Click here to load reader

Zaključna publikacija

  • View
    262

  • Download
    12

Embed Size (px)

Text of Zaključna publikacija

  • 1

    Aktivno in kvalitetno staranjev domaem okolju Norveki finanni mehanizem 2009 - 2014

    Active and Quality Aging in Home Environment (A-Qu-A)Norwegian Financial Mechanism 2009-2014

  • 2

  • 1

    Aktivno in kvalitetno staranjev domaem okolju (A-Qu-A)Norveki finanni mehanizem 2009-2014

    Active and Quality Aging in Home Environment (A-Qu-A)Norwegian Financial Mechanism 2009-2014

  • 2

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    614.2-053.9(082) 364-22-053.9(082)

    AKTIVNO in kvalitetno staranje v domaem okolju (A-Qu-A) = Active and quality aging in home environment (A-Qu-A) : Norwegian financial mechanism 2009-2014 / [uredniki Liljana Bati ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Solos, 2016

    ISBN 978-961-285-479-9 1. Vzp. stv. nasl. 2. Bati, Liljana 287043072

    Uredniki: Liljana Bati, Rado Piot, Marija Tomi, Marjan Sedmak, Jasna Hrovatin, Dani Mara, Mojca PreglauSodelavec na projektu: Edita Hasanovi Lektoriranje: Anja MiklaviOblikovanje in raunalniki prelom: Barbara Dovear, Studio Lik d.o.o.Tisk: Solos, realizacija grafinih idej d.o.o.Izdala in zaloila: Solos, realizacija grafinih idej d.o.o.Naklada: 300 izvodovPrvi natisLjubljana, 2016Monografija je izla v okviru projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju, ki je bil financiran s strani Norvekega finannega mehanizma in Slube vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko v obdobju 01. 04. 2015 do 31. 12. 2016

    Ta dokument je nastal s finanno podporo Norvekega finannega mehanizma. Za vsebino tega dokumenta je odgovoren izkljuno Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraa stalia Nosilca Programa norvekega finannega mehanizma.

  • 3

    Kazalo

    Uvodni nagovorLiljana Bati

    Zavod za oskrbo na domu LjubljanaCelostni pristop pri zagotavljanju pomoi na domu Rosana Gjura Luci in Tanja Poarek

    Sodelovanje strokovnih delavcev s podroja socialne oskrbe in drugih zdravstvenih dejavnosti v Zavodu za oskrbo na domu LjubljanaMarjeta Bizaj

    Integrirana oskrba na domuLaura Perko

    Vloga projekta A-Qu-A v obstojei mrei pomoi na primeru uporabnika Medeja Novljan

    Ko celostni pristop pomembno pripomore k izboljanju ivljenja uporabnika na domu Marjetka tepic

    Moja izkunja s projektom A-Qu-A Mateja Zabukovec

    Poroilo o opravljenem delu v projektu A-Qu-A s podroja fizioterapije Maja Ilijani in Mirjana Vukadinov

    6

    13

    27

    28

    34

    37

    40

    43

  • 4

    Utemeljitev za izvajanje fizioterapije na domovih uporabnikov Danielle Jagodic in Liljana Bati

    Delovna terapija v projektu A-Qu-A Petra Boh in Sanja Pavlin Zakovek

    Delovna terapija pela Mihevc

    Opravljanje storitev zdravstvene nege v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana med projektom A-Qu-AEdisa Osmanevi

    Potrebe po vkljuitvi zdravstvenega kadra v delo Zavoda za oskrbo na domu LjubljanaEdisa Osmanevi

    Logopedska pomo in obravnava v domaem okolju Nada emva

    Poroilo o izvedbi strokovnega usposabljanja delavcev Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana v okviru projekta A-Qu-A Andrej vent

    Individualne kinezioloke obravnave v domaem okolju starejih v Mestni obini Ljubljana Marina Dobnik

    Svetovanje in promocija zdravega naina prehranjevanja za varovanje in krepitev zdravja Nataa Jan

    Univerza na Primorskem Znanstveno raziskovalno srediePriporoila za gibalno vadbo starejih na domu Marina Dobnik, Uro Marui, Armin Paravli, Mitja Gerzevi, Matej Plevnik, Rado Piot

    Kako obvladovati staranje? Botjan imuni, Saa Piot in Rado Piot

    Priporoila za prehrano gibalno/portno aktivnih starejih odraslih Felicita Urzi in Botjan imuni

    Priporoila za gibalno-kognitivno vadbo starejih na domu Marina Dobnik, Mitja Gerzevi, Armin Paravli, Matej Plevnik, Uro Marui

    Poroilo o uinkovitosti intervencij, izvedenih na projektu A-Qu-A Armin Paravli, Uro Marui, Botjan imuni, Mitja Gerzevi, Matej Plevnik, Dorjana Zerbo Porin, Felicita Urzi, Saa Piot, Nika Pegan, Tadeja Volnut, Rado Piot

    52

    62

    78

    83

    91

    101

    104

    109

    115

    119

    131

    140

    147

    156

  • 5

    Zasnova in opis spletnega potrala Domjenaj.si Jasna erjav in Botjan imuni

    Mestna zveza upokojencev LjubljanaStareji in aktivno partnerstvo v projektu A-Qu-A Marjan Sedmak

    Zdravstvena fakultetaDelovnoterapevtska obravnava osebe po moganski kapi v domaem okolju Anja kulj, Tibor Kafel, Katarina Galof, Marija Tomi

    Delovnoterapevtska obravnava osebe s Parkinsovo boleznijo v domaem okolju Anja kulj, Tibor Kafel, Katarina Galof in Marija Tomi

    Uinkovitost delovnoterapevtske obravnave v domaem okolju Mojca Birk, Alen Buar Baras, Katja Grkman, Nina Mavri, Kaja Mirc, Marta Vidmar, Katarina Galof, Marija Tomi

    Fizioterapevtska obravnava na domu (poroilo o primeru) Mojca Divjak

    Fizioterapija na domu za paciente po moganski kapi Tjaa Ceki, Nika Goljar, Urka Puh

    Prilonosti in pasti dolgotrajne oskrbe na domu tudija primera Marija Milavec Kapun, Ljubia Paden, Mirjam Ravljen, Barbara Domajnko

    tudenti v domaem svetu uporabnikov Barbara Domajnko, Mirjam Ravljen, Ljubia Paen, Marija Milavec Kapun

    Navodila pacientom po vstavitvi kolenske ali kolne enoproteze Sonja Hleb

    Fakulteta za dizajnStanje na podroju prilagojenosti notranje opreme potrebam starejih Jasna Hrovatin in Mojca Pere

    Prilagoditev bivalnega okolja potrebam starejih Mojca Pere in Jasna Hrovatin

    Mestna obina LjubljanaKvalitetne storitve za stareje v vsako etrtno skupnost v MOLMojca Preglau

    162

    169

    173

    181

    188

    195

    200

    205

    211

    217

    233

    239

    245

  • 6

    Uvodni nagovorLiljana Bati

    Spotovane bralke in bralci,

    pred vami je broura, ki smo jo izdali ob koncu projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju (A-Qu-A), ki ga je sofinanciral Program Norvekega finannega mehanizma 2009-2014.

    S projektom smo, skupaj s projektnimi partnerji, eleli prikazati in uveljaviti nove oblike pomoi na domu, s poudarkom na celostni obravnavi in integriranem pristopu socialne in zdravstvene oskrbe.

    O Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana

    Mestna obina Ljubljana je ustanoviteljica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, ki s spremljanjem smernic nacionalne in lokalne strategije socialnega varstva sledi aktualnim drubenim poudarkom, ki danes dajejo vedno veji pomen pomoi na domu.

    Iz tega izhajajo nae temeljne naloge, da starejim, invalidom in kronino bolnim omogoamo laje in lepe ivljenje ter jim nudimo pomo pri osnovnih dnevnih opravilih, gospodinjstvu in ohranjanju socialnih stikov. To je naa osnovna dejavnost, ki je z visoko subvencionirano ceno storitve Mestne obine Ljubljana, v viini 80 odstotkov, zelo dostopna in prijazna za uporabnike.

    Ker se zavedamo, da je celostni pristop k obravnavi vsakega posameznika pogoj za bolje ivljenje naih uporabnikov, smo v zadnjih letih razirili

  • 7

    ponudbo naih storitev ter zaeli tudi z izvajanjem storitev socialnega servisa, kot so pedikura, frizerstvo, ienje, spremstvo, druenje in podobno.

    elje starejih so, da v okviru svojega okolja vzpostavljajo nove socialne stike in ostanejo aktivni v domaem okolju, zato smo dali velik poudarek vkljuevanju starejih v medgeneracijsko sodelovanje, skupine za samopomo in prostovoljstvo ter bili uspeni pri tem, da so stareji v svoje ivljenje sprejeli dijake, tudente in stareje prostovoljce.

    tevilo uporabnikov in zadovoljstvo uporabnikov se v zadnjih letih vztrajno poveujeta, kar nam je dalo pogum, da smo na podlagi izkuenj in prepoznavanja potreb uporabnikov pristopili k prijavi projekta Norvekega finannega mehanizma 2009-2014 ter s tem poskuali uporabnikom nuditi nove storitve, ki jih potrebujejo za kakovostno ivljenje na svojih domovih.

    Tako v okviru projekta A-Qu-A, ki je trajal od maja 2015 do konca decembra 2016, za stareje, ki ivijo na svojih domovih, izvajamo brezplane storitve s podroja drugih zdravstvenih dejavnosti, predvsem fizioterapijo, delovno terapijo, logopedijo, gibalne vadbe, storitve zdravstvene nege, svetovanja o bivalnem okolju, prakse tudentov, razline meritve psihofizinih sposobnosti in intervencije.

    Projekt Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju A-Qu-A (Active and quality aging in home environment)je sofinanciral Program Norvekega finannega mehanizma 2009-2014.

    Skupna viina nepovratnih sredstev z naslova Norvekega finannega mehanizma je bila 700.599,77 EUR, lastni prispevek 36.873,67 EUR, skupni upravieni stroki projekta pa so bili 737.473,44 EUR.

    Nosilec projekta je Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, drugi partnerji pa so: UP ZRS Intitut za kinezioloke tudije, UL Zdravstvena fakulteta, Mestna zveza upokojencev MOL, Fakulteta za dizajn, Mestna obina Ljubljana, norveki partner Univerza Oslo in Akershus Fakulteta za zdravstvene vede.

    Idejna zasnova projekta je izhajala iz potreb uporabnikov po novih oblikah pomoi na domu ter celostni in individualni obravnavi uporabnikov, vejem povezovanju storitev socialnega varstva in zdravstva ter monostjo vpliva na spremembo strokovne prakse na podroju oskrbe na domu. Velik poudarek je bil namenjen tudi izobraevanju zaposlenih v zavodu.

  • 8

    Aktivnosti projekta so bile izvajane tudi s ciljem, da se dosee zmanjanje neenakosti med posameznimi skupinami starejih, invalidov in kronino bolnih, ki ivijo doma, v primerjavi z istimi skupinami, ki so nameene v institucionalno varstvo.

    Pomemben poudarek pri izvajanju dejavnosti iz projekta je slonel na multidisciplinarnem izvajanju aktivnosti (raznolikost projektnih partnerjev) in dolgoroni viziji sodelovanja razlinih strok pri delu s starejimi na naslednjih podrojih: preventivne dejavnosti: izobraevanje starejih in njihovih svojcev o znanstvenih dognanjih, ki dokazujejo pomen telesne dejavnosti in izvajanja kineziolokih vaj na domovih uporabnikov; prikaz zdravih jedilnikov in priprave zdravih obrokov na domovih uporabnikov; izvajanje neposrednih storitev drugih zdravstvenih dejavnosti: fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega in logopedija na domovih starejih; prilagoditve obstojeih bivalnih enot, ki zaradi peanja fizinih in mentalnih funkcij pri starejih vplivajo na monost neodvisnega ivljenja, ter analiziranje bivalnega okolja starejih glede arhitekturnih ovir in ugotavljanje dejavnikov tveganja za padce in njihovo prepreevanje; izvajanje mnoinih meritev uporabnikov z mobilnim laboratorijem in intervencijskimi programi gibalnih vadb, usmerjenimi v izboljanje gibalne uinkovitosti starejih; praksa tudentov: stik tudentov s starejimi na njihovih domovih prispeva k medgeneracijski solidarnosti in vpliva na krepitev vrednot mladih; vkljuevanje Mestne zveze upokojencev in dnevnih centrov v Mestni obini Ljubljana, ki so del ciljne skupine projekta in konni uporabniki storitev; vkljuevanje Mestne obine Ljubljana z informiranjem obank in obanov o monostih korienja novih storitev; norveki partner, ki sodeluje pri izmenjavi strokovnih praks med dravama.

    Med trajanjem projekta smo izvedli veliko aktivnosti, na podlagi katerih so uporabniki prejeli storitve preventivne in druge obravnave, do katerih sami zaradi razlinih omejitev niso imeli dostopa. To je velikokrat vzrok za prepozno rehabilitacijo po boleznih ali pokodbah, slabe ohranjanje telesnega in duevnega zdravja ter hitreje usihanje telesnih in duevnih funkcij. Posledino to pomeni zmanjana dejavnost starejih in s tem veja izkljuenost stareje populacije iz drube ter hkrati tudi veje obremenitve za posameznika, svojce in iro drubo.

  • 9

    V projektu smo izvajali tudi natanen pregled stanja potreb starejih obanov, ki ivijo v domaem okolju, ter nartovanje in izvajanje storitev, ki so za uporabnika najprimerneje. Med izvajanjem projekta smo ugotovili, da se najveje potrebe izkazujejo na podroju storitev delovne terapije in fizioterapije.

    Projekt je namenjal veliko pozornosti tudi usposabljanju in izobraevanju socialnih delavk in socialnih oskrbovalk, ki so z dodatnim znanjem in povezovanjem razlinih strok dvignili kakovost storitev na podroju socialnega varstva. To povezovanje se je izkazalo kot kljuen element projekta, kar dokazuje tudi veliko zadovoljstvo uporabnikov storitev med trajanjem projekta.

    Zavod je med trajanjem projekta, in sicer od maja 2015 do konca decembra 2016, za vse zainteresirane uporabnike izvajal omenjene storitve brezplano, poleg tega pa organiziral tudi svetovanja o zdravi prehrani in gibalni vadbi ter izobraevanje zaposlenih.

    e pred koncem projekta, ko e presegamo zastavljen kazalnike, ocenjujemo, da smo dosegli pomembne korake k druganemu pristopu do oskrbe na domu in izboljali kakovost ivljenja naih uporabnikov. Nae mnenje je, da je celoten sistem podpore starejim, ki smo ga izvajali v sklopu projekta A-Qu-A, primeren tudi za implementacijo v irem slovenskem okolju.

    Opis partnerjev1. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredie, Intitut za kinezioloke raziskavePrispevek je bil predvsem znanstveno-strokovne narave in je temeljil na izvedbi mnoinih meritev uporabnikov z mobilnim laboratorijem, postavitvijo normativnih vrednosti fiziolokih testov, pripravo intervencijskih programov, usmerjenih v izboljanje gibalne uinkovitosti starejih obanov, organizacijo strokovnih seminarjev s ciljem dopolnilnega izobraevanja strokovnih delavcev. Poleg tega se je partner vkljuil tudi v informiranje javnosti s postavitvijo spletne strani projekta in pripravo tiskanega strokovnega gradiva.

    2. Zdravstvena fakultetaPrispevek je temeljil na usposabljanju tudentov na podroju klininega usposabljanja. tudenti 3. letnika, ki so tik pred vstopom na trg dela, so v sklopu projekta opravljali obvezno tudijsko prakso. V nalogah so zajeli podroja zdravstvene nege, delovne terapije in fizioterapije. Stik tudentov s starostniki na domu je pomembno prispeval k medgeneracijski solidarnosti in vplival na

  • 10

    krepitev vrednot mladih. Hkrati so bila to njihova strokovna intervencija, ki deluje preventivno in kurativno, vsak v okviru svojih strokovnih kompetenc.

    3. Mestna zveza upokojencevlani Mestne zveze upokojencev Ljubljana so bili del ciljne skupine projekta in konni uporabniki storitev. Partner je v okviru svojih mednarodnih udejstvovanj pri sreanju sorodnih drutev na evropski ravni promoviral projekt ter v skladu s svojo redno dejavnostjo na dogodkih zveze seznanjal uporabnike z monostmi, ki jim jih je brezplano nudil projekt.

    4. Fakulteta za dizajnPrispevek je temeljil na intervencijah v smislu prilagoditve bivalnega okolja potrebam starejih oseb, kar je vplivalo na vejo varnost in sposobnost za im dalje samostojno in neodvisno ivljenje starejih oseb. Pri delu so sodelovali izbrani tudenti 3. letnika, ki so med tudijem e pridobili vsa temeljna znanja in so tik pred vstopom na trg dela. tudenti so v sklopu projekta opravljali obvezno tudijsko prakso. Pod vodstvom mentorja so izdelali narte za prenovo bivalnih prostorov. Stik tudentov s starostniki na domu je prispeval k medgeneracijski solidarnosti in vplival na krepitev vrednot mladih. Ob koncu projekta je partner pripravil strokovno publikacijo, v kateri je zbral nasvete in primere dobrih praks s podroja prenove stanovanjskih objektov za stareje osebe.

    5. Mestna obina LjubljanaObveanje javnosti o projektu prek obstojeih medijskih kanalov, s katerimi razpolaga MOL, je javnost obveala o zaetku in poteku projekta, predvsem pa o konnih rezultatih. S tem je projekt pridobil vrednost, irino in zavedanje obanov o njegovem obstoju.Partner je tudi prispeval k organizaciji delavnic in predstavitev na dveh festivalih in okroglih mizah v etrtnih skupnostih ter zakljune konference. S tem je projekt pridobil kakovostnega izvajalca storitev informiranja in obveanja, ki je v stiku z zelo iroko javnostjo.

    6. Univerza Oslo in Akershus, Fakulteta za zdravstvene vede Partner je obiskal Slovenijo, ko je potekal festival za tretje ivljenjsko obdobje, na katerem je tudi aktivno sodeloval. Osebno se je seznanil s projektno ekipo in bil v tesnem sodelovanju s slovenskimi strokovnimi kolegi ter vkljuen v pripravo intervencijskih programov. Partner je po svojih zmonostih v svoji domovini promoviral projekt, ki je tako pridobil tudi dodatno teo na mednarodni ravni.

    Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za izvajanje uinkovitih oblik pomoi na domu in e veje zadovoljstvo uporabnikov z naimi storitvami, med drugim pa tudi za to, da bodo rezultati projekta A-Qu-A prispevali k sistemskim

  • 11

    spremembam na podroju dela s starejimi ter se tako bolj ustrezno odzivali na potrebe uporabnikov in njihovih svojcev.

    Na koncu bi se rada zahvalila vsem projektnim partnerjem za opravljeno delo in sodelovanje v projektu, Mestni obini Ljubljana, nai ustanoviteljici, za vso podporo ter seveda vsem zaposlenim v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, ki so pri svojem delu sprejemali nova znanja in pridobivali nove izkunje, s katerimi so pripomogli k bolj kakovostni pomoi naim uporabnikom na njihovih domovih.

    Hvala tudi vsem uporabnikom za sodelovanje, razumevanje in potrpljenje pri uvajanju novih oblik dela. Zelo smo veseli izkazanega zadovoljstva za opravljeno delo.

    Prijetno branje vam elim, Liljana Bati, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana

  • 12

    Zavod za oskrbo na domu Ljubljana

  • 13

    Celostni pristop pri zagotavljanju pomoi na domuRosana Gjura LuciTanja Poarek

    PovzetekNaraanje starejega prebivalstva postavlja tako socialni kot zdravstveni sistem pred izziv poveanih potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe in prilagojenih storitvah starejim, ki jim omogoajo oziroma lajajo vsakodnevno ivljenje in vkljuevanje v okolje. Zavod za oskrbo na domu Ljubljana e od leta 2002 omogoa storitve pomoi na domu, kot jo doloa zakonodaja. Poleg osnovne dejavnosti izvaja tudi socialni servis, organizirano prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje. Zavod je kot dopolnitev osnovne dejavnosti in zaradi izkazanih potreb po nekaterih zdravstvenih storitvah na domu maja 2015 s projektnimi partnerji zael z izvajanjem projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju (A-Qu-A), ki ga je sofinanciral Program Norvekega finannega mehanizma 2009-2014. Med projektom smo delovali po naelih integrirane oskrbe ter naim uporabnikom nudili brezplane storitve fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege, logopedije, prehranskega svetovanja, meritve psihofizinih sposobnosti in intervencije, prilagoditve bivalnega okolja potrebam starejih ter programe gibalne vadbe. Koordinacija pomoi na domu je v projektu odigrala kljuno vlogo povezovalnega lena med udeleenimi akterji v razlinih interakcijskih kontekstih.

    Kljune besede: pomo na domu starejim, celostni pristop, integrirana oskrba, aktivno in kvalitetno staranje, prepreevanje neenakosti, socialna in zdravstvena oskrba.

    Staranje drube je resen problem, ki zahteva hitro in temeljito ukrepanje ter prilagoditev razmer tako, da bodo zagotavljale socialno vkljuenost, oskrbo in pomo starejim ter dostojno ivljenje v starosti. Dolgo trajanje ivljenja prinaa poleg tevilnih tveganj tudi mnoge prilonosti (ipli in Horvat, 2015).

  • 14

    V splonem interesu je, da stareji lovek ivi v naravnem druinskem okolju. Da bi lahko bival v druinskem okolju, je treba ponuditi im ve oblik pomoi, ki jih stareji potrebujejo: zdravstveno in osebno nego, prehrano, gospodinjske usluge, manja hina opravila, druabnitvo in podobno. Prav zato je na projekt izrednega pomena, ker izenauje monosti med skupino starejih, ki v institucionalnem varstvu prejemajo vse potrebne storitve, zdravstvene in socialne, ter na drugi strani starejega, ki se je po temeljni lovekovi pravici odloil ostati doma in zato ni imel monosti na lastnem domu prejeti zanj potrebne in primerne zdravstvene in socialne oskrbe.

    Veina starejih si eli biti neodvisnih v starosti ter kakovostno in kar se d aktivno preiveti as ob sobivanju in soitju razlinih generacij. Kljub temu se poveuje dele starejih, ki postajajo odvisni od okolice. Po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije je v Mestni obini Ljubljana leta 2012 bivalo 48.752 prebivalcev, starejih od 65 let, kar predstavlja 17,3 % prebivalstva Ljubljane, poleg tega pa se je od leta 2000 povealo za priblino 2,6 %. Glede na stanje v drubi je treba stremeti k iroki ponudbi razlinih vrst pomoi za specifine potrebe starejih in zagotoviti iroko dostopnost teh storitev (spletna stran A-Qu-A). nidarec Demar (2015) navaja, da je kljuni kriterij, da lahko govorimo o kakovosti, ki krepi mo uporabnika, vzpostavljen odnos, ki temelji na zaupanju, obutku sprejetosti, spotljivosti in odzivnosti. Taken odnos smo vzpostavljali tudi pri naem projektnem delu in delovali spotljivo na vseh ravneh ponujene pomoi.

    V projektu A-Qu-A smo se socialne delavke sooale z razvijanjem metod in spretnosti socialnega dela ter koordiniranjem storitev na nov nain, saj smo vsak dan delale skupaj z diplomiranimi medicinskimi sestrami, fizioterapevti in delovnimi terapevti, se povezovale s socialnimi oskrbovalkami in tako bogatile kakovost opravljenih storitev na domovih naih uporabnikov. S tem projektnim delom opozarjamo na pomembnost integriranega sodelovanja, razvoj novih storitev, svetovanje, nove naine sobivanja, veje aktiviranje samopomoi in prostovoljstva ter vkljuevanje celotne strukture prebivalstva.

    Tudi Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 navaja, da do leta 2020 elijo bistveno okrepiti skupnostne oblike socialnega varstva in poveati tevilo njihovih uporabnikov. Na podroju dolgotrajne oskrbe bo v prihodnjih letih nujna sprememba sistema financiranja (strukture financiranja), zato se predpostavlja, da bo spodbudilo povpraevanje po razlinih oblikah pomoi na domu, kar nae delo potrjuje.

    Stareji se pogosto sooajo z nizkimi prihodki (pokojninami), zaradi esar je visoka tudi stopnja tveganja revine pri starejih osebah, e posebej pri tistih, ki ivijo same, predvsem pa pri starejih enskah, ki

  • 15

    ivijo same (skoraj vsaka druga enska, stara nad 65 let, ki ivi sama, ima razpololjive dohodke pod nacionalno mejo tveganja revine). Ob tem je pogosto slaba tudi socialna vkljuenost starejih oseb. V tem kontekstu smo z naim projektnim delom socialne delavke zbirale ivljenjske zgodbe starejih, saj za intervencijo in pomo posamezniku potrebujemo znanje in vedenje o socialni realnosti posameznika (Mali, 2015). Tako smo uspeno zadovoljevale prej navedene potrebe naih uporabnikov.

    Storitve podpore in pomoi za socialno vkljuevanje in samostojno ivljenje v skupnosti izvajajo CSD, varstveno-delovni centri, domovi za stareje, posebni socialni zavodi, zavodi za oskrbo na domu in zasebniki koncesionarji. Te oblike socialnovarstvenih storitev dopolnjujejo institucionalne storitve in hkrati predstavljajo njihovo alternativo, saj lahko del uporabnikov ob ustrezni podpori in pomoi ostane v domaem okolju, namesto da bi moral v institucionalno oskrbo.

    Zavod za oskrbo na domu Ljubljana deluje kot javni zavod s podroja socialnega varstva od 1. 5. 2002. Ustanoviteljica zavoda je Mestna obina Ljubljana. Zavod je bil ustanovljen za opravljanje storitev socialne oskrbe in socialnega servisa. Storitve pomoi na domu (javna sluba) uporabnikom zagotavljamo s pomojo sofinanciranja lokalne skupnosti, pri emer del cene storitve plaa uporabnik, del pa subvencionira obina (80 %). S celostnim pristopom elimo odgovoriti na vse potrebe ljudi, ki ivijo na svojem domu in zaradi starosti, invalidnosti ali bolezni potrebujejo pomo pri vsakodnevnih opravilih. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, t. 45/2010) v 6. in 7. len podrobneje opredeljuje storitvi pomo na domu in socialni servis.

    Zaradi potreb starejih po iritvi pomoi zavod v okviru projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju (A-Qu-A) uporabnikom med trajanjem projekta, to je od maja 2015 do konca leta 2016, na domu nudi brezplane storitve fizioterapije, delovne terapije, dietetike, zdravstvene nege in logopedije. Skupaj s projektnimi partnerji (Mestno obino Ljubljana, Univerzo na Primorskem, Znanstvenim-raziskovalnim srediem, Intitutom za kinezioloke raziskave, Mestno zvezo upokojencev Ljubljana, Zdravstveno fakulteto, Fakulteto za dizajn, norvekim partnerjem, Univerzo Oslo in Akershus Fakulteto za zdravstvene vede) nudimo dodatne oblike pomoi, izobraevanj, svetovanj in rekreacije za kakovostneje ivljenje v domaem okolju. Projekt je bil namenjen starejim nad 65 let, osebam s statusom invalida in kronino bolnim, lanom Mestne zveze upokojencev Ljubljana ter drugim zainteresiranim posameznikom, ki ivijo na obmoju Mestne obine Ljubljana ter so za pomo prosili. Osnovni cilj projekta je zagotoviti zdravo in aktivno staranje prebivalstva. Izvajanje projekta A-Qu-A pomembno vpliva na kakovost izvajanja storitev socialne oskrbe,

  • 16

    ozaveanje uporabnikov na podroju preventive in neposrednega izvajanja storitev drugih zdravstvenih dejavnosti, daje poudarek celostnemu pristopu in timskemu delu razlinih strok ter s tem izboljuje psihofizino kondicijo uporabnikov in zaposlenih zavoda.

    Integrirana oskrba v sklopu projekta A-Qu-AZa bolje razumevanje dolgotrajne oskrbe je OECD spomladi 2005 sprejela definicijo, ki jo opredeljuje kot izvajanje razlinih vrst zdravstvene in socialne oskrbe, ki jih posameznik potrebuje pri opravljanju osnovnih ivljenjskih dejavnosti v nekem asovnem obdobju, in je posledica splone oslabelosti, kronine bolezni, pokodbe ali druge bolezni. Je pristop, ki omogoa kontinuirano obravnavo starejih oseb, bolnikov s kronino boleznijo, oseb z degenerativnimi spremembami, oseb po pokodbah in invalidnih oseb.

    Dobra koordinacija, povezovanje in komunikacija znotraj slub in navzven med izvajalci in uporabnikom ali neformalnim izvajalcem oskrbe vplivajo na veje zadovoljstvo posameznika in izvajalcev, izboljajo kakovost storitev in so strokovno uinkoviteji, hkrati pa zmanjujejo neuinkovitost slub in posameznika znotraj sistema.

    Vodenje integrirane oskrbe je bilo tudi pri naem projektu usmerjeno na ivljenjsko okolje posameznika (upotevanje loveka kot enkratnega posameznika, njegovih navad in socialnega okolja, spotovanje dostojanstva in njegovih vrednot), sestavljale so jo profesionalne storitve fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege, logopedije na domu in socialne oskrbe, storitev neformalnih izvajalcev in prostovoljcev (jasna doloitev nalog, dobra komunikacija), povezavo slub znotraj organizacije (dobra notranja povezanost in uporaba razpololjive informacijske in druge tehnologije, pretok kadra glede na potrebe slub), koordinacijo slub razlinih izvajalcev (standardi, kriteriji, vrednotenje storitev, informacijski sistem in usmeritev na potrebe posameznika zdravstvene in ali socialne), medsebojno povezovanje in usklajevanje s finannimi monostmi in zakonskimi predpisi.

    Koordinacija nosilca projektaKoordinacija nosilca projekta je najprej pomenila delo z uporabniki ter usklajevanje in prilagajanje njihovim individualnim potrebam kar najbolj smo upotevali ivljenjski svet uporabnika. Vsak dan smo sodelovali s strokovnimi sodelavci Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, vodji in koordinatorji enot ter socialnimi oskrbovalci pri delu na terenu. Za socialne oskrbovalce so diplomirane medicinske sestre, fizioterapevtke in delovne terapevtke organizirale notranja izobraevanja, dodatna znanja s podroja zdravstva, zdrave prehrane in kineziologije, ki so pomembna za uporabnike

  • 17

    in dvig kakovosti storitev ter varovanja zdravja zaposlenih. Nenehno smo se povezovali z drugimi partnerji v projektu in zunanjimi izvajalci projekta. Sodelovali smo z razlinimi slubami v lokalnem okolju (patronana sluba, CSD, nevladne organizacije, Dnevni centri aktivnosti za stareje v Ljubljani in drugimi). Organizirali smo izobraevanja zaposlenih na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana za programe zdravega staranja. Izvajali smo delavnice, kjer so zaposleni v ZOD pridobili osnovna praktina znanja in praktine izkunje pri izvajanju specifinih pristopov za krepitev srno-ilnega, miino-skeletnega in respiratornega sistema ter lokomotornega aparata starejih. Koordinacija projekta je zajemala tudi predstavitve projekta A-Qu-A v estih Dnevnih centrih aktivnosti za stareje Ljubljani v sklopu predstavitev mnoinih meritev in aktivno sodelovanje na sedemnajstih okroglih mizah v etrtnih skupnostih v Ljubljani. Za promocijo projekta smo skrbeli s sodelovanjem na razlinih festivalih, na primer v Centru medgeneracijskega uenja, na Ulinem festivalu Prava zmes odpravi stres, na Festivalu za tretje ivljenjsko obdobje in drugih tovrstnih prireditvah. Prepletanje sociale in zdravstva se je izkazalo kot nenadomestljiv len uspenega dela pri naem projektu.

    Za izvajanje storitev v okviru projekta je Zavod za oskrbo na domu Ljubljana zaposlil deset strokovnih delavk/-cev, in sicer dve koordinatorici pomoi na domu, dve diplomirani medicinski sestri, dve fizioterapevtki, dve delovni terapevtki, eno logopedinjo, ki je v okviru projektu zaposlena za 10 % delovnega asa, in eno poslovno sekretarko.

    Slika 1: Zaposlene na projektu A-Qu-A

  • 18

    Do konca septembra 2016 je bilo opravljenih skupaj 969 prvih obiskov in skupno 7652 storitev na domovih uporabnikov. Pri storitvah fizioterapije in delovne terapije smo v povpreju izvedli 10 obravnav na uporabnika. V naslednji tabeli je prikazano tevilo obiskov po posameznih strokah. Prvi obisk je opravila diplomirana medicinska sestra. Opravila je triao in oce-nila, katera od terapij je primerna za uporabnika. Skupno tevilo trianih obiskov je bilo 969.

    Tabela 1: Evidentirane potrebe po storitvah FT, DT, ZN, logopedije in dietetike

    OE Moste OE Vi - Rudnik OE ika - Center OE Beigrad Zunanji upor. Skupaj

    Evidentirane 191 176 203 187 325 1082 potrebe po storitvah FT, DT, ZN, LOG, dietetike

    Legenda: FT fizioterapjia, DT delovna terapija, ZN zdravstvena nega, LOG logopedija

    Tabela 2: tevilo prvih obiskov

    FT DT ZN LOG Skupno tevilo prvih obiskov

    tevilo prvih 427 462 861 50 969obiskov po storitvah

    Tabela 3: tevilo opravljenih storitev

    FT DT ZN LOG Skupno tevilo storitev

    tevilo 2560 2798 2237 57 7652storitev

    Od maja 2015 do konca septembra 2016 je bilo evidentiranih skupaj 1082 potreb in elj po storitvah fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege, dietetike in logopedije na domu, ki so jih izrazili uporabniki ali njihovi svojci. Po poroanju strokovnih delavk in socialnih oskrbovalk/-cev na terenu pa je dejanskih potreb po teh storitvah e ve, ki nam jih zaradi kadrovskih zmonosti ne uspe pravoasno zagotoviti, saj gre v veini primerov za po-trebe po takojnjem posredovanju teh storitev.

  • 19

    Raziskava o zadovoljstvu uporabnikovPomemben vidik uspenosti projekta se kae tudi v zadovoljstvu uporab-nikov. Za ta namen je bila opravljena raziskava o potrebah in zadovoljstvu uporabnikov pomoi na domu in storitev v okviru projekta A-Qu-A. Izvedenih je bilo osem kvalitativnih intervjujev, sedem z uporabniki storitev A-Qu-A in enega s svojcem uporabnika. Vsi intervjuvanci so v okviru projekta prejeli prvi obisk od diplomirane medicinske sestre, tirje od njih so bili v nadaljnjo obravnavo vkljueni pri fizioterapevtki, dva sta bila obravnavana pri delovni terapevtki in dva sta prejela storitve zdravstvene nege.

    Projekt je bil s celostno obravnavo, timskim pristopom, sodelovanjem razlinih strok in brezplanimi storitvami dostopen upravienim osebam. Informacije o projektu A-Qu-A so ljudje dobili na razline naine: Doktor Zorova mi je povedala za to stvar in potem je prila medicinska sestra do mene in sem bila isto preseneena. / V asopisu sem prebrala, da je Jankovi obnovil eno hio, v kateri se izvaja ta projekt in sem vedela katero, mimo nje se namre peljem, ko grem v mesto ali trgovino.

    Kljuno za nao populacijo uporabnikov se je izkazalo to, da so storitve brezplane in izvajane na domu: Fizioterapijo sem imela samo pri vas, ker je brezplana in e na domu. Ker z moem tako nikamor ne moreva. Uporabniki so pohvalili organizacijo in koordinacijo dela, e posebej pomembna sta jim hitro ukrepanje in dobra odzivnost. Jaz ni ne reem, zame ste bili v pisarni zlati. Kadar sem klicala, ste me vpraali, kaj potrebujem za moa ali zase. in ste takoj nekoga poslali.

    Storitev zdravstvene nege je zajemala prve obiske in triao na domovih naih uporabnikov, pomo pri negi bolnih in starejih ter sodelovanje v procesu preventive, zdravljenja in rehabilitacije. Uporabnikom je bilo pomembno, da so prejeli storitve, ki jih drugje niso bili deleni. Medicinski sestri sem hvaleen. Reila me je. Hodila mi je povijat noge, ker nikjer nisem mogel dobiti te storitve. Zdaj je stanje toliko bolje, da lahko oskrbovalke pridejo in mi obleejo ortopedske nogavice, da lahko zjutraj vstanem in zanem dan. Brez tega ga ne morem.

    Fizioterapija in delovna terapija sta uporabnikom omogoili vejo samostojnost in kakovost ivljenja na domu. Uporabniki so izpostavili bistveno izboljanje zdravstvenega stanja in bolj uinkovito rehabilitacijo: S fizioterapijo na domu sem bila zadovoljna, dosegla sem to, da je roka funkcionalna do te mere, da zmorem sama e naprej kuhati, skrbeti zase in moa. Uporabniki so navedli veliko zadovoljstvo s protiboleinsko obravnavo, ker je zanje to pomenilo bistveno izboljanje splonega poutja, monost opravljanja vsakodnevnih opravil in velikokrat ponovno vkljuevanje v socialno mreo: Fizioterapija z laserjem mi zelo koristi, z

    Tabela 1: Evidentirane potrebe po storitvah FT, DT, ZN, logopedije in dietetike

    OE Moste OE Vi - Rudnik OE ika - Center OE Beigrad Zunanji upor. Skupaj

    Evidentirane 191 176 203 187 325 1082 potrebe po storitvah FT, DT, ZN, LOG, dietetike

    Legenda: FT fizioterapjia, DT delovna terapija, ZN zdravstvena nega, LOG logopedija

    Tabela 2: tevilo prvih obiskov

    FT DT ZN LOG Skupno tevilo prvih obiskov

    tevilo prvih 427 462 861 50 969obiskov po storitvah

    Tabela 3: tevilo opravljenih storitev

    FT DT ZN LOG Skupno tevilo storitev

    tevilo 2560 2798 2237 57 7652storitev

  • 20

    delom fizioterapevtke sem zelo zadovoljna. Delovnoterapevtske obravnave so se izkazale kot nepogreljive pri kognitivnih treningih in izobraevanju svojcev: Imam vao delovno terapevtko, s katero bova al zdaj konali. Ona z mano dela spominske vaje, tudi logine vaje mi d. Prinesla mi je e gradivo v branje, da vem, kaj je dobro zame. Prav tako tudi svetovanje s strani fizioterapije: Fizioterapija na domu je bila vsekakor zlato, ker prej si nisem upala telovaditi, dokler mi ni fizioterapevtka razloila, kako naj to pri svoji pokodbi delam.

    Uporabnikom je bilo pomembno, da so bile upotevane in zadovoljene nji-hove potrebe, zadovoljni so bili z individualnim pristopom dela ter da so si strokovne delavke vzele as za njih: Vaa fizioterapevtka dela udee. Je zelo prijazna in vedno se mi prilagodi. / Diplomirana medicinska sestra je kot biser, kot najina mama, vedno si vzame as. Uporabnikom je poleg profesionalno opravljene storitve veliko pomenil tudi dober odnos s strani strokovnih delavk: So strokovnjakinje, prijetne, obvladajo svoje delo. / Zahvaljujem se delovni terapevtki za dobro opravljeno delo in dober odnos do gospe.

    Kot pomemben vidik odnosa so uporabniki izpostavili tudi spodbujanje in opolnomoenje ter skrb za svojce s strani strokovnih delavk: Veste, kako sem bila na tleh Potem pa so zaele vae prihajati, e posebej medicin-ska sestra, ki mi je pomagala pri mou Veste, ko dobite takno oporo od nekoga, me dvigne. / Va projekt je zelo dober, predvsem brezplane storitve in odnos terapevtke, saj je zelo motivirala mojo mamo, da je bolj aktivna. Ob skrbi za uporabnika so strokovne delavke prepoznale e do-datne potrebe po pomoi: Ko je k mou prila medicinska sestra zmerit pritisk, sem jaz komaj e hodila In me je vpraala, kaj je narobe. Ko je videla, kako sem slaba, je takoj tekla do avta, vzela protiboleinski TENS in druge stvari, mi ga namestila in me e masirala z nekim gelom. Tako da je bilo meni vsaj za iveti. Enkrat na teden je hodila k meni, dokler nisem bila bolja. To je zlata dua, tako rada bi, da bi e prihajala.

    Vkljuenost v projekt A-Qu-A je za nekatere pomenila edino reitev, ki so jo dobili: Va projekt nam je zelo pomagal, za razliko od zdravstvenega sistema ste res naredili maksimum. / Medicinski sestri sem hvaleen. Reila me je. Hodila mi je povijat noge, ker nikjer nisem mogel dobiti te storitve. Nekateri so samo na tak nain lahko ostali v domaem okolju: Brez vae medicinske sestre ne bi zmogli, samo ob vai pomoi je mo lahko ostal doma.

    V projektu smo uporabnike obravnavali celostno, za kar je bilo potrebno sodelovanje razlinih strok. To dokazuje izjava naslednje uporabnice: Iz zavoda hodijo k meni istit. Ko so videli, v kaknem stanju sem, so k meni

  • 21

    poslali medicinsko sestro, vkljueno v projekt, ki me je povpraala, kaj po-trebujem. Potem je redno hodila k meni, skupaj s patronano. Ker sem im-ela zlom roke, je k meni poslala tudi fizioterapevtko.

    Pomanjkljivosti, ki so jih uporabniki navedli v zvezi z izvajanjem storitev v projektu A-Qu-A in o katerih so poroale strokovne delavke ter smo jih opazili tudi pri sami koordinaciji projekta, so vezane na zaasnost projek-tnega dela. Zaradi zakljuevanja projekta se je skrajalo tevilo obravnav, uporabniki so prejeli le en sklop terapij, eprav bi jih potrebovali e ve. Pri delu smo naleteli na nezadovoljstvo zaradi akalnih vrst, ki na zaetku niso bile predvidene v tolikni meri. Povprena akalna doba za terapijo je bila tiri mesece. Najdlje so akali na fizioterapijo, tudi do pol leta. Po koncu obravnav se je v veini primerov izkazala potreba po nadaljevanju: Tole je dala, tisti aparat TENS, vnetje je izginilo, boleine so pa e vedno prisotne. Mogoe bi res bilo potrebno e ve ponovitev terapij / Jaz bi potrebovala nekoga, ki bi dalj asa hodil k nama; razumem pa, da se ta va projekt zakljuuje in da dobimo le doloen dele teh storitev.

    Anketa o zadovoljstvu uporabnikovZadovoljstvo uporabnikov smo preverjali tudi z anketo. V ta namen smo poslali ankete uporabnikom socialne oskrbe in uporabnikom, vkljuenih v storitve projekta A-Qu-A. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, ki se nanaajo na odgovore uporabnikov, vkljuenih v storitve projekta A-Qu-A. Preverjali smo zadovoljstvo s storitvami, v katere so bili vkljueni. Najve uporabnikov je bilo vkljuenih v fizioterapijo, najmanj pa jih je imelo pre-hransko svetovanje. Oceno prehranskega stanja in svetovanja smo zaeli izvajati ele v zaetku septembra, zato je tevilo uporabnikov tako majhno. Z vsemi storitvami so uporabniki veinoma zelo zadovoljni, izstopa le logope-dija, pri kateri se je izkazalo, da so priakovanja uporabnikov zelo drugana od sposobnosti, ki so jih imeli uporabniki glede na njihovo zdravstveno stanje in monosti rehabilitacije. Veina primerov je bila zastaranih, zato program logopedije za njih ni bil primeren na nain, kot smo ga nartovali. Glede na monosti smo le pri petih, od skupaj dvaindvajsetih uporabnikov z afazijo, izvajali individualno terapijo vekrat.

  • 22

    Izvajanje storitev na domu uporabnikom pomeni predvsem vejo kakovost ivljenja na domu in dejstvo, da so imeli monost dobiti potrebno terapijo na domu, saj v ambulanto zaradi zdravstvenega stanja niso mogli iti. Vkljuenost v storitve jim pomeni tudi izboljanje zdravstvenega stanja, razbremenitev svojcev, vejo samostojnost ivljenja na domu, ohranjanje dosedanjega sloga ivljenja in uinkovitejo rehabilitacijo.

    Tabela 5: Pomen opravljenih storitev na domu uporabnikov

    Kaj vam pomenijo opravljene storitve na vaem domu? tevilo odgovorov

    To, da sem imel monost dobiti potrebno terapijo na domu, saj v ambulanto zaradi zdravstvenega stanja nisem mogel iti. 43 %Izboljanje zdravstvenega stanja. 41 %Uinkovitejo rehabilitacijo. 29 %Vejo samostojnost ivljenja na domu. 38 %Vejo kakovost ivljenja na domu. 44 %Ohranjanje dosedanjega sloga ivljenja 32 %Razbremenitev svojcev 40 %Drugo 3 %

    Po koncu projekta bi bilo 60 % uporabnikov pripravljenih plaati fiziotera-pevtske storitve, 42 % delovnoterapevtske storitve in 31 % kineziologijo na domu.

    Tabela 6: Pripravljenost plaila storitev

    Ali bi bili po koncu projekta pripravljeni tudi plaevati naslednje storitve? DA NE

    fizioterapija na domu 119 (60%) 80 (40%)delovna terapija na domu 50 (42%) 70 (58%)kineziologija na domu 31 (33%) 62 (67%)

    Tabela 4: Vkljuenost v storitve projekta A-Qu-A in zadovoljstvo

    Katere brezplane storitve v okviru projekta ste koristili in kako ste bili z njimi zadovoljni? 1 - nisem zadovoljen/-a 2 - sem zadovoljen/-a 3 - sem zelo zadovoljen/-azdravst. nega 2 (5%) 10 (23%) 32 (73%)logopedija 4 (44%) 4 (44%) 1 (11%)delov. terapija 3 (4%) 18 (26%) 49 (70%)fizioterapija 6 (5%) 33 (26%) 87 (69%)meritve psihofizinih sposobnosti in predlogi za intervencije 1 (6%) 5 (31%) 10 (63%)prilagoditev bivalnega okolja potrebam starejih 1 (10%) 2 (20%) 7 (70%)kineziologija 3 (11%) 7 (25%) 18 (64%)prehransko svetovanje 1 (14%) 2 (29%) 4 (57%)

  • 23

    Tabela 6: Pripravljenost plaila storitev

    Ali bi bili po koncu projekta pripravljeni tudi plaevati naslednje storitve? DA NE

    fizioterapija na domu 119 (60%) 80 (40%)delovna terapija na domu 50 (42%) 70 (58%)kineziologija na domu 31 (33%) 62 (67%)

    Razprava V Zavodu za oskrbo na domu med dolgoletnim delom s starostniki ugotavljamo, da velikokrat storitve klasine pomoi na domu, kot jo definira Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, t. 45/2010), ne zadostujejo za vsakdanje ivljenje starostnika na lastnem domu. Pomemben vidik starosti je tudi zdravstveno stanje starejih, ki ob socialni oskrbi potrebujejo tudi zdravstvene storitve. Izvajanje projekta A-Qu-A pomembno vpliva na kakovost izvajanja storitev socialne oskrbe, ozavea uporabnike na podroju preventive in neposredno izvajanje storitev drugih zdravstvenih dejavnosti, daje poudarek celostnemu pristopu in timskemu delu razlinih strok ter s tem izboljuje psihofizino kondicijo uporabnikov in zaposlenih. Rezultati projekta kaejo na potrebo po nadaljnjem izvajanju teh storitev, ki bodo vplivale na vejo samostojnost, dejavnost in kakovost ivljenja starejih na svojem domu. S celostno pomojo starejim pri teavah, s katerimi se sreujejo pri bivanju v lastnem domu, smo ponudili reitve, ki trajnostno vplivajo na spremenjene bivanjske navade starejih, njihovo vejo samostojnost ter bolj zdravo in aktivno ivljenje.

    Neenakost med posameznimi skupinami starejih se kae predvsem na ravni socialno-ekonomskega statusa, kar je samo po sebi in zakonodajnih predpostavkah neetino. Projekt je omogoil vsem osebam enake monosti pri zadovoljevanju potreb. Programi in storitve so prilagojene potrebam vsakega posameznika, kar je zmanjalo trenutne neenakosti med posameznimi skupinami. Pomemben poudarek sloni tudi na multidisciplinarnem izvajanju dejavnosti in dolgoroni viziji mreenja razlinih strokovnih ozadij ter usposabljanja strokovnih delavcev za nadaljnje izvajanje dela.

    Dolgorona idejna zasnova projekta je sprememba strokovne prakse in pristopa k celostni oskrbi na domu. S projektom, ki je nadgradnja obstojeega sistema oskrbe na domu, stremimo k spremembi socialne zakonodaje ter veji socialni pravinosti in vkljuenosti uporabnikov (ranljiveja drubena skupina) pa tudi bolji dostopnosti do storitev ter za zmanjevanje razlik v zdravju med skupinami uporabnikov. Na podlagi izkuenj pri izvajanju projekta menimo, da je celoten sistem podpore starejim, ki ga izvajamo v sklopu projekta A-Qu-A, primeren za implementacijo v irem slovenskem

  • 24

    okolju in lahko veliko prispeva pri sprejemanju Zakona o dolgotrajni oskrbi.Naa vizija je, da Zavod za oskrbo na domu Ljubljana postane prepoznavni center za pomo starejim, invalidom in kronino bolnim, kjer lahko vsak posameznik ali skupina dobijo vse informacije in pomo, ki jo potrebujejo za kakovostno ivljenje na svojem domu. S primernim informiranjem, visokim standardom kakovosti dela in iroko ponudbo storitev ter celostnim pristopom pri delu z ljudmi lahko naim uporabnikom omogoimo lepe ivljenje. Njihovo eljo po polnovrednem in polnomonem ivljenju razumemo in sprejemamo kot nao nalogo in poslanstvo.

    Mnenja uporabnikov in njihovih svojcevZahvaljujem se vam za pomo, ki ste jo nudili mojemu mou Jakobu Mokercu na domu. Vaa pomo mu je bila e kako dobrodola, to sem opazila sama, saj prej ni kazal nobenega zanimanja za prav ni. Pri njem je namre problem, da domaih ne uboga, je neposluen, ne vidi smisla, da bi se potrudil. Ko pa je prila pomo v obliki druenja z vae strani, se je na to odzval isto drugae, pozitivno seveda. Morda tudi zato, ker uti, da mora nekoga, ki ga ne pozna, ubogati in posluati, medtem ko mu elijo pomagati domai in okolica, on pa se za vse skupaj sploh ne zmeni. Ker je bil obiskov vesel in ker vidim v tem neki smisel kljub njegovi teki bolezni, bi vas prosila, e je le mogoe, da bi se tudi v prihodnje dogovorili za sreanja, seveda, kolikor je to izvedljivo z vae strani. Marija Mokerc (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

    K meni hodi ob petkih delovna terapevtka ga. Petra. Zelo sem zadovoljna z njo. Zelo mi pomaga. Brez nje bi bila nekaj asa negibna. Zdaj pa se stanje izboljuje. Rada bi, da bi z njeno nego dosegla, da bi ez nekaj asa hodila po sobi in potem bi vzdrale noge, zelo sem ji hvalena za njeno pomo. Hodiva s hojco, za zdaj e bolj malo, se pa izboljuje, telovadi z menoj, kae mi vaje in telovadbo. Privoi mi tudi lepe besede, kar staremu loveku veliko pomeni, zelo simpatina oseba je. Prosim, da bi mi podaljali njeno nego kot delovne terapevtke v okviru evropskih sredstev za regionalni razvoj. Ko bo pa to poteklo, hoem, prosim, da bi jo redno zaposlili za nedoloen as. Meni to veliko pomeni. Prav tako tudi drugim starim ali bolnim ljudem. Lepo prosim. Hvalena Ana Koelj (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

    Zahvaljujem se Vam za Vao pomo ob mojih zdravstvenih teavah in ob operaciji kolka. Smolo ali sreo sem imela, saj so se teave kar vrstile: operacija kolka, ponovna operacija (bakterija), nato se je pojavil izbruh putike, nato nepopravljiv odnos zavraanja hrane. Nato e nesporazum z antibiotiki, tabletami. V vseh teh teavnih trenutkih je obisk nae gospe Sanje zame pa tudi za mojo soprogo pomenil svetel arek v vsakodnevnih teavah. Zelo prijazna je bila tudi gospa, ki nas je prva obiskala. Prav tako

  • 25

    gospa Marina. Vsem najlepa hvala in vse dobro. Marjan in Darinka Jurkovi (pismo, objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

    Naj bo ta knjiga gospe Sanji Pavlin skromna zahvala za trud, ki ga je imela z bolnico Bogomilo Corel. Sestra Sanja, hvala vam.

    Spomladi 2016 smo koristiti subvencioniran program Mestne obine Ljubljana za brezplano nudenje delovne terapije na domu starejih obanov in obank: gospa Cirila Buar, stara 86 let (ivi na Ul. Poh. Bat. 199 v Ljubljani), ima zelo upadle kognitivne sposobnosti, z demenco je bila delena desetkratnega obiska specialista za delovno terapijo. Te monosti smo bili zelo veseli. V vseh pogledih sta taka monost in visokokakovostna obravnava, ki ju je bila ga. Buar delena, zelo, zelo dobrodoli in zelo koristni. Poleg tega, da je pri takem stanju upada kognitivnih sposobnosti stareje osebe vsaka ura prijetne in dobre komunikacije e kako dragocena, smo tudi svojci med temi obiski pridobili vrsto nepogreljivih in zelo koristih nasvetov, naslovov za pripomoke, stikov za nadaljnjo podporo in skrb za takega svojca, do katerih sami ne bi prili. Nudena desetkratna terapija in druenje so nekaj resnino koristnega. Bolj ko so terapevti izkueni in izurjeni, bolj je tudi taka pomo uinkovita. Kot druina, ki smo sooeni z zelo resnim problemom omejene bolezni in zato s stalnim izumljanjem metod komunikacije, orientacije, motivacije ter prav tako stalnim financiranjem oskrbe in nainov, kako naj bo ivljenje s tako boleznijo dovolj ugodno in prijetno za starostnika, e kako cenimo tovrstno podporo. Menimo, da je tako ali podobno obliko pomoi treba nadaljevati, e ne e poveati oziroma postopno razvijati. Prepriana sem, da je to v veliko korist vseh, tako tistih, ki se s teavami starostnikov sooamo, kot tistih, ki se poklicno s tem ukvarjajo in na koncu boljega vsakdana vseh. Lep pozdrav in s spotovanjem, Mateja Buar (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

    Spodaj podpisana se vam zahvaljujem za fizioterapijo, ki jo je izvajala vaa ga. Petra na domu. Moram priznati, da se mi je bolezensko stanje nekoliko izboljalo. Priporoam se, e bo e kdaj kaj monosti, da bi terapijo ponovili. Hvala za poseg in sreno novo leto vam vsem eli hvalena Matija Junkar, Ljubljana, Ane Ziherlove 8. Sreno! (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

    ena invalida Hermana Lukana, rojena 4. 4. 1941, po moganski kapi sem zelo zadovoljna za pomo na domu in se iskreno zahvaljujem. e ob prihodu vae delavke (gospe Petre) v na dom je prinesla veliko dobre volje,veselja in vse je bolj pozitivno. To mi stareji zelo potrebujemo. Ugotavljamo oziroma bi elela, da bi se ta pomo nudila malo ve, morda dvakrat na leto. Lepa hvala! Justi Lukan (objavljeno na spletni strani A-Qu-A)

    Spotovana ga. Rosana, v mojem imenu in imenu oeta bi se vam rada iz srca

  • 26

    zahvalila za prilonost, ki mu je bila omogoena. Zelo smo bili zadovoljni, oe se je iz tedna v teden veselil obiska vaih terapevtk in je tudi po svojih zmonostih aktivno sodeloval. e se bo projekt e nadaljeval, vas prosim, e me lahko o tem obvestite, se pa e zdaj toplo priporoam za oetovo ponovno vkljuitev vanj. Vse dobro vam elim in uspeno delo e naprej, Zdenka

    Literatura1. Kadi, ipli (2002). Psihosocialni vidik staranja, Socialno delo, letnik 41, tevilka 5, stran: 2953002. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 (ReNPSV1320), stran 46683. Socialna oskrba na domu: Izziv za koordinirano dolgotrajno oskrbo, Zbornik strokovnega sreanja, Ljubljana, 17. 11. 2015.4. Spletna stran: http://www.a-qu-a.si/. 5. Portal za izobraevanje iz zdravstvene nege: http://www.zdravstvena.info/vsznj.6. WHO. Key policy issues in long term care: http://www.who.int/ncd/long_term_care/index.htm, http://www.who.int/chronic_conditios/en/.7. EHMA. Integrating Services for older people: http://www.ehma.org.

  • 27

    Sodelovanje strokovnih delavcev s podroja socialne oskrbe in drugih zdravstvenih dejavnosti v Zavodu za oskrbo na domu LjubljanaMarjeta Bizaj

    Ugotovitve strokovnih delavk Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana med dolgoletnim delom s starostniki so, da velikokrat storitve klasine pomoi na domu, kot jo definirajo standardi in normativi socialnovarstvenih storitev, ne zadostujejo za vsakdanje ivljenje starostnika na lastnem domu.

    V doloenih ivljenjskih obdobjih so spremljevalke starosti tudi bolezni, ki loveku onemogoijo samostojno ivljenje doma. Zaradi zdravstvenih teav, ki jih imajo, so poleg socialne oskrbe nujno potrebne tudi zdravstvene storitve, ki loveka podprejo v njegovi elji, to je im dlje ohraniti svoje sposobnosti in samostojnost ter ostati na lastnem domu. Pri tem se ljudje sreujejo s pomanjkljivo mreo pomoi na domu, saj velikokrat nae storitve, storitve patronane slube in zdravstvenega sistema ne zmorejo zadovoljiti hitro rastoih zdravstvenih teav starajoe populacije.

    Leta 2015 smo pridobili projekt Aktivno in kvalitetno bivanje v domaem okolju (A-Qu-A), ki je vse te dodatne storitve omogoil naim uporabnikom brezplano. Odzivi samih uporabnikov so bili zelo dobri, kot sami pravijo, nepogreljivi. Skupaj s sodelavkami zdravstvene stroke smo reili marsikatero teavo na terenu pri uporabnikih, ki bi tako zanje ostala nepremagljiva in marsikateremu tudi onemogoila ivljenje doma. Tako je bila teava vsaj zaasno reena. Strokovne delavke in oskrbovalke smo vsak dan sodelovale s fizioterapevtko, delovno terapevtko, medicinsko sestro in koordinatoricama projekta A-Qu-A. S timskim delom, multidisciplinarnim pristopom in v sodelovanju z uporabniki smo sodelovale leto in pol ter tako pokazale, kako lahko socialna in zdravstvena stroka z roko v roki delata v najvijo korist naih starejih obanov. Zelo sem ponosna na na zavod in nao direktorico, predvsem pa na to, da smo kot prvi v Sloveniji pristopili k reevanju teav naih uporabnikov, ki potrebujejo celostno oskrbo na domu. Dali smo zgled, kako se v prihodnje lahko v nai dravi zastavi celostna oskrba, ki se bo izvajala v korist dravljanov Slovenije.

  • 28

    Integrirana oskrba na domuLaura Perko

    Kljune besede: dolgotrajna oskrba, integrirana oskrba na domu, socialna oskrba na domu.

    Namesto uvoda ali kako razumemo dolgotrajno oskrbo Dolgotrajna oskrba je posebno polje oskrbe ljudi. Je pojem, s katerim opisujemo potrebo po dolgotrajni, kontinuirani in organizirani podpori in oskrbi v okviru socialnega dela, zdravstva in socialne politike. Potrebo po novi ureditvi narekujejo nova tveganja, povezana z demografskimi trendi in staranjem prebivalstva. tevilo ljudi, ki zaradi bolezni, oviranosti, oslabelosti ali kakne druge dolgotrajne stiske potrebuje pomo in podporo drugih, naraa. Zmanjuje se tevilo potencialnih pomonikov in hkrati naraa njihova obremenjenost. Prav tako so se spremenile neformalne mree, kakovost in vsebina odnosov med ljudmi (pojav nove individualnosti v sodobnih drubah). Nova spoznanja o drubi in sistemih (na primer o negativnih uinkih velikih ustanov na ljudi, ki v njih ivijo, paradigmatski premiki v socialnem delu krepitev moi uporabnikov, sodelovanje in soustvarjanje reitev, samoodloanje, izhajanje iz izkuenj ljudi in njihovih potreb, upotevanje etike neizkljuevanja in podobno) narekujejo potrebo po novih pristopih in drugani organizaciji sistema dolgotrajne oskrbe. Prav tako je pomembno dejstvo, da ljudje, ki imajo potrebo po dolgotrajni oskrbi, elijo iveti doma, v domaem okolju (Flaker in drugi 2011; Ramov in drugi 2013).

    Spremembo v paradigmi razumevanja oskrbe, nainu pristopa, statusu uporabnika v procesu podpore in oskrbe lahko povzamemo po konceptu dolgotrajne oskrbe, kot ga predstavlja Flaker s sodelavkami (2008): upravienost je opredeljena glede na potrebe ljudi (in ne ve na njihov

  • 29

    status), koliina sredstev se zagotavlja glede na potrebne storitve, plailo se izvaja neposredno (prejmejo ga uporabniki z namenom naroanja in plaevanja storitev), razmerje med uporabniki in pomoniki/strokovnjaki ima naravo partnerstva, uporabnik sodeluje v skupnosti (njihova vloga je cenjena), kontinuiranost oskrbe (kadar ljudje potrebujejo veji obseg ali vejo intenzivnost storitev, ni potrebno, da spremenijo ivljenjski prostor, lahko ostanejo v skupnosti), oblikujejo se storitve po meri na podlagi uporabnikovih elja in izbire, znanje je izkustveno in uporabniko, neformalni pomoniki podpirajo in povezujejo uporabnika s skupnostjo, uporabnik je produktivni potronik, ljudje prejmejo natanno tiste storitve, ki jih potrebujejo (storitve se oblikujejo glede na povpraevanje), financiranje je transparentno.

    Predlagana paradigma predvideva neposredno financiranje storitev, oblikovanje osebnih paketov storitev in njihovo koordinacijo. Gre za procese, ki poleg aktivnosti za doseganje ciljev vsebujejo tudi komponento krepitve moi uporabnika. Njegova mo je v tem, da izbira storitve in programe, s podporo koordinatorja (in nartovalca) storitev lahko ustvarja nove storitve in jih neposredno plauje. V predstavljenem sistemu ovire in elje ljudi postanejo generator potreb in ne obratno. ivljenjski cilji ljudi so pripomoek in vodilo, s katerim ugotavljamo potrebe po storitvah in programih. To niso abstraktni sistemi, ki jih doloijo politika in ljudje, ki jo izvajajo (Flaker in drugi 2008).

    Prej omenjeni razlogi vplivajo na trende oskrbe starih ljudi, ti podpirajo im daljo samostojnost ljudi v domaem okolju in skupnosti (Filipovi Hrast in drugi 2014). Oskrba v skupnosti (community care) je koncept, ki se v socialnih politikah zahodnih drav pojavlja od 60 let prejnjega stoletja. Tudi v slovenskem prostoru je e desetletja uveljavljen ta pojem. Tako v teoretinem kot praktinem smislu se uresniuje z ustanavljanjem novih, inovativnih oblik skupnostnih slub in programov (tudi storitev na domu). Gre za ideologijo, ki pomeni spremembo v razumevanju koncepta podpore in oskrbe ljudi ter spremembo v organiziranju slub. V njih se pomo in podpora zagotavljata v drugani obliki in predvsem manj totalno, eprav e vedno celostno glede na potrebe uporabnikov (Flaker 1998).* * *

    Stari ljudje neradi odhajajo ivet drugam. Najraje so na svojem, pa etudi so na slabem. Nacionalna raziskava je pokazala na stanovanjsko prikrajanost starih v Sloveniji, ki sodi v vrh Evrope, veja je le v Romuniji in Latviji, na Poljskem pa je podobna kot v Sloveniji (Ramov 2013). Prav tako so v omenjeni raziskavi ugotovili, da se 76,2 % ljudi, starejih od 50 let, v prihodnje ni pripravljeno preseliti (Lipar 2013). Stari ljudje pogosto govorijo o pomenu, ki ga ima dom zanje. Poleg osebne identitete in strehe nad glavo jim predstavlja doseek v ivljenju. To je materialna dobrina, na katero so ljudje ustveno vezani in jo elijo zapustiti potomcem.

  • 30

    Velja preprianje, da imajo skupnost, dom in sorodstvo v starosti velik pomen. Avtorji (Hojnik Zupanc 1999; Heywood in drugi 2002; Ramov in drugi 2013; Filipovi Hrast in drugi 2014) menijo, da je skupnost za stareje bolj pomembna kot za druge, tudi zato, ker stari ljudje dlje asa ivijo v doloenem okolju, so nanj navajeni, ga dobro poznajo in ga zaradi omejene fizine mobilnosti laje obvladujejo.

    Stanovanje v starosti pa lahko predstavlja tudi omejitve (Hojnik Zupanc 1999; Heywood in drugi 2002). Nekatere so posledica lovekovih zmanjanih fizinih in materialnih zmonosti. Ljudje imajo pogosto teave z obnavljanjem in vzdrevanjem prostorov in okolice, plaevanjem strokov in druge finanne obveznosti. Ovire jim pogosto predstavljajo neprilagojeni in nefunkcionalni prostori, kar zmanjuje njihovo mobilnost in samostojnost.

    Pogosto so omejitve in ovire v stanovanju, naraanje potreb po podpori in oskrbi ter preobremenjenost neformalnih oskrbovalcev ali njihova zaasna oziroma trajna odsotnost so razlog za odhod ljudi v dom za ostarele. Ljudje elijo iveti doma, tudi ko potrebujejo podporo in oskrbo drugih. Navadno to elijo tudi njihovi svojci. Pogosto gredo ljudje v dom za ostarele, ker nimajo drugih monosti. V Sloveniji predvsem manjka programov in storitev za ljudi, ki elijo iveti na svojem domu, v skupnosti, tudi ko potrebujejo kontinuirano podporo in oskrbo drugih. V veliki meri jih lahko podpre socialna oskrba na domu in jim vekrat omogoi, da dlje ivijo doma. Ljudje pa potrebujejo tudi druge storitve na domu oziroma v skupnosti.

    Izkunje pri delu v formalni oskrbi in raziskovanje potreb uporabnikov (na primer Perko 2016; Anketa o zadovoljstvu uporabnikov s storitvami Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana 2016, neobjavljeno) v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (v nadaljevanju ZOD) nam kaejo, da ljudje potrebujejo storitev socialne oskrbe predvsem kot dopolnitev, razbremenitev in v manjem delu nadomestilo oskrbe neformalnih oskrbovalcev (glej Perko 2016). Prav tako potrebujejo zdravstvene storitve na domu. Nekaj jih izvajajo patronane medicinske sestre, medtem ko so obiski zdravnikov na domu redki. Nekatere storitve na domu v okviru javne slube v sedanjem sistemu niso na voljo (na primer fizioterapija, delovna terapija in druge).

    Med izvajanjem projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju (v nadaljevanju projekt A-Qu-A) so se naa predvidevanja o potrebah ljudi, ki ivijo doma in potrebujejo kontinuirano podporo in oskrbo, potrdila. Izkazalo se je, da ljudje potrebujejo, med drugim, ve zdravstvenih storitev1: svetovanje o zdravstvenih temah in vpraanjih, zdravstveno nego, fizioterapijo, delovno

    1 Potrebe po storitvah in vsebino storitev opisujejo drugi avtorji v publikaciji.

  • 31

    Velja preprianje, da imajo skupnost, dom in sorodstvo v starosti velik pomen. Avtorji (Hojnik Zupanc 1999; Heywood in drugi 2002; Ramov in drugi 2013; Filipovi Hrast in drugi 2014) menijo, da je skupnost za stareje bolj pomembna kot za druge, tudi zato, ker stari ljudje dlje asa ivijo v doloenem okolju, so nanj navajeni, ga dobro poznajo in ga zaradi omejene fizine mobilnosti laje obvladujejo.

    Stanovanje v starosti pa lahko predstavlja tudi omejitve (Hojnik Zupanc 1999; Heywood in drugi 2002). Nekatere so posledica lovekovih zmanjanih fizinih in materialnih zmonosti. Ljudje imajo pogosto teave z obnavljanjem in vzdrevanjem prostorov in okolice, plaevanjem strokov in druge finanne obveznosti. Ovire jim pogosto predstavljajo neprilagojeni in nefunkcionalni prostori, kar zmanjuje njihovo mobilnost in samostojnost.

    Pogosto so omejitve in ovire v stanovanju, naraanje potreb po podpori in oskrbi ter preobremenjenost neformalnih oskrbovalcev ali njihova zaasna oziroma trajna odsotnost so razlog za odhod ljudi v dom za ostarele. Ljudje elijo iveti doma, tudi ko potrebujejo podporo in oskrbo drugih. Navadno to elijo tudi njihovi svojci. Pogosto gredo ljudje v dom za ostarele, ker nimajo drugih monosti. V Sloveniji predvsem manjka programov in storitev za ljudi, ki elijo iveti na svojem domu, v skupnosti, tudi ko potrebujejo kontinuirano podporo in oskrbo drugih. V veliki meri jih lahko podpre socialna oskrba na domu in jim vekrat omogoi, da dlje ivijo doma. Ljudje pa potrebujejo tudi druge storitve na domu oziroma v skupnosti.

    Izkunje pri delu v formalni oskrbi in raziskovanje potreb uporabnikov (na primer Perko 2016; Anketa o zadovoljstvu uporabnikov s storitvami Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana 2016, neobjavljeno) v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (v nadaljevanju ZOD) nam kaejo, da ljudje potrebujejo storitev socialne oskrbe predvsem kot dopolnitev, razbremenitev in v manjem delu nadomestilo oskrbe neformalnih oskrbovalcev (glej Perko 2016). Prav tako potrebujejo zdravstvene storitve na domu. Nekaj jih izvajajo patronane medicinske sestre, medtem ko so obiski zdravnikov na domu redki. Nekatere storitve na domu v okviru javne slube v sedanjem sistemu niso na voljo (na primer fizioterapija, delovna terapija in druge).

    Med izvajanjem projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju (v nadaljevanju projekt A-Qu-A) so se naa predvidevanja o potrebah ljudi, ki ivijo doma in potrebujejo kontinuirano podporo in oskrbo, potrdila. Izkazalo se je, da ljudje potrebujejo, med drugim, ve zdravstvenih storitev1: svetovanje o zdravstvenih temah in vpraanjih, zdravstveno nego, fizioterapijo, delovno

    terapijo in druge. elijo si e ve teh storitev, pogosto jim ponujene ne zadostujejo. Ve jim je tudi, da so brezplane. Veliko je takih, ki bi jih bili pripravljeni tudi sami plaati.

    Kaj smo se nauili pri sodelovanju v projektu A-Qu-A S projektom A-Qu-A smo imeli izkunje sodelovanja na ve ravneh, v ve fazah in z ve strokovnjaki. Sodelovali smo s koordinatoricami storitev in z neposrednimi izvajalkami storitev na domovih uporabnikov v vseh fazah njihovega izvajanja: pri informiranju ljudi o storitvah, naroanju storitev, ugotavljanju potreb, nartovanju storitev, njihovem neposrednem izvajanju, usklajevanju, spremljanju s povratnimi informacijami in vrednotenju uinkov storitev. Naloge smo si (koordinatorice, neposredni izvajalci socialne oskrbe in zdravstvenih storitev) razdelili, obasno so se prekrivale, kdaj pa kdaj smo opravili tudi dvojno delo. Tako je socialna oskrba na domu pogosto prevzela tisti del, ki se nanaa na prvo informacijo o projektu. Tako smo se strokovne delavke na prvem obisku na domu seznanile s storitvami v okviru projekta. Vekrat so uporabnike o storitvah seznanile tudi oskrbovalke. Med uporabniki so bili dobro sprejeti skupni obiski na domu koordinatorke socialne oskrbe in diplomirane medicinske sestre. S skupnim obiskom smo eleli ugotoviti potrebe uporabnikov in izdelati nart storitev (zdravstvenih in socialne oskrbe). To so bili poskusi integriranega pristopa in nartovanja storitev na domu uporabnika. Nabrali smo si nekaj izkuenj in ugotovili, kaj je dobro in kje potrebujemo izboljave. Dobre izkunje imamo tudi pri sodelovanju socialnih oskrbovalk s fizioterapevtkami, delovnimi terapevtkami in medicinsko sestro. Ugotavljamo, da se naa znanja in izkunje dopolnjujejo, vasih se nai pogledi razlikujejo, pogosto mnenja usklajujemo, vasih pa si tudi popolnoma nasprotujejo. Pogosto so se neposredne izvajalke projekta obraale na nas in oskrbovalke, ki dobro poznajo uporabnike, njihove navade in njihovo socialno mreo. Strokovne delavke in oskrbovalke smo vekrat potrebovale podporo in sodelovanje zdravstvenih delavk, predvsem ko je lo za vpraanja zdravstvenih vidikov oskrbe. Prav tako so bili njihovi predlogi dobrodoli, ko smo se v oskrbi sreali z zdravstvenimi teavami ljudi. Vekrat so nam s svojim znanjem in izkunjami pomagale, da smo izboljali posamezne postopke, olajali oskrbo z uporabo ortopedsko negovalnih pripomokov in izboljali ali ohranili telesno kondicijo uporabnikov. Vekrat so izvedle opravila, ki niso predvidena v okviru socialne oskrbe (na primer aplikacija inzulina, povijanje nog z elastinimi povoji, doziranje zdravil in podobno).

    Iskali smo in na novo ustvarjali naine sodelovanja med izvajalci storitev projekta in socialne oskrbe. Ugotavljamo, da je dobra plat organiziranja projekta v okviru ZOD-a ta, da smo izvajalci pod eno streho, zato nartovanje in usklajevanje storitev poteka hitreje in bolj uinkovito. Predvidevamo,

  • 32

    da k temu prispeva tudi osebni in neposredni stik med izvajalci. Pokazale so se nam tudi nekatere dodatne potrebe. Izkunje so nam pokazale, da potrebujemo bolj enotno nartovanje, usklajevanje in organiziranje storitev oskrbe oziroma integrirano oskrbo (zdravstveno in socialno), da bi bolj celostno in kontinuirano zagotovili storitve na domu uporabnikov. To bi lahko reili z vpeljavo nove poklicne vloge oziroma profila (ali tima) za nartovanje, usklajevanje in spremljanje storitev integrirane oskrbe. Ta bi z uporabnikom na podlagi njegovih potreb oblikoval osebni paket storitev (Flaker in drugi 2008; Flaker in drugi 2011). Zdaj smo te naloge prevzemali delno koordinatorji v projektu, socialne delavke v socialni oskrbi, delno pa neposredne izvajalke storitev na domu. Vasih smo potrebovali ve usklajevanja in obasno je bilo nae ravnanje razdrobljeno. Dobro bi bilo, da bi lahko storitve personalizirali nartovali, izvajali in usklajevali glede na potrebe ljudi. Koristno bi bilo, da bi vpeljali (hitro) ugotavljanje potreb v oskrbi, ki upoteva zdravstvene in socialne vidike oskrbe, ter izdelali osebni nart izvajanja storitev z namenom oblikovanja osebnega paketa storitev. V sedanji praksi socialne oskrbe kot tudi v praksi projekta je dobro to, da izhajamo iz potreb ljudi, kot jih definirajo ljudje. Verjetno bo treba vstopne kriterije, zdaj upravienost do storitev, v prihodnje podrobneje opredeliti (predvidevamo, da bo to urejal sistem organizacije dolgotrajne oskrbe). eprav je projekt vkljuil veliko ljudi (tisti, ki so se vkljuili med njegovim zakljuevanjem, ne morejo ve prejemati nekaterih storitev), ugotavljamo, da e zdale nismo ponudili storitev vsem, ki si jih elijo oziroma jih potrebujejo. Izkazalo se je, da so potrebe med ljudmi po teh storitvah veliko veje, kot smo jih nartovali.

    Literatura:1. Filipovi Hrast, Maa, Valentina Hlebec, Duka Kneevi Hoevar, Majda erni Isteni, Matic Kavi, Sabina Jelenc Kraovec, Sonja Kump in Jana Mali. 2014. Oskrba starejih v skupnosti: dejavnosti, akterji in predstave. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede.2. Flaker, Vito. 1998. Odpiranje norosti: Vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: Zaloba/*cf.3. Flaker, Vito, Jana Mali, Tadeja Kodele, Vera Grebenc, Jelka kerjanc in Mojca Urek. 2008. Dolgotrajna oskrba: ort potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.4. Flaker, Vito, Mateja Nagode, Andreja Rafaeli in Nataa Udovi. 2011. Nastajanje dolgotrajne oskrbe: ljudje in procesi eksperiment in sistem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.5. Flaker, Vito, Jana Mali, Andreja Rafaeli in Simona Ratajc. 2013. Osebno nartovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.6. Heywood, Frances, Christine Oldman in Robin Means. 2002. Housing and home in later life. Buckingham: Open University Press.7. Hojnik Zupanc, Ida. 1999. Samostojnost starega loveka v drubeno-prostorskem kontekstu. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede.8. Lipar, Tina. 2013. Bivalne razmere starejih ljudi. V: Staranje v Sloveniji:

  • 33

    raziskava o potrebah, zmonostih in staliih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije, ur. Joe Ramov, 261268. Ljubljana: Intitut Antona Trstenjaka.9. Perko, Laura. 2016. Drubeno-kulturni dejavniki demence in oskrba v skupnosti. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede.10. Ramov, Joe, ur. 2013. Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah, zmonostih in staliih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Intitut Antona Trstenjaka.11. Ramov, Joe, Tina Lipar in Marta Ramov. 2013. Oskrba v onemoglosti. V: Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah, zmonostih in staliih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije, ur. Joe Ramov, 305340. Ljubljana: Intitut Antona Trstenjaka.

  • 34

    Vloga projekta A-Qu-A v obstojei mrei pomoi na primeru uporabnikaMedeja Novljan

    Ljudje, ki se odloijo iveti v domaem okolju, kljub teavam, ki spremljajo staranje ali invalidnost, velikokrat naletijo na tevilne teave in ovire pri dostopnosti ustrezne oblike pomoi. Zaradi pomanjkanja izbire zdravstvenih storitev, ki bi dopolnjevale obstojei sistem pomoi, so nekateri prisiljeni v nastanitev v institucionalni obliki varstva, eprav si tega ne elijo. Uporabniki, svojci in strokovni delavci se pogosto znajdemo pred dilemo, kdaj je psihofizino stanje loveka takno, da bi bila potrebna njegova namestitev v institucijo. Tako pomembna odloitev posameznika o tem, ali bo ivel v domaem okolju ali instituciji, pa ne bi smela biti odvisna od monosti ter dostopnosti socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev v domaem okolju, zato smo kot druba dolni poskrbeti za celostno obravnavo loveka ter sistemsko urediti dostopnost vseh zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ki bodo loveku omogoile dostojno ivljenje na domu.

    V Zavodu za oskrbo na domu smo imeli monost uresniiti in raziskati potrebe ljudi, ki potrebujejo pomo pri opravljanju osnovnih ivljenjskih potreb, saj smo v okviru projekta A-Qu-A dopolnili obstojee storitve pomoi na domu in socialnega servisa z nekaterimi zdravstvenimi storitvami.

    V tem prispevku bom predstavila primer dobre prakse, ko smo loveku, ki je postal tetraplegik in je bil po rehabilitaciji v URI Soa nastanjen v bivalni enoti Zveze tetraplegikov Slovenije, s celostno obravnavo omogoili kakovostneje ivljenje. Ob tem bi poudarila, da naega cilja brez dobrega sodelovanja zdravstvene, socialnovarstvene slube in nevladne organizacije ter ob odlini podpori projekta A-Qu-A ne bi mogli uresniiti.

    Socialna delavka v URI Soa je prvi naletela na teave, potem ko je gospod zakljueval rehabilitacijo v intitutu in je bilo treba izvesti odpust.

  • 35

    Ljudje, ki se odloijo iveti v domaem okolju, kljub teavam, ki spremljajo staranje ali invalidnost, velikokrat naletijo na tevilne teave in ovire pri dostopnosti ustrezne oblike pomoi. Zaradi pomanjkanja izbire zdravstvenih storitev, ki bi dopolnjevale obstojei sistem pomoi, so nekateri prisiljeni v nastanitev v institucionalni obliki varstva, eprav si tega ne elijo. Uporabniki, svojci in strokovni delavci se pogosto znajdemo pred dilemo, kdaj je psihofizino stanje loveka takno, da bi bila potrebna njegova namestitev v institucijo. Tako pomembna odloitev posameznika o tem, ali bo ivel v domaem okolju ali instituciji, pa ne bi smela biti odvisna od monosti ter dostopnosti socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev v domaem okolju, zato smo kot druba dolni poskrbeti za celostno obravnavo loveka ter sistemsko urediti dostopnost vseh zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ki bodo loveku omogoile dostojno ivljenje na domu.

    V Zavodu za oskrbo na domu smo imeli monost uresniiti in raziskati potrebe ljudi, ki potrebujejo pomo pri opravljanju osnovnih ivljenjskih potreb, saj smo v okviru projekta A-Qu-A dopolnili obstojee storitve pomoi na domu in socialnega servisa z nekaterimi zdravstvenimi storitvami.

    V tem prispevku bom predstavila primer dobre prakse, ko smo loveku, ki je postal tetraplegik in je bil po rehabilitaciji v URI Soa nastanjen v bivalni enoti Zveze tetraplegikov Slovenije, s celostno obravnavo omogoili kakovostneje ivljenje. Ob tem bi poudarila, da naega cilja brez dobrega sodelovanja zdravstvene, socialnovarstvene slube in nevladne organizacije ter ob odlini podpori projekta A-Qu-A ne bi mogli uresniiti.

    Socialna delavka v URI Soa je prvi naletela na teave, potem ko je gospod zakljueval rehabilitacijo v intitutu in je bilo treba izvesti odpust.

    Namestitev v domu starejih obanov je bila zaradi starostnega pogoja loveka neprimerna, odpust v domae okolje pa ni bil mogo brez monosti oziroma pravega nabora zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne za njegovo vsakodnevno ivljenje. Tako je bilo treba poskrbeti za aspiriranje, povijanje ran, fizioterapijo, delovno terapijo in drugo.

    Zdelo se je, da ivljenje v domaem okolju za tega gospoda ni mogoe in da bo nujno potrebna vkljuitev v primerno institucijo, kjer so zagotovljene vse omenjene zdravstvene storitve. V primerih, ko uporabnik potrebuje kombinacijo socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev, je po navadi potrebna namestitev v instituciji, e posebej, kadar uporabnik nima svojcev, ki bi mu nudili pomo pri opravilih, ki niso niti v okviru storitve pomoi na domu niti v okviru del patronane slube.

    V danem primeru smo storitvam pomoi na domu in socialnega servisa, poleg obstojee pomoi asistentov Drutva paraplegikov, prikljuili e storitve projekta A-Qu-A. Najprej se je diplomirana medicinska sestra pogovorila z uporabnikom in mu ponudila storitve fizioterapije, saj uporabnik veino asa prelei v bolniki postelji. Fizioterapevtka je nato opravila 16 obiskov fizioterapije, s imer se je uporabniku obutno izboljala gibljivost telesa. S tem se je posredno izboljala tudi njegova kakovost ivljenja, hkrati pa je bilo olajano delo asistentkam ter socialnim oskrbovalkam in oskrbovalcu, saj se je uporabnik pri izvajanju nege veliko laje obraal. Fizioterapevtka je hkrati prenesla znanje za izvajanje fizioterapevtskih vaj na asistentke Zveze paraplegikov, ki so tudi po konani fizioterapiji nadaljevale z izvajanjem vaj, saj je bilo to pomembno za nadaljnje vzdrevanje doseenega stanja.

    Poleti, ko je uporabnikovo zdravstveno stanje to e dopualo, je izrazil eljo in potrebo, da bi poleg nege v postelji izvedli enkrat na teden prhanje v kopalnici. Ker je takna nega pri tetraplegiku zelo zahtevna, se je v proces vkljuila delovna terapevtka s projekta A-Qu-A, ki je opravila tri obiske, v okviru katerih je nudila izobraevanje asistentom in socialnemu oskrbovalcu.

    Uporabnik ima poleg storitev Zavoda za oskrbo na domu 24-urno oskrbo asistentov Zveze paraplegikov, ki poskrbijo tudi za njegovo prehrano. Pri tem morajo skrbeti za uravnoteeno prehrano z ustreznim vnosom hranil, vitaminov in mineralov, hkrati pa je treba paziti, da uporabnik ohranja enakomerno telesno teo. Diplomirana medicinska sestra, vkljuena v projekt A-Qu-A, je izvedla tudi storitev prehranskega svetovanja, ki je bila v pomo predvsem asistentkam, ki pripravljajo obroke za uporabnika.

    V danem primeru so bile storitve projekta A-Qu-A pomembna dopolnitev in podpora izvajalcem pomoi na domu ter osebne asistence, uporabniku pa se je s tem obutno poveala kakovost ivljenja.

  • 36

    S storitvami, ki jih izvajamo v okviru projekta A-Qu-A, ljudem omogoamo in izboljujemo kakovostno ivljenje na domu. Tako imajo te storitve dve pomembni vlogi s stalia uporabnika v nekaterih primerih so za uporabnika nujne in so se izkazale kot edina mona izbira v obstojeem sistemu pomoi (na primer aspiriranje, apliciranje zdravil in inzulina, povijanje nog), v drugih pa se odlino dopolnjujejo z obstojeimi oblikami pomoi na domu in izboljujejo kakovost ivljenja uporabnika (na primer ponovno uenje doloenih vein v okviru delovne terapije, fizioterapija).

    Storitve projekta A-Qu-A so imele tudi pomembno izobraevalno in podporno vlogo neposrednim izvajalcem pomoi, asistentkam in socialnim oskrbovalkam kot tudi vodjem in koordinatoricam pomoi na domu.

    eprav je bil projekt A-Qu-A prvotno namenjen uporabnikom, ki so stareji od 65 let, smo se poskuali kar najbolje odzvati tudi na potrebe mlajih invalidov. Projekt smo izvajali doloen as, izkazalo pa se je, da je treba dostopnost ter povezovanje socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev nujno urediti v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, hkrati pa omogoiti enako in pravino izbiro vsem ljudem.

  • 37

    Ko celostni pristop pomembno pripomore k izboljanju ivljenja uporabnika na domuMarjetka tepic

    UvodUporabniki pomoi na domu so v primerjavi z uporabniki, ki ivijo v institucionalnem varstvu, v de-privilegiranemu poloaju. Ker nimajo na razpolago ustreznih pripomokov, terapevtov in prostorskih prilagoditev, velikokrat s svojo boleznijo ostajajo sami. Oskrba na domu ljudem pomaga, da lahko dostojno ivijo na svojem domu in si z obasno pomojo pomagajo pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjski pomoi in pomoi pri ohranjanju socialnih stikov. Z njo si odloijo odhod v institucionalno varstvo, ali pa se zanj sploh nikoli ne odloijo. V Zavodu za oskrbo na domu se je v zadnjem obdobju tevilo klicev povealo, saj se je povealo tevilo ljudi, ki so po konani zdravstveni oskrbi, kljub slabem zdravstvenem stanju, odpueni iz bolnic. Ko je, po doloeni bolezni ali pokodbi, potrebno zopet vzpostaviti ravnovesje in dosei napredek v gibljivosti in samostojnosti, uporabniki pomoi na domu, storitev fizioterapije, delovne terapije ipd., ki jih lahko pridobijo na podlagi zdravnikih napotnic, ne morejo koristiti, saj zaradi slabega zdravstvenega stanja mnogi od njih ne morejo zapustiti doma. Posledice takega stanja se kaejo v poveanju stopnje sive ekonomije, saj uporabniki, ki si elijo bolje zdravstveno stanje, plaujejo neprijavljenim izvajalcem, ki na njihov raun sluijo in v najve primerih za teka zdravstvena stanja niso usposobljeni. Mnogi uporabniki imajo namre nizek finanni dohodek, s katerim s teavo plaujejo mesene stroke in si finanno ne morejo privoiti e nujnih terapevtskih storitev, ki bi jih potrebovali.

    Uinki projekta A-Qu-AZavod za oskrbo na domu je, v okviru Norvekega finannega mehanizma, izvajal projekt Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju (A-Qu-A), v okviru katerega je izvajal brezplane storitve fizioterapije, delovne terapije

  • 38

    in zdravstvene nege. Pri uporabnikih, ki so se v projekt vkljuili, je prilo do opaznega napredka v izboljanju zdravstvenega stanja. Tudi socialne oskrbovalke poroajo o bolji gibljivosti in motivaciji uporabnikov za redno izvajanje gibalnih vadb, tudi v odsotnosti terapevtov. Kaejo se dobri rezultati pri govornih sposobnostih uporabnikov po kapi. Rezultati kaejo, da uporabniki upotevajo nasvete terapevtov in si s tem izboljujejo kvaliteto svojega ivljenja in ivljenja svojcev. Nasveti o prostorskih prilagoditvah in uporabi pripomokov za laje gibanje, so znatno pripomogli k lajemu izvajanju socialne oskrbe tako za uporabnika, kot tudi za socialne oskrbovalke. Strokovni delavci, zaposleni v okviru projekta, so pomembno prispevali k dvigu kvalitete socialne oskrbe, saj so socialnim oskrbovalcem ponudili tevilna interna izobraevanja, na katerih so izvajali skupne aktivnosti (nega tejih zdravstvenih stanj, pravilne tehnike premeanja, dodatne informacije glede pravilne oskrbe in razkuevanja). Pomemben del izobraevanja je bil namenjen tudi svojcem uporabnikov. Organizirane so bile razline delavnice na temo tehnik premeanja, dihalnih vaj in kineziolokih vaj. Del delavnic so bila tudi svetovanja strokovnih delavcev. Svojci uporabnikov so bili zelo hvaleni za konkretne nasvete, vaje in tehnike, ki so jim bile prikazane in jih lahko izvajajo tudi sami.

    Primer dobre prakseUporabnica je ivela sama, bila je delno pokretna z diagnozo multiple skleroze. Ko smo prieli z obiski, je imela na voljo invalidski voziek in posteljo, ki ni bila prilagojena njenemu zdravstvenemu stanju. Na podlagi osebnega narta smo se dogovorili, da v dopoldanskem asu izvajamo pomo pri temeljnih dnevnih opravilih in transferju na voziek, v preostanku dneva je za nego poskrbela sama.

    Po prihodu iz rehabilitacije, se je zdravstveno stanje uporabnice izrazito poslabalo. Z velikim naporom se je prestavljala z vozika na posteljo in nazaj. Zaradi tega je posledino zaela zmanjevati vnos tekoine v telo in prenehala uivati zdravila za odvajanje vode iz telesa, zmanjala se je pogostost uporabe toaletnih prostorov, pripomoke za inkontinenco pa ni elela. Ko je stanje postalo kritino, smo z uporabnico ponovno opravili temeljit razgovor in se dogovorili za nujne spremembe. Poveali smo storitve socialne oskrbe, uporabnica je zaela uporabljati pripomoke za inkontinenco, v okviru projekta A-Qu-A pa smo v njeno oskrbo vkljuili e diplomirano medicinsko sestro in delovno terapevtko. Gospe smo uredili prilagodljivo bolniko posteljo, dvigalo za transfer na voziek in poskusili z uporabo vrtljivega kronika za laje premeanje. Gospa je ponovno zaela uivati zdravila za odvajanje vode, njeno zdravstveno stanje se je izrazito izboljalo, izvedba socialne oskrbe pa je postala bolj varna tako za socialne oskrbovalke kot tudi za uporabnico.

  • 39

    Primer predhodno opisanega zdravstvenega stanja uporabnice lahko izpostavimo kot primer dobre prakse, ko lahko s celostnim pristopom doprinesemo k izboljanju zdravstvenega stanja uporabnika in poskrbimo za bolj kvalitetno ivljenje uporabnice v domaem okolju.

    ZakljukiVsi uporabniki, ki so bili vkljueni v projekt A-Qu-A so bili deleni celostne obravnave. Z vkljuitvijo v storitve projekta so lahko izboljali kvaliteto ivljenja na svojem domu. Celostna obravnava namre znatno pripomore k ohranjanju gibalnih, kognitivnih in ostalih funkcij uporabnikov ter prepreuje njihov upad. Uporabniki bi za izboljanje in ohranjanje boljega zdravstvenega stanja potrebovali veliko terapevtskih storitev, vendar je bilo povpraevanje po storitvah tako veliko, da je bilo tevilo storitev omejeno in jih al ni bilo mogoe izvesti v vejem obsegu. Prav tako se je izkazala potreba po storitvah tudi pri uporabnikih mlajih od 65 let. Dolnost vseh izvajalcev pomoi na domu, predstavnikov patronanih in drugih sorodnih slub bi moralo biti osveanje odgovornih institucij in organov glede vseh, ki ivijo doma in se zaradi slabega zdravstvenega stanja ne morejo vkljuiti v razline oblike rehabilitacije, ki se izvajajo v, za to pristojnih, institucijah. Nadaljevanje izvajanja terapevtskih in zdravstvenih storitev na domovih uporabnikov, bi bilo za prebivalce Mestne obine Ljubljana izjemnega pomena. Nujno potrebno je prepreiti zatiskanje oi pred tem pereim problemom in se zavedati, da imajo ljudje ki so vkljueni v storitve pomoi na domu, enake pravice do terapevtskih storitev, kot ljudje, ki so vkljueni v institucionalno varstvo.

  • 40

    Moja izkunja s projektom A-Qu-AMateja Zabukovec

    Veliko ljudi si eli svoje ivljenje, v starejem obdobju, preiveti dostojno, zdravo in zadovoljno in e je le mono, v svojem domaem okolju. Nekaterim se ta elja uresnii, mnoge pa prej ali slej doletijo manje ali veje zdravstvene teave. Stareji ljudje, velikokrat pa tudi mlaji kronini bolniki ali invalidi, ki si ne elijo bivanja v institucionalnem varstvu, za bivanje v domaem okolju potrebujejo dodatno pomo, ki jim jo v Zavodu za oskrbo na domu poskuamo v im veji meri ponuditi in zagotoviti, in sicer v obliki socialne oskrbe na domu, doloene storitve pa tudi preko socialnega servisa.

    Pri izvajanju storitev socialne oskrbe se ves as kae izpostavlja dejstvo, da socialna oskrba ni zdravstvena oskrba in doloenih opravil, ki bi jih uporabniki nujno potrebovali, v okviru socialne oskrbe ne izvajamo. Takni primeri so npr. povijanje nog, merjenje krvnega tlaka, merjenje sladkorja v krvi, apliciranje insulina, ipd. To so storitve, ki jih uporabniki nujno potrebujejo, nekatere celo vekrat dnevno, vendar jih sami, v slabem zdravstvenem stanju, ne morejo opraviti sami, svojci pa zaradi vsakodnevnih obveznosti tudi niso ves as prisotni.

    Vrzel, ki se vseskozi pojavlja pri izvajanju storitev socialne oskrbe na domu, smo lahko s storitvami, v okviru trajanja projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domaem okolju (A-Qu-A), ki je financiran s strani Norvekega finannega mehanizma, katerega nosilec je Zavod za oskrbo na domu, tudi zapolnili. Ker se projekt poasi zakljuuje, bi elela strniti nekaj misli o tem, kako sem projekt doivela in kaj je doprinesel k izvajanju nae osnovne dejavnosti, socialne oskrbe na domu.

    Ob zaetku izvajanja projekta nisem imela prave predstave, kaken pomen bo imel projekt za nao osnovno dejavnost, kako jo bo obogatil in dopolnil.

  • 41

    Danes si ivljenja in dela v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana skoraj ne morem predstavljati brez strokovnih delavk zaposlenih na projektu A-Qu-A, saj sem nad delom celotne ekipe navduena. Sodelovanje med strokovnimi delavkami, ki delujemo kot vodje in koordinatorice socialne oskrbe na domu ter strokovnimi delavkami iz projekta je bilo po mojem mnenju odlino. Neposredno smo vodje in koordinatorice sodelovale s koordinatoricami projekta, ki so zelo vestno sprejemale elje in potrebe naih uporabnikov, ki smo jih zaznali na terenu ter koordinirale delo zaposlenih na projektu, da so uporabniki dobili storitve, ki so jih potrebovali.

    Redno sem sodelovala z diplomirano medicinsko sestro Ediso Osmanevi. Skupaj sva opravili nekaj prvih obiskov, s pomojo katerih smo dvignili raven kvalitete socialne oskrbe, saj je bila s povezovanjem socialne in zdravstvene stroke kvaliteta naih storitev veliko bolja in obravnava naih uporabnikov bolj celostna. S pomojo diplomirane medicinske sestre smo uredili veliko delovnih pogojev, saj sva se s kolegico na nai enoti Vi Rudnik ob vsakem dvomu ali razlinem mnenju o ustreznosti ali neustreznosti delovnih pogojev, za nae socialne oskrbovalke, lahko z njo posvetovali. S ciljem ureditve pogojev za varno in ustrezno delovno okolje, sva z medicinsko sestro skupaj opravljali tudi druge in vse nadaljnje obiske pri uporabnikih. V veini primerov je na terenu sodelovala z naimi socialnimi oskrbovalkami, kjer jim je pomagala pri pravilnem izvajanju nege na poselji, kopanja ipd.. Hkrati je uporabnikom in njihovim svojcem svetovala kaj lahko v domaem okolju spremenijo oziroma prilagodijo, da bi bilo okolje, z vidika varnosti pri delu, bolj prijazno tako uporabnikom kot tudi socialnim oskrbovalkam. Z diplomirano medicinsko sestro smo se lahko posvetovale tudi kar se tie podroja zdravstvene stroke, npr. glede zaitnih sredstev, ustreznega ravnanja ob doloenih boleznih, izbire ustreznih pripomokov ter transferja nepokretnih ali slabo pokretnih uporabnikov. Medsebojno sodelovanje je temeljilo na prijaznem in strokovnem nivoju.

    Odlino smo sodelovali tudi z delovnimi terapevtkami in fizioterapevti, iz projekta A-Qu-A, manj pa je bilo neposrednega sodelovanja z ostalimi projektnimi partneji. Kot primer dobre prakse bi rada izpostavila nao uporabnico, pri kateri se je stanje, s pomojo izvajanja obravnav iz delovne terapije, v kratkem asu zelo izboljalo, in sicer je prila do takega zdravstvenega stanja, pri katerem tudi storitve socialne oskrbe niso bile ve potrebne. Uporabnica ima nizek finanni dohodek, zato ji je plailo naih storitev predstavljajo kar veliko finanno breme, izboljanje njenega zdravstvenega stanja je bilo iz tega vidika e toliko bolj pomembno. Velik doprinos k naemu delu pa so predstavljala tudi interna izobraevanja, ki so jih strokovne delavke iz projekta pripravili za nae socialne oskrbovalke in ostale zaposlene, saj so na ta nain povzdignile nivo izvajanja storitev socialne oskrbe na domu.

  • 42

    Projekt se poasi izteka. Zelo veliko smo iz njega pridobili, v smislu celostnega in bolj kakovostnega dela in obravnave naih uporabnikov in drugih starejih iz podroja Mestne obine Ljubljana. Potrebe po taknem ali podobnem sodelovanju med razlinimi strokami so izjemno velike in teko si predstavljam, da b