slika 2: Primer zvočnih efektov v stripu; Vir: http://ny-image1.etsy.com/il_fullxfull.95833673.jpg.

Slika 3: Primer zvočnega efekta v stripu; Vir: http://badbanana.typepad.com/weblog/images/2008/04/06/1_3.jpg.

Slika 4: Primer oblike oblačka za zvočni efekt; Vir: http://billives.typepad.com/art_and_photography_blog/images/2008/04/06/1983091517_dd67dd2212.jpg.

Slika 5: Primer postavitve kvadratkov v stripu; Vir: http://www.skybluepink.com/images/comicpages.gif.

LIKOVNE PRVINE STRIPA

Da lahko govorimo o likovnih prvinah, iz katerih je sestavljena vsaka posamezna sličica

posameznega stripa, moramo najprej spoznati pojem likovne teorije oziroma kaj likovna

teorija sploh je.

Likovna teorija je gramatika likovnega jezika, ki je skupen vsem področjem likovnega

ustvarjanja: slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, oblikovanju, fotografiji itn. Likovna teorija ni

zbirka pravil, ki bi jih morali mehanično upoštevati, ampak gre za vrsto pojmovnih in

operativnih orodij, ki nam omogočajo, da se znajdemo v nepredvidljivih ustvarjalnih in

receptivnih okoliščinah. Likovna teorija je torej veda, ki raziskuje likovna izrazila in zgradbo

likovnih del, preučuje pa tudi dojemanje likovnih del s snovnega, fiziološkega, psihološkega,

kognitivnega3 in drugih zornih kotov. Področje njenega zanimanja so predvsem likovna

izrazila, ki so skupna vsem področjem likovne umetnosti: risanju, slikanju, grafiki, kiparstvu,

arhitekturi. Ukvarja se z analizo likovnih elementov, likovnih spremenljivk in načeli

likovnega reda, s pomočjo katerih ustvarjajo svoja dela različni likovni ustvarjalci. Likovna

teorija torej preučuje zakonitosti in medsebojne odvisnosti likovnih elementov ter njihovo

vlogo v kompoziciji. Zanimajo jo različne možnosti kompozicije, kot so analiziranje,

razčlenjevanje ter poglabljanje v njihove organizacijske principe. Njena temeljna področja so:

področje fotologije4, področje oblikoslovja ali morfologije, področje likovne sintakse ali

kompozicije in področje likovne semiotike5. Vendar se pri samem preučevanju stripovskih

risb ne moremo popolnoma zanesti na likovno teorijo, ker stripovsko upodabljanje vsebuje

tudi veliko prvin, ki jih pozna film npr. beg kamere in povečave kadrov masovne scene itn.

Likovne prvine so sredstva, ki so podrejena notranji viziji in jih uporabljamo znotraj

nekega sistema likovnih izraznih sredstev. Temeljne likovne prvine so: oblika, točka, linija,

svetlo – temno in barva. Obliko vrisujejo ostale štiri prvine, zato jih imenujemo orisne prvine,

medtem ko je oblika orisana likovna prvina. Točka lahko ima v likovnem smislu dve ali tri

dimenzije, lahko je ploskovita ali prostorska oblika, ki je dovolj velika, da jo zaznamo. Njena

likovna naloga je, da ujame in zadrži pogled, to pa lahko stori vsaka oblika, katere gibanje je

usmerjeno v notranjost. Točke so lahko pravilne (krog, kvadrat, trikotnik) ali nepravilne

oblike (madeži). Kot točkaste tvorbe zaznamo tudi vsa križišča in konce linij, ker se tam

pogled na svojem gibanju skozi prostor ustavi. Točka predstavlja stabilnost in mirovanje. V

likovnem oblikovanju je točka sredstvo za proizvajanje svetlobnih razlik, proizvaja tudi

prostor. Ko opazimo več točk v zaporedju, pa govorimo o liniji. Ker se naš pogled giblje od

3 kognitíven -vna -o prid. (i ) filoz. spoznaven: kognitivne prvine.4 fotologija – preučevanje logike temeljnih likovnih prvin. 5 semiótika -e ž (oU) veda o znakih: semiotika in teorija informacije.

11

točke do točke, nastaja linija kot sled nekega gibanja. S svojim gibanjem linija vabi oči, da ji

sledijo, in prav gibanje je glavna lastnost linije. Aktivna linija nastane iz svojega lastnega

gibanja, pasivne linije pa nastanejo iz dejavnosti drugih vidnih ali likovnih prvin. Z aktivno

linijo lahko omejimo neko področje na površini in tako orišemo ploskev. To je po Klee6 – ju

medialna linija. Linija je pomemben element tudi pri prostorskih ali globinskih ključih, saj

tam pripomore k navidezni globini prostora. Na samo linijo vplivajo tudi druge likovne prvine

od svetlosti, barve, debeline, položaja in drugih, kakor tudi linija vpliva nanje. Vodoravna

linija deluje spokojno, navpična je aktivna, poševna, vnaša dinamiko in nestabilnost.

Vodoravne in navpične linije vzbujajo občutek trdnosti. Z linijami lahko izražamo občutke in

čustva (Butina, 2004, 12 - 137).

Izraz svetlo – temno uporabimo, kadar mislimo razlike med svetlejšimi in temnejšimi

deli. Bela barva pomeni veliko svetlobe, medtem ko črna zelo malo ali skoraj nič. Največja

svetlost se ponavadi pojavi najbližje in se nato širi v vse smeri in tako ustvari svetlobno ali

tonsko lestvico. Takšno zaporedje lahko predstavimo kot trak, v katerem en odtenek počasi

prehaja v drugega na kontinuiran način. Lestvico pa lahko uredimo kot stopničasto zaporedje

različno temnih in svetlih ploskev in jo oblikujemo z več odtenki barv med črno in belo. Pri

taki lestvici ne gre za kontinuirane prehode, imenujemo jo še lestvica sivih tonov. Če z barvo

ustvarjamo iluzijo prostora, potem gre za barvno modulacijo. Pri tem si pomagamo z

različnimi vrstami svetlosti barv ali s kontrasti (npr. toplo – hladnim). Seveda moramo toplo

barvo uporabiti na mestu, kjer je predmet najbolj osvetljen. Če pa moduliramo po principu

svetlosti, uporabimo najsvetlejšo barvo tam, kjer je predmet najmočneje osvetljen. Ko potem

prehajamo proti temnosti, dodajamo črno in barva ni več tako pestra oziroma postaja

nekromatična. Vsaka barva napolnjuje neko obliko, ki omejuje vsak prostor. Lahko rečemo,

da so oblike pravilne in nepravilne, vsaka oblika ima svojo zunanjo in notranjo vsebino, ki se

odraža v njeni strukturi. Prostor je trirazsežna tvorba, ki nas obdaja. Likovno prostor

zaznavamo s pomočjo čutov, med katerimi je najpomembnejši vid. Uresničujemo ga z

likovnimi izraznimi sredstvi. Arhitekt ustvarja v 3D prostoru, medtem ko slikar in risar

ustvarjata v 2D prostoru, zato tretjo dimenzijo ustvarita kot iluzijo, pri tem pa si pomagata z

prostorskimi oziroma globinskimi ključi. Ti prostorski ključi nam s posebnimi načini

upodabljanja in organiziranja oblik na slikovni ploskvi ustvarjajo iluzijo globine prostora.

Med prostorske ključe spadajo: navidezna konvergenca vzporednih linij, manjšanje in večanje

predmetov, manjšanje in večanje razdalj med predmeti, stopnjevanje gostote, atmosferski

6 Paul Klee velja za enega največjih individualistov med umetniki 20. stoletja, saj se nikoli ni prilagajal aktualnim umetniškim tokovom.

12

učinek (predmeti v ozadju so zamegljeni in manj intenzivni), izginjanje podrobnosti z

oddaljevanjem, prostorski učinek z barvami (tople barve delujejo bližje kot hladne), sence

(nasebne in vržene), položaj likovnih enot na formatu ter prikrivanje, ki je najmočnejše

globinsko vodilo (Butina, 2004, 138 - 168 ).

13

Slika 8: Primer svetlo – temno v stripu; Vir: http://3.bp.blogspot.com/_zs_-IEK06OU/SpuyZCH1h5I/AAAAAAAAABM/kF3Twd2elQU/s320/00blueberry.gif .

Slika 6: Primer upodobitve s točkami v stripu; Vir: http://www.silver-surfer.us/Original_Art/How_Comics_Are_Made/dots_example.jpg.

Slika 7: Lepo vidnih več primerov likovnih prvin kot so: linija, oblika in prostor ter uporaba linije za senčenje in globinskih ključev kot sta oddaljevanje prekrivanje in pomanjševanje; Vir: http://www.komix.it/images/Marco_verni_zagor.jpg.

Slika 9: Primer barvnega kontrasta toplo – hladno; Vir; http://ebook30.com/magazine/for-kids-teens/161922/tex-willer-n.-547-la-pista-abbandonata.html.

Pri oblikovanju posamezne stripovske sličice mora risar poleg osnovnih likovnih prvin

upoštevati še kompozicijo, odnos figure do ozadja oziroma princip asimilacije in kontrasta,

zakone organizacije likovnega polja. Poleg tega pa se mora vsak dober risar stripov posvetiti

še portretu, krajini ali pejsažu, celo postavni figuri, masovni sceni in posameznim detajlom,

brez katerih strip, vsaj zgodovinski, nima nobene prave teže.

Sama kompozicija je posebno pomembna razvrstitev posameznih likovnih elementov

na ploskvi ali v prostoru in prav ploskev ali prostor nam omogočata splošno opazovanje in

določanje kompozicije. Način, kako je likovno delo kompozicijsko urejeno, odloča tudi o

učinkovanju likovnega dela. Likovno delo je glede na kompozicijo v sebi negibno (statično),

uravnoteženo ali pa gibko in prožno (dinamično). V razporejanju likovnih elementov glede na

ploskev lahko uporabimo pet osnovnih možnosti kompozicije: prosta kompozicija, vodoravna

kompozicija, simetrična kompozicija, trikotna in diagonalna kompozicija. Že od same

kompozicije je močno odvisno, ali je prostor na sliki agresiven, miren, dolgočasen, ali

razgiban. Pri odnosu figure do ozadja moramo upoštevati, da asimilacija poenostavi

zaznavni svet, ker zabriše kontinuirane prehode; svetlobne vrednosti takoj ob delitveni črti

levo in desno niso zelo različne, kontrast pa to razliko še okrepi. Sam kontrast povzroči

poudarjanje razlik na mejnih črtah; s tem nam pomaga, da dobi zaznavni svet trdno strukturo.

Razlikovanje med figuro in ozadjem nastopi, če se v zaznavnem polju pojavijo kakršne koli

posameznosti. Figuro delovanje kontrasta ojača, ozadje pa zaradi delovanja asimilacije ostane

nestrukturirano. Mejo med figuro in ozadjem, ki je skupna obema, ponavadi opazovalec zazna

kot del figure, ozadje pa se za figuro nadaljuje in nima meje, samo izstopanje figure je še bolj

izrazito, če ima za opazovalca kakšen pomen. Figura in ozadje imata vsak svojo enotnost,

vendar sta si enotnosti različni; figura ima obliko, obris in organizacijo. Ozadje pa je

amorfno7, nedoločeno in neorgansko razprostiranje. Ko gledalec gleda sliko ali stripovsko

sličico, vidi figure in ne prostora med njimi, ko pa takšno delo nastaja, si avtor te napake ne

sme privoščiti. Zanj je ozadje enako pomembno kot figura, saj drug drugega dopolnjujeta in

prav v tem se stališče avtorja razlikuje od stališča opazovalca. Pomembni so tudi zakoni

organizacije vidnega polja. Vanje spadajo: zakon bližine (deli zaznane skupine se združujejo

v enote po principu bližine), zakon podobnosti (elementi se med seboj povezujejo, če so si

podobni po obliki, velikosti in barvi), zakon zaprte oblike (linije, ki omejujejo neko površino

lažje zaznavamo zaprte, kot tiste, ki so nesklenjene), zakon skupne usode (figure, ki so si

7 amórfen -fna -o prid. (o) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno.

14

navidezno podobne, se lažje združujejo v enote kot druge), zakon skupnega gibanja (v enote

se povezujejo tisti elementi, ki se skupaj gibljejo ali se gibljejo na podoben način), zakon

izkušnje, znane oblike zaradi izkušenj razločimo, kljub nejasnosti na sliki (Gerald, 1968, 46).

V samem stripu velikokrat, posebno pri glavnih junakih, zasledimo tudi portret, ki

pomeni upodobitev določene osebe, ki portretiranca predstavlja kot individualno osebnost z

vsemi osebnimi potezami, ki jih umetnik zaznava in prenaša v upodobitev. Klasifikacija

portretov pozna več meril, od vsebinskih pa do formalnih. Prevladujoči kriteriji so: formalni

način upodobitve (celopostavni, doprsni in doprsni portreti), glede na postavitev portretiranca

(profil, polprofil in en face) in glede na način predstavitve (prikrit, preoblečeni portret) ter

glede na število upodobljenih oseb; samostojni portret, dvojni portret, skupinski portret in

dvakratni portret, da je ista oseba upodobljena dvakrat (Gerald, 1968, 58).

Pomembno je tudi, da ne smemo enačiti skupinskega portreta s stripovskim terminom

masovna scena, kajti v masovni sceni je veliko število ljudi, ponavadi se masovna scena v

stripu odvija ob najbolj prelomnem dogodku v zgodbi in ob pravi kompoziciji se posamezne

figure v masovni sceni vidijo zelo slabo oziroma sploh ne razločimo njihovega obraza. Prav

tako pa je sama dinamika figur bolj razgibana kot pri skupinskem portretu.

Termin portret uporabljamo tudi v primerih, kadar umetnik svojo osrednjo pozornost v

smislu portretne predstavitve nameni živali ali arhitekturi (posamezna stavba ali arhitekturni

portret, interjer ali eksterier). Seveda bi po tem principu lahko govorili tudi o portretu krajine

ali tihožitnih predmetov, ampak zato se uporabljata termina krajina ali pejsaž in tihožitje. Pod

terminom krajina ali pejsaž najdemo upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.

Krajino glede na motiv delimo na več vrst, v osnovi pa na urbano in neurbano krajino. Urbani

krajini sta veduta in panorama (mest, trgov in ulic), med neurbane krajine pa uvrščamo

gorske, gozdne in morske pejsaže. Krajinske slike lahko vključujejo tudi človeške figure,

vendar te figure igrajo podrejeno vlogo. Med krajinami, ki največkrat vključujejo urbane

elemente, so marine, kjer so prikazani deli pristanišča ali ladje na morju. Glede na način

predstavitve oziroma umetnikov odnos do stvari delimo krajino na realistično in idealistično,

seveda pa vsa dela s to tematiko ne moremo uvrstiti v ta dva pola. Najbolj uveljavljena krajina

je tako imenovana arkadijska krajina (Gerald, 1968, 62).

Ne smemo pa pozabiti tudi na preciznost posameznih detajlov, ki jih najdemo v

stripih, sem spadajo orožje, oblačila, prevozna sredstva, skratka skoraj vsi predmeti, ki

obdajajo svet stripovskih junakov. Ti detajli morajo biti izrisani brez najmanjše napake, da

lahko govorimo o kakovostno izdelanem stripu.

15

16

Slika 10: Primer trikotne kompozicije v stripu; Vir: http://brasilhq.ilcannocchiale.it/mediamanager/sys.user/36064/Tex%2060%20anos%20-%20by%20Fred%20Macedo.jpg.

Slika 11: Primer diagonalne kompozicije v stripu; Vir; http://i42.tinypic.com/11w7td1.jpg.

Slika 13: Primer odnosa figure z ozadjem; Vir: http://lh6.ggpht.com/_Hp_w4URX2Ko/SSac6by61LI/AAAAAAAAAeM/gVJMqDiJ-x0/Blueberry22Novedi%5B7%5D.jpg.

Slika 12: Primer celopostavne figure; Vir: http://static.blogstorage.hi-pi.com/photos/blackcat41.blog.jeuxvideo.com/images/gd/1143288836/blueberry.jpg.

17

Slika 15: Primer masovne scene v stripu v interjeru ter skrbno izrisanih detajlov; Vir: http://image.absoluteastronomy.com/images/encyclopediaimages/p/pr/prince_valiant_excerpt_1.jpg.

Slika 14: Primer krajine v stripu; Vir: http://sacre-bleu.dk/wp-content/uploads/blueberry.jpg .

RISANJE STRIPOV

18

Slika 16: Primer ¾ portreta v stripu; Vir: http://media.comicvine.com/uploads/0/308/99814-178179-jeremiah-harm_large.jpg.

Slika 17: Primer portreta; Vir: http://www.bookpalace.com/acatalog/MoebiusBlueE.jpg.

Slika 18: Primer skupinskega portreta; Vir: http://www.lifeinitaly.com/files/imagecache/medium/tex_AmiciF.jpg.

Slika 19: Primer upodobitve portreta živali v stripu; Vir: http://farm4.static.flickr.com/3030/3070971137_9ae544283d.jpg.

Slika 20: Primer dobro zrisanega detajla; Vir: http://recensendo.files.wordpress.com/2008/03/texwiller.jpg.

Še preden vsak dober avtor stripa prime v roke svinčnik ali čopič, se mora soočiti z veliko

pripovednimi pastmi in skrivnostmi risanja stripa, kot so: izbira trenutka, vodenje bralca skozi

kvadratke na posamezni strani, izbira dialoga med besedo in risbo, obvladovanje govorice

telesa in obrazne mimike, ustvarjanje bogatih svetov, ki si jih bralci želijo raziskati, izbira

najustreznejšega orodja za risanje in barvanje, iskanje individualnega stila v morju stripovskih

svetov in žanrov (http://www.superknjizara.hr/index.php?page=knjiga&id_knjiga=25927).

Pri risanju stripov, si mora avtor najprej zagotoviti dobro osvetljeno delovno površino

z risalno desko, ki zadrži vse praske in packe. Sledi izbor papirja, saj se stripi ponavadi

izdajajo v A5 formatu. Vse stripe je priporočljivo risati na večjem formatu, kar da risarju več

prostora za risanje detajlov in najmanjših podrobnosti. Zato večina avtorjev ponavadi riše na

A3 format, papir pa je trši zaradi tega, da končen izdelek ni zmečkan. Samo risanje ima v

osnovi dve fazi: risanje s svinčnikom in prekrivanje z bolj obstojnim na papirju. Ponavadi je

to črn flomaster ali črn tuš. Različni avtorji se še niso opredelili ali je boljši tehnični svinčnik

ali navaden HB svinčnik. Vse pa je odvisno od občutka v roki, tehnični svinčnik je vsekakor

malce težji, njegova linija je bolj enakomerna in kontrolirana. Z navadnim HB svinčnikom pa

se lažje zaobjame volumne ter hitreje vrže kakšno senco na papir. Pri navadnih svinčnikih je

pomembno le, da je HB ali B8. Če je svinčnik recimo B7, je premehak in se na papirju maže,

če pa je H79, pa je pretrd in se ga težje odstrani. Zagotovo pa je izbira svinčnika odvisna od

posameznega risarja. Druga faza je prekrivanje svinčnika, klasična metoda je s črnim tušem,

lahko tudi flomastrom. Problem flomastra je, da se po določenem času še vedno lahko

razmaže. Kot orodje pa se danes uporablja tudi računalnik, predvsem za preslikavanje risb v

svinčniku ali tušu in nadaljnje popravke v posameznih grafičnih programih. Včasih pa so se ti

popravki ali retuše delali izključno ročno s precizno natančnostjo. Kot osnovno orodje druge

faze se uporablja čopič. Ponavadi srednje mehak ali trd, saj je od mehkobe in trdote odvisna

linija čopiča; če je premehak, linija lažje zdrsne in potrebni so kasnejši popravki. Prav tako

avtorji ne uporabljajo poceni čopičev, saj mora čopič tudi po večih pranjih obdržati konico in

od tega je odvisen prehod od tanke k debelejši liniji. Tudi sam tuš mora biti vodoodporen, da

se tuširana risba ne razmaže, če pride ponesreči v stik z vodo. Za kasnejše popravke pa avtorji

najpogosteje uporabljajo rapidografe debeline 0,3 mm, 0,5 mm ali 1,0 mm. Ponavadi pa se

milimetrski rapidograf uporablja tudi za vpisovanje teksta v oblačke ali zato namenjene

kvadratke v stripu. Popravki pa se lahko delajo tudi z redis peresi, ki so nekakšna vrzel med

čopičem in rapidografom (Stripoholik, 2007, 1, 25).

8 B je oznaka za mehkobo grafita v svinčniku, večja je številka zraven črke, bolj je svinčnik mehek.9 H je oznaka za trdoto grafita v svinkčniku, večja kot je številka, bolj je svinčnik trd.

19

Ko si avtor pripravi ves risalni pribor mora začeti razmišljati o scenariju in začeti

izdelovati skice. Možnosti sta dve. Ena je, da se nasloni na žanr10, ki v stripu že obstaja, to je

avanturistični, detektivski, zgodovinski, znanstveno – fantastični in humoristični, ki je

ponavadi narisan karikaturistično. Prav tako pa se lahko opre na že obstoječe sklope

ameriških super herojev ali japonske mange in klasičnega evropskega stripa (Francosko –

Belgijska šola). Vse zgodbe se ponavadi ukvarjajo z bojem med dobrim in zlim, kjer skoraj po

pravilu zmaga dobro in sledi srečen konec. Druga možnost pa je, da avtor svojo kratko

osnovno misel pokaže v stripu. Pomembno je, da ima avtor do te misli dobro premišljen in

izdelan odnos. Ko risar to stori oziroma ima osnovno idejo, s čim bi se rad v stripu ukvarjal, si

mora še odgovoriti na naslednja vprašanja: kdo (določiti mora osebe, katere nastopajo v

stripu), kaj (tok dogodkov, spremni teksti in dialogi), kje (določitev prostora in okolja,

scenografije in poseben poudarek na kostumografijo), kdaj (čas dogajanja) in kako

(stripovski jezik, prelom strani, likovni elementi). Prav scenarij in skice so avtorju v pomoč

pri teh vprašanjih. Obstajajo tudi scenaristične metode za pisanje scenarija kot npr.

dvokolonski scenarij, v katerem se vsaka stran posebej oštevilči. V levi stolpec se nato opisuje

prostor in predmete, izraze in gibe junakov, vrsto plana in kot kamere. V desni stolpec pa

tekst, ki bo zapisan v kvadru, in kateri lik ga bo izgovarjal. Takšen način je najbolj uporaben,

če sodelujeta scenarist in risar, če pa risar riše po svojem scenariju, si mora svoje misli sproti

zapisovati na papir. Pri samem scenariju je pomembno tudi, kako bo tekel čas v stripu.

Najbolj enostaven je linearen način vodenja časa11. Strip avtorju omogoča igranje s časom. Na

naslednjem kadru se lahko vrne pet let v junakovo preteklost ali pa skoči v junakovo

prihodnost. To orodje se uporablja, da poudarja tok zgodbe ali pa da osvetli dogajanje in

junakov značaj v sedanjosti. Pri tem pa mora avtor pomisliti, kako bo junak ravnal v

dogodkih, ki v stripu niso prikazani, kaj bi junak rekel in kako bi se obnašal. Vsi ti kriteriji

junaku razvijejo bolj kompleksno osebnost. Najtežje v stripu je, da avtor vzporedno prikazuje

dve ali več zgodb, ki se med seboj prepletajo (Stripoholik, 2007, 2, 15).

Kar pa se tiče samih skic, si avtor najprej na A4 formate skicira, kako bo videti bodoča

stran stripa. Včasih risarji rišejo tudi mikro strani, na katerih je osnovna postavitev strani. V

skici – scenariju avtor najprej premisli o velikosti in številu kadrov, nato o velikosti likov in

kotih kamere na posameznih kadrih. Kasneje pa mora biti pozoren na večje črnine in večje

beline ali praznine, ki delujejo zelo kontrastno, razmisli, kako bodo razporejeni oblački in

kako veliki naj bodo glede na količino besedila. Kar se tiče svetlobe in sence, se na skici smer

10 Žanr je upodabljanje prizorov iz vsakodnevnega življenja ljudi. Delimo ga glede na tematiko, družbene razrede in stanovsko pripadnost.11 Linearen način vodenja časa pomeni, da se zgodba začne ob določenem času, teče naprej in se pozneje konča.

20

označi s puščicami, iz katere smeri prihaja vir svetlobe. Določi tudi, kje mora biti prostor bolj

dodelan in kje bodo dovolj samo figure. Posvetiti se mora tudi globini pogleda v posameznem

kvadru ali njegovi ploskosti. Vsekakor pa pri scenarij – skici niso pomembne podrobnosti,

avtor tukaj razmišlja, kaj zares potrebuje v posameznem prizoru in brez česa prizor ne izgubi

svoje pripovednosti (Stripoholik, 2007, 3, 16).

Ko avtor prične s podrobnim risanjem stripa pa mora upoštevati še veliko stvari, ki mu

omogočajo kvaliteten končni izdelek. Zavedati se mora, da sta obraz in roke oziroma položaj

dlani najpomembnejša dela figure, ki jo riše. Z njima se izrazi vsa paleta čustev figure.

Nešolani risarji se podzavestno izogibajo risanju rok, ki so težavnejše, in jih tlačijo nekam

pod rob. Izrednega pomena je tudi sama figura, saj je ogromno avtorjev, ki figuro postavljajo

v ospredje in priznavajo vešče znanje realistične človeške figure kot največje risarsko znanje,

saj naj bi vsa likovna izobraženost izhajala iz upodobitve človeške figure. Avtor mora

mojstrsko izraziti igro svetlobe in sence, predvsem vire in jakost svetlobe, smeri padanja ter

svetlobni odboj, saj je posledica tega hitro zaznaven črno – bel kontrast na stripovski sličici. K

večji učinkovitosti podajanja zgodbe pa pripomorejo tudi kompozicija stripovske strani, smeri

koncentracije in veličine likovnih gmot, delovanje sredine in robov kvadrata na percepcijo

bralca. Skrbno mora biti izdelana tudi dinamika podob ter izpopolnjenost pogledov kot pri

filmskih kadrih. V posameznih kadrih pa sta zelo pomembna prostor in perspektiva, saj mora

avtor vsaj v delu kadrov vsaj na eni stripovski strani bralcu omogočiti pogled v globino

prizora. Tukaj se najpogosteje uporabljata ptičja in žabja perspektiva ali enotočkovna, dve-

točkovna in tritočkovna perspektiva. Vsak avtor pa se mora zavedati, da so pomembni tudi

drugi elementi, kot so hiše, avtomobili, narava in posebno mali predmeti. Včasih so lahko

avtorju v pomoč fotografije, vsekakor pa je zelo priporočljivo, če imajo avtorji svoje arhive

fotografij, člankov, stripov in ostalih publikacij, ki so jim lahko v pomoč pri risanju dobrega

stripa. Lep zaključek stripovski risbi pa je zagotovo še dodata šrafura in poudarjanje teksture z

linijo pri posameznih predmetih npr. les, kovina, različne tkanine, steklo itn. (Stripoholik,

2007, 3, 17).

Avtorji, ki ponavadi še nimajo veliko izkušenj z risanjem stripa, lahko naredijo dve

veliki napaki, da v razmeroma majhen prostor (okoli 50 strani) stlačijo preveč vsebine

naenkrat, ter osnovno napako pisanja pri stripu, da opisujejo, kaj slika kaže, kdo je na njej in

kaj se na njej dogaja. Zato rezultat ni strip, ampak že skoraj knjiga, saj so strani prepolne

besedila (Stripoholik, 2007, 2, 10).

Tako strip od zamisli do uresničitve menja mnogo rok. Faze uresničitve so razdeljene

v skupine: prvi je zagotovo zasnovatelj, ki napiše zgodbo. Potem zgodbo v roke dobi

21

scenarist, ki jo opiše s skicami, risbo za risbo in sceno za sceno, sledi dialogist, ki napiše

dialoge, nato risar razvije zgodbo, narisano s svinčnikom, pripravi junake, ozadja, opravi

zgodovinske raziskave. Črnilec pokrije risbe s črnilom, barvar jih nato pobarva, črkar pa

napiše tekst v oblačke. Ko strip prehaja v objavo, pa platničar izdela platnico, pregledovalec

vse pregleda, preden strip pošlje v tisk. Založnik pa strip objavi in prodaja, včasih pa so bili

stripi izključno delo enega avtorja, ki je strip pospremil od ideje do realizacije ter ga prodajal

(http://www.furlanfriulano.eu/picture/didatiche/slovensko/CUF_Posterknjiga_10.pdf).

OBJAVA STRIPA IN STRIPOVSKI FORMATI

Na svetu je v stripu možno objaviti vse mogoče. Problem pa nastane v Sloveniji, ki ima slabo

razvito stripovsko tržišče in temu primerno je tudi nabor možnosti objave precej ozek. V očeh

večine Slovencev in tudi nekaterih urednikov strip nikoli ni postal avtonomen medij, s

22

Slika 21: Primer študije rok, ki so v stripu zelo pomembne; Vir: http://www.tkshare.com/wp-content/uploads/2009/02/0243337mz.jpg.

Slika 22: Primer skice – scenarija; Vir: http://www.lostinthedark.com/blog/lightpencil.jpg.

Slika 23: Primer mikro strani; Vir: http://fern.junglestudio.com/images/p12-inprog0.jpg.

Slika 24: Risarski pribor; Vir: www.andyrunton.com/nav/art-supplies.jpg.

katerim se da izražati vse mogočne življenjske aspekte. Tako strip v Sloveniji ostaja izrazilo

zgolj v dveh funkcijah; kot zabava (predvsem stripi za mlajše), v glavnem v to skupino štejejo

predvsem karikaturistični stripi. Druga funkcija pa je zgolj refleksija družbene aktualnosti, v

to skupino štejejo predvsem realistični in pol realistični stripi, ki so se v Slovensko zavest

zasidrali v zadnjih dvajsetih letih skozi objave v Mladini. Prav tako pa je v Sloveniji

popolnoma zamrl žanr klasičnega avanturističnega stripa ter strip v študentskih revijah. Super

heroji in manga pa pri nas niso nikoli zaživeli v polnem sijaju. Žalostno pa je, da pri nas

uredniki ne premorejo objave serije v zvezkih (Stripoholik, 2007, 5, 26).

Strip kot izrazilo zabave se pri nas objavlja v revijah za mlajše bralce, nekje od vrtca

do konca srednje šole. V teh publikacijah v glavnem objavljajo knjižni ilustratorji, katerim

strip predstavlja dodatek k njihovim likovnim izražanjem. Povprečni obrtniški nivo risbe in

koloriranja je dokaj na visoki ravni. Problem pa nastane pri stripovskem jeziku, ker jezik pri

teh avtorjih ni močan. Posamezna stran takšnega stripa tako ne predstavlja nič drugega kot

skupek posameznih slik in kadrov. Stripovski jezik je konzervativen, včasih celo dolgočasen,

teme pa so bralcem primerne (ni pretiranega nasilja in črnega humorja). Kakšno malo bolj

zabavno stripovsko stran je mogoče objaviti tudi v študentskih medijih, kateri so bolj na

lokalni ravni. Refleksija družbene aktualnosti pa se je v Sloveniji vzpostavila v Mladini konec

osemdesetih in tukaj je bilo vpletanje političnih akterjev zaželeno, včasih pa skoraj nujno.

Poleg Mladine v to kategorijo spada še priloga dnevnika Delo, Polet. Klanje, streljanje, bolj

sočen jezik in podobno je tukaj možno do določene mere.

Pasične stripe objavlja kar nekaj časopisov, od Dnevnika, Večera, Gorenjskega glasa

in nekoč so ga tudi Slovenske novice. V to kategorijo spadajo karikaturistični stripi, ki

pretežno komentirajo razne aktualne dogodke, katerih se čez nekaj dni ne spominjajo niti

njihovi avtorji. Risarji, ki pa bi radi svoj strip objavili in še zaslužili zraven, pa lahko svoje

izdelke objavijo v Striburgerju, ki v Sloveniji izhaja od leta 1992. Za objave stripov pa je zelo

pomembno, da avtorji rišejo in rišejo ter ne obupajo ob zavrnitvah. Strip je treba gojiti kot

stvar, ki raste, in ne kot zadevo, ki se dela predvsem na naročilo in za plačilo. To je na kratko

o tiskanih izdajah, ki objavljajo tudi stripe (Stripoholik, 2007, 5, 26).

Stripovski format je zelo različen in se je spreminjal skozi celotno zgodovino stripa.

Ameriški stripi imajo od leta 1975 standardizirano velikost 170 x 260 mm z mehkimi

platnicami, nekatere izdaje pa so bile seveda večje. Francosko – Belgijska šola je začela svoje

stripe izdajati s trdimi platnicami v A4 formatu (210 × 297 mm) in s približno 48, 56 ali 60

23Slika 26: Izdaja Stripbumeranga; Vir: http://lh5.ggpht.com/stripoholik/SOPLhgx70eI/AAAAAAAAEMU/CFYZi4_-2-c/s800/strip_bumerang_23.jpg.

stranmi. Italijanski stripi so od nekdaj uporabljali A5 format (148 × 210) v začetku s 100 do

132 stranmi, najbolj znani junaki pa so svojo zgodbo pripovedovali tudi na 200 straneh

(ponavadi v seriji GIGANT), sčasoma pa se je vse zmanjšalo na 50 – 60 strani. Slovencem

znani Lunov Magnus je izhajal prav tako v A5 formatu, le nekaj prvih številk je izšlo v A4

formatu na okoli 60-ih straneh. Takšen format je obdržala tudi Zlatna Serija. Kar pa se tiče

slovenskih izdaj, Stripburger izhaja v formatu 270 x 190 mm, ima približno okoli 96 strani in

je mehko vezan. Tega se držita tudi Stripoteka, ki ima v povprečju od 40 – 50 stani in

Stripbumerang; oba izhajata v podobnem formatu, le v posebnih številkah se format

spreminja. Še vedno pa je kljub različnim dimenzijam najbolj uveljavljen format 170 x 260

mm z mehkimi platnicami.

ZAČETKI STRIPA IN ZGODOVINA STRIPA V AMERIKI

Film in strip sta se rodila skoraj istočasno. Če se kritiki za film strinjajo, da se je rodil 15. 2.

1895, ko je bil na trgu Saint Germain des Pres v Parizu prvič predvajan enominutni Lumierov

film Prihod delavcev iz tovarne. Pri stripu pa kritiki še vedno niso enotni; vsi se strinjajo, da

24

Slika 25: Izdaja Stripoteke; Vir: http://i44.tinypic.com/2d81ct0.jpg.

Slika 27: Izdaja Zlatne Serije; Vir: http://www.berza-antikviteta.com/slike/arhiva/192b.jpg.

prvenstvo modernega stripa pripada Richardu Feltonu Outcaultu in njegovemu stripu

Yellow Kid. Čeprav je Wilhelm Buch že leta 1865 narisal slikanice Max und Moritz, jih kljub

ogromnemu vplivu na kasnejše stripovske avtorje še ne moremo šteti za pravi strip. Mnenja

kritikov se razhajajo pri datumu, medtem ko nekateri zagovarjajo 5. maj 1895, ko se je

Rumeni deček prvič pokazal bralcem Pulitzerjevega časopisa New York World v stripu

oziroma ilustraciji z naslovom Hoganova ulica. Drugi zagovarjajo 5. januar 1896, ko glavni

junak spregovori (vendar ne v oblačku, pač pa je tekst napisan na rumeni spalni srajci), tretji

pa imajo za rojstni dan stripa 16. februar, ko je Yellow Kid postal glavni junak Hoganove

ulice. Spet četrti pa 18. oktober ko se je pojavil v Hearstovem New York Journalu pod lastnim

imenom. V bistvu pa se je že sama zgodovina modernega stripa začela z brezobzirno borbo za

bralce med Josephom Pulitzerjem in Williamom Hearstom (Sitar, 2007, 7).

Pulitzer je hotel v nedeljski prilogi objavljati barvne reprodukcije umetniških del, kar

pa mu zaradi težav s štiribarvnim tiskom ni uspelo. Pri Outcaultu je naročil nekaj ilustracij, ki

so bile tiskane na rumeni podlagi, tako Outcault začne risati Hoganovo ulico, v kateri se

kasneje pojavi Rumeni deček. Junak je bil v začetku brez imena, ker pa je bil tiskan na rumeni

podlagi, so mu bralci dali ime Yellow Kid. Hoganova ulica pa se je pokazala za zelo uspešno,

kar ni ušlo budnim očem Hearsta, ki je kmalu v Journalu uvedel barvno prilogo na osmih

straneh, zbral skupaj najboljše tedanje humoristične risarje: Swinnertina, Oppera, Dirksa in

seveda Outcaulta, katerega je Hearst k sebi zvabil z višjo plačo. Tako se je v Journalovi

prilogi začela objavljati stalna praksa kasnejših časopisov, in sicer stripovske pasice. Pulitzer

se je kasneje Outcaultu odrekel, ne pa tudi Hoganovi ulici, do katere je imel avtorske pravice,

tako da je Yellow Kid izhajal hkrati v obeh časopisih pod različnima naslovoma. Od tod tudi

izvira naziv >> rumeni tisk << za brezobzirno pisanje (Sitar, 2007, 8).

Umetniki so postajali vedno bolj domiselni in ustvarjali so vedno več stripovskih

pasic, ki so se pojavljale včasih celo v istem časopisu, hkrati pa s svojo ustvarjalnostjo potešili

vedno večje apetite bralcev. George McManus, George Herriman in Winsor McCay so le

nekatera imena, vendar obstaja še na desetine manj znanih ustvarjalcev, kar kaže na to, da ni

bilo pomanjkanja ne umetnikov in ne ustvarjalcev. Do leta 1900 je bilo mesečno okoli 150

stripovskih pasic avtorsko zaščitenih in objavljenih v znanih časopisih, veliko več pa jih žal ni

videlo objave. Leta 1905 je Winsor McCay ustvaril strip Little Nemo in Slumberland, ki je

izhajal v časopisu New York Herald od leta 1905 do 1911, nato pa pri Hearstovem časopisu

Journal od leta 1911 do 1914. Strip je bil osredotočen na sanjane pustolovščine malega Nema

in njegovih prijateljev. Strip je postal tako priljubljen, da je bil leta 1908 uprizorjen musical, v

katerem je zablestel Victor Herbert. Aprila 1924 je komaj 22-letni Roy Cane ustvaril strip z

25

naslovom Washington Tubbs II, glavni lik stripa je najstniški fant z imenom George

Washington Tubbs, ki se kasneje preimenuje v Wash Tubbs. Strip je postal zelo popularen, ko

se glavni lik 8. avgusta 1924 odpravi na iskanje izgubljenega zaklada, kar je zelo pritegnilo

bralce, in tako se je rodil pustolovski strip (http://www.comic-art.com/history/history1.htm).

Naslednji velik preskok je storil Edgar Rice Burroughs, ki je napisal znanstveno –

fantastični roman Under the Moons of Mars, ki je kasneje začel izhajati pod naslovom

Princess of Mars. To je bila zgodba, ki je dala zagon znanstveno – fantastičnemu stripu.

Februarja 1928 je v Amazing Stories Magazines izšla zgodba Armagedon 2149 A. D. John

Flint Dille pa je zgodbo odkupil od avtorja, najel risarja Richarda Calkinsa, ki je zgodbo

ilustriral in tako se je rodil znanstveno – fantastični strip. 7. februarja se je zgodba

preimenovala v Buck Rogers in 25th Century A. D. in postala velik prodajni hit. Buck Rogers

je bil vojni pilot, ujet v jami, v kateri se nahaja smrtonosen plin, ki junaka položi v globoko

komo. Buck se zbudi 500 let kasneje, kjer je Amerika uničena in premagana, vlada pa ji

Mongolska vojska pod vodstvom tiranskega Killer Kanea. Buck se hitro poveže z uporniki,

katerih glavna akterja sta lepa Wilma in Dr. Huer. Junak se z njuno pomočjo zaplete v

navidez večno vojno za osvoboditev Amerike.

Na isti datum pa se je prav tako po literarni predlogi Burroughsa prvič v stripu pojavil

danes vsem znani Tarzan, ki ga je ilustriral zelo nadarjeno in sedaj že legendarni Harold

Foster. Tarzan je takoj postal kot strip izredno priljubljen. Foster je kmalu prenehal z

ilustracijami in nadaljeval je Rex Maxon. Po Fosterjevi vrnitvi je Maxon risal dnevne strip

pasice, medtem ko je nadarjenemu avtorju pripadala nedeljska priloga. Ni minilo veliko časa

in že je v strip prišla nova inovacija v obliki dolgega francoskega plašča, kvadratno

oblikovane brade ter zasebnega detektiva, ki je hitro postal eden najbolj popularnih likov

stripa skozi celotno zgodovino. Njegovo ime je seveda Dick Tracy, ki se je bralcem prvič

predstavil oktobra leta 1931. Kvadratno – čeljustni detektiv je kmalu postal sinonim za

kritičnega policista, ki je vedno prelisičil zlobneže. Bolj zanimivo pa je dejstvo, da so bili

zločinci, ki so nastopali v zgodbi največji izmečki družbe, ki so se kdaj koli pojavili v stripu.

Nekateri govorijo, da gre celo za predhodnike zločincev v stripih s super junaško tematiko.

26Slika 28: Yellow Kid; Vir: https://netfiles.uiuc.edu/vbitters/www/001YellowKid.jpeg.

Leta 1934 pa je luč sveta ugledala še ena klasika stripa in sicer Flash Gordon, katerega je

ustvaril Alex Raymond kot odgovor na junaka Bucka Rogersa. Flash Gordon je izhajal pod

okriljem založniške hiše King Comics. Ko se je v zgodbi Flash ravno odpravljal na planet

Mongo v boj proti zlobnemu Mingu, se je v razvoju stripa zgodil še en zelo pomemben korak.

27

Slika 29: Hoganova ulica; Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/28/Yellow_Kid_1896-3-15.jpg.

Slika 32: Buck Rogers; Vir: http://www.efanzines.com/EK/eI23/buckno1.jpg.

Slika 30: Tarzan v stripu; Vir: http://www.reuben.org/ncs/members/memorium/hogarth.jpg.

Slika 31: Dick Tracy; Vir: http://scoop.diamondgalleries.com/public/news_images/4/8008 5_198566_2.jpg.

Strip se je počasi osvobodil časopisa in začel izhajati kot samostojna knjižica z mehkimi

platnicami (http://www.comic-art.com/history/history2.htm).

Že v letu 1933 so založniki pri Eastern Color Press razmišljali, kako bi najbolje

uporabili potencial njihove tiskarske opreme. Maxwell Gains je prišel na idejo, da bi tiskali

stripe na osmih polnih časopisnih straneh, bralci pa bi jih prepogibali v smeri navzdol in tako

dobili format 22 x 55 cm. Rezultat je bil zelo pozitiven, saj so bralci dobili prvi format

modernega stripa. Knjižica, ki je vsebovala ponatise časopisnih strip pasic, se je imenovala

Funnies on Parade, številka je bila brezplačna in je dokazala, da bralce strip vedno bolj

pritegne. V letu 1934 pa so pri isti založniški hiši izdali še Famous Funnies, s to izdajo pa so

si privoščili celo zaslužek, saj je bilo treba za posamezno številko odšteti 10 centov. Knjižica

teh ponatisov je bila tako uspešna, da je kmalu postala mesečnik. Pridružili pa so se ji tudi

drugi založniki, ki so bili željni dobička. Eden izmed teh naročnikov je v februarju leta 1935

izdal New Fun Comics, ki je imel povsem novo vsebino, izvirne grafične znake ter nove

junake, slednji so se bralcem kazali iz številke v številko. To je bil prvi primer samostojnega

modernega stripa v Ameriki. Edina težava je bila, da so bili ti stripi zelo grobo sestavljeni in

slabo napisani, lahko bi celo rekli, da ti stripi kot noviteta niso imeli ne repa in ne glave.

Stripu so avtorji kot novemu mediju postavili le okvirne meje in vedno je bilo prisotno

nenehno eksperimentiranje. Leta 1938 pa je Herry Donenfeld, založnik hiše National

Periodicals začel iskati novega junaka oziroma nov žanr stripa, tako je v svoje iskanje

inovacije zopet vključil Maxa Gainsa. Skupaj sta odkrila dva najstnika, ki sta na podlagi

romana Phillipa Wyliea iz leta 1932 z naslovom Gladiator12 ustvarila in v celoti izrisala strip

z naslovom The Superman of Metropolis. To sta seveda Jerry Siegel in Joe Shuster, ki sta

svoj strip objavila v publikaciji z naslovom Science Fiction, kjer so objavljali izključno

oboževalci stripov. Med njimi tudi Ray Bradbury in Forest J. Ackerman. Legenda je bila

rojena. Uredniki so bili navdušeni nad zamislijo, da osredji lik prihaja iz drugega planeta, ima

nadčloveško moč, lahko preskoči stolpnico, je hitrejši od izstrelka in da na splošno počne

stvari, za katere ni verjel noben urednik, da bodo pritegnile bralce. Toda Donenfeld je bil vešč

v poslu novih idej, nemudoma ko sta mlada fantiča vkorakala v njegovo pisarno, je vedel, da

je odkril rudnik zlata z imenom Superman, ki letos praznuje že svoj 72. rojstni dan

(http://www.comic-art.com/history/history3.htm).

Pisalo se je leto 1938 in stripi so bili polni dogodivščin za ljudi z domišljijo, junaki pa

so imeli vse vrste posebnih sposobnosti. Omenil sem že Flash Gordona, zemljana, ki je z

12 V tem romanu sta se Siegel in Shuster prvič srečala z nadčloveško močjo lika, kar ju je popolnoma prevzelo, da sta kasneje ustvarila in zrisala lasten strip, ki je postal legenda.

28

raketo nasedel na Marsu in se bojeval proti zlobnemu Mingu. Flash je imel zaradi nizke

gravitacije Marsa posebno moč. Potem je tukaj še čarovnik Mandrake, ki je čaral uroke. Ne

smemo pa pozabiti Tarzana, ki je nihal od drevesa do drevesa in se bojeval z najmočnejšimi

živalmi v džungli. Tukaj pa se končajo vse posebne moči, Dick Tracy in Prince Valiant sta

bila le navadna zemljana, kot tudi Captain Easy in Pat Ryan. Pravzaprav noben stripovski

junak ni imel posebnih moči, kot jih poznamo danes, to pa se je hitro spremenilo.

Jerry Siegel in Joe Shuster sta bila le dva najstnika iz Ohia, ki sta ustvarila svojega

junaka po vzoru Flash Gordona in lika Gladiator, ampak njun junak je bil dejansko nezemljan

iz planeta Kripton. Še kot dojenčka ga je oče Kal – El posadil v vesoljsko kapsulo in ga

usmeril proti zemlji, saj je bil Kripton uničen v veliki eksploziji. Kapsula je pristala na zemlji,

odkrila pa sta jo Marta in Jonatan Kent. Kmalu jima je postalo jasno, da njun sin ni normalen

deček. Ko je Jonatan popravljal tovornjak, je ta padel nanj, mali Clark pa ga je dvignil z eno

roko. Ko je Clark zrasel, se je preselil iz dežele v Metropolis, mesto sanj in priložnosti.

Zaposlil se je kot novinar pri Daily Planet, njegova sodelavka je bila prelepa Lois Lane.

Clark Kent v Metropolisu postane znan kot Superman, nekateri pa so lik imenovali tudi Man

of Steel, The Man of Tomorrow ali The Last Son of Krypton. Ta zgodba velja kot začetek ali

uvod sage o Supermanu, ki se je bralcem prvič uradno predstavil v stripu založniške hiše

Action Comics. Ko sta najstnika poskušala zgodbo prodati, so ju šest let zavračali preden sta

vstopila v pisarno Maxa Gainsa, urednika All American Comics, podružnice velikana DC

comics. Max je pogledal Schusterjevo in nemudoma poklical Sheldona Meyerja, ki je pri DC

comics ravno iskal novega junaka in je potreboval pompozno naslovnico. Meyer je

najstnikoma takoj izročil ček za 130 dolarjev in tako odkupil vse avtorske pravice. Joe je

narisal naslovnico in Action Comics #1 je luč sveta ugledal maja 1938. Lik Supermana je

takoj postal prodajni hit in njegov uspeh ni ostal neopažen, izjemen junak, katerega so si

želele vse založniške hiše. Do leta 1941 je bilo super junakov toliko, da jih ni bilo mogoče

prešteti, kar je bil razlog za čedalje večjo vrzel med Comic strips, kjer so nastopali junaki brez

super moči in Comic books, ki so bili domena super junakov. Tako se je v stripu začelo

obdobje super junakov oziroma boj za prevlado na tržišču med DC comics in Marvel comics

(http://www.comic-art.com/history/history4.htm).

29

Slika 33: Flash Gordon; Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Flash_Gordon_Excerpt.jpg.

DC COMICS

Založniška hiša DC comics je bila ustanovljena leta 1934 pod imenom National Allied

Publications in je hitro postala najuspešnejša stripovska hiša v Ameriki. Na tržišče so

dobesedno izstrelili veliko znanih junakov, kot so že omenjeni Superman, Batman, Wonder

30

Slika 34: Izdaja stripa Funnies on Parade; Vir: http://www.comicartville.com/newagesfunniesonparade.jpg.

Slika 35: Izdaja stripa Famous Funnies; Vir; http://heroinc.0catch.com/comics/famous3.jpg.

Slika 36: Mandrake; Vir: http://2.bp.blogspot.com/_XEkMyN00EB4/SjbDTewM9mI/AAAAAAAAB14/4iQ3KPUL7PQ/s400/mandrake.jpg.

Slika 37: Vsem dobro znani Superman; Vir: http://www.dailygalaxy.com/photos/uncategorized/2007/07/26/superman_1.jpg.

Slika 38: Novejša izdaja Supermana; Vir. http://clipsandphrases.files.wordpress.com/2009/03/superman_dccomics_art.jpg.

Woman, The Flash, Green Latern, Captain Marvel, The Teen Titans, Green Arow, Aquaman,

Martian Manhunter, The Justice League, He Man in ostali junaki iz DC Universe

(http://en.wikipedia.org/wiki/DC_Comics).

Strip Batman sta ustvarila risar Bob Kane in scenarist Bill Finger, čeprav je uradne

zasluge dobil le Kane. Javnosti se je strip prvič pokazal v Detective Comics #27 v maju leta

1939, širša javnost pa ga pozna še pod imeni The Caped Crusader, The Dark Knight, The

World's Greatest Detective ali preprosto The Bat. Junakova skrivnostna identiteta je Bruce

Wayne, ki je sestavljanka pravih imen Robert the Bruce in "Mad" Anthony Wayne. Ko je

Bruce Wayne odraščal, je videl umor svoje družine in prisegel, da se bo nekega dne maščeval

in poiskal pravico, pri tem pa mu skozi vse zgodbe pomaga zvesti služabnik Alfred, Robin in

Batgirl. Njegovi največji sovražniki so The Joker, Two - Face, Mr. Freeze, Catwoman, The

Scarecrow, The Pinguin, Poison Ivy in veliko drugih. Batman je tudi prvi junak, ki ima

poseben signal, da ga načelnik Gordon uporabi, ko mestu Gotham City preti nevarnost

(http://en.wikipedia.org/wiki/Batman).

Strip WonderWoman je ustvaril William Moulton Marston, prvič pa se je javnosti

predstavila v All American Comics #8 decembra 1941. Glavno junakinjo je avtor narisal po

vzoru Amazonk iz grške mitologije. Njene moči so seveda nadnaravne, poleg moči, hitrosti

lahko komunicira tudi z živalskim svetom. Gotovo pa je najbolj znana ženska junakinja v

stripu (http://en.wikipedia.org/wiki/Wonder_Woman).

The Flash je izmišljen stripovski lik, katerega sta ustvarila scenarist Garner Fox in

risar Harry Lampert. Originalna izdaja stripa je izšla pod okriljem Flash Comics #1 januarja

1940. Vse reinkarnacije junaka skozi celotno zgodovino prikazujejo kot heroja z izjemnimi

refleksi in sposobnostjo, da doseže vrtoglavo hitrost. Njegova identiteta je skozi zgodovino

zamenjala že več imen, bralci se zagotovo najbolj spominjajo Flasha pod imenom Jay

Garrick, Bart Allen ali Wally West. Podobno kot Batman ima tudi Flash celo vrsto

sovražnikov, pred katerimi rešuje svet, med drugimi v stripu najdemo imena, kot je Captain

Cold, Profesor Zoom, Mirror Master, Captain Bumerang, Double Down in drugi

(http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_%28comics%29).

Green Latern je ime za več izmišljenih stripovskih junakov, ki so bili izdani pod

okriljem DC comics. Prvega junaka pa sta ustvarila že omenjeni scenarist Bill Finger in risar

Martin Nodeli, prva številka stripa je izšla v All American Comics #16 julija 1940. Vsaka

različica junaka ima v posesti prstan, ki mu omogoča psihični nadzor nad zločinci, letenje po

31

galaksiji s svetlobno hitrostjo, potovanje v preteklost, telepatijo in še veliko drugih moči.

Prstan velja za najmočnejše orožje v galaksiji. Ne glede na ime junaka, Guy Gardner, Kyle

Rayner, Hal Jordan, John Stewart ali Kilowog, je bil Green Latern vedno član Justice Society

of America ali pa Justice League. Pod imenom John Steward pa je bil celo eden glavnih

junakov že omenjenih organizacij (http://en.wikipedia.org/wiki/Green_Lantern).

Captain Marvel, Shazam ali Captain Thunder je izmišljen stripovski junak, ki je v

originalu izhajal od leta 1939 do 1953 pri Fawcet Comics. Prvič pa se je javnosti predstavil

pri Whiz Comics #2, in sicer februarja 1940. Lik sta ustvarila risar C. C. Beck in scenarist

Bill Parker. Glavni junak v stripu Captain Marvel je druga osebnost fantiča z imenom Billi

Batson, ki dela na radiu in je bil izbran za prvaka bogov s strani čarovnika z imenom Shazam.

Ko Billi spregovori čarovnikovo ime, ga zadane strela in dobi Salamonovo modrost,

Herkulovo moč, Atlasovo vzdržljivost, Zevsovo strelo, Ahilov pogum in Merkurjevo hitrost.

Njegovi sovražniki pa so Sabac, Mister Atom, The Seven Deadly Enemies of Man, Dr. Sivana,

Black Adam in še veliko drugih, pred katerimi junak dnevno rešuje svet.

(http://en.wikipedia.org/wiki/Captain_Marvel_%28DC_Comics%29).

The Justice League je izmišljeno društvo super junakov, ki nastopajo v različnih

stripih in so izšli pod okriljem DC comics. Prvič pa so se skupaj pojavili v The Brave and The

Bold #28 leta 1960 in še istega leta so dobili lasten strip. Začetni člani organizacije so

Superman, Batman, Wonder Woman, Flash, Green Lantern, Aquaman and the Martian

Manhunter, nato se jim priključijo še Green Arrow, Atom, Hawkman, Black Canary, Captain

Marvel, Zatanna, Plastic Man in še mnogi drugi stripovski junaki. Organizacija pa se je

nazadnje preimenovala v Cry for Justice (http://en.wikipedia.org/wiki/Justice_League).

To je le nekaj kapljic iz morja DC-jevih junakov, vseh žal zaradi zgornje omejitve

znakov pri zaključnem delu ne morem predstaviti. Kot proti utež DC comics pa se je na

tržišču znašel nov velikan. Leta 1939 je bila ustanovljena stripovsko založniška hiša Marvel

comics, ki je na ameriški stripovski sceni prinesla nekakšno ravnotežje.

32Batman; Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Batman_Lee.png.

Slika 40: Promocija Supermana; Vir: http://img220.imageshack.us/i/5531400x600fy9.jpg/.

33

Slika 41: Naslovnica stripa Wonder Woman; Vir: http://www.fastcharacters.com/wp/wp-content/uploads/famous-cartoon-character-wonder_woman.jpg.

Slika 42: Naslovnica stripa Flash; Vir: http://goldenagecomics.org/wordpress/wp-content/uploads/flash1.jpg.

Slika 43: Green Latern; Vir: http://www.hollywoodjesus.com/cartoons/green_lantern_rebirth3.jpg.

MARVEL COMICS

Založniška hiša Marvel Comics je bila ustanovljena leta 1939 pod imenom Timely

Publications. Po letu 1950 pa je postala znana kot Atlas Comics. Oktobra leta 1939 je izšel

prvi strip z naslovom Human Torch. Zagotovo pa je Marvelov prvi avtorski strip Fantastic

34

Slika 44: Captain Marvel; Vir: http://www.comicsbulletin.com/news/images/0709/CaptainMarvel01Cover.jpg.

Slika 45: Celoten DC Universe z vsemi stripovskimi liki; Vir: http://www.dccomics.com/media/desktop_patterns/Countdown_51_800x600.jpg.

Four, ki je pod njihovim okriljem izšel leta 1961; ta trenutek je botroval, da se je Marvel

takoj postavil ob bok DC comics in postal eden največjih stripovskih založnikov v Ameriki.

Ustvarili so veliko znanih stripovskih junakov, med drugimi Spider – Man, Iron Man, The X –

Man, Wolwerin, The Hulk, Thor, Captain America, Daredevil, The Punisher, Anti – Man,

Ghost Raider in druge. Večina teh junakov živi v navideznem svetu Marvel Universe. Tesna

povezanost hiše Marvel in Walta Disenya se opazi v stripu Howard the Duck, prav tako pa je

bila Marvel prva založniška hiša, ki je popularizirala antagoniste, kot so Doctor Doom,

Magneto, Galactus, The Green Goblin, Doctor Octopus, Ego the Living Planet ter Silver

Surfer, ki je kasneje postal glavni junak istoimenskega stripa

(http://en.wikipedia.org/wiki/Marvel_Comics).

Spider – Man se je bralcem prvič predstavil leta 1962 v Amazing Fantasy #15,

ustvarila sta ga urednik Stan Lee in risar Steve Ditko. Ta strip je prvi, ki bralca popelje tudi v

zasebno najstniško življenje glavnega junaka Petra Parkerja in ne govori samo o njegovih

super močeh (http://en.wikipedia.org/wiki/Spider-Man).

Iron Man je izmišljeni stripovski junak, ki je luč sveta ugledal marca leta 1963 v Tales

of Suspence #39. Ustvarili so ga že omenjeni urednik in pisec Stan Lee, scenarist Lary

Lieber in risarja Don Heck in Jack Kirby. Zgodba govori o mogotcu z imenom Tony Stark,

ki izdeluje tehnično dovršeno orožje za Ameriško vlado, ko pa ima vsega dovolj, pa se posveti

boju proti terorizmu v vlogi Iron Mana (http://en.wikipedia.org/wiki/Iron_Man).

The Hulk13, bralcem pogosto znan tudi kot The Incredible Hulk, se je bralcem prvič

predstavil v stripu The Incredible Hulk #1 leta 1962, ustvarila sta ga Stan Lee in Jack Kirby.

Glavna oseba v zgodbi je priznan fizik Dr. Bruce Banner, ki se po tragični nesreči v

laboratoriju, ko je izpostavljen smrtonosni dozi sevanja, zaradi jeze začne spreminjati v

ogromno bitje z imenom Hulk (http://en.wikipedia.org/wiki/The_Hulk).

The Thor se je prvič pojavil leta 1962 v stripi Journey into Mystery #83. Ustvarili so

ga Stan Lee, Lary Lieber in Jack Kirby. Lik je v celoti baziran na nordijskem božanstvu, saj je

njegovo orožje mitično kladivo. Kmalu pa je postal član vplivne stripovske skupine The

Avengers (http://en.wikipedia.org/wiki/Thor_%28Marvel_Comics%29).

Ti super junaki so vse od leta 1938 uživali veliko popularnost, saj so se prodajali mesečno v

milijonskih nakladah. V začetku 2. svetovne vojne so se vsi stripovski junaki podali v boj

proti nacizmu in fašizmu ter poskušali prispevati k zmagi. Vsi stripovski junaki so se začeli

boriti v Evropi ali Afriki ter na Pacifiku. Lahko tudi rečemo, da je strip Captain America prav

13 Avtor stripa Stan Lee je dejal, da je The Hulk skrbno premišljena kombinacija likov Dr. Jekylla in Mr. Hyda ter Stokerjevega Frankesteina.

35

produkt vstopa ZDA v vojno. Najznamenitejša pa je zagotovo naslovnica, ko stripovski lik

udari samega Adolfa Hitlerja po obrazu. Stripi, ki so vojaško obarvani, so še The Black

Terror, Action, G. I. Combat, Light Brigade in drugi. Prav zaradi takšnih stripov je Mussolini

v Italiji prepovedal vse razen Miki Miške. Vojna se je leta 1945 končala in z njo tudi zlata

doba super junakov in v ospredje so začele prihajate smešne živali v stripu, kar je odražalo

delo Walta Disneyja (http://www.comic-art.com/history/history5.htm).

Walt Disney je skupaj s svojimi sodelavci ustvaril množico likov, od katerih je

zagotovo najbolj poznan Miki Miška. Prvi stripi Disneyja so se pojavili v časopisih že

januarja leta 1930, glavni lik je bil mladi mišek, predstavljen kot večni optimist, ki si želi

pustolovščin. Od leta 1933 do 1940 je izhajala tudi Micke Mouse Magazine. Otroci pa

poznajo predvsem imena, kot so Ronald Duck, Gospod Skopušni, psiček Pluto in medvedek

Pu. Ti junaki so po letu 1950 tako v Ameriki kot po svetu začeli doživljati neverjeten uspeh,

sprejeli pa so jih tako otroci kot odrasli (http://en.wikipedia.org/wiki/Disney_comics).

Vendar ko govorimo o nastopu živali v stripu, zagotovo ne smemo pozabiti na psička

z imenom Snoopy, ki je začel izhajati že oktobra leta 1950 v obliki stripovske pasice v

časopisu. Njegov avtor je Charles M. Schulz, ki je psička najprej poimenoval Sniffy, ko je

ugotovil, da se to ime uporablja že v drugem stripu, je psička preimenoval v Snoopy, ki je

kmalu postal legenda (http://en.wikipedia.org/wiki/Snoopy).

Prav tako pa sta se v petdesetih letih na ameriškem tržišču pojavila dva nova žanra

stripa, in sicer kriminalni stripi ter stripi na temo hladne vojne in boja proti komunizmu.

Kriminalni stripi z naslovi True Crime, True Western Crime, War against Crime so izhajali

pod okriljem EC14, katerih založnik je bil Bill Gaines, ki je v tej groteski šel tako daleč, da se

je moral zagovarjati pred senatom. Obtožnica ga je bremenila, da je razlog za povečano

število umorov in samomorov ravno branje stripov, pod nos pa so mu pomolili naslovnico

stripa z odsekano žensko glavo. Branil se je seveda kot nedolžen, a je bil pritisk premočan. Po

uveljavitvi cenzure je propadel in razglasil bankrot vseh serij razen humorističnega stripa

Mad, ki je svetovna uspešnica še danes. In tako je strip počasi prihajal do njegove najtemnejše

zgodovine (http://www.comic-art.com/history/history5.htm).

V začetku šestdesetih let pa so se stripi v Ameriki enostavno nehali tako dobro

prodajati. Gainsovi Horror Comics niso prinašali toliko denarja, za kar je bil kriv članek v

časopisu Readers Digest izpod peresa Frederica Werhama, ki je obtožil strip, da je kriv za 14 EC – Educational Comics so na krvav in grotesken način kritizirali ameriške ustanove in vplivne ljudi, protikomunistično histerijo in podobno. Pod okriljem ''EC' pa so se pojavili tudi ''Horror Comics'', ki so dali svoj prispevek predvsem v risarskem in literarnem smislu. Kasneje se je te stripe poimenovalo ''Good Girl Art'', saj je bilo v teh stripih poudarjeno žensko oprsje, liki žensk pa so bili pomanjkljivo oblečeni (http://www.comic-art.com/history/history5.htm).

36

pokvarjenost ameriške mladine, da najstniki ropajo, pobijajo, posiljujejo ter da jim zaradi

stripa v šoli padajo ocene. Vsi starši, ki so ta članek prebrali, so nemudoma ukrepali in

prodaja stripa je upadla skoraj za polovico. Vse skupaj pa se je še poslabšalo, ko je isti avtor

izdal še knjigo z naslovom Seduction of the Innocent, ki je stripu zadala smrtonosni udarec.

Na srednjih šolah so straši in učitelji organizirali množična sežiganja stripov. Prodaja je

upadla vsepovsod, DC je prodajal le še nekaj junakov, Marvel pa je skoraj bankrotiral,

zgodilo pa se je nemogoče (http://www.comic-art.com/history/history6.htm).

V strip je prišla Comics Code Authority15, ki je stripu postavila cenzurirane norme in

prav zaradi te cenzure je propadlo mnogo manjših založniških hiš. Prav zaradi ukinitve

posameznih stripov in propada založniških hiš je v sedemdesetih letih v ospredje prišlo

zbirateljstvo. Veliko zvestih bralcev stripa se je čez noč prelevilo v prekupčevalce. Tukaj pa

sta priložnost zagledali obe največji stripovski hiši in začeli s ponatisi prvih številk, s tem pa

so se stripi počasi začeli nazaj uveljavljati kot sodoben medij. Marvel je začel ustvarjati

junake, ki so bili specializirani za posamezno tržišče, lep primer je Captain Britain. Kljub Cca

je na tržišče prišlo veliko že poznanih stripov, Shang – Chi: Master of Kung Fu iz leta 1973,

Connan the Barbarian iz leta 1932, Red Sonya, ki je prvič izšla leta 1973, 2001, A Space

Odyssey, Killraven in drugi. DC pa je izdal strip Firestrom in Shade the Changing Man.

Podobna zgodba se je med gigantoma odvijala tudi čez osemdeseta in devetdeseta leta. Velik

udarec pa je Marvel doživel leta 1992, ko ga je zapustilo kar sedem najbolj priznanih

ustvarjalcev16. Marvel je hitro dobil novega distributerja in začel ponovno izdajati stripe, kot

so X – Force, Ultimate Marvel, Dark Avengers. DC pa je napravil še korak dlje in začel

objavljati stripe, kjer Superman umre, Batman izgine, a se oba kasneje pojavita v novih

številkah Superman Returns in Batman Begins. Tako Marvel kot DC sta se specializirala za

digitalizacijo stripov, ki jih bralci berejo preko interneta. Skupaj si delita 80 % stripovskega

tržišča (http://en.wikipedia.org/wiki/Marvel_Comics).

15 Cca – Comics Code Authority je postavila norme, da morajo vsi zločinci na koncu stripa plačati za zločin, da morajo biti stripi brez kletvic, brez krvi in brez šokantnih napisov na naslovnicah (http://www.comic-art.com/history/history7.htm). 16 Marvel so zapustili Todd McFarlane, Jim Lee, Rob Liefeld, Marc Silvestri, Erik Larsen, Jim Valentino ter skupaj ustanovili uspešno podjetje Image Comics (http://en.wikipedia.org/wiki/Marvel_Comics).

37

38

Slika 46: Prva številka stripa SpiderMan; Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:AmazingFantasy15.jpg.

Slika 47: Reklamni plakat Iron Man; Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:IM006.jpg.

Slika 48: Promocija med 2. sv. vojno The Hulk; Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Wwh.PNG.

Slika 49: Naslovnica Mighty Thor; Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Thor126.jpg.

Slika 50: Miki Miška v stripu; Vir: http://drawn.ca/wordpress/wp-content/images/mickeycomic.jpg.

39

Slika 51: Snoopy v stripu; Vir: http://comics.com/peanuts/?Page=2.

Slika 52: Združeni junaki v stripu ob 25. obletnici hiše Marvel; Vir: http://www.toplessrobot.com/deadbumble.jpg.

Slika 53: Sgt. Rock; Vir: http://www.shockya.com/news/wp-content/uploads/sgt_rock_comic.jpg.

Slika 54: Captain America udari Hitlerja; Vir: http://anagramsci.files.wordpress.com/2009/08/hitler-vs-captain-america.jpg.

40

Slika 55: Daredevil se bojuje s Hitlerjem; Vir: http://goodcomics.comicbookresources.com/wp-content/uploads/2006/09/235_4_001.jpg.

Slika 56: Boj stripovskih junakov na Pacifiku; Vir: http://www.flashbackuniverse.com/blogImages/PDCCovers/blackTerror12.jpg.

Slika 57: Smrt Supermana; Vir: http://graphicworlds.files.wordpress.com/2008/08/death-of-superman.jpg.

Za mlajše bralce pa so zagotovo zanimivi tudi stripi, kot so Popeye the Sailor, Garfield, Tom

and Jerry in vsi junaki produkcijske hiše Warner Bros, ki so se pojavili v stripu. Tukaj

mislim predvsem na junake iz serije Looney Tunes, ki so nastali kot odgovor na Silly

Symphonies, katere je izdal Walt Disney.

Popeye the Sailor se je v stripu prvič pojavil 17. januarja leta 1929, ustvaril ga je Elzie

Crisler Segar. Popaja poznajo predvsem mladi bralci, ker je njegova edinstvena lastnost

nadnaravna moč, katero junak dobi, ko poje špinačo. V stripu poleg Popaja nastopajo tudi

ljubezen njegovega življenja Oliva in njegov večni sovražnik mornar Bluto. Danes pa je Popaj

popularen predvsem v risanih serijah (http://en.wikipedia.org/wiki/Popeye).

Garfield je zagotovo najbolj len maček na svetu, katerega je leta 1978 ustvaril Jim

Davis in še danes redno izhaja kot strip pasica v raznih časopisih po vsem svetu. Zanimivo je

tudi, da od leta 2007 strip drži Guinnessov rekord za najbolj obširno objavljen strip. Glavni

junak Garfield ima ob sebi še lastnika Johna Arbuckla in večnega rivala psička Odina, s

katerim sta dnevno na bojni nogi (http://en.wikipedia.org/wiki/Garfield).

Za konec kratkega pregleda zgodovine Ameriškega stripa bi rad omenil samo še osebo, ki je v

literarnem smislu zelo pripomogla k promociji stripa. To je zagotovo Art Spiegelman, ki je

za svoj strip Maus prejel leta 1992 prestižno Pulitzerjevo nagrado. Art je svoj strip prvič

objavil leta 1972 v stripu Funny Animals, ki je veljal za tako imenovani ''underground'' strip,

katerega je izdala založniška hiša Apex Novelties. Strip se dogaja med 2. svetovno vojno in

na zanimiv način pokaže avtorjev pogled na holokavst, saj je v stripu vse postavljeno v

živalski svet (http://en.wikipedia.org/wiki/Maus).

41

Slika 58: Strip Popeye the Sailor; Vir: http://joshreads.com/images/0606/i060604popeye.jpg.

Slika 59; Strip pasica Garfield; Vir: http://www.garfield.com/comics/vault.html.

ZGODOVINA EVROPSKEGA STRIPA

Korenine Evropskega stripa segajo že v 18. stoletje, kjer so prevladovale karikature17. Kasneje

pa je že omenjeni Willhelm Buch izdal slikanico Max und Moritz, v kateri so se že kazale

stripovske prvine. V zgodnjem 19. stoletju pa je Rodolphe Topffer, ki za mnoge velja, da je

oče modernega stripa, izdal publikacijo Histoire de M. Vieux Bois18. To delo velja za prvi

moderen evropski strip. Najbolj v ospredju pa je zagotovo Francosko – Belgijska stripovska

šola, ki se je začela v Belgiji leta 1920 in se hitro razširila v Francijo. Stripovska šola je

temeljila na bande dessinee, kar bi lahko pomenilo literarni strip. Risanje te šole se je delilo

na: realističen stil (Ti stripi so bili pogosto risani zelo realistično, saj so si risarji prizadevali,

da je strip zelo prepričljiv, naraven in uresničljiv, kolikor je le-to mogoče. Tukaj ni

uporabljenih linij za poudarjanje hitrosti ali pretiravanja. Te efekte pogosto nadomesti barva.

Najslavnejši primeri tega načina risanja so: Jerry Spring, Lt. Blueberry in Thorgal.),

stripovsko – razgiban stil (Stripovske sličice so zelo dinamične, za kar so pogosto zaslužene

linije različnih debelin, ki poudarijo risbo. Risarji, ki so risali v tem stilu, so: Andre Fraquin,

Maurice de Bevere bolje poznan kot Morris ter Jean Roba. Vsi ti avtorji spadajo tudi v tako

imenovano Marcinelle school19.) in shematični stil (Ta stil je risbe pogosto stiliziral in

postavil v ospredje zmanjšano realnost s čistimi linijami. Za te stripe je značilno tudi

pomanjkanje senc, geometrijskih značilnosti in realističnih razsežnosti, prav tako pa imajo te

risbe zelo malo dinamike ali skoraj nič. Ta stil je poznanj kot Belgijska čista črta ali ligne

claire. Najboljši primer tega sloga pa je zagotovo Tintin.). Ta šola je imela zelo velik vpliv na

celoten evropski prostor, saj so njeni stripi prevedeni v večino evropskih jezikov. Popularnost

teh stripov se je začela leta 1940 in se nadaljevala vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko

so evropski trg preplavili stripi, kot so: Lucky Luke, The Smurfs, Asterix in seveda starejša

klasika Tintin. Mlajši izvodi stripov pa niso bili nikoli tako popularni kot njihovi starejši

predniki z izjemo stripov avtorja Moebiusa20. Večino stripovskih revij se je umaknilo iz

tržišča ali pa so uredniki zmanjšali naklado. Vseeno pa se še danes rekordno prodajajo strip

albumi, katerih ciljna publika so zagotovo otroci in mladostniki, ki jih še vedno zanima

umetnost dobrega stripa in ne ameriški tako imenovani Junk comics

(http://en.wikipedia.org/wiki/Franco-Belgian_comics).

17 karikatúra -e ž (u ) risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka: duhovita karikatura; karikatura znane osebnosti / risati karikature / ekspr. pri pisanju je zašel v karikaturo karikiranje // ekspr., navadno s prilastkom izmaličena, popačena podoba česa: to je le karikatura njegovih nazorov; karikatura resnice / pooseb. v romanu nastopajo bedne karikature. 18 Ali v angleškem jeziku The Adventures of Obadiah Oldbuck. 19 ''Marcinelle school'' je ime za vse risarje stripov, ki so svoje izdelke objavljali v tedenski reviji Spirou.20 ''Moebius'' je vzdevek, ki si ga je nadel priznani risar stripov Jean Henri Gaston Giraud.

42

Celotna Evropa je bila v šestdesetih letih prejšnjega tisočletja preplavljena s stripi, kot so:

XIII, Asterix, Blake and Mortimer, Boule et Bill, Gaston, The Incal, Jerry Spring, Jommeke,

Largo Winch, Lieutenant Blueberry, Lucky Lucke, Spike and Suzy, Spirou et Fantazio,

Marsupilami, Tintin, The Andventures of Nero, The Smurfs, Titeuf, Thorgal, Valérian and

Laureline in drugi, ki so s svojo kvalitetno risbo in zanimivo zgodbo pritegnili predvsem

starejše bralce, kateri so jih označili za kultne stripe prejšnjega stoletja

(http://en.wikipedia.org/wiki/Franco-Belgian_comics).

XIII ali preprosto Trinajst je strip, ki sta ga ustvarila Belgijca Jan Van Hamme in

Wiliam Vance, izšel pa je leta 1984 pri Les Editions Dargaud. Zgodba se vrti okoli

posebnega agenta, ki je izgubil spomin in je trdno odločen odkriti svojo preteklost. Do danes

je izšlo že 19 številk (http://en.wikipedia.org/wiki/XIII_%28comic_book%29).

Asterix ali s polnim naslovom The Adventures of Asterix je serija stripov, ki sta jih

ustvarila že legendarna Rene Goscinny in Albert Uderzo (ki je po smrti Goscinnyja leta

1977 stripe začel poleg ilustracije tudi pisati). Prva številka je izšla 29. oktobra 1959 pri Les

Editions Dargaud. Zgodba je postavljena v čas 50 pr. n. št. , ko je celotna Galija že osvojena s

strani Julija Cezarja. Upira se mu samo majhna vasica, v kateri živijo pogumni Galci z

Asterixom in Obelixom na čelu, modri čarovnik Panoramix jim vari čarobni napoj, po

katerem dobijo nadnaravno moč in tako se v vseh številkah stripa postavljajo po robu

mogočnemu rimskemu imperiju. Njihov edini strah je, da jim bo nekega dne padlo nebo na

glavo. Strip je takoj postal uspešnica, preveden je v več kot 100 jezikov, do danes je izšlo 34

številk, ki so se po svetu prodale v nakladi več kot 325 milijonov izvodov. Strip so posebej

sprejeli predvsem mladi bralci, saj na humoren in komičen način predstavlja upor različnih

ljudstev proti Rimljanom (http://en.wikipedia.org/wiki/Asterix).

Blake and Mortimer sta glavna junaka istoimenskega belgijskega stripa, katerega je

ustvaril Edgar P. Jacobs. Strip je bil eden prvih, ki se je pojavil v reviji Tintin, ki je izšla leta

1946, kasneje pa je začel izhajati pod lastno založbo. Glavna junaka stripa sta Philip Angus

Mortimer, ki je priznani škotski fizik, ter stotnik Francis Blake, agent britanske obveščevalne

službe MI521. Njun večni nasprotnik pa je polkovnik Olrik. Strip spada v avanturističen žanr

(http://en.wikipedia.org/wiki/Blake_and_Mortimer).

Boule and Bill je zelo popularen strip za najmlajše, katerega sta ustvarila Jean Roba

in Maurice Rosy, izšel pa je leta 1959 pri že omenjeni založbi Les Edition Dargaud. Glavna

junaka sta fantiček Boule in njegov psiček Bill (http://en.wikipedia.org/wiki/Boule_et_Bill).

21 MI5 – je britanska vojaška obveščevalna služba, odsek 5.

43

Gaston Lagaffe je glavni junak stripa, katerega je ustvaril priznani risar Andre

Fraquin ter ga objavil v stripu Spirou. Zgodba v stripu se je osredotočila na vsakdanjega

lenega fantiča Gastona, ki ga zaradi lahkomiselnosti na vsakem koraku spremlja nesreča. Izšlo

je 50 številk (http://en.wikipedia.org/wiki/Gaston_Lagaffe).

The Incal je znanstveno – fantastičen strip, katerega je napisal Alejandro Jodorowski,

narisal pa ga je priznani Jean Giraud, izšel pa je leta 1981. Strip se dogaja v galaktičnem

imperiju, ki mu prevladujejo človeška rasa, zato se Bergi začnejo upirati. Glavna oseba v

stripu je John Difool, strip pa je izšel v 6-ih zelo umetniških številkah. Zaradi popularnosti pa

se je zgodba nadaljevala v serijah Before the Incal, After Incal in The final Incal. Ta strip je

lep primer igranja s časom (http://en.wikipedia.org/wiki/Incal).

Jerry Spring je Francosko – Belgijski kavbojski strip, katerega je ustvaril Joseph

Gillian – Jije, v originalu je izšel pri Le Journal de Spirou 4. marca leta 1954. Strip je izhajal

do leta 1978 in izšel v 26-ih številkah (http://en.wikipedia.org/wiki/Jerry_Spring).

Blueberry ali bolje rečeno Lieutenant Blueberry s pravim imenom Mike Steven

Donovan je glavni junak istoimenskega stripa, katerega sta ustvarila scenarist Jean – Michele

Charlier in francoski stripovski umetnik Jean Giraud22. Strip je prvič izšel leta 1963 in

govori o pustolovščinah glavnega junaka na njegovem potovanju skozi divji zahod. Blueberry

ni tipičen junak, saj ni šerif in ne postaven kavboj. On je le poročnik ameriške konjenice, ki

na divjem zahodu potuje skozi spremembe osebnosti. Do leta 2005 je izšlo 28 številk, ki se

povezujejo v štiri glavne sklope, Fort Navajo Series, Lt. Blueberry, Marshall Blueberry in

Blueberry (http://en.wikipedia.org/wiki/Blueberry_%28comics%29).

Jean Giraud pa je sodeloval tudi pri stripih, Jim Cutlass med leti 1979 in 1999, kjer je

sodeloval v 7-ih številkah, v stripu XIII je narisal številko 18 iz leta 2007 ter bil scenarist treh

številk stripa Le Cristal Majeur med leti 1986 in 1990. Pod psevdonimom ''Moebius'' pa je

sodeloval v številnih projektih kot scenarist ali risar: Le Bandard fou, Le Garage Hermétique,

The Long Tomorrow, Little Nemo, Halo Graphic Novel in mnogimi drugimi. Prav tako pa je

sodeloval tudi pri nastajanju oziroma scenografiji mnogih filmov, med drugimi je napisal

scenarij za film The Masters of Time, sodeloval je pri snemanju filma Alien in filma Masters

of the Universe. Skratka gre za vsestranskega genija na področju stripa

(http://en.wikipedia.org/wiki/Jean_Giraud).

22 Za strip Blueberry je Jean Giraud prejel tudi prestižno nagrado Swedish Adamson Award za najboljši tuji strip v letu 1979. Prav tako pa je saga o Bluberryju prejela še tako imenovano Harvey Award leta 1992 in Eisner Award v letu 1997 (http://en.wikipedia.org/wiki/Blueberry_%28comics%29).

44

45

Slika 60: Naslovnica stripa XIII; Vir: http://www.conventionofassassins.org/blog/xiii.jpg.

Slika 61: Naslovnica prvega stripa Asterix; Vir: http://www.coverbrowser.com/image/bestselling-comics-2006/341-1.jpg.

Slika 62: Naslovnica stripa Blake and Mortimer; Vir: http://www.bookpalace.com/acatalog/VanhoffBlake.jpg.

Slika 63: Glavna junaka stripa Boule and Billy; Vir: http://2.bp.blogspot.com/_448y6kVhntg/S8CVXnnhDRI/AAAAAAAAFs0/B2zIj9YqV58/s1600/4a.jpg.

Slika 64: Strip Gaston; Vir: http://membres.multimania.fr/bdaucdi/planches_series/gaston_lagaffe.jpg.

46

Slika 67: Upodobitev futurističnega mesta v stripu The Incal; Vir: http://img33.imageshack.us/i/ultramoebiusltm02.jpg/.

Slika 65: Izrezek iz stripa Jerry Spring; Vir: http://www.lambiek.net/artists/j/jije/jije_jerryspring.jpg.

Slika 66: Primer krajine v stripu Blueberry; Vir: http://farm4.static.flickr.com/3032/2936789287_2f1c83905d.jpg.

Slika 68: Poročnik Bluberry v akciji; Vir: http://img238.imageshack.us/i/giraud4hp1.jpg/.

Largo Winch je belgijski strip, katerega sta ustvarila Phillipe Francq in JeanVan

Hamme, izšel je leta 1970 pri založbi Dupuis. Zgodba v ospredje postavi mladega junaka

47

Slika 69: Slika, na kateri se kažejo vse Giraudove risarske sposobnosti; Vir: http://img501.imageshack.us/img501/9031/moebiusfuturisticid8.jpg.

Slika 70: Mobiusova predloga lika za film Alien; http://www.sci-fi-o-rama.com/wp-content/mobieus_alien2.png.

Larga, ki je vodja poslovnega imperija. Ko mu zločinci ubijejo očeta, priseže, da se bo

maščeval. Strip je izšel v 16-ih številkah, potem pa je zaradi nezanimanja bralcev in Van

Hammovih drugih obveznosti prenehal izhajati (http://en.wikipedia.org/wiki/Largo_Winch).

Lucky Lucke23 je že legendaren strip, katerega je ustvaril belgijski risar Maurice de

Bevere – Morris. Strip je Morris sprva risal in pisal sam, dokler se mu leta 1955 ni pridružil

že omenjeni Rene Goscinny, ki se kasneje zapiše v zgodovino kot najuspešnejši avtor

Evropskega stripa. Glavni junak zgodbe je kavboj, ki se na Ameriškem divjem zahodu bori

proti zlikovcem in kriminalu in strelja hitrejše od svoje lastne sence. Vedno uspešno opravi

vse naloge in na koncu vsake prigode pojoč odjezdi proti sončnemu zahodu. V vseh zgodbah

ga spremlja njegov zvesti konj Jolly Jumper, občasno pa se jima pridruži še Rantanplan, ki

velja za najneumnejšega psa na svetu. Splošno je znano, da Goscinnyjeve stripovske zgodbe

temeljijo na resničnih osebah in dogodkih, a je zanj zgodovina le okvir, s katero se poigrava

in jo prežema s humorjem. Tako se v stripih srečamo z zlatokopi, prihodom cirkusa na divji

zahod, spoznamo zločinca Billyja the Kida in legendarne brate Dalton, ki postanejo nekakšni

večni nasprotniki dobrega kavboja oziroma rdeča nit stripa. Celotna serija je hitro postala

največji evropski hit na globalnem tržišču, saj se je širom po svetu prodalo več kot 300

milijonov izvodov (http://en.wikipedia.org/wiki/Lucky_Luke).

The Adventures of Tintin je serija stripov, ki jih je ustvaril Geroges Remi 10. januarja

leta 1929. Strip je bil objavljen v belgijskem časopisu Le Vingtieme Siecle, po začetnem

uspehu v časopisu je strip prišel najprej na prodajne police v obliki stripovskih albumov. Ti

albumi pa so se kasneje preoblikovali v uspešno serijo stripov. Serija še danes velja za eno

najuspešnejših, saj je bila prevedena v preko 50 jezikov. Prodanih pa je bilo preko 20

milijonov izvodov. Glavni junak Tintin je časopisni novinar, ki zanimivim zgodbam sledi po

celem svetu (http://en.wikipedia.org/wiki/The_Adventures_of_Tintin).

The Smurfs so glavni junaki belgijskega stripa, katerega je ustvaril Pierre Cullifor –

Pejo. Smrkci so bili najprej objavljeni v stripu Johan and Peewit leta 1958. Prvi celoten strip

pa so smrkci dobili leta 1959, ki je izšel pod okriljem Spirou Magazine. Smrkci so majhna

modra bitja, ki živijo globoko v gozdu in mešajo načrte Gargamelu, ki je njihov večni

nasprotnik (http://en.wikipedia.org/wiki/The_Smurfs_%28comics%29).

Thorgal je glavni lik belgijskega istoimenskega stripa, katerega sta ustvarila že prej

omenjeni scenarist Jean Van Hamme in poljski risar Grzegorz Rosiński. Prvič je bil strip

23 ''Lucky Lucke'' je tudi dober primer uvajanja proti tobačne propagande v stripu. V prvih številkah je bil kavboj strasten kadilec, ki si je zvil cigaret, konj mu ga je oslinil, nato pa ga je junak vrgel v zrak, ga prestrelil in v miru pokadil. Leta 1988 pa je Morris prejel nagrado od svetovne zdravstvene organizacije in kavboju je namesto cigarete v ustih narisal travno bilko (http://en.wikipedia.org/wiki/Lucky_Luke#Smoking).

48

objavljen leta 1980 v seriji Tintin. Kasneje pa je strip začel izhajati samostojno s trdimi

platnicami pod založniško hišo ''Le Lombard''. Strip je zanimiv predvsem iz aspekta mešanja

žanrov, saj združuje Nordijsko mitologijo z znanstveno – fantastiko. V stripu pa lahko

najdemo tudi mit o Atlantidi (http://en.wikipedia.org/wiki/Thorgal).

V vrhuncih Evropskega stripa najdemo tudi Belgijskega virtuoza z imenom Hermman

Huppen, ki je bralcem stripa znan predvsem po njegovem psevdonimu Hermman. Najprej je

začel ilustrirati serijo z naslovom Bernard Prince, katero je napisal Michael Regner in je

izhajala v seriji Tintin. Strip se je prvič pojavil 4. januarja leta 1969 v epizodi z naslovom

vstopnica presenečenja. Prav tako je Hermman avtor znanega kavbojskega stripa Comancha,

ki velja za najboljši strip v tem žanru, izhajal pa je kar deset let. Popolnoma samostojno delo

avtorja pa je vsem znani strip Jeremiah, ki govori o istoimenskem junaku, ki išče svoj prostor

pod soncem v post – apokaliptičnem svetu. Hermman pa je znan tudi po stripih, kot so:

Jugurtha, Alerte aux pirates, Les Dalton, Les Tours de Bois-Maury, Wild bill is Dead,

Sarajevo Tango, Abominations in drugi. Za Hermmana je zelo značilen strogi realističen slog

risbe in zgodbe, njegovi junaki pa so ponavadi jeznih osebnosti z rahlim občutkom

razočaranja nad človeško naravo in družbo, v kateri živijo. Takšen stil risbe in zgodbe je v

Evropi pritegnil predvsem starejše in bolj zahtevne bralce stripov

(http://en.wikipedia.org/wiki/Hermann_Huppen).

Poleg Francosko – Belgijske stripovske naveze pa je bil v Evropi močan tudi

italijanski strip ali bolje rečeno založniška hiša Bonelli, ki je kazala očitne vplive francoskega

stripa tako v risbi, žanru kot tudi samih zgodbah. Založniška hiša Sergio Bonelli je izdala

veliko stripovskih junakov, ki so bili dobro znani vsem strastnim bralcem stripov na področju

bivše Jugoslavije. Ti junaki so jugoslovanski stripovski trg preplavili v začetku osemdesetih

let prejšnjega tisočletja v obliki Zlatne Serije24 in Lunov Magnus Strip25

(http://www.slocartoon.net/?main=forum/thread&thread=303).

24 Zlatna Serija – je bilo ime za stripovsko serijo, ki je izhajala na področju bivše Jugoslavije. Prva številka je izšla leta 1968, založnik je pa je bila časopisna hiša Dnevnik iz Novega Sada. Serija je izhajala do leta 1992 in se zaključila s številko 1103 (http://sr.wikipedia.org/sr/Zlatna_Serija). 25 Lunov Magnus Strip – stripovska serija iz področja bivše Jugoslavije, v kateri je prvi strip izšel maja 1968. V velikem formatu in vse je kazalo, da naj bi bila serija le dopolnilo zgoraj omenjeni ''Zlatni Seriji''. Vendar pa so naslednje številke začele izhajati v manjših formatih. Založnik je bil prav tako Dnevnih iz Novega Sada. Serija je izhajala do leta 1993 in se končala s številko 997 (http://sr.wikipedia.org/sr/Lunov_Magnus_Strip).

49Slika 71: Naslovnica stripa Largo Winch; Vir: http://www.bedetheque.com/Couvertures/LargoWinchNiffle3_11022005.jpg.

Slika 72: Legendarni kavboj; Vir: http://img696.imageshack.us/i/63092981.jpg/.

50

Slika 73: Strip Tintin; Vir: http://www.comicbookdaily.com/wp/wp-content/uploads/2009/09/tintin_panels_big.jpg.

Slika 74: Smrkci v stripu; Vir: http://www.thegremlin.com/Website%20Images/CA/21739ca.JPG.

51

Slika 75: Strip Thorgal; Vir: http://forbiddenplanet.co.uk/blog/wp-content/uploads/2009/04/Page%20site%20de%20Thorgal-T5-2_l.jpg.

Slika 76: Primer risbe v stripu Comancha; Vir: http://www.galerienapoleon.com/planches-comics-bd/rouge-comanche-18.jpg.

Slika 77: Primer krajine v stripu Jeremiah; Vir: http://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=fr&u=http://www.hermannhuppen.com/&ei=-hXsS6nIBNGPONDItdcH&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=5&ved=0CDcQ7gEwBA&prev=/search%3Fq%3DHermann%2BHuppen%2Bofficial%2Bsite%26hl%3Dsl%26sa%3DG%26rlz%3D1G1GGLQ_ENSI310.

Založniška hiša Sergio Bonelli se imenuje po ustanovitelju, ki je začel stripovski imperij

graditi že v štiridesetih letih prejšnjega tisočletja, ko je izdal prvi strip z naslovom Tex Willer,

nato pa je na osrednje evropski trg izstrelila še junake, kot so Captain Miki, Zagor,

Commandant Mark, Big Blek, Story of the West, Mister No, Ken Parker, Judas, Martin

Mystere, Bella Bronco, Dylan Dog, Nick Raider, Nathan Never, Zona X, Legs Weaver,

Magico Vento, Napoleone, Brendon, Julia, Jonathan Steele, Gea, Dampyr, Leo Pulp, Gregory

Hunter, Brad Barron, Demian, Volto Nascosto, Jan Dix, Caravan in še mnogo drugih

(http://en.wikipedia.org/wiki/Sergio_Bonelli_Editore).

Tex Willer je italijanski stripovski junak, katerega sta ustvarila Gian Luigi Bonelli in

risar Aurelio Galleppini. Strip je bil prvič izdan 30. septembra leta 1948 in je med

najpopularnejšimi italijanskimi stripi, saj je bil preveden v veliko jezikov. Zgodba se odvija

na divjem zahodu, Tex pa je prikazan kot neustrašni kavboj z izrazitim čutom za pravico. V

njegovih divjih podvigih mu velikokrat pomaga njegov najboljši prijatelj, roka zakona Kit

Carson (http://en.wikipedia.org/wiki/Tex_Willer).

Zagor je glavni junak istoimenskega stripa, katerega sta ustvarila Sergio Bonelli in

risar Gallieno Ferri. Strip je bil prvič objavljen leta 1961. Zgodba je postavljena v navidezni

gozd Darkwood26 v drugo polovico 19. stoletja. Ime glavnega izhaja iz indijanskega imena in

v dobesednem prevodu pomeni duh s sekiro. Zagor se bori za ohranjanje miru v njegovem

območju, pri tem pa mu pomaga zvesti prijatelj Chico. Strip ni tipično kavbojski, ampak je

nekakšna mešanica Ameriškega ''Horror comicsa'' z znanstveno – fantastiko. Zagorjev večni

sovražnik pa je Hellingen (http://en.wikipedia.org/wiki/Zagor).

Commandant Mark je glavna oseba v stripu, katerega so ustvarili Pietro Sartoris,

Dario Guzzon in Giovanni Sinchetto, avtorji pa se kasneje preimenujejo v Esse G. Esse.

Vse zgodbe v stripovski seriji so postavljene v čas med letoma 1773 in 1781. Commandant

Mark in njegovi volkovi Ontaria se borijo za neodvisnost Amerike proti angleški kroni

oziroma rdečesrajčnikom. Pri boju pa glavnemu junaku ob rami stojita še Mister Bluff in

Indijanec Sad Owel (http://fantasy-world.awardspace.com/comics/).

Big Blek je glavni junak stripa, katerega je ustvarila že omenjena skupina avtorjev

Esse G. Esse, izdan pa je bil leta 1954. Zgodba je prav tako postavljena v čas Ameriške vojne

za neodvisnost. Veliki Blek je vodja bojevnikov, ki nasprotujejo britanski politiki zatiranja

kolonij. Glavni junak v stripu ne uporablja veliko orožja, najljubše so mu pesti. Ampak v

stripu poseže tudi po pištoli znamke Kentucky, kar je prej izjema kot pravilo. Za humoren

26 ''Darkwood – navidezni gozd, ki se nahaja v Pennsylvaniji zvezne države Ohio v ZDA.

52

učinek v stripu pa poskrbijo dialogi med Roddyjem in profesorjem Occiltisom. Blackov

smrtni sovražnik je Feracious Ferocio (http://fantasy-world.awardspace.com/comics/).

Captain Miki je eden starejših italijanskih stripov, katerega je prav tako ustvaril trio

Esse G. Esse, prvič pa je bil objavljen 1. julija 1951. Miki je mlad fantič, ki na divjem zahodu

izvede nekaj uspešnih akcij in tako kljub njegovi mladosti hitro postane šerif v zvezni državi

Nevada v Ameriki. Njegova najboljša prijatelja sta Doppio Rhum in Doktor Salso, ki mu

pomagata loviti zločince (http://en.wikipedia.org/wiki/Captain_Miki).

Mister No s pravim imenom Jerry Drake je junak istoimenskega stripa, katerega sta

ustvarila Sergio Bonelli in risar Galleno Ferri leta 1957. Jerry Drake je bivši vojak ameriške

vojske, ki se po končani 2. svetovni vojni umakne v brazilski pragozd pred grozotami, ki jih je

doživel v vojni. Mister No je netipičen stripovski junak, ki se za svoj mir v duši bori po celem

svetu, kamor poleti s svojim Piperjem27. Njegov najboljši prijatelj je Nemec Otto Kruger.

Zadnja številka stripa (379) je bila objavljena decembra 2009, dogajanje zgodbe pa je bilo

postavljeno v magično leto 1969 (http://en.wikipedia.org/wiki/Mister_No).

Ken Parker je izmišljen junak istoimenskega stripa, katerega sta leta 1977 ustvarila

Giancarlo Brardi in Ivo Milazzo. Zanimivo je, da glavni junak kljub temu da je kavboj, ne

mara ubijanja niti takrat, ko je to nujno potrebno. Parker v zgodbah velikokrat dela napake,

spreminja svoja prepričanja, prav tako pa se strip dotakne nekaj netipičnih tem, kot so skrb za

ekologijo in pravico ljudi (http://en.wikipedia.org/wiki/Ken_Parker_%28character%29).

Martin Mystere je italijanski strip, katerega sta ustvarila scenarist Alfredo Castelli in

Giancarlo Alessandrini in prvič objavila leta 1982. Martin je umetnostni zgodovinar,

arheolog, antropolog in zbiratelj neobičajnih predmetov, svojo mladost preživi v Italiji, kjer se

odvije tudi največ njegovih zgodb. Po smrti njegovih staršev pa je svoje študije posvetil

najbolj nerešljivim in enigmatičnim primerom, kar jih je videlo človeštvo. Pri tem mu pomaga

Java, ki je zelo močan neandertalec, katerega junak odkrije v Mongoliji. Njegovi večni

nasprotniki so možje v črnem, zbiralec umetnin Sergej Orloff in gospod Jinx. Strip je

zagotovo zanimiv vsem, ki jih zanima arheologija (http://en.wikipedia.org/wiki/Martin_Myst

%C3%A8re).

Dylan Dog je najslavnejši italijanski ''Horror Comic'', katerega sta ustvarila Tizino

Sclavi in ilustrator Angelo Stano, strip je prvič izšel leta 1986. Glavni junak je 33 – letnik, ki

živi v Londonu, nekoč pripadnik znamenitega Scotland Yarda, ki ga je moral zaradi svoje

27 Piper je Ameriška znamka letal, model, ki ga pilotira Mister No, se imenuje Club, saj so bila ta letala narejena že od leta 1944 dalje.

53

zaročenke zapustiti, saj je bila pripadnica IRE. Po osebni krizi Dylana na noge postavi

inšpektor Bloch, in tako Dylan postane zasebni detektiv, ki se osredotoči na nočne more

54

Slika 78: Naslovnica Texa; Vir: http://www.stripovi.com/naslovnice/TexWiller/TX_MX_3.jpg.

Slika 79: Zagor v akciji; Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/1/10/Zagor.jpg.

Slika 81: Komandant Mark; Vir: http://www.blogovanje.com/Neverin/images/mark_front.jpg.

Slika 80; Veliki Blek; Vir: http://stripovi.50webs.com/Slike3/VelikiBlek.jpg.

Slika 82: Naslovnica stripa Captain Miki; Vir: http://www.netsrbija.net/slike/kapetan_miki.jpg.

55

Slika 83: Naslovnica Mister No; Vir: http://ambrox.files.wordpress.com/2009/06/mrno01.jpg.

Slika 84: Detektiv nemogočega; Vir; http://www.stripovi.com/naslovnice/MartinMystere/MM_SA_75.jpg.

Slika 85: Dylan Dog; Vir: http://universofantastico.files.wordpress.com/2009/03/dylan-dog.jpg.

Slika 86: Nick Raider; Vir: http://www.disegnioriginali.net/Immagini/raul/nick%20raider.jpg.

oziroma na paranormalne pojave. Kmalu bralec izve, da Dylan ni običajen človek, ampak gre

za odmev 300 let starega alkimista. Glavni nasprotniki zasebnega detektiva v stripu so Dr.

Xabaras, Smrt, H. G. Wells ter seveda zombiji (Stripoholik, 2007, št. 1, str. 16 -17).

Nick Raider je stripovski detektiv, katerega sta ustvarila pisec Claudijo Nizzi in risar

Giampiero Casertano. Strip je bil prvič objavljen leta 1988 in je izhajal do leta 2005. Partner

glavnega junaka v stripu je Marvin Brown, ki mu pomaga reševati zločine v New Yorku

(http://en.wikipedia.org/wiki/Nick_Raider).

Nathan Never je glavni junak stripa, katerega sta v originalu ustvarila Michele Medda

in risar Claudio Castellini in je prvič izšel leta 1991. Nathan je posebni agent agencije Alfa,

zgodba je postavljena v bližnjo prihodnost, kjer podobne agencije pomagajo policiji pri

reševanju zločinov. Vsaka številka bralcu postreže z veliko znanstveno – fantastičnimi

prvinami, ki so povzete iz različnih filmov. Največji vpliv na strip je imel film Blade Runner.

Nathanova partnerka Legs Weawer pa je bila narisana po igralki Segurney Weawer, ki je

zaslovela v filmu Alien, osmi potnik. Ravno ta ženski lik pa se je leta 1994 prvič pojavil v

samostojnem stripu z naslovom Legs Weawer, ki je bil na prodajnih policah do leta 2005

(http://en.wikipedia.org/wiki/Nathan_Never).

Magico Vento je še en strip v dolgi verigi založniške hiše Bonelli. Glavni junak je Ned

Elis, bivši vojak ameriške vojske, ki postane indijanski šaman. Zgodba se odvija po letu 1850.

Junak je zelo cenjen med indijanskimi plemeni, še posebno med Siuxi28, prav tako pa se je

udeležil pomembnih dogodkov, kot je na primer bitka pri Little Big Hornu, v kateri so

Indijanci porazili generala Custra (http://en.wikipedia.org/wiki/Magico_Vento).

Iz Italije pa prihaja tudi strip Diabolik, katerega sta ustvarili sestri Luciana in Angela

Guissani, prav ti dve avtorici sta v svet italijanskega stripa vnesli novost, kot je pojav

negativnega lika v glavni vlogi. Diabolik je upornik, poimenovan za hudiča samo zato, ker je

imun na vse stereotipe o junakih. Njegovo največje orožje je kemijska formula, ki mu

omogoča, da se spremeni v katerokoli osebo (http://hr.wikipedia.org/wiki/Diabolik).

To pa žal niso vsi italijanski stripi, nekaj jih bom samo slikovno predstavil, ker se

moram v nadaljevanju dotakniti še jugoslovanskega in slovenskega stripovskega razvoja.

Vendar pa moram zaključiti s klasiko, kot je Alan Ford, ki je bil posebej preveden za tržišče

bivše Jugoslavije, kar mu je omogočilo veliko popularnost v vseh republikah bivše skupne

države. Strip Alan Ford sta ustvarila Roberto Raviola – Magnus in Lucciano Secci, poznan

kot Max Bunker. Njuno delo je za jugoslovanski trg odlično prevedel in priredil Nenad Brix,

kasneje pa je strip izšel tudi v slovenščini, za kar je poskrbel Branko Gradišnik. Strip je

28 Siuxi – Gorsko indijansko pleme v ZDA

56

zasnovan kot kriminalka, ki govori o tajnih agentih, kako rešujejo svet pred kriminalci.

Humornost pa stripu daje predvsem dejstvo, da je skupina TNT revna in vedno sestradana,

prevaža se z nemogočimi prevoznimi sredstvi ter uporablja razpadajoče orožje, ki je ponavadi

še brez streliva. Strip preko grotesknih likov in situacij obravnava pereče probleme, kot so

rasizem, fašizem, družbeno razslojevanje, revščina, oboroževanje, korupcija, izkoriščanje

delovne sile itn. Veliko starejših bralcev stripov pravi, da so bile ravno razmere v bivši skupni

državi takšne, da je strip prirasel k srcu vsem generacijam.

(http://en.wikipedia.org/wiki/Alan_Ford_%28comics%29).

57

Slika 87: Skupina TNT iz stripa Alan Ford; Vir: http://www.skole.hr/upload/new/images/newsimg/3352/Image/alanford_1_big.jpg.

Slika 88: Naslovnica Alan Forda; Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/2/2b/Alan_Ford.gif.

Slika 89: Strip Magico Vento; Vir: http://nuvoleparlanti.blogosfere.it/images/MV.jpg.

58

ZGODOVINA STRIPA V JUGOSLAVIJI

Za razvoj stripa v Jugoslaviji Sitar29 pravi, da so najbolj zaslužni ruski komunisti, ki so po

veliki oktobrski revoluciji emigrirali na Zahod in veliko jih je prišlo v tradicionalno

prijateljsko Kraljevino Jugoslavijo. Eden takih je bil tudi Sergej Mironovič Golovčenko, ki

je leta 1924 začel v humorističnem listu Koprive risati stripovsko slikanico (pod velikim

vplivom Wilhelma Buchsa). Do leta 1934 je narisal preko 400 tabel, ki so izšle tudi v nekaj

knjigah30, ki so bile takoj razgrabljene. Leta 1935 natančneje 21. oktobra, je beograjska

Politika na celi strani objavila šest pasic stripa Tajni agent X – 931, katerega avtor je Alex

Raymond, in to je bil prvi strip z oblački, objavljen v Jugoslaviji (Sitar, 2007, 8).

29 Iztok Sitar je avtor knjige ZGODOVINA SLOVENSKEGA STRIPA, ki je izšla leta 2007.30 To so bile sploh prve stripovske knjige ali kot so jih kasneje poimenovali albumi v Jugoslaviji (Sitar, 2007, 9). 31 Zanimivo je, da se je to zgodilo samo mesec dni za ameriško premiero, danes pa beremo stripe z deset dnevno zamudo (Sitar, 2007, 9).

59

Slika 90: Ostali stripovski junaki Bonellijeve založniške hiše; Vir: http://www-en.sergiobonellieditore.it/index.html.

Za to novo čudo so v Jugoslaviji potrebovali ustrezno ime, uganko je rešil Duda

Timotijević, ki je vzel samo zadnji besedo originalnega poimenovanja ''Comic – strip'' in tako

je bila beseda za novi medij rojena. Ta izraz se je po drugi svetovni vojni uveljavil tudi v

Sloveniji, vendar smo bili Slovenci takrat še vedno mišljenja, da je strip šund (zato se je

Delova izdaja imenovala Zvitorepčevi romani v stripu). Zaradi podobnih predsodkov je Will

Eisner v začetku osemdesetih na tržišče hitro lansiral izraz Graphic novel, ki je pomenil resne

in obsežnejše stripe za zahtevnejše bralce. Ker je Politikin X – 9 doživel velik uspeh, so ga

hitro začeli posnemati drugi časopisi, vendar ker vsi niso dobili licenčnih stripov, so se obrnili

na prihajajoče ruske emigrante (zanimivo je, da je bilo med njimi ogromno likovnih

umetnikov), ki so z obema rokama hitro sprejeli nov medij in skupaj z domačini Đukom

Jankovićem, Sebastijanom Lehnerjem in Brankom Vidićem delali tako dobre stripe, da so

jih uvažali celo Francozi in Italijani. Med 2. svetovno vojno pa se je le Konstantin Kuznjecov

upiral okupatorju z risanjem propagandnih ilustracij in plakatov. Tako je Kuznjecov leta 1944

v Malem zabavniku objavil Zgodbo o nesrečnem kralju32 (Sitar, 2007, 9 - 10).

V Sloveniji pa se je prvi strip pojavil leta 1927 kot odgovor na italijansko fašistično

nasilje na Primorskem. Glavni akter je bil Milko Bambič, ki je v mesečniku Naš glas objavil

strip Zamorček Bu – Ci – bu33. V bistvu Zamorček ni bil pravi strip, ker je bil tekst napisan

pod sličicami. Po premiernem Bu – Ci- buju se je k stripu vrnil šele leta 1959 z Zajčevim

poletom na Luno. Bambič je bil umetnik pred svojim časom in edini risar stripov pred 1.

svetovno vojno. Vendar lahko v to kategorijo štejemo še genialnega Hinka Smrekarja, ki je

v nekaterih svojih ilustracijah že uporabljal oblačke, po drugi strani pa se je s šalami in

mojstrskim kadriranjem popolnoma približal stripu. Leta 1905 je začel v humorističnem listu

Osa objavljati svoje karikature in satirične ilustracije. Proti koncu prve svetovne vojne pa je

za Novo založbo ilustriral Martina Krpana (ki poleg Kraljeve ilustracije še danes velja za

najboljšo). Po zlomu Avstro – Ogrske ilustrira knjižico z naslovom Črnovojnik, v kateri se

prvič v slovenski zgodovini stripa pojavi oblaček (Sitar, 2007, 11 – 14).

Vedeti moramo, da jugoslovanski strip sestavljajo srbski, hrvaški in seveda strip v

Sloveniji pred osamosvojitvijo. Tako bo sledil tudi kratek opis stripovske zgodovine

posameznih držav. Za očeta Srbskega stripa velja Dimitrije Avramović, saj so se njegove

politične karikature pojavile ravno v času, ko so Srbi začeli uporabljati risbe za zaščito svojih

političnih interesov. Posebej pa velja opozoriti, da se predvojni oziroma pionirski strip razvija 32 Zgodba o nesrečnem kralju je strip v obliki alegorijske pravljice, v kateri nastopajo kralj Aleksander Karađorđević (stari kralj), Kralj Peter Drugi (Mladi kralj), Winston Churchill (zlobni plemič), Stali (krvoločni vladar) in Tito (ravbarski cesar), ki je že napovedal prihod komunistov na oblast (Sitar, 2007, 11).33Političnosatirični strip, ki pripoveduje o zamorskem kralju, ki je z aroganco in netoleranco popeljal svoj zamorski rod v propad, fašisti so tukaj videli paralelo z Mussolinijem in strip prepovedali (Sitar, 2007, 11).

60

zgolj v Beogradu in da je malo kvalitetnih izdelkov, ki prihajajo izven prestolnice. Ena redkih

izjem med 2. svetovno vojno v Srbiji je bil Mali zabavnik34 urednika Dragoljuba

Prljinčevića, ki zaradi pomanjkanja podatkov na naslovnici še danes povzroča težave

stripovskim zgodovinarjem. Na drugi strani pa se v Titovih partizanih že pojavljajo drugačni

stripi, ki so bili po kvaliteti sicer slabši, a že kažejo načine razmišljanja, vitalnost in

vsestranskost uporabe. Takšni stripi so se pojavljali predvsem na stenah ali v žepnih izdajah z

majhno naklado ter opombo: preberi in podaj naprej. V glavnem tukaj srečamo satirične

zgodbe, v katerih nastopa Adolf Hitler kot glavni zlobni lik, prav tako pa se je s stripi

opozarjalo na škodljivost alkohola, tobaka, na neprimerne ideologije in etnična načela. Tekom

leta 1943 so partizani zaplenili tiskarske stroje in tako se je kakovost njihovih stripov zelo

dvignila. Ena prvih takšnih publikacij, kjer je bilo moč videti te stripe, je bil časopis Pionir. In

prav te teme iz NOB bodo v Jugoslaviji oziroma Srbiji močno prisotne še štirideset let

kasneje. Zgodbe in junakih teh stripov so bili zelo stereotipni in prav ti stereotipi so

omogočali, da so nasprotniki novega medija strip označili kot kapitalistični opij za širšo

publiko. Seveda pa je bilo vse odvisno od urednikov oziroma kako so sprejeli odgovornost za

morebitne ideološke napake35. S partizansko in NOB tematiko so se v Srbiji najbolj ukvarjali

avtorji pri časopisu Dečje Novine. Plod njihovega dela je tudi strip Mirko i Slavko, ki velja za

komercialno najuspešnejšega. Izhajati je začel leta 1963 v strip reviji Nikad Robom36. Prav

fenomen partizanskega stripa je bil tisti, ki je strip v Srbiji izstrelil med zvezde, saj so se z

njim začeli ukvarjati Ivica Koljanin, Ivo Kušanić, Dragan Savić, Ješa Milanović, Zdravko

Sulić, Ratomir Petrović, Miša Marković, Petar Radičević, Nikola Mitrović in Bojan

Kovačević. Morda pa je prav risar Branislav Kerac, ki je ustvaril stripa Poručnik Tara in

Trojica Nesalomljivih ter jih objavil v reviji Kliker in Yu Strip, dosegel najkvalitetnejšo

obdelavo te tematike. V vsakem primeru pa so jugoslovanski stripi ustvarjeni po modelu

partizanske avanture. Kerac je tukaj posegel v prvo fazo njihovega stvarjenja

(http://www.rastko.rs/strip/60godina/60gstripa_03.html#_Toc412522388).

Število partizanskih stripov se je tako povečalo, da so bile ustanovljene posebne

komisije, ki so na podlagi stereotipnosti določale primernost stripa za objavo. V petdesetih

34 ''Mali zabavnik'' poleg naslova redakcije (Dositejeva 5) in naslova tiskarne ni vseboval drugih podatkov, saj so se avtorji bali povračilnih ukrepov za tovrstno dejavnost med nemško okupacijo. 35 Znano je, da je urednik ''Yu Stripa'' v začetku osemdesetih zaradi ponatisa stripa ''Kapetan Leši'' odšel po dovoljenje na sedež SKJ (Savez Komunista Jugoslavije), ker ni želel postati nasprotnik režima, saj je bil Jules avtor iz bivše NDH.36 Revija je začela izhajati leta 1963 in se s številko 595. končala leta 1977, tedaj se je preimenovala v Edicija Kurir, ki je še naprej izhajala do jeseni 1979. Zanimivo je tudi, da se do leta 1970 v reviji pojavljajo tudi drugi stripi, po tem letu pa samo Mirko i Slavko. Tudi Slovenci smo imeli takšen strip z naslovom Mirko in Rok, ki pa žal ni dosegel takšnega uspeha kot izvirnik.

61

letih se pojavi pravna sprememba v informativni dejavnosti, ki nastane kot posledica družbene

samouprave. Nobenega dvoma ni, da je zakon zelo ugodno vplival na nove zasebne izdaje na

Jugoslovanskem tržišču, tako so Dragi Nedeljković, Roksanda Milutinović in Vujica Ristić

izdali zabavnik Meteor, glavni urednik je postal Nedeljković, ki je v Zabavniku objavljal tudi

svoj strip Vitez Vladimir. V reviji pa so izhajali tudi Veliki vojvoda Oliver, Sin Malajskih

ostrva ter Hamem al Rašid. Leta 1960 avtor Živojin Žika Todorović poznan kot Žika Strip

skupaj z Marom Ratičem izda znanstveno – fantastični strip z naslovom Dirigovana planeta,

prav tako pa skupaj ustanovita tudi zabavnik Raketa, ki izda 5. številk, stripi pa že osvajajo

vse dnevne in tedenske časopise. Edini problem je bil, da je bilo v tem času premalo

kakovostnih avtorjev, ki bi zadovoljili zahteve bralcev. To je bil tudi glavni razlog, da je

časopis Narodna Armija razpisal natečaj za stripovske tekste in celotne stripe. Strip je seveda

moral biti zgodovinsko ali vojaško obarvan, vseeno pa kljub bogatim nagradam na uredništvo

ni prispelo več kot 22 stripovskih scenarijev, od katerih jih je bilo le deset opremljenih z

risbo. Omembe vredna stripa sta bila Crveni se šuma hrvaškega avtorja Ivice Bednjanca in

Povratak u zoru avtorjev Miroslava Tarafa in Draga Piskača. V enakem obdobju pa se v

Narodnoj Armiji pojavijo stripi avtorjev Ivice Bednjanca z naslovom Izviđač Bogdan in strip

Odlučan korak Slavka Komarica in Zdravka Suliča. S. Stojanović pa poleg stripa Kakurzar

in Heroji Jadrana vzporedno za zabavnik Aero svet objavlja tudi strip o prvem partizanskem

pilotu z naslovom Crveni pilot broj 13. V objavah Narodne Armije se pojavi tudi strip

Slika 10

62

Slika 91: Naslovnica zabavnika Meteor; Vir: http://www.rastko.rs/strip/1/strip-u-srbiji-1955-1972/img/meteor.jpg.

Slika 92: Naslovnica Zabavnika Raketa; Vir: http://www.rastko.rs/strip/1/strip-u-srbiji-1955-1972/img/raketa_img.jpg.

Operacija konjički skok s podnaslovom Desant Samoubica, katerega avtor je Stanislav

Ikonić. Na naslovni strani pa je bila objavljena ilustracija Andrije Maurovića. V šestdesetih

letih je bil objavljen tudi prvi foto strip z naslovom Brile. Izdana pa sta bile še dva stripa

Sinovi ognja, katerega je narisal Miki Muster ter Doviđenja naše more. To je zagotovo

najpomembnejše obdobje srbskega stripa, saj v tem času izideta tudi prvi številki zabavnika

Dečje Novine in zabavnika Kekec. V Beogradu pa se na prodajnih policah pojavi tudi Veseli

zabavnik, kjer objavljata Ludvig Fišer v stripu Dečak iz mirne ulice ter Aleksander Krunić s

stripom Operacija Rubin. Jovan Stojanović pa je poleg stripa John Radly objavljal tudi Dva

mala Moreplovca. Poleg domačih avtorjev pa so bili v zabavniku objavljeni tudi aktualni

svetovni prvenci stripa. Zabavnik Kekec se je leta 1964 spojil s časopisom Pionir in tako začel

izhajati pod imenom Pionir Kekec, ki je izhajal vse do 14. aprila 1990. Najbolj zanimiv je bil

zabavnik zagotovo od 1. do 249 številke, ko je izhajal v A4 formatu in objavljal samo domače

avtorje, za razliko od nedeljske priloge Borba in Politikinega zabavnika. Od domačih avtorjev

pa je v njem največ objavljal Zdravko Sulić, ki je ustvaril strip Crveni konjanik in serijo

63

Slika 93: Naslovnica Veseli Zabavnik; Vir: http://www.rastko.rs/strip/1/strip-u-srbiji-1955-1972/img/veseli-zabavnik.jpg.

Slika 94: Izdaja Nikad Robom; Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sr/d/d3/Nikad_Robom_22.jpg.

kratkih stripov iz nacionalne zgodovine posameznih oseb ali dogodkov. Poleg njega pa

objavljajo tudi Jaša Milanović, Aleksander Grbić, Ivo Petkov in Dragan Savić. V letu

1967 Mavrovič in Aljanović objavita serijo kratkih stripov z naslovom Priče o malim

borcima, leta 1968 pa Radivoj Bogičević nariše prvi strip o Kekcu. Prav tako pa objavljajo

tudi Petar Radičević, Ratomir Petrović, Jelko Peternelj, Zdravko Zupan in drugi. Na trgu se

pojavijo tudi Majin strip, ilustriran zabavnik Pingvin, zabavnik Jež ter zabavnik Nasmejane

dečje novine, ki je bil specializiran za humoristični strip. Konec šestdesetih in v začetku

sedemdesetih se pojavita tudi zabavnika Zenit in zabavnik Karavan, v katerem so

prevladovali priznani britanski stripi. Leta 1972 je bil na področju Jugoslavije objavljen zakon

proti ''šundu'', ki je zelo omejil stripovske izdaje in prodajo. V osemdesetih letih pa so domači

avtorji kljub zanimivim zgodbam in dobri risbi začeli zaostajati, saj so jugoslovanski trg

preplavili italijanski stripi založniške hiše Bonelli, ki so kasneje postali nekakšen sestavni del

v zgodovini jugoslovanskega stripa in se dobro berejo še danes

(http://www.rastko.rs/strip/60godina/60gstripa_03.html#_Toc41252238).

Podobno se je strip razvijal tudi na Hrvaškem, kjer se je vse skupaj začelo 12. maja

leta 1935, ko v zagrebškem dnevniku Novosti objavijo prve pasove Maurićevega stripa

Vjerenica mača ali Zaročenka meča. To je prvo njegovo delo, ki je pokazalo vse prvine

Maurićeve risbe, ki slovijo po svoji edinstvenosti in prepoznavnosti, tuširanjem risbe,

neposrednim vladanjem črno – belim kontrastom in neverjetni vizualni, že skoraj filmski

dinamiki. Te prvine mu omogočijo, da že leta 1935 razvije popolnoma svoj stripovski jezik, ki

ga izstreli med največje ustvarjalce devete umetnosti. Takoj po zaročenki meča, izda še stripa

64

Slika 95: Zdravko Sulič Strelac Gorotas; Vir: http://www.lambiek.net/artists/s/sulic_zdravko/sulic_zdravko_gorostas.jpg.

Slika 96: Aleksander Krulić Dečak iz mirne ulice; Vir: http://www.rastko.rs/strip/1/strip-u-srbiji-1955-1972/img/decak-iz-mirne-ulice.jpg.

dinamiki. Te prvine mu omogočijo, da že leta 1935 razvije popolnoma svoj stripovski jezik, ki

ga izstreli med največje ustvarjalce devete umetnosti. Takoj po Zaročenki meča, izda še stripa

Podzemna carica in Ljubavnica sa Marsa, ki sta izhajala vse do 2. svetovne vojne. Njegove

kasnejše umetnine Trojica u mraku, Sedam žrtva, Gospodar zlatnih bregova in Sablast

zelenih močvara so bile proglašene za najboljše iz njegovega opusa, katerih pomen je segal

daleč prek jugoslovanskih razsežnosti. Če je Maurićevo delo označeno za začetek stripa na

Hrvaškem, se je strip popolnoma uveljavil v zabavniku Oko, ki je izšel 6. junija 1936.

Zabavnik je v veliki meri pripomogel, da so se izoblikovali še ne poznani avtorji, kot sta brata

Walter in Norbert Neugebauer. Najuglednejši avtor je bil zagotovo Maurović, ki je

vzporedno risal tudi za časopis Novosti. V zabavniku je realiziral deset celotnih stripovskih

serij, za katere mu je scenarije poleg Kreše Kovačiča pisal tudi izvrstni Frank Fuis.

Zabavnik Oko je v svojih petletnih objavah svojim bralcem predstavil tudi veliko število tujih

avtorjev37.V drugi polovici leta 1939 je zabavnik zapadel v veliko finančno krizo in se tako

združil z zabavnikom Mickey strip. To je bil čas izziva za mlade avtorje, med katerimi sta

37 Med drugimi stripe, kot so Brick Bradford, Secret Agent X – 9 in seveda Superman.

65

Slika 97: Dirigovana planeta avtorja Žike Stripa; Vir: http://www.rastko.rs/strip/1/strip-u-srbiji-1955-1972/img/dirigovana-planeta.jpg.

Slika 98: Mirko i Slavko; Vir: http://www.plotki.net/cms/images/stories/projects/changes_from_below/Vera_Mirko,-pazi-metak.jpg.

Slika 99: Crveni pilot Br. 13; Vir: http://www.lambiek.net/artists/s/stojanovic_jovan/stojanovic_aero-svet.jpg.

izstopala brata Neugebauer, ki sta že pred vojno izdala samostojni strip Veseli vandrokaš. Ko

se te objave končajo, v Evropi že divja 2. svetovna vojna, tako leta 1943 Walter in Norbert

objavita časopis s preprostim naslovom Zabavnik, ki izhaja vse do konca vojne. Na svojih

straneh predstavljata kvalitetne izdelke stripovske umetnosti, ki veljajo za vrhunec

humorističnega stripa (Patruljak Nosko, Gladni kralj, Mali Muk)38. Maurović pa medtem za

Zabavnik ustvarja izjemne pustolovske stripe: Seoba Hrvata, Knez Radoslav, Ahuramazda na

Nilu, Grob v prašumi in Tomislav. Maja 1945 s 102. številko Zabavnik preneha izhajati, kar

istočasno zaključi tudi zelo burno zgodovino hrvaškega stripa. Kljub Mauroviću je ta

generacija mladih risarjev, skupaj s srbskimi in slovenskimi striparji, postavila zelo trdne

temelje jugoslovanskega stripa. Ti risarji pa so skupaj ustvarili še svetlejšo povojno tradicijo

stripa (http://comics.cro.net/hrstr1.html).

Preko zgoraj navedenega lahko ugotovimo, da je Maurović tako prekletstvo kot

blagoslov hrvaškega stripa. Blagoslov za množice, na katere je imel neverjeten vpliv,

prekletstvo pa zaradi vseh vprašanj, ki so povezana z avtorjem in 1. generacijo hrvaškega

stripa. V obdobju med vojno se je v Jugoslaviji razvoj stripa skoraj popolnoma ustavil. Frank

Fuis je bil leta 1943 ubit, brata Neugebauer pa sta se vključila v poskuse z risanim filmom.

Od celotne 1. generacije je tako ostal samo Andrija Maurović, ki je leta 1945 v časopisu

Novi svijet objavi prvi povojni strip Mrtvački brod, v časopisu Osječki glas pa je objavljal že

avtor 2. generacije Borivoj Dovinković. Strip je bil v tem času zelo zaničevan, saj se je 5.

januarja 1946 v časopisu Borba že pojavil prvi članek, ki je podal zelo oster komentar o

ponovnem pojavljanju stripa v tedanji komunistični družbi. Stripe so tedaj v Jugoslaviji celo

vključili na seznam prepovedanih predmetov. Sledil je mučen štiriletni premor, po katerem so

se stripi zopet počasi začeli predstavljati bralcem, najprej v pasicah mladinskih časopisov.

Leta 1950 pa se je že formirala skupina, katero so poleg Mauroviča sestavljali še Walter in

Norbert, Borivoj Dovinković, Vladimir Delač, Ismet Voljevica in Oto Reisinger. Maurović

nariše v tem času strip Meksikanac, skupini pa se kasneje pridružijo še Ivica Bednjanec,

Gotovac in kot velikan hrvaškega stripa še Jules Radilović. Leta 1952 je zagrebški Vijestnik

začel izdajati zabavnik z imenom Petko (malo pred tem še zabavnik Tjednik, a se ni obdržal

na tržišču). V zabavniku so bralci lahko občudovali nova nadaljevanja Gladnog kralja, nova

dela Vladimirja Delača in prvenec Ota Reisingerja. Leta 1953 brata Neugebauer poleg starih

stripov objavita tudi prvi njun poskus realističnega risanja v stripu Prvi ljudi na Mijesecu ter

kavbojski strip Roy Thorn, poleg domačih avtorjev se ta čas v Jugoslaviji že pojavi Princ

Valiant znamenitega Halla Fosterja. Zabavnik Petko na tržišču ni dolgo zdržal, saj ga je konec

38 Kvaliteta teh stripov je bila tako visoka, da se v svetu mirno lahko primerjajo z Disneyjem.

66

leta 1953 že nasledil Miki strip, ki je izhajal samo do septembra 1954. Najpomembnejša

objava hrvaškega stripa je zagotovo Plavac oziroma Plavi vjestnik, ki ga kritiki še danes

označujejo za mojstrovino grafične in umetniške funkcije. Drugi pa izpostavljajo njegove

reportaže, zanimive rubrike ter promocijo stripa v Jugoslaviji. Sprva je Zabavnik objavljal le

nadaljevanja stripov iz zabavnikov Petko in Miki strip, postopno pa so v Plavi vjestnik prišli

stripi Murovića, bratov Neugebauer, nato Dominkovića ter Radilovića, ki je ustvaril znamenit

strip Kroz minula stoljeća. V letu 1960 Plavi vijestnik preide v obdobje svojega največjega

razcveta, zanimivo je, da ne menja svoje grafične podobe, a vseeno vsaka naslednja številka

odraža svežino in aktualnost. Tukaj se oblikuje tudi avtorska skupina risarjev in scenaristov,

ki predstavljajo jedro39 hrvaškega stripa. V Letu 1966 se začne počasno upadanje zabavnika

Plavi vijestnik, ker v reviji ni več toliko kvalitetnih stripov, saj je od celotnega jedra pri

zabavniku ostal samo Jules Radilović. Do pojava nove generacije mine natanko še deset let,

zato hrvaški strip pade v nekakšno brezplodno obdobje, ki stripe uvaža in zanemarja domače

avtorje. Z odhodom celotne prve in druge generacije, je nastala praznina, katero lahko

zapolnijo samo novi avtorji40. Prelomno je bilo leto 1976, ko se pod okriljem časopisa Polet

začne oblikovati nova skupina mladih avtorjev, ki so hitro postali jedro revije Novi kvadrat.

Ti avtorji so Mirko Ilić, Ninoslav Kunc, Radovan Devlić, Krešimir Zimonić, Emir Mešić,

Igor Kordej, Joško Marušić. Avtorji hitro odkrijejo svoj razkošni talent, saj so njihovi vzori

različni, kot je različna tudi njihova risba. Časopis Novi kvadrat je hitro postal sredstvo, skozi

katerega so ti izrazni avtorji uspeli priti na stripovsko sceno. Prav tako pa jim je omogočil, da

se je vsak od njih publiki predstavil kot samostojen stripovski avtor. Danes so ti avtorji zelo

cenjeni risarji, ilustratorji, karikaturisti in umetniki (http://comics.cro.net/hrstr2.html).

39 V jedro hrvaškega stripa spadajo risarji; Andrija Maurović, Walter Neugebauer, Jules Radilović, Borivoj Dovinković, Vladimir Delač, Oto Reisinger, Žarko Beker in Zdenko Svirčić. Od scenaristov pa; Norbert Neugebauer, Marcel Čukli, Zvonimir Furtinger, Nenad Brixy, Rudi Aljinović in Mladen Bjažić (http://comics.cro.net/hrstr2.html). 40 Vendar je vlaganje sredstev v ta posel zaradi uvoza evropskih stripov predstavljalo ekonomsko zelo tvegan posel (http://comics.cro.net/hrstr2.html).

67

Slika 100: Andrija Maurović Povratak starog mačka; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/macak-2.gif.

68

Slika 101: Andrija Maurović Meksikanac; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/mehik02.gif.

Slika 102: Radovan Devlić Huljice; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/devlic1.gif.

Slika 103: Brata Neugebauer, Božanstvo prašume; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/bozanst.gif.

Slika 104: Prvi ljudi na Mjesecu; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/mjesec-1.gif.

69

Slika 105: Strip Mirka Ilića; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/ilic1.jpg.

Slika 108: Plavi vjesnik; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/plavac.jpg.

Slika 106: Vladimir Delač, strip Marina; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/marina2.gif.

Slika 107: Igor Kordej, adaptacija stripa Tarzan; Vir: http://comics.cro.net/godisnji/klasici/hrvatski/kordej2.jpg.

Sestavni del jugoslovanskega stripa pa zagotovo predstavlja tudi strip v Sloveniji pred

osamosvojitvijo, kateremu sem v zaključnem delu namenil svoje poglavje. Na

jugoslovanskem trgu pa je izhajalo še veliko več stripovskih revij, ki so med bralci poskrbele

za pestrost in raznolikost izbire. V zaključku tega poglavja jih bom naštel zgolj nekaj:

Politikin zabavnik, Yu strip, Stripoteka, Stripzabavnik, Horror strip, Gigant, Panorama, Strip

art, Maxi superstrip, Biser strip, Zabavnik Oko, Almanah, Eks Almanah, Spunk, Nikad

Robom, Zabavnik Kliker, Zabavnik Zenit, Modra last, Zabavnik Petko ter Zvitorepec, tednik s

stripi41 in druge. Medtem ko v Jugoslaviji izhajajo zgoraj omenjene revije, ki so namenjene

izrecno stripu in veljajo za zelo kvalitetne, pa v Sloveniji v tem obdobju stripi le krasijo

naslovnice tednikov, mesečnikov, časopisov.

ZGODOVINA SLOVENSKEGA STRIPA

Tip ilustracij Milka Bambiča in Hinka Smrekarja je bil zelo popularen v časopisih in tako

so ga prevzeli vsi slovenski dnevni časopisi. V Večeru že svoje slikanice z izrazito

stripovskim kadriranjem objavlja Branko Zinauer, še prej pa je risal karikature v

mariborskem satiričnem Totem listu. Zinauer je bil prav tako mojster realistične risbe, eno

njegovih najboljših del Planet treh sonc, kjer suvereno obvladuje tako risanje figure kot

tehničnih elementov. Avtor je bil zvest tako karikaturi kot stripu in prav zaradi tega ga še ne

moremo šteti med pionirje slovenskega stripa. Šele konec petdesetih in v začetku šestdesetih

govorimo o prvi generaciji slovenskega stripa (Sitar, 2007, 14).

Med avtorje prve stripovske generacije v Sloveniji štejemo Saša Dobrila, Mikija

Mustra ter Marjana Amaliettija in pogojno lahko še k tej skupini prištejemo Dušana

Brešana. Sašo Dobrila, rojen leta 1922, je svoj prvi strip z naslovom Mačji grad objavil leta

1941 v Družinskem tedniku, to je tudi prvi strip z oblački in spremnim besedilom. Strip je

narisan v tradiciji otroške ilustracije pod opaznim vplivom Disneyjeve Sneguljčice. Kasneje je

avtor objavil še dva stripa Prigode malega Mihca in Mihčeve sanje. K stripu pa se je zopet

vrnil v šestdesetih letih, ko je v Ljubljanskem dnevniku objavil realističen strip Argonavti,

nadaljeval pa je z živalsko sago Beli panter. Svojo stripovsko ustvarjalnost je kronal s stripom

41 Prvič se je tednik Zvitorepec na tržišču pojavil 7. aprila leta 1965. Izhajal je vse do 14. septembra 1973, ko se je preimenoval v Politikin zabavnik, ki je začel izhajat v slovenskem jeziku.

70

Slika 109: Zvitorepec tednik s stripi; Vir: http://shrani.si/f/1C/2C/1EcXluoQ/1/zvitorepec255.jpg.

Sad maščevanja, ki po mnenju mnogih kritikov in poznavalcev stripa velja za njegovo

najboljše delo (Sitar, 2007, 15).

Dušan Brešan je svoje stripe objavljal predvsem v tujini, njegov znani stripi so Paldo,

Seatta, Tony Falco in Geky Dor, ki je bil še posebej priljubljen pri bralcih. Po migraciji v

Avstralijo je ustvaril strip Dosežki znanosti, ki velja za njegov največji dosežek v svetu stripa,

saj ga je objavilo več kot dvesto časopisov in revij po svetu. V zadnjem obdobju je risal

animacije pri multinacionalki Hanna & Barbera ter adaptacije stripovskih in literarnih

junakov, svojo risarsko in animacijsko pot pa je zaključil s super junaki pri založniški hiši

Marvel (Sitar, 2007, 16).

Od vseh slovenskih pionirjev stripa je bil nedvomno najbolj originalen in samosvoj

Marjan Amaletti. Že kot študent je objavljal stripe in karikature v satiričnem tedniku Pavliha.

Njegov poznan strip je Gregor Tisiglavca, ki se ukvarja z vsakdanjimi problemi povprečnega

Slovenca. V zabavniku Zvitorepec je leta 1971 objavil tudi odlično adaptacijo stripa Pika

Nogavička, kjer je našel svoj prepoznavni stil in ljubezen do risanja ženske oziroma dekliške

figure. To spoznanje je prišlo posebej do izraza leta 1978, ko je sijajno ilustriral Dekamerona.

V osemdesetih je risal stripe za Pionirski list, tako so nastali stripi Breda, Omara tete Mete in

strip Ljubezenska zgodba. Amaletti je bil tudi izvrsten scenarist, kar se je pokazalo v stripu

Pet očeva Neninog deteta, ki je pod naslovom Kora in Dora izhajal leta 1986 v tedniku

Pavliha. Njegov zadnji strip je izšel leta 1991 z naslovom Vesele počitnice. Amaletti je bil

odličen kolorist, zato je skoraj katastrofa, da je veličina njegovih stripov izšla v črno – beli

tehniki (Sitar, 2007, 18).

Zadnji iz prve generacije je zagotovo velikan tako slovenskega kot jugoslovanskega

stripa Miki Muster. Rodil se je leta 1925 in se po končanem študiju zaposlil kot ilustrator pri

Slovenskem poročevalcu, kjer je kmalu poleg karikatur začel risati tudi stripe. Rojstvu

Zvitorepca je botrovalo naključje, saj so pri časopisu naročili Disneyjev strip, ker pa ni prispel

pravočasno, so Mustru naročili, naj nariše podoben strip, vendar z domačimi junaki. Tako so

nastali lisjak Zvitorepec, volk Lakotnik in želva Trdonja. Izhajati je začel leta 1952 pri

časopisu Poletove podobe in povesti, ki se je leta 1953 preimenoval v Petkova panorama,

kasneje pa še v časopis Tedenska tribuna. Strip je kmalu postal najbolj prodajan izdelek

kakšnega slovenskega avtorja stripa. Muster je pri že omenjenem časopisu leta 1973 zaključil

svojo stripovsko pot. Toda vsaka generacija je zahtevala svojega Zvitorepca, zato so vsa dela

ponatisnjena najmanj trikrat. O priljubljenosti stripa priča tudi dejstvo, da so leta 1954 strip v

Jugoslaviji prepovedali, ker ni bil dovolj socialističen. Mustrovo risanje je bilo v stilu Walta

Disneyja in Walta Kellya, zato ne preseneča, da je bil Zvitorepec zvesta kopija njegovih

71

junakov. Tukaj v tem stripu še riše ozadja z veliko natančnostjo in sličice strne v raven okvir.

Ob koncu petdesetih se v stripu Na Luno že počasi osvobaja utesnjenih ravnih linij ter

zamenja sterilno pero z bolj bogatim čopičem, s tem pa pokaže vse razkošje njegove risbe,

prav tako pa ne uporablja več rastra, ampak globino rešuje s senčenjem. Poleg že omenjenega

stripa je ustvaril tudi nekaj drugih del (Čebelica Maja, Martin Krpan, Trebuško Planuh in

njegova družina), ki pa niti scenaristično niti likovno ne dosegajo njegovega osrednjega

junaka. Še slabše pa so se Mustrovi poskusi končali v realističnem stripu Sinovi ognja in v

slikanicah Poslednji Mohikanec, Ostrostrelec in Stezosledec. Muster je bil rojen karikaturist

in vsak njegov izlet v realizem se je prej ali slej klavrno končal (Sitar, 2007, 25).

Med prvo generacijo v dvajsetih in drugo v štiridesetih je vladala praznina. Nekaj

avanturističnih stripov sta narisala Andrej Herman in Bojan Šlegl. Milan Maver, Bine

Rogelj in Aco Mavec pa so se bolj kot stripu posvetili ilustraciji in karikaturi. Tako da je to

praznino zapolnil šele Božo Kos s stripom Kavboj Pipec in Rdeča pesa. Leta 1952 je v stripu

debitiral že omenjeni akademski slikar Aco Mavec z adaptacijo stripa Prigode Davida

Balfourja.

72

Slika 109: Branko Zinauer ''Planet treh sonc''; Vir: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp41/brazi41/strzi.jpg.

Slika 111: Miki Muster ''Prigode Zvitorepca''; Vir: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp15/mikmu15/1str15.jpg.

Slika 112: Dušan Brešan ''Dosežki znanosti''; Vir: http://seawifs.gsfc.nasa.gov/FRANKLIN/IMAGES/FRANKLIN/frontiers_of_science_1_5.jpg.

Slika 110: Zinauer, Planet treh sonc; Vir: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp41/brazi41/strzi.jpg.

Med njegova najbolj znana dela sodijo še Stevensov Otok zakladov in ilustracija

Finžgarjevega epa Pod svobodnim soncem ter serija mladinskih kriminalk z Naočnikom in

Očalnikom. V teh ilustracijah je pokazal vse svoje znanje in nadgradnjo karikaturne risbe s

pravim stripovskim kadriranjem. Zanimiv je tudi risarski stil Bineta Roglja, saj vsako risbo

nariše neposredno s tušem, brez predhodne predloge s svinčnikom, zato njegovi stripi

(Smrkavec iz levega kota in Smrklja iz desnega kota ter Mularija) delujejo zelo skicozno in so

hitro narisani (Sitar, 2007, 25 – 26).

Eden prvih striparjev, ki je objavljal v prenovljenem formatu časopisa Dnevnik, je bil

Andrej Herman, katerega najbolj znan je zagotovo psihološki znanstveno – fantastični strip

Letališče brez straž, objavil je tudi stripe Majhni – nevarni in Krokarjevo gnezdo. Kasneje je

strip zapustil in začel predavati likovno pedagogiko. V Nedeljcu je debitiral tudi Bojan Šlegl,

ki je najprej leta 1962 objavil slikanico Ilegalec, nato pa strip Circi – I kliče zemljo ter

njegovo nadaljevanje Zemeljska flota napada. Leta 1964 pa se je poskusil tudi v

pustolovskem stripu Med kobrami Indrinega hrama, kateremu je sledilo nadaljevanje

Skrivnost belega slona, ki je bil tudi zadnji avtorjev strip (Sitar, 2007, 28 – 30).

Sledi druga generacija Slovenskega stripa oziroma avtorji, ki so se rodili nekje med

koncem vojne in do informbiroja. V to skupino spadajo Iztok Šušteršič (Potepuhi, Balada o

Joaquinu Muruetti, Benjamin Gold), Kostja Gatnik (Magna Purga, Peter Klepec, Bobri,

73

Slika 113: Božo Kos ''Kavboj Pipec''; Vir: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp47/bozhk47/stri47.jpg.

poleg Lavriča velja za najboljšega slovenskega striparja), Vasja Čuk (Zaklad Emone, Vitez

Damjan), Andrej Mesojedec (Superman Bubon), Ivo Antič (Klasiki v stripu), Marjan

Manček (Dajnomir in Miliboža, Hribci, Modri Medvedek), Vladimir Herceg (Pustolovščine

viteza Erazma, Grajski ropar, V ognjenem vrtincu), Matjaž Schmidt (Erlšpik s planeta Beta ,

Slovenske pravljice), Jelko Peternelj (Izzivalec, Potepuh, Steve Morgan), Bori Zupančič

(Fant od fare, Izgubljeni glas), Ciril Gale (je pisal večino scenarijev) ter Igor Vidmar.

Potem pa je nastalo nekakšno stripovsko zatišje, ki se je pojavilo med drugo in tretjo

generacijo slovenskega stripa. V to skupino spadajo Boris Jukić, Branko Drekonja, Milan

Eršič, Zvonko Čoh in Samo Ljubešič (Nenavadni pripetljaj). Nihče se ni veliko ukvarjal s

stripom, ampak ja avtorje bolj zanimalo slikarstvo, kiparstvo, animacija in odrska umetnost. V

tretji generaciji je bil najprej Ivo Štandeker, ki je leta 1987 v Mladini začel pisati o stripu.

Potem je ugotovil, da v Sloveniji ni stripa, zbral okoli sebe nekaj avtorjev in nova generacija

je bila rojena. V to generacijo spadajo vsi, ki so rojeni od začetka do sredine šestdesetih let.

To so Srečko Bajda (Who's Dead Girl strip s kubističnim pridihom), Sašo Jankovič (Prigode

dobrega vojaka Švejka), Zoran Smiljanić je eden prvih, ki svoje stripe objavlja v Mladini

(1945, Hardfuckers, Hiša Metoda Trobca, Balada o treh baletkah in dveh vojakih, Njunih

dvajset let, 1943, Railroad Crossing, Junak in njegovi znan strip Meksikanarji), Igor Ribič

(Muca Čarodejka, Maček Leopold, Deček in pošast), Iztok Sitar (Kdo je ubil risarja stripov,

Sperma in kri, Povratak malog princa, Slovenski psiho, Gola Maja, Banane, Dnevnik Ane

Tank, Tisa), Romeo Štrakl (Stop racism, Utekočinjen), Mladen Melanšek se je s stripom

začel ukvarjati šele leta 2005 (Teorija zarote), Dušan Kastelic (Skrivnostni strup, Sigismund,

Slaščičarska revolucija, Afera JBTZ, Butalci, Kulturčniki, Kralj Matjaž), Tomaž Lavrič

(Diareja, Mirjana, Rdeči alarm, Črni dnevi, Ratman, Glista na begu, Mačka, Sosed, Svinja,

Dekalog, Slepo sonce, Evropa, Ekstremni športi, Lomm), Rok Sieberer Kuri (Linija

najmanjšega odpora). Po ogromnem stripovskem bumu, ki ga je naredila tretja generacija, se

ekspanzije stripa v Sloveniji ni dalo več ustaviti. Slovenija se je osamosvojila in tako smo

dobili svoje stripovsko tržišče. V drugi polovici devetdesetih so bili najbolj produktivni in

prodorni avtorji. Jaka Klemenčič je zagotovo najbolj undergroundovski42 med omenjeno

trojico (Štorija o malarju, Orion, Križarjenje po Ljubljani, The Lonesome Life of Everyman

the Foetus), Matjaž Bertoncelj je zagotovo eden najbolj produktivnih striparjev zadnjih let

(Marija pomagaj, Eppur si muove, Trobentica, 26, Posilstvo, objavil pa je tudi 6 stripovskih

albumov), Marko Kociper se je specializiral predvsem za erotične stripe (Deja vu, Reality

Show, Erotični almanah, Hardyhardhotel). Zanimivo pa je omeniti tudi avtorje, ki so k stripu

42 Klemenčič je večinoma objavljal v revijah, ki niso bile namenjene širši publiki.

74

pristopili z izrazito eksperimentalnim likovnim pristopom. To so Andrej Štular (Kons5,

Jugoslavija, Portreti, Jože Tisnikar), Miloš Radosavljevič je eksperimentiral z različnimi

likovnimi tehnikami in risarskimi slogi, najbolj uspešen je bil v fotografsko – grafičnem stilu

(Ko zaprem oči, Screaming), Jure Perpar (From My Diary) ter Grega Mastnak

(Eksperiment profesorja Jekla, Lov za izgubljenimi rolerji, Sledi v Snegu). Poudariti velja tudi

likovni strip in avtorje, kot so Damjan Stepančič, Gorazd Vahen, Damijan Sovec in Vojko

Volavšek (Sitar, 2007, 30 – 113).

Naslednja generacija striparjev je bila rojena v sedemdesetih letih: Peter Škerl, Ciril

Horjak, Primož Krašna, Jure Meden, Matej Kocjan, Igor Šinkovec, Matej de Cecco,

Robi Ilovar, Dani Kavaš, Izar Lunaček, Ivan Mitrevski, Primož Bertoncelj in Matej

Lavrenčič. V tej generaciji pa se prvič pojavi tudi skupina avtoric: Janja Gedrih, Petra

Stare, Andreja Kocjan, Tanja Komadina, Neža Zinaić, Saša Kerkoš, Andreja Kocjan in

Mina Žabnikar. Formira se tudi izredno talentirana skupina Grejpfrut, ki debitira z

dokumentarnim filmom Nesreča enega kmeta, prvi strip pa izdajo leta 1999. Zadnja

generacija risarjev je bila rojena v osemdesetih letih; Gašper Rus, David Kračan in Olmo

Omerzu. Najpomembnejša stripovska revija za Slovenijo je zagotovo Stripburger, saj so v

njem debitirali skoraj vsi avtorji od tretje generacije naprej. Vsi, ki bi radi brali stripe, si jih od

leta 2004 lahko kupite v Strip.art.nici, ki jo je ustanovil Sandi Buh in domuje v Trgovskem

centru Murglje. Vodja stripartnice je poskrbel za bogato izbiro in zalogo stripov, ki izhajajo

predvsem na področju bivše Jugoslavije. Leto 2004 je bilo prelomno v novejši zgodovini

slovenskega stripa, saj se je na medmrežju pojavil prvi slovenski stripovski portal, na

prodajnih policah pa se je po dolgem času zopet znašla Stripoteka, priznana stripovska revija

o svetovnih vrhuncih stripa. Leta 2006 pa je začel izhajati Strip Bumerang, ki ga izdaja Vojko

Volavšek v lastni založbi (Sitar, 2007, 113 – 149).

Slovenski strip se po mojem mnenju mirno lahko primerja z Evropo, vendar tukaj

nastane majhen problem, saj je evropski strip kljub kvaliteti premalo cenjen v Ameriki.

Ameriški stripi so veliko slabše zasnovani, vendar pa jim zanimanje dviguje njihova filmska

industrija, ki letno ustvarja filme s stripovsko tematiko. Takšni filmi (Superman, Batman, Iron

man, The Hulk, 300, Kill Bill, Sin City, X – Men, Fantastic Four, Hellboy, The Punisher, V for

Vendetta, Garfield) so najboljša reklama in sredstvo za podajanje stripov med mlade. Tudi

Evropa je ustvarila nekaj filmov, ki so posneti po stripu (Asterix, Lucky Lucke, Tex Wille,

Barbarella, Blueberry, Sky Fighters), vendar vseeno evropska filmska industrija ni tako

razvita kot ameriška. Po mojem mnenju, bi moral evropski strip temeljiti na galerijskih

razstavah, kjer bi razstavljali stripe. Ali pa bi morali v muzejih moderne zgodovine postaviti

75

kakšno stalno razstavo na temo stripa in stripovskih junakov. Na takšen način bi lahko

ustvarili povezavo med visoko umetnostjo in stripom, saj se moramo zavedati, da strip v

Evropi ni več industrija, je prava umetnost, ki je presegla svoje osnovne norme in se podala v

neznane svetove. O tem pričajo tudi knjižni sejmi, na katerih je čedalje bolj prisoten tudi strip

in zbirateljstvo, ki ima danes čedalje večji pomen. Kot zanimivost naj omenim, da sem v

časopisu Žurnal dne 23.02.2010 zasledil, da so na dražbi prodali prvo številko Supermana za

760.000 evrov ali 1,000,000 ameriških dolarjev, zanimiv pa je tudi podatek, da je eden izmed

oboževalcev legendarnega Batmana za prvi strip, v katerem se pojavi ta nadnaravno močan

lik, plačal 1,075,500 dolarjev oziroma 790 tisoč evrov, kar zagotovo priča o zanimanju za

dediščino stripa.

V nadaljevanju bom predstavil umetniško smer Pop art in njenega najvidnejšega

predstavnika Roya Lichtensteina, saj njegova dela gledalca nekako še najbolj spominjajo na

glavne stripovske junake ali posamezne stripovske prizore.

76

Slika 114: Lavrič, Diareja; Vir: http://www.mladina.si/mladina/200934/img/34_diareja.jpg.

Slika 115: Zoran Smiljanič, Meksikanarji; Vir: http://lh6.ggpht.com/stripoholik/Rr7fpxf41TI/AAAAAAAABrc/fEb8SM5pFQg/s400/smiljanic_zoran_-_meksikajnarji_1.jpg.

Slika 116: Lavrič, strip Lomm; Vir: http://www.lambiek.net/artists/t/tbc_lavric_tomas/tbc_lomm.jpg.

Slika 117: Iztok Sitar; Glave; Vir: http://www.ljudmila.org/forum/rs/glave/sitar_glave.jpg.

77

Slika 118: Kostja Gatnik, Magna Purga – Fatamorgana; Vir: http://www.stripovi.com/images/thomasmann/kvadrat2.jpg.

Slika 119: Marko Kociper, Jazbec in ostali svet; Vir: http://lh4.ggpht.com/_Ywrjm_0i5tE/SpPujFpA3RI/AAAAAAAAGXc/Z89ntDLygg4/s800/rs12_kociper_jazbec.jpg.

Slika 120: Matjaž Bertoncelj, Eppur si muove; Vir: http://www.webcomicsnation.com/memberimages/malleus1.jpg.

Slika 121: Štularjev likovni pristop k stripu; http://www.stripburger.org/sb52/stular.jpg.

POP ART IN ROY LICHTENSTEIN

Pop art je umetniška smer, ki se je najprej začela razvijati v Veliki Britaniji v začetku

petdesetih let, nato pa še v Ameriki konec petdesetih. Umetniška smer je takoj po odkritju

začela izpodbijati tedanjo umetniško tradicijo s trditvami, da je umetniško delo, ki nastane z

uporabo serijskih proizvodov popularne kulture ravno tako kvalitetno in na visokem nivoju

kot izdelki tako imenovane lepe umetnosti oziroma fine arts. Pop art posamezen predmet

odstrani iz konteksta, ga izolira ter združi s kakšnimi drugimi stvarmi iz vsakdanje uporabe.

Sam pojem se ne nanaša toliko na samo umetnost, ampak na odnos, kako priti do umetnine.

Torej je Pop art umetniško gibanje dvajsetega stoletja, v katerem so značilne tehnike in teme

sestavljene iz popularne množične kulture, uporaba oglaševanja, stripov in vsakdanjih

predmetov kulturne dediščine. Njegov nastanek lahko razlagamo kot nujno in obsežno

reakcijo na takratne prevladujoče ideje abstraktnega ekspresionizma. Cilj umetnikov je bila

uporaba privlačnega kot nasprotje elitni kulturi, s poudarkom na banalnosti, kiču in ironiji.

Vse bolj pa so postajala zanimiva tehnična sredstva za reprodukcijo. Pop art se je že od

samega začetka razvijal v Ameriki in Veliki Britaniji zelo različno. Američani so ga označili

kot vrnitev k težki, robustni kompoziciji, kot predstavitveno umetnost, ki nastane kot odziv

umetnikove uporabe neosebne in vsakdanje realnosti, skupaj s parodijo in ironijo, ter s tem

zakrije osebni simbolizem in slikarsko ohlapnost abstraktnega ekspresionizma. V nasprotju s

tem je povojna Britanija sprejela ironijo in parodijo, vendar je bil akademski poudarek na

78

Slika 122: Mladen Melanšek, Teorija zarote; Vir: http://img76.imageshack.us/i/naslovnicatzjy5.jpg/.

dinamičnih in paradoksalnih podobah ameriške popularne kulture, kar se je izkazalo za zelo

močno in manipulativno orodje, ki naj bi vplivalo na celotne življenjske vzorce, hkrati pa

izboljševalo blaginjo družbe. Zgodnji pop art v Veliki Britaniji, je bil stvar idej, katere je

vzpodbujala ameriška kultura, medtem ko so se ameriški umetniki le zgledovali po svojih

izkušnjah, katere so si pridobili z življenjem v tej kulturi. Vendar je ravno pop art tisti, ki naj

bi nadaljeval abstraktni ekspresionizem, saj tudi v pop artu velja prepričanje, da ravno ta smer

nudi priložnost za ustvarjanje obsežnih umetniških del. Tako je pop art nadaljevanje kot

zavračanje abstraktnega ekspresionizma, saj raziskujeta enake subjekte, vendar destruktivne,

satirične in kaotične impulze gibanja nadomesti s predmeti iz popularne kulture.

Pop art skupaj z minimalizmom velja za prednika postmoderne umetnosti oziroma so

nekatera zgodnja dela že prvi primeri postmoderne umetnosti. Pogosto se je dogajalo, da tako

kot so se pojavljali novi oglasi, tako so se pojavila nova umetniška dela. Tukaj bi izpostavil

Andyja Warhola, ki si je za motive pogosto izbiral pločevinke juhe, paradižnikove omake in

podobne stvari. Tako so nastala dela Campbell's Soup Cans (1962), Campbell's Tomato Juice

Box (1964), Campbell's Soup I (1968) in seveda njegovo delo s stripovsko vsebino Dick

Tracy (1960). Kasneje pa se je pop art pod podobnimi vplivi in mišljenji spremenil v

internacionalni slog, pojavljati se je začel v Italiji, Španiji in celo na Japonskem (Lippard,

1977, 9 – 27).

Enako pomemben kot Andy Warhol in ameriški pop art je zagotovo Roy

Lichtenstein, saj njegova dela s pomočjo stripa najbolje opredeljujejo temeljno izhodišče pop

arta, verjetno bolje kot katerakoli druga dela s pomočjo parodije. Z izborom stripa kot

predloge Lichtenstein ustvarja trdne in natančne kompozicije, ki kljub svoji trdnosti delujejo

na opazovalca zelo mehko. Njegovo slikarstvo se neposredno navezuje na običajne podobe

ameriške popularne kulture, hkrati pa to kulturo obravnava na neosebni način, kar kaže na

idealizacijo masovne proizvodnje. Roy Lichtenstein se je rodil 27. oktobra leta 1923 v New

Yorku. Leta 1960 je začel poučevati na univerzi Rutgers, kjer je nanj močno vplival Allan

Kaprow43. V tem okolju se je začel zanimati za proto pop art. Leta 1961 je začel slikati svoje

prvo pop artistično delo, uporabljal je like iz risank in tehniko komercialnega tiska. Ta faza

njegovega razvoja se je nadaljevala do leta 1965 in je vključevala uporabo oglasov za

potrošniške in gospodinjske namene ter strip. Njegovo prvo delo, ki je vključevalo uporabo

stripa, je bilo Look Mickey (1961), delo je nastalo kot izziv njegovega sina, ki mu je pokazal

strip Miki Miške in rekel: "Stavim, da ne znaš slikati tako dobro kot ta, kaj praviš oče?". V

istem letu je ustvaril še šest del s prepoznavnimi junaki iz risank in drugih medijev. Prav tako

43 Allan Kaprow (1927 – 2005) je ameriški slikar in pionir performance arta.

79

leta 1961 Leo Castelli začne slikarjeva dela razstavljati v galeriji v New Yorku. Prvo

samostojno razstavo je Lichtenstein imel leta 1962, razstava je bila v celoti odkupljena, še

preden je bila otvoritev, to je bil čas njegove velike ameriške in svetovne slave. Najboljša dela

je naslikal v tehniki olje na platno, v to skupino spada tudi njegova Drowning girl (1963),

predloga tega dela je bil strip Secret Hearts #83, delo pa danes visi v muzeju moderne

umetnosti v New Yorku. Lictenstein je imel zanimiv odnos do svojega dela, saj on ni želel

upodobiti subjekta po svoje, njegovo delo se je odražalo bolj v tem, kako subjekt vidi oziroma

ga portretira popularna množična kultura. Sam je pravil: "Menim, da se moje delo zelo

razlikuje od stripa, osebno tega ne bi poimenoval preoblikovanje, kajti ne glede na

poimenovanje je takšen proces ključnega pomena za umetnost''. Ko so bila njegova dela prvič

na ogled, se je veliko kritikov spraševalo o izvirnosti teh del. Ko jih je avtor slišal, jim je

dejal: "Bližje kot je moje delo izvirniku, bolj nevarna in kritična se zdi vsebina, a vendar je

moje delo v celoti preoblikovano v namenu in dojemanju. Mislim, da takšne kritične

preoblikovanosti ni mogoče dokazati s smiselno argumentacijo".

80

Slika 123: Roy Lichtenstein, Look Mickey; Vir: http://www.supertouchart.com/wp-content/uploads/2009/02/sheprebuttal117.jpg.

Slika 124: Roy Lichtenstein, Drowning girl; Vir: http://louisey.files.wordpress.com/2009/01/roy-lichtenstein-drowning-girl-6926.jpg.

Slika 125: Roy Lichtenstein, WHAAM!;Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Roy_Lichtenstein_Whaam.jpg.

Slika 126: Lichtenstein, GOOD MORNING DARLING; Vir: http://archive.experiment.ru/img/inset/3/large/good_morning_darling_1964.jpg.

81

Slika 127: Originalna stripovska plošča, po kateri je povzemal Lichtenstein; Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/b/b8/Roy_Lichtenstein_Whamm_Original_and_Lichtenstein_Derivative.gif.

Slika 127: Lichtenstein BLAM, Vir: http://mengpacheco.files.wordpress.com/2009/05/royl_blam350x300.jpg.

Slika 128: Lichtenstein, In The Car; Vir: http://images.worldgallery.co.uk/i/prints/rw/lg/1/5/Roy-Lichtenstein-In-the-Car-15009.jpg.

Slika 129: Lichtenstein Torpedo, Vir: http://www.lichtensteinfoundation.org/images/M-0118v3los.jpg.

Slika 131: Lichtenstein M – MAYBE; Vir: http://images.worldgallery.co.uk/i/prints/rw/lg/1/6/Roy-Lichtenstein-M-Maybe--1965-166127.jpg.

Slika 130: Lichtenstein, Forget It, Forget Me; Vir: http://gregcookland.com/journal/uploaded_images/picLichtensteinForgetIt!ForgetMe!--776166.jpg.

Slika 132: Lichtenstein, As I opened The fire; Vir: http://img.allposters.com/6/LRG/9/953/828K000Z.jpg.

Njegovo najbolj znano delo WHAAM! (1963) je med prvimi v pop artu, ki je narejeno po

stripovski plošči iz leta 1962, ki je bila narejena za strip All American Men of War. Stripovski

stil je na tem umetniškem delu poudarjen z onomatopejsko pisavo WHAAM in z napisom v

kvadratu: "Pritisnil sem tipko za nadzor nad ognjem in pred mano sem ugledal rakete, ki so

poletele skozi nebo". Lichtensteinova umetniška dela so zelo podobna, niso pa natančne

kopije stripovskih plošč. Ta način slikanja je umetnik v večini opustil v letu 1965 (v

kasnejšem obdobju se je še vrnil k stripu, ne pa tako pogosto). Te stripovske plošče, ki jih je

Lichtenstein uporabljal, so v originalu narisali Jack Kirby, Russ Heath, Tony Abruzzo, Irv

Novick and Jerry Grandenetti, ki nikoli niso uživali takšne slave kot Lichtenstein. Jack

Coward, izvršni direktor Lichtensteinove fundacije, je na te obtožbe plagiatorstva, ki so

postajale vse glasnejše, dejal: "Slikarjevo delo je čudo, sestavljeno in grafičnih elementov ter

kodifikacije čustev, ki so jih drugi prezirali. Prizori so bili spremenjeni v razmerju, obsegu,

barvi ter v njihovih posledicah. To niso natančne kopije." Vseeno pa so nekateri še vedno

obsojali Lichtensteinovo uporabo stripovskih prizorov. Posebno zaradi tega, ker so v tem

videli pozitivno reklamo, da so stripi začeli pridobivati na ugledu, česar pa si po njihovem

mišljenju takšen ''junk'' ne zasluži. Priznani stripovski avtor Art Spiegelman je vse skupaj

komentiral takole: ''Lichtenstein ni storil nič več ali manj za strip, kot je storil Andy Warhol

za juho.'' Razvoj Lichtensteina kot slikarja je zagotovo zaznamovala njegova nagnjenost za

delo v zaporednih serijah ali tematskih skupinah. Poznejše skupine so večinoma interpretacije

in do neke mere parodije prejšnjih modernističnih slogov - kubizma, futurizma in

nadrealizma. Kljub vsem obtožbam je Roy Lichtenstein zagotovo eden velikih imen v

umetnosti dvajsetega stoletja. Umetnikova dela so razstavljena v 23-tih galerijah po celem

82

Slika 133: Lichtenstein, Takka, Takka; Vir: http://www.artchive.com/artchive/l/lichtenstein/lichtenstein_takka.jpg.

svetu, njegova umetnost pa je živa še danes tako v stripu kot v visoki umetnosti

(http://en.wikipedia.org/wiki/Roy_Lichtenstein#cite_note-Great-20th-Century-Artists-7).

Lichtensteinovo slikarstvo torej deluje na stičišču jezika in podobe ter oblike in

vsebine. Tako je umetnik s svojimi barvnimi ploskvami (skoraj vedno je temeljil na uporabi

modre, rdeče in rumene) ter s prekrivanjem teksture in globine neformalno vzpostavil

stilistični most med nizko kulturo (s katere je iz linearnega zaporedja odstranil stripovski

prizor, ga povečal in barvno obogatil) in krogi visoke umetnosti. Omenjeni most odraža

stripovski portret s pridihom avtorjeve identitete, ki je podana na zelo netradicionalen način,

kar je najbolj zmotilo likovne kritike, ki so tovrstno umetnost obsodili za manj vredno in ne-

estetsko, kar pa je popolnoma brezpredmetno in neutemeljeno. Lichtenstein se je že v

šestdesetih letih prejšnjega tisočletja osvobodil verig akademizma, sedaj je čas, da to

dokončno stori še strip.

''HIGH and LOW''

V zaključku se bom s pomočjo publikacije October Files dotaknil še različnih kritik in

pogledov na uporabo stripa v Lichtensteinovem opusu. Oziroma kje se konča low art in začne

high art. Upam, da bo ta zaključek postregel z nekakšnim mostom, povezavo med umetnostjo

stripa in visoko umetnostjo, katera ima ugledno mesto v likovnem svetu, ker menim, da si

evropski strip glede na njegovo zgodovino in razvoj zasluži mesto med tako imenovanimi

lepimi umetnostmi. Kot zanimivost naj dodam samo še tole, da je v slovenskem Etnografskem

muzeju leta 2006 potekala razstava Sekira v medu, ki je obiskovalcem postregla s stripi, ki so

motive povzeli po panjskih končnicah. In to je pravilen pristop, da stripi preidejo iz senc v

muzeje in galerije.

High art je pojem, ki se zdaj uporablja v različnih načinih akademskega diskurza,

katerega pomen je ustvarjanje kulturnih izdelkov, predvsem v likovni umetnosti, ki je potekal

v najvišjih krogih kulture. Z drugimi besedami je to kultura elite, plemstva ali inteligence.

Low art je odstopanje oziroma izraz za nekatere oblike popularne kulture. Zanimivo je, da še

danes ni določeno, kje se konča low in začne high art. Najbližje postavitvi nekakšne

navidezne meje je bil zagotovo T. S. Eliot v delu Notes Towards the Definition of Culture, v

katerem je zapisal, da sta tako visoka kot popularna umetnost sestavna dela vsake razvite

kulture ali civilizacije. Seveda je strip takoj postal dostopen medij množicam, kar ga kljub

njegovi likovni in literarni kvaliteti posledično uvršča med low art. In po takšnem

razmišljanju, da mora biti umetnost razumna elitam, so kritiki začeli obtoževati pop art

umetnike, da so se predali kapitalističnim metodam množične produkcije. Torej se moramo

vprašati, kam torej spada Lichtensteinovo slikarstvo, ki je ogromno motivov povzelo iz stripa,

83

Warholovo, ki je prevzemalo iz oglaševanja embalaže, ter Wesselmannovo, ki je povzemalo

oglaševanje šminke, zobne paste in drugih higienskih pripomočkov .

Donald Judd je leta 1962 za revijo Art magazine zapisal, da so stripi zopet povzročili

ogorčenje, toda tokrat ne v morali prebivalcev, pač pa v likovni umetnosti. Ugled pride hitro,

je močan, vendar ga lahko hitro raztrgamo. Točno to pa počne Lichtenstein z uporabo stripa v

njegovih delih, uničuje namreč ugled high arta. Bolj kot se je slikar oddaljeval od stripovske

tematike, bolj pozitivne kritike je dobil s strani Donalda Judda. Kritik je zapisal, da, so razlogi

za uporabo stripa in stripovske kompozicije sedaj postali prevladujoče prvine v slikarstvu pop

arta. Toda pri Lichtensteinu se zadeva še bolj zaplete, saj so sami njegovi motivi, kot je

zapisal Hal Foster, trk med high and low elementi, ki jih je umetnik iz slikarstva razširil tudi

v njegovo kiparstvo. Clement Greenberg je na fenomen uveljavljanja množične kulture

opozoril že leta 1939 v eseju Avant – Garde and Kitsch, kar se je nadaljevalo v povojni

Ameriki, ko je bila tako prvič ogrožena elitna umetnost, za kar so bile krive tedanje razmere

v državi. Zato je delavski razred množično začel sprejemati novo glasbo, umetnost in

literaturo (October Files, 2009, 12 - 20).

V današnjem času pa je sodobna umetnost naredila še korak dlje; če pogledamo

avtorje, kot je Takaši Murakami, čigar umetnost je videti kot psihedeličen strip manga,

križan z visoko umetnostjo. Umetnik si sposoja iz nizke kulture in jo prodaja najboljšemu

ponudniku iz krogov visoke umetnosti. V nasprotju z Warholom in Lichtensteinom pa

Japonec svoje reinterpretiracije popularne kulture tudi vrača na množično tržišče - v obliki

majic, obeskov za ključe, podlag za miške in celo omejeno serijo torbic Louis Vuitton, ki

stanejo po več tisoč evrov . Temelje je v množični kulturi našel tudi Jeff Koons, ki je zaslovel

z uporabo balonov in drugih banalnih predmetov v njegovih delih. Njegovo najbolj poznano

delo je Puppy (http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ko-strip-zazivi-tudi-drugje/212883).

Torej lahko iz tega diskurza povlečem zaključek, da bolj kot se umetnost oddaljuje od

množičnih medijev, bolj je priznana in cenjena, ne glede na kvaliteto umetniških del in

akademsko izobrazbo umetnikov. Kljub temu da je veliko stripovskih risarjev po izobrazbi

akademskih slikarjev, njihove stripovske risbe še vedno naletijo na val neodobravanja

likovnih kritikov in ne spadajo v galerije in muzeje. Torej mora človeška misel narediti korak

dlje in spremeniti poimenovanje tako imenovane visoke umetnosti, saj živimo v post

modernem času, kjer množični mediji vse bolj pridobivajo na veljavi. Zato je po mojem

mnenju nujno potrebno organizirati kakšen umetniški simpozij, kjer bi se ponovno postavilo

temelje, kaj spada pod high art in kaj pod low art, ali pa celo združiti termina v en izraz

likovno izražanje. Kajti če bodo akademizem in kritiki zaničevali takšne likovne mojstrovine,

84

kot je stripovsko upodabljanje, je likovna umetnost obsojena na propad. Zanimivo je tudi, da

veliko več stripovskih risarjev bolj obvlada linijo, potret, kompozicijo in ostale likovne prvine

kot pa akademski slikarji, ki se ponavadi zgolj skrivajo za svojim nazivom. Slikar se rodi,

tega se ne da naučiti oziroma naučiti se da tehniko, slog pa morajo umetniki odkriti in

razvijati sami. Stripovski avtorji pa v tem preprosto blestijo, saj s pomočjo linije in črno –

bele tehnike odkrijejo svoj prepoznaven slog, ki s časoma postane tudi njihov zaščitni znak.

V stripovski risbi ni mogoče nikakršno skrivanje za nazivi, ker bi vsak bralec to takoj ugotovil

in stripa ne bi več kupil. Zadnje vprašanje, ki sem si ga postavil, je, ali je strip umetnost ali

zabava. Moj odgovor je, da je strip umetnost, ki je namenjena vsem generacijam, ne glede na

področje zanimanja in starost. Prav tako pa je strip zabava, ki je bralcu podana z umetniškim

pridihom. Torej kdo je rekel, da moderna umetnost ne sme biti malce zabavna. Zagotovo pa je

strip za risarje in scenariste način njihovega prispevka k umetnosti, za bralce pa način

zabavanja. Kar pa zadeva razmerje med high in low, bi dodal samo še tole, ko bi le vsi slikarji

in umetniki, ki ponosno svoja dela razstavljajo v galerijah in se njihova dela štejejo pod high

art, obvladali vsaj polovico vseh prvin, ki jih obvladajo risarji stripa. Potem bi bila likovna

umetnost resnično na visokem nivoju in zanimiva za širše množice. Strip kot deveta umetnost

je med ljubitelji dobre risbe postal veliko več kot le lahkotno branje, saj skoraj vsi današnji

ustvarjalci stripe enačijo tudi z izjemno zgodbo. Kar pomeni, da strip pridobiva vedno večjo

veljavo tudi v literarnem smislu, tako je končno našel svoje mesto v večini večjih knjigarn,

kjer privablja zasluženo pozornost tako bralstva kot literarne stroke. Prav tako pa sta romana

Stekleno mesto in Odeje pokazala, kako najde visoka literatura svoje mesto v stripu. V

prihodnosti bo gotovo potrebno graditi na razstavah, kot je bila VRAOUM ! v prostorih

pariške fundacije Maison Rouge, saj je celotna razstava poskušala približati in povezati velika

imena sodobne likovne umetnosti z velikimi imeni stripa. Poskušala je prikazati, koliko se je

sodobna umetnost navdihovala pri tej veji ter ali je sploh še mogoče začrtati jasno mejo njima.

Strip je torej eden od vrhuncev likovne umetnosti, ki se ne sme obravnavati kot oblika

subkulture, ampak kot referenčni vir umetnikom bodočih generacij.

85

VIRI IN LITERATURA

- Bader, G. (2009): October Files, Roy Lichtenstein. Cambridge, The MIT Press.

- Butina, M. in sod. (2004): Likovna teorija. Ljubljana, Deborah.

- Čerčnik, I. in sod. (1996): Slovenski strip. Celje, Zavod za kulturne prireditve Celje.

- Gerald, B. (1964): Man The Artist, His Creative Imagination. London, Aldus books Limited.

- Jerman, M. (2007): Mange. Stripoholik, 2007, 1, Ljubljana, 11 – 14.

- Lippard, L. (1964): Pop Art. London Thames and Hudson.

- Macon. (2007): O risanju stripa: Risarski pribor. Stripoholik, 2007, 1, Ljubljana, 25.

- Macon. (2007): O risanju stripa: Scenarij in skiciranje. Stripoholik, 2007, 2, Ljubljana, 15.

- Macon. (2007): O risanju stripa: Na kaj biti pozoren pri risanju stripa. Stripoholik, 2007, 3,

Ljubljana, 17.

- Macon. (2007): O risanju strupa: Kako objaviti strip. Stripoholik, 2007, 5, Ljubljana, 26.

- Sitar, I. (2007): Zgodovina Slovenskega stripa. Ljubljana, Umco.

- Taylor, P. (1989): Post – Pop Art. Cambridge, 1st. MIT Press Ed.

- Xabaras. (2007): Zgodba o Dylanu Dogu 1. del. Stripoholik, 2007, 1, Ljubljana, 14 – 25.

- Xabaras. (2007): Zgodba o Dylanu Dogu 2. del. Stripoholik, 2007, 2, Ljubljana, 8 – 13.

- Graffix Multimedia (2010 – 05): The History of Comics. Http://

http://www.comic-art.com/history/history1.htm.

86

Slika 134: Prikaz mostu med nizko kulturo in krogi visoke umetnosti skozi Lichtensteinovo interpretacijo; Vir; http://davidbarsalou.homestead.com/LICHTENSTEINPROJECT.html.

Slika 135: Prikaz mostu med nizko kulturo in krogi visoke umetnosti skozi Lichtensteinovo interpretacijo; Vir; http://davidbarsalou.homestead.com/LICHTENSTEINPROJECT.html.

- Graffiti založba (2010 – 05): Francosko belgijska legenda. Http://

http://www.graffit.si/index.php?option=com_content&view=article&id=41:lucky-

luke&catid=3:prispevki.

- Hit Lab d.o.o. (2010 – 05): Strip. Art. Nica. Http:// http://www.stripi.si/main.php.

- likovnateos946. pdf (2010 – 05): Likovna teorija. Http://

http://shrani.si/files/likovnateos946.pdf.

- MMC RTV Slovenija (2010 – 05): Ko strip zaživi tudi drugje. Http://

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ko-strip-zazivi-tudi-drugje/212883.

- MMC RTV Slovenija (2010 – 05): Foto: Roy Lichtenstein zunaj meja stripov. Http://

http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/foto-roy-lichtenstein-zunaj-meja-stripov/224636.

- Naklada Fibra d.o.o. (2010 – 04): Prozor u svijet stripa. Http://

http://www.stripovi.com/.

- Sergio Bonelli Editore (2010 – 04): The Publishing House. Http:// http://www-

en.sergiobonellieditore.it/casa_editrice/casa_frame.html.

- Slobodan Ivkov (2010 – 04): 60 godina stripa v Srbiji. Http://

http://www.rastko.rs/strip/60godina/index.html.

- SloCartoon (2010 – 05): Strip in strip na Slovenskem. Http:// http://www.slocartoon.net/?

main=forum/thread&thread=303%29.

- Superknjižara d.o.o. (2010 – 05): Kako crtati strip. Http://

http://www.superknjizara.hr/index.php?page=knjiga&id_knjiga=25927.

- Univerzitetni konzorcij Furlanije (2010 – 05): Http://

http://www.furlanfriulano.eu/picture/didatiche/slovensko/CUF_Posterknjiga_10.pdf.

- Wikimedia Foundation, Inc (2010 – 05): DC Comics. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/DC_Comics.

- Wikimedia Foundation, Inc (2010 – 05): Batman. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Batman.

- Wikimedia Foundation, Inc (2010 – 05): Wonder Woman. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Wonder_Woman.

- Wikimedia Foundation, Inc (2010 – 05): Flash. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_%28comics%29.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Green Latern. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Green_Lantern.

- Wikimedia Foundation, Inc (2010 – 05): Captain Marvel (DC Comics). Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Captain_Marvel_%28DC_Comics%29.

87

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Justice League. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Justice_League.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Marvel comics. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Marvel_Comics.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Spider - Man. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Spider-Man.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Iron Man. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Iron_Man.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): The Hulk. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Hulk_%28comics%29.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Thor (Marvel Comics). Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Thor_%28Marvel_Comics%29.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Disney comics. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Disney_comics.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Snoopy. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Snoopy.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Popeye. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Popeye.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Garfield. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Garfield.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Maus. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Maus.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Franco – Belgian comics. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Franco-Belgian_comics.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): XIII (comics). Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/XIII_%28comic_book%29.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Asterix. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Asterix.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Blake and Mortimer. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Blake_and_Mortimer.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Boule et Bill. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Boule_et_Bill.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Gaston (comics) Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Gaston_Lagaffe.

88

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): The Incal. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Incal.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Jerry Spring. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Jerry_Spring.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Blueberry (comics). Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Blueberry_%28comics%29.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Jean Giraud. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Jean_Giraud.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Largo Winch. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Largo_Winch.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Lucky Luke. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Lucky_Luke.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): The Adventures of Tintin. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/The_Adventures_of_Tintin.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): The Smurfs (comics). Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/The_Smurfs_%28comics%29.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Thorgal. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Thorgal.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Hermman Huppen. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Hermann_Huppen.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Sergio Bonelli Editore. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Sergio_Bonelli_Editore.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Tex Willer. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Tex_Willer.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Zagor. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Zagor.

- Fantasy World (2010 – 05): Commandant Mark. Http:// http://fantasy-

world.awardspace.com/comics/index.html.

- Fantasy World (2010 – 05): Big Blek. Http://

http://fantasy-world.awardspace.com/comics/index.html.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Captain Miki. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Captain_Miki.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Mister No. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Mister_No.

89

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05):Ken Parker (character). Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Ken_Parker_%28character%29.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Martin Mystère. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Martin_Myst%C3%A8re.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Nick Raider. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Nick_Raider.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Nathan Never. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Nathan_Never.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Magico Vento. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Magico_Vento.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Diabolik. Http://

http://hr.wikipedia.org/wiki/Diabolik.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Alan Ford (comics). Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Alan_Ford_%28comics%29.

- Wikimedia Foundation, Inc. (2010 – 05): Roy Lichtenstein. Http://

http://en.wikipedia.org/wiki/Roy_Lichtenstein#cite_note-Great-20th-Century-Artists-7.

- Zvonimir Tošić (2010 – 05): 60 godina Hrvatskog stripa. Http://

http://comics.cro.net/hrstr1.html.

- Zvonimir Tošić (2010 – 05): 60 godina Hrvatskog stripa. Http://

http://comics.cro.net/hrstr2.html.

90