4

Ustanovitelj, šolski okoliš 7

Organizacijska shema šole 7

Predmetnik 10

Izbirni predmeti 11

Strokovni delavci 12

Vzgojni načrt 14

Hišni red 17

Pravila šolskega reda 23

Varna pot v šolo 29

Šolski zvonec 29

Prevozi šolskih avtobusov 30

Deţurstva učencev in učiteljev 30

Razpored govorilnih ur in roditeljskih sestankov 31

Razširjeni program šole 32

Novosti v letošnjem šolskem letu 34

Interesne dejavnosti 35

Druge dejavnosti šole 37

Oblike diferenciacije 45

Šolska knjiţnica 46

Učbeniški sklad 46

Svetovalna sluţba 47

Zdravstveno varstvo 48

Šolska prehrana 49

Pravila o prilagajanju šolskih obveznostih 50

Denarne zadeve 50

Projekti in raziskovanja 51

Navodila za uspešno učenje 51

Sodelovanje šole z okoljem 52

5

Zrela jesen v zlato rjavem klobuku, znova pospremi učence k pouku.

Na tablo nariše mavrični most,

da zlahka bi našli pot v učenost.

(Zvezdana Majhen)

Vsaka pot se začenja s korakom. S prvim, ponavadi majhnim in negotovim. A ţe z naslednjim smo pogu-mnejši, saj vemo več, znamo več, si upamo več.

Pred nami je novo šolsko leto. Za nekatere prvo, za druge eno izmed devetih osnovnošolskih – za vse pa priloţnost za nova doţivetja, nova spoznanja, nove doseţke in nove začetke. Naša šola je tudi letošnjo

jesen na steţaj odprla vrata v svet znanja, skupnega uspeha in sodelovanja. Tukaj smo, da vam prisluhne-

mo, vam vlijemo veselje in razigranost ter pomagamo odkriti mnoga ţivljenjska spoznanja, ki vam bodo koristila, vas razvijala in bogatila. Pospremimo vse popotnike, sodelujmo, bodimo pozorni in ves čas

prisotni! Saj je, dragi starši, ţelja vseh nas, da ponudimo otrokom najboljše, kar imamo in kar zmoremo,

da jih vzgojimo v zdrave, odgovorne in zadovoljne ljudi. Zavedamo se, da naloga, ki nam je zaupana, ni lahka. A je priloţnost, da se dokaţemo, da se znova potrdimo. Vsako leto je generacija enkratna in nepo-

novljiva. Morda je prav v tem šolskem letu med nami kakšen bodoči pomemben strokovnjak, vrhunski

športnik, priznani poslovneţ, uspešen politik ... Zato stopimo skupaj in uresničimo medsebojna pričako-vanja. Zgradimo jim trden most, budno jih spremljajmo in usmerjajmo, kajti vsak trenutek je lahko

pomemben – odločilen za nekaj novega. Za nov uspeh, nov doseţek, nov začetek.

Tudi za nas je to priloţnost, da v sebi odkrijemo neznano, da tudi sami rastemo in se razvijamo, da smo

del te radosti in tega veselja. Pripravljeni smo na nove naloge, nova odkritja in nove izzive. Naj bodo

pisani in igrivi kot mavrica.

Dobrodošli torej vsi, ki stopate v naš svet učenosti – otroci in odrasli, ki se k nam v vlogi staršev, sodela-

vcev ali obiskovalcev, vedno znova radi vračate. Ţe veste, zakaj!

Ravnateljica

Helena Pačnik

VSAK ZAČETEK JE NOVA PRILOŢNOST

ZAKAJ ČAS TEČE?

Čas teče zato, ker ţivljenje uhaja,

otroštvo v odraslost hiti

in potlej le v spominu traja.

(Bina Štampe Ţmavc)

Čas kar drvi, vstopili smo v novo šolsko leto in tukaj smo, da ustvarjamo ter se skupaj učimo. Ţelim, da z roko v roki ustvarimo vidne sledi, da bodo tudi spomini prijetni.

Vodja podruţnice

Milena Pajek

6

OSNOVNA ŠOLA OB DRAVINJI

Ulica Dušana Jereba 1, 3210 Slovenske Konjice

Ravnateljica Helena Pačnik

tel.: 03 757 27 40 helena.pacnik@osobdravinji.si

Pomočnica ravnateljice Majda Makovšek

tel.: 03 757 27 41 majda.makovsek@osobdravinji.si

Poslovna sekretarka Zorica Gluvič

tel.: 03 757 27 30 faks: 03 757 27 35 tajnistvo@osobdravinji.si

Zbornica

tel.: 03 757 27 45

Psihologinja Dragica Taks Rutar

tel.: 03 757 27 33

Kuhinja Vera Tajnikar

tel.: 03 757 27 38

Šolska knjiţnica Primoţ Krivec

tel.: 03 757 27 34

Zobna ambulanta

tel.: 03 758 16 90

Računovodkinja Nataša Fabjan

tel.: 03 757 27 42 natasa.fabjan@osobdravinji.si

Spletna stran

www.osobdravinji.si

E-pošta

info@osobdravinji.si

TRR 01314 – 603 068 072 5

OSNOVNA ŠOLA TEPANJE Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice

Strokovni delavci šole so dosegljivi na telefonsko številko zbornice v

času od 7.55 do 8.05 ali od 9.50 do 10.00.

Pedagoški vodja Milena Pajek

tel.: 03 575 54 55

E-pošta tepanje@osobdravinji.si

7

Ustanovitelj, šolski okoliš

Ustanovitelj šole

Ustanovitelj šole je Občina Slovenske Konjice.

Šolski okoliš

K šolskemu okolišu OŠ Ob Dravinji spadajo naselja:

Škalce, Slovenske Konjice – levi breg reke Dravinje (KS Slovenske Konjice), Bezina, Strte-

nik, Gabrovnik (KS Bezina), Brdo, Vešenik (KS Vešenik-Brdo), Preţigal, Spodnja Pristava

(KS Konjiška vas).

Po končanem 5. razredu se vpišejo v našo šolo učenci iz naselij:

Spodnje Grušovje (KS Spodnje Grušovje), Perovec, Dobrneţ, Tepanje, Tepanjski Vrh, Novo

Tepanje (KS Tepanje).

Na podruţnično šolo Tepanje se v 1. razred vpišejo učenci iz naselij:

Spodnje Grušovje (KS Spodnje Grušovje), Perovec, Dobrneţ, Tepanje, Tepanjski Vrh, Novo

Tepanje (KS Tepanje).

Organizacijska shema šole

ORGANI UPRAVLJANJA ŠOLE

Svet zavoda

Svet zavoda je najvišji organ šole. Sestavlja ga devet članov: trije

predstavniki ustanovitelja zavoda, trije predstavniki staršev in trije

predstavniki delavcev zavoda.

Predstavniki ustanovitelja Predstavniki staršev Predstavniki šole

Anton Noner

Lucija Sešel

Ida Tepej

Drago Alenc

Marjeta Kovač

Andreja Mlakar

Cveta Hauptman

Marija Kuzman Vilič

Jana Novak Vehovar

8

Predsednica sveta zavoda je Jana Novak Vehovar. Svet zavoda med drugim sprejema letni

delovni načrt šole, zaključno poročilo o delu šole, imenuje in razrešuje ravnatelja šole in opra-

vlja mnoge druge, z zakonom določene naloge.

Ravnatelj

Ravnatelj je pedagoški in poslovodni organ šole. Ravnateljica Osnovne šole Ob Dravinji je

Helena Pačnik, profesorica zgodovine in geografije. Mandat ravnatelja šole je 5 let, imenuje

ga svet zavoda po postopku, ki je določen z zakonom.

Pomočnik ravnatelja

Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj. Pomočnica rav-

nateljice Osnovne šole Ob Dravinji je Majda Makovšek, učiteljica razrednega pouka.

STROKOVNI ORGANI ŠOLE

Učiteljski zbor

Učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji šole, delavci šolske svetovalne sluţbe, računalnikar in

knjiţničar.

Učiteljski zbor obravnava strokovna vprašanja, povezana z vzgojno-izobraţevalnim delom, in

odloča o njih, daje mnenja o letnem delovnem načrtu, odloča o vzgojnih ukrepih in opravlja

druge naloge v skladu z zakonom.

Oddelčni učiteljski zbor

Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo učitelji, ki opravljajo vzgojno-izobraţevalno delo v posa-

meznem oddelku. Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraţevalno problematiko

oddelka.

Razrednik

Razrednik vodi oddelek ter delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne

rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sode-

luje s starši in šolsko svetovalno sluţbo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v

skladu z zakonom.

9

Strokovni aktivi

Na šoli delujejo naslednji strokovni aktivi:

Aktiv I. triletja; vodja Marija Lešnik.

Aktiv II. triletja; vodja Bernarda Rebernak.

Aktiv podaljšanega bivanja; vodja Petra Paradiţnik.

Naravoslovno-športni aktiv; vodja Jana Novak Vehovar.

Druţboslovno-jezikovni aktiv; vodja Milena Volavšek.

Aktiv učiteljev za dodatno strokovno pomoč; vodja Joţica Zaloţnik.

Svetovalna sluţba

Svetovalno sluţbo sestavljata psihologinja in pedagoginja. Na šoli pa imamo zaposleno tudi

specialno pedagoginjo.

DRUGI ORGANI ŠOLE

Svet staršev

Za organizacijo in uresničevanje interesa staršev se v javni šoli oblikuje svet staršev. Svet star-

šev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga izvolijo starši na

prvem roditeljskem sestanku. Svoj svet staršev oblikujejo tudi na podruţnici.

Skupnost učencev šole

Učenci uresničujejo svoje pravice in interese preko svojih predstavnikov, ki so povezani v skup-

nost učencev šole. Skupnost učencev šole je tisti organ, ki zbira pripombe in predloge oddelčnih

skupnosti ter skrbi za uresničevanje teh predlogov in pripomb.

10

Predstavitev programa – predmetnik

A. OBVEZNI PROGRAM skupaj ur

predmeta

predmeti/število ur tedensko

1. r.

2. r.

3. r.

4. r.

5. r.

6. r.

7. r.

8. r.

9. r.

SLOVENŠČINA 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5 1631,5

MATEMATIKA 4 4 5 5 4 4 4 4 4 1318,0

TUJI JEZIK 2 3 4 4 3 3 656,0

LIKOVNA VZGOJA 2 2 2 2 2 1 1 1 1 487,0

GLASBENA VZGOJA 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1 452,0

DRUŢBA 2 3 175,0

GEOGRAFIJA 1 2 1,5 2 221,5

ZGODOVINA 1 2 2 2 239,0

DRŢAVLJANSKA VZGOJA IN ETIKA 1 1 70,0

SPOZNAVANJE OKOLJA 3 3 3 315,0

FIZIKA 2 2 134,0

KEMIJA 2 2 134,0

BIOLOGIJA 1,5 2 116,5

NARAVOSLOVJE 2 3 175,0

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 3 3 210,0

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 2 1 1 140,0

GOSPODINJSTVO 1 1,5 87,5

ŠPORTNA VZGOJA 3 3 3 3 3 3 2 2 2 834,0

PREDMET 1 2/1 2/1 2/1 204,0

PREDMET 2 1 1 1 102,0

PREDMET 3 1 1 1 102,0

ODDELČNA SKUPNOST 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 103,5

skupaj vseh ur 7907,5

število predmetov 6 6 6 8 9 11 14 16 14

število ur tedensko 20 21 22 24 26 26 29,

5 30 30

število tednov pouka 35 35 35 35 35 35 35 35 32

dnevi dejavnosti/število dni letno skupaj ur dejav-

nosti

KULTURNI DNEVI 4 4 4 3 3 3 3 3 3 150,0

NARAVOSLOVNI DNEVI 3 3 3 3 3 3 3 3 3 135,0

TEHNIŠKI DNEVI 3 3 3 4 4 4 4 4 4 165,0

ŠPORTNI DNEVI 5 5 5 5 5 5 5 5 5 225,0

skupaj vseh ur 675,0

število tednov dejavnosti 3 3 3 3 3 3 3 3 3

B. RAZŠIRJENI PROGRAM

DODATNA POMOČ OTROKOM S POSEB-

NIMI POTREBAMI 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5

DOPOLNILNI IN DODATNI POUK 1 1 1 1 1 1 1 1 1

INTERESNE DEJAVNOSTI 2 2 2 2 2 2 2 2 2

PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO

ŠOLA V NARAVI

11

Izbirni predmeti 2009/2010

Vsak učenec se v 7., 8. in 9. razredu odloči za dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko,

lahko tudi tri ure, če s tem soglašajo starši. To pomeni, da učenci ne izbirajo več dveh ali treh

predmetov, ampak dve ali tri ure tedensko. Na podlagi aktivnosti, predstavitve in izbora šola v

tem šolskem letu ponuja 22 izbirnih predmetov v 26. skupinah.

Šola je ponudila pouk izbirnih predmetov iz druţboslovno-humanističnega in naravoslovno-

tehničnega sklopa, ki so potrjeni s strani strokovnega sveta. Učenci lahko izbirajo dve ali tri

ure pouka iz katerega koli sklopa.

Izbirni predmeti so obvezni del pouka in so umeščeni v urnik. Ocenjujejo se z ocenami od 1

do 5. V primeru, da je učenec ob koncu šolskega leta pri izbirnem predmetu ocenjen z oceno

1 (nezadostno), ima popravni izpit. Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim pro-

gramom, je lahko oproščen izbirnih predmetov v celoti ali eno uro tedensko, če je izpolnil

vlogo za oprostitev.

PREDMET UČITELJ ŠT. SKUP.

NEMŠČINA II, III Brigita Berglez 3

ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU Ksenija Pančur 1

VZGOJA ZA MEDIJE — RADIO Katja Holobar 1

GLEDALIŠKI KLUB Emilija Višič 1

FRANCOŠČINA I, III Nevenka Brdnik 2

SODOBNA PRIPRAVA HRANE Simona Pozeb 1

LIKOVNO SNOVANJE I, II, III Nada Hrovat 2

UREJANJE BESEDIL David Horvat 1

MULTIMEDIJA David Horvat 2

RAČUNALNIŠKA OMREŢJA David Horvat 1

POSKUSI V KEMIJI Urška Ribič Hribernik 1

SONCE, LUNA, ZEMLJA Stanko Polanec 1

OBDELAVA GRADIV — LES Albina Leskovar 2

IZBRANI ŠPORT ODBOJKA Anita Vrtovec 1

ŠPORT ZA ZDRAVJE Anita Vrtovec,

Borut Ceglar 2

ŠPORT ZA SPROSTITEV Anita Vrtovec,

Borut Ceglar 2

IZBRANI ŠPORT NOGOMET Borut Ceglar 1

GLASBENI PROJEKT Janja Pušič 1

12

Strokovni delavci

Učitelj Poučuje naslednje

predmete Razred-

nik Dopoldanske govoril-

ne ure

Brigita Berglez TJA, NEM 9. b ponedeljek, 10.50-11.35

Majda Brdnik OPB ponedeljek, 11.40-12.25

Nevenka Brdnik TJA, IP – FR I, III

ponedeljek, 10.50-11.35

Borut Ceglar

ŠV, IP – Šport za zdravje,

Šport za sprostitev, Izbrani

šport nogomet torek, 10.00-10.45

Anita Dolenc RP 2. b ponedeljek, 12.30-13.15

Mateja Furman OPB četrtek, 10.50-11.35

Urša Groleger RP 1. b torek, 11.40-12.25

Urša Hajd OPB sreda, 11.40-12.25

Cveta Hauptman RP 1. in 2. r.

Tepanje četrtek, 12.40-12.25

Katja Holobar

ZGO, DIE,

IP – Odkrivamo preteklost

našega kraja, Vzgoja za

medije – radio

petek, 10.00-10.45

David Horvat

Računalnikar, MAT,

IP – Multimedija, Računal-

niška omreţja, Urejanje

besedil

sreda, 8.55-9.40

Nada Hrovat LV, IP – Likovno snovanje

I, III petek, 10.00-10.45

Jovita Kovač GEO, SLO 6. c četrtek, 12.40-12.25

Katja Kranjc TJA 7. a ponedeljek, 11.40-12.25

Primoţ Krivec Knjiţničar sreda, 8.55-9.40

Marija Kuzman Vilič RP 3. a četrtek, 12.40-12.25

Andreja Landekar OPB, JV četrtek, 10.50-11.35

Albina Leskovar TIT,

IP – Obdelava gradiv: Les ponedeljek, 10.00-10.45

Marija Lešnik RP 1. a ponedeljek, 11.40-12.25

Antonija Levart RP 5. a sreda, 9.10-9.55

Marta Levart SLO ponedeljek, 10.00-10.45

Majda Makovšek Pomočnica ravnateljice ponedeljek, 13.20-14.05

Angela Mlakar RP 4. b sreda, 10.50-11.35

Jana Novak Vehovar MAT 8. a petek, 10.50-11.35

Milena Pajek 2. učiteljica v

1. r. Tepanje, OPB sreda, 11.40-12.25

13

Učitelj Poučuje naslednje

predmete Razred-

nik Dopoldanske govorilne

ure

Eva Pančur Spremljevalka gibalno

oviranega učenca, OPB

Ksenija Pančur

BI, NAR , DIE, IP – Organizmi v naravi in

umetnem okolju petek, 10.00-10.45

Petra Paradiţnik 2. učiteljica v 1. a, OPB ponedeljek, 8.05-8.50

Romana Pokorn OPB torek, 11.40-12.25

Stanko Polanec FI, TIT, IP – Sonce, Luna, Zemlja

ponedeljek, 13.20-14.05

Simona Pozeb

GOS, IP – Sodobna priprava

hrane, vodja šolske prehrane

6. b četrtek, 8.55-9.40

Janja Pušič GVZ, MPZ, OPZ ponedeljek, 8.55-9.40

Sonja Rak MAT, OPB 6. a četrtek, 8.55-9.40

Irena Ratej RP 5. b sreda, 8.05-8.50

Bernarda Rebernak RP 4. a ponedeljek, 8.05-8.50

Urška Ribič Hribernik KEM, NAR, IP – Poskusi v kemiji

8. c petek, 8.05-8.50

Brigita Stojan Pedagoginja četrtek, 10.00-10.45

Milena Strmšek RP 3. b četrtek, 12.40-12.25

Brigita Štefane RP 2. a ponedeljek, 12.30-13.15

Dragica Taks Rutar Psihologinja sreda, 8.05-8.50

Mateja Trunkl RP 4. in 5. r.

Tepanje sreda, 8.05-8.50

Anica Vehovar MAT 9. a petek, 8.05-8.50

Emilija Višič SLO, IP – Gledališki klub 8. b petek, 11.40-12.25

Milena Volavšek SLO 9. c sreda, 11.40-12.25

Anita Vrtovec

ŠV, IP – Šport za zdravje,

Šport za sprostitev, Izbrani

šport odbojka petek, 10.00-10.45

Cvetka Zabukovšek OPB četrtek, 12.40-12.25

Joţica Zaloţnik Specialna

pedagoginja sreda, 7.15-8.00

Robert Zrnec GEO, TJA 7. b petek, 8.55-9.40

14

Vzgojni načrt

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli ( Ur. List RS, št. 102/2007) opredeli vzgojno delovanje šole v 60. č členu. Vzgojno delovanje je opredeljeno kot strokovno delo šole, ki se izvaja v skladu

s pravili stroke, v skladu z Zakonom o osnovni šoli, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in akti šole.

Z vzgojnim načrtom (60. d člen) šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz 2. člena

Zakona o osnovni šoli (Ur. List RS, št. 102/2007) ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnos-

ti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta.

Vzgojni načrt omogoča sodelovanje in skupno odgovornost pedagoških delavcev, učencev, staršev in

lokalne skupnosti.

1. TEMELJNE VREDNOTE

Vrednote so ţivljenjski cilji, smernice, ideje in etična vodila, s pomočjo katerih posamezniki in druţbene skupine ocenjujejo sebe in okolje, v katerem ţivijo. Posamezniku nudijo oporo v njegovem ţivljenjskem

slogu, opredeljujejo, kaj je pomembno in vredno truda. Usmerjajo ravnanje ljudi.

Oblikujejo se skozi proces prepoznavanja lastne osebne identitete ter skozi sklop prizadevanj ob izbiranju

osebnega ţivljenjskega sloga.

Vrednote nam pomagajo kot orientacijske točke pri številnih dilemah na mnogih razpotjih in pomembnih

odločitvah v ţivljenju.

Vrednote, ki smo jih učenci, učenke, starši in zaposleni na naši šoli izbrali kot najpomembnejše:

Spoštovanje človekovih pravic in spoštljiv odnos do vsakega posameznika.

Skrb za zdravje.

Znanje.

Vrednote predstavljajo podlago vzgojnemu delovanju in viziji naše šole.

2. NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA

Načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja.

Načelo omogočanja dogovarjanja in aktivnega sodelovanja.

Načelo proaktivnega in preventivnega delovanja.

Načelo sodelovanja s starši in usklajen pristop šole in staršev.

Načelo zdruţevanja pravic, odgovornosti in pravil.

Načelo spodbujanja samonadzora in samodiscipline.

Načelo strokovne avtonomije, usklajevanje vzgojnih dejavnikov in doslednosti.

Načelo osebnega zgleda.

Načelo zdravega odnosa do sebe, sočloveka in okolja.

Načelo skupnega reševanja teţav.

Načelo zagotavljanja varnosti.

3. VZGOJNE DEJAVNOSTI

3.1 PREVENTIVNE IN PROAKTIVNE DEJAVNOSTI

Preventivne in proaktivne dejavnosti oblikujejo šolsko okolje. Temeljijo na kakovostnem organiziranju pouka, učenja, vzajemnem spoštovanju, odgovornosti in spoštljivih medosebnih odnosih. Oblikujejo varno,

ustvarjalno in iniciativno šolsko okolje za učence.

15

Šola bo vsako leto v LDN načrtovala različne preventivne dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru ur pouka, ur oddelčne skupnosti, interesnih dejavnosti, dnevov dejavnosti, projektov … Pri načrtovanju bomo izhajali

iz vizije naše šole, poslanstva in vrednot.

V opravljeni analizi vzgojnega delovanja naše šole smo učenci, starši in učitelji izpostavili:

Kvaliteten pouk.

Oblikovanje dogovorov v okviru oddelčne skupnosti.

Razvijanje socialnih veščin – delavnice za učence.

V različnih oblikah in ob različnih priloţnostih bomo v šoli:

Izvajali različne projekte šole in se vključevali širše in tudi v mednarodne projekte.

Sistematično in načrtno izvajali razredne ure in ure šolske skupnosti.

Skrbeli za ustrezno komunikacijo med učenci, zaposlenimi in starši.

Skrbeli za zgledno vedenje učencev.

Skrbeli za reševanje različnih osebnih problemov učencev in njihovih staršev.

Navajali učence na odgovornost in učenje odgovornosti, samokontrole in samovrednotenja.

Izvajali različne dejavnosti, ki povezujejo učence, starše, delavce šole in lokalno skupnost.

Organizirali tematska srečanja za starše, sestanke oddelčnih skupnosti s starši in učitelji.

Skrbeli za načrtovanje in izvajanje preventivnih dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva,

zlorab … (dnevi dejavnosti, razredne ure, projekti, osebni pogovori …).

Izvajali nadzor na določenih krajih (šolska avla, hodniki, avtobusno postajališče, jedilnica …) in v dolo-

čenem času (med odmori, pred poukom, v času kosila, po pouku …).

Izvajali:

Svetovanje in usmerjanje učencem pri reševanju teţav v zvezi z njihovim razvojem, delom, razvijanju samopresoje, prevzemanju in razvijanju odgovornosti za lastne odločitve in ravnanja, spremljanju svoje-

ga dela v šoli, organizaciji lastnega dela za večjo učinkovitost …

Šolsko mediacijo.

Restitucijo.

Za uspešno in prizadevno delo bomo učencu ali skupini učencev izrekali in podeljevali pohvale, prizna-

nja in nagrade.

3.2 VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI

Vzgojni ukrepi so posledica ponavljajočih in teţjih kršitev pravil šole in so opredeljeni v Pravilih delovanja

šole. Uporabljajo se, kadar:

nastala situacija zahteva hitro ukrepanje (nasilno vedenje),

učenec zavrača sodelovanje pri reševanju nastalega problema, ali niso bile uspešne predhodno izvedene vzgojne dejavnosti (svetovanje, pogovor, samopresoja, restitucija …), učenec ni pripravljen upoštevati

Pravil šolskega reda in tako krati pravice drugih učencev in delavcev šole.

Ko so izčrpane vse moţne oblike vzgojnega delovanja in vzgojnih ukrepov se učencu izreče vzgojni opomin

v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 7672008).

4. VZAJEMNO SODELOVALNI ODNOS S STARŠI

V šoli si bomo prizadevali za partnersko sodelovalni odnos, ki zajema:

skupno odgovornost za učencev razvoj,

odprt dialog z medsebojnim spoštovanjem,

delitev odgovornosti za učno-vzgojni (ne)uspeh,

plan dogovorjenih aktivnosti, s katerimi bomo oblikovali ţivljenje in delo šole.

16

4.1 Aktivnosti bomo izvajali z naslednjimi oblikami in načinom sodelovanja:

OBLIKA SODELOVANJA NAČIN VKLJUČEVANJA

Roditeljski sestanki in govorilne ure. Samoiniciativno in na povabilo.

Šola za starše. Delo z eno oddelčno skupnostjo po triletjih.

Obiskovanje šolskih in razrednih prireditev. Samoiniciativno in na povabilo.

Vključevanje v dneve dejavnosti, interesne dejavnos-ti in odprte učne ure.

Samoiniciativno in na povabilo.

Svet staršev. Na povabilo.

Sodelovanje s strokovnimi delavci šole pri reševanju učne in vzgojne problematike.

Samoiniciativno in na povabilo.

5. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE VZGOJNEGA NAČRTA ŠOLE.

5.1 Šola bo izvajanje vzgojnega načrta uresničevala v skladu z:

Razvojnim načrtom šole in vizijo šole.

Cilji vzgoje in izobraţevanja, zapisanimi v 2. členu ZOŠ.

Zakonom o osnovni šoli.

Temeljnimi vrednotami, zapisanimi v ustavi RS, ZOŠ, Konvenciji o človekovih in otrokovih pravicah,

Evropski resoluciji o vzgoji in izobraţevanju.

LDN šole, kjer so pri posameznih aktivnosti opredeljene vsebine, cilji, nosilci dejavnosti, udeleţenci in evalvacija.

Z aktivnim vključevanjem učencev v aktivnosti pri načrtovanju in izvajanju šolskega dela, medsebojni

pomoči, razvijanju socialnih veščin, sprejemanju odgovornosti za svoja dejanja.

5.2 Spremljanje izvajanja vzgojnega načrta šola opravi ob zaključku posameznega redovalnega obdobja

oziroma ob zaključku šolskega leta.

Spremljava in uspešnost se opravi z evalvacijo, ki jo opravijo nosilci posameznih aktivnosti.

Kazalci uspešnosti so:

dobri učni rezultati,

zanimiv, didaktično in metodično izveden pouk (evalvacija se opravi med učenci z vprašalnikom ob koncu redovalnih obdobij),

manj prepirov, ţalitev, motenj pouka in vseh oblik nasilnega vedenja,

večje sodelovanje staršev pri šolskem in domačem delu z učenci,

večje in uspešnejše sodelovanje staršev in učencev pri reševanju vzgojnih in vedenjskih teţav učencev,

čim manj izrečenih vzgojnih opominov,

zmanjšanje količine hrane, ki je učenci ne pojedo,

manj odklanjanja dejavnosti povezanih s fizično aktivnostjo učencev (opravičevanje pri pouku športne

vzgoje in športnih dejavnostih …).

Številka: 1/158 - 2009

Slovenske Konjice, 19. 5. 2009 Ravnateljica

Helena Pačnik

17

Hišni red

Ravnateljica Osnovne šole Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slovenske Konjice je v skladu z 31. a čle-nom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) in na podlagi 49. člena Zakona o financiranju

vzgoje in izobraţevanja (Uradni list RS, št. 16/2007, 36/2008) ter po predhodni obravnavi na seji sveta

zavoda sprejela

HIŠNI RED

OŠ OB DRAVINJI SLOVENSKE KONJICE

Šola s hišnim redom določi: območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure,

uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrţevanja reda in čistoče. Hišni red velja za OŠ Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slov. Konjice in se smiselno uporablja

tudi za podruţnično šolo Tepanje, Tepanje 24, Slov. Konjice.

1. OBMOČJE ŠOLE IN POVRŠINE, KI SODIJO V ŠOLSKI PROSTOR

Območje matične šole zajema prostore šole in telovadnico, dohod do šole, šolska igrišča in otroško igrišče,

šolsko avtobusno postajo in parkirišča ter travnate površine v okolici šole. Parcelne številke: 204/4, 205/3,

203/2, 205/1.

Območje podruţnične šole zajema prostore šole in telovadnico, dohod do šole, šolska igrišča in otroško

igrišče, parkirišča ter travnate površine v okolici šole. Parcelne številke: 71, 70/2, 70/1, 62/3 in 52/2.

2. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE

Poslovni čas šole je pet dni v tednu, in sicer od ponedeljka do petka. Prične se z jutranjim varstvom, med

5.30 in 6.00 in se zaključi ob 22.00. Ravnatelj lahko v izjemnih okoliščinah (primer višje sile, prireditve,…) ali v skladu z LDN odredi, da šola začasno posluje tudi v soboto, nedeljo, na drţavni praznik ali na drug z

zakonom določen dela prost dan.

Uradne ure administrativnih delavcev šole so namenjene poslovanju s strankami, z drţavnimi in drugimi

organi ter organi lokalnih skupnosti. Določene so v okviru poslovnega časa, in sicer:

v ponedeljek, sredo in četrtek od 12.00 do 14.00 ure,

v torek od 12.00 do 16.00 ure,

v petkih ni uradnih ur,

ob dnevih pred dela prostimi dnevi lahko ravnateljica ali po njenem pooblastilu pomočnica ravnateljice

odobri skrajšanje poslovnega časa za največ dve delovni uri in s tem tudi skrajšanje uradnih ur.

Ostale podrobnosti o poslovnem času in uradnih urah so opredeljene v Pravilniku o poslovnem času, uradnih

urah in delovnem času OŠ Ob Dravinji Slov. Konjice, ki velja od 1. 10. 2008.

Strokovni delavci – učitelji nimajo uradnih ur, temveč imajo govorilne ure. Govorilno uro ima vsak učitelj

enkrat mesečno popoldan in enkrat tedensko dopoldan. Razpored in čas govorilnih ur se za tekoče šolsko

leto določi z Letnim delovnim načrtom šole, v mesecu septembru. Razpored in čas govorilnih ur sta objav-ljena na oglasni deski šole, v publikaciji in na spletni strani šole.

18

3. UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA IN ORGANIZACIJA NADZORA

3.1 ŠOLSKI PROSTOR se uporablja za:

Izvajanje vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti učencev šole.

Izvajanje drugih oblik vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti v organizaciji izvajalcev na podlagi sklenjene

pogodbe.

Izvajanje dejavnosti, ki jih s sklepom določi ustanovitelj.

Oddajanje prostorov v najem (trţna dejavnost) v soglasju z ustanoviteljem.

Delovanje političnih strank v šolskem prostoru ni dovoljeno.

3.2 PRIHODI IN VSTOP V ŠOLO

Vstop v prostore, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, je dovoljen le na povabilo ali po dogovoru

z učiteljem ali vodstvom šole.

Vsi obiskovalci šole so se ob vstopu v šolo dolţni javiti deţurnemu učencu in sporočiti namen obiska.

Šola je odprta v času pouka od 7.00 do 15.00, za prvo triletje pa od 5.30 do 16.30.

Učenci in starši prvega triletja uporabljajo vhod prvega triletja. Učenci drugega in tretjega triletja,

starši in drugi obiskovalci uporabljajo glavni vhod v šolo.

Prihode in odhode učencev nadzorujejo deţurni učitelji.

Prihode in odhode drugih obiskovalcev šole nadzorujejo deţurni učenci.

Učence 1. razreda v šolo in iz nje obvezno spremljajo starši oz. druga oseba, ki so jo za to pooblastili starši in s tem pisno obvestili šolo.

Učenci morajo priti v šolo pravočasno in največ 15 minut pred pričetkom pouka ali drugih dejavnosti

in počakajo v predprostoru. Sprejme jih deţurni učitelj, ki jih 10 minut pred pričetkom pouka spusti v razrede.

V šolo lahko učenci prihajajo tudi prej, če se skupaj z učiteljem pripravljajo na pouk, nastop …

Učenci, ki niso upravičeni do vključitve v varstvo vozačev in nimajo dogovorjenih aktivnosti, čakajo na začetek pouka v predprostoru ali izven šole.

Interesne dejavnosti v šoli, ki so v popoldanskem času, potekajo pod nadzorom mentorja.

Učenci, ki se v šolo pripeljejo s kolesom/motornim kolesom, morajo imeti opravljen kolesarski izpit/

izpit za motorno kolo in po predpisih opremljeno kolo/motorno kolo. Kolesa/motorna kolesa parkirajo

na za to določenem mestu.

3.3 ODHODI IZ ŠOLE

Učenci so po zaključenih dejavnostih dolţni zapustiti šolo. Zadrţevanje v šolskih prostorih, na hodni-

kih, v avli oz. na površinah, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, ni dovoljeno.

Vsi učenci, razen učencev prvega triletja, ki imajo poseben vhod, odhajajo iz šole pri glavnem vhodu.

Zapuščanje šolskega prostora v času pouka, odmorov in drugih oblik vzgojno-izobraţevalnega dela ni

dovoljeno (tudi v primeru prostih ur učencev). Učenec lahko izjemoma zapusti šolo, če za odhod pisno

ali ustno zaprosijo starši.

Izjemen odhod učenca iz šole se vpiše v dnevnik v rubriki odsotnost učencev in obvesti starše.

Za učence, ki v času pouka, odmorov ali drugih oblik vzgojno-izobraţevalnega dela brez dovoljenja

odhajajo iz šole ali drugih prostorov kjer poteka vzgojno-izobraţevalno delo, šola ne nosi odgovornos-ti.

Prehajanje iz učilnice v učilnico se izvaja disciplinirano in obzirno, brez zadrţevanja na stopniščih.

19

3.4 ORGANIZACIJA NADZORA

Okolica Osnovne šole Ob Dravinji je pod nadzorom pooblaščene varnostne sluţbe.

Nadzor šolskega prostora v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola, izvajajo vsi delavci

šole. Učenci pri tem le sodelujejo.

Vstop v prostore, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, je dovoljen le na povabilo ali po dogovoru z učiteljem ali vodstvom šole.

Vsi delavci šole morajo biti pozorni na gibanje neznanih zunanjih obiskovalcev, posebno še v primeru,

da le-ti navezujejo stike z učenci.

Nadzor nad vstopom v šolo v dopoldanskem času izvajajo deţurni učenci v avli in garderobi 1. triletja.

Nadzor nad vstopom v šolo do pričetka pouka, v glavnem odmoru in po pouku do odhoda avtobusov

izvajajo deţurni učitelji.

V popoldanskem času, po končanih dejavnostih v šoli, ponoči, ob koncu tedna, praznikih, med šolskimi

počitnicami in pouka prostih dneh je objekt šole zaklenjen.

V času pouka so vsi glavni vhodi v šolo odklenjeni.

Učilnice učencem odpirajo učitelji vzgojno-izobraţevalnega programa pred začetkom ure vzgojno-

izobraţevanega dela. Učitelj mora zagotoviti, da se ob zvočnem signalu oziroma začetku ure začne

vzgojno-izobraţevalno delo, in poskrbeti, da so učilnice pravočasno odklenjene.

Delavci šole morajo kabinete in učilnice, v katerih ni pouka, zaklepati.

Dnevno varovanje objekta šole je porazdeljeno na zaposlene, od hišnika do deţurnih učiteljev in ostalih

učiteljev, ki so zadolţeni za posamezne učilnice.

Zaposleni dobijo ključe proti podpisu in so za njih odgovorni. Seznam ključev in oseb, ki so dobili

ključ, hrani tajništvo šole. O vsaki izgubi ali kraji ključa je imetnik ključa dolţan takoj obvestiti vods-

tvo šole in tajnico šole.

Svojo garderobo hranijo učenci v omaricah. Učenci so dolţni skrbeti za svojo omarico. V omaricah ne

puščajo vrednejših predmetov. Nadzor nad to garderobo imajo razredniki, deţurni učitelji in deţurni

učenci.

Učenci, učitelji in drugi delavci šole so odgovorni, da vodstvu šole ali hišniku takoj javijo vse opaţene

poškodbe opreme v okviru šolskega prostora in okolice šole, še posebej poškodbe, ki ogroţajo varnost

uporabnikov.

4. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

Šola odgovarja za varnost učencev v času pouka in dejavnosti, ki jih organizira po letnem delovnem

načrtu na celotnem območju šolskega prostora, ki je opredeljen v 1. točki tega hišnega reda.

Zaposleni delavci šole so dolţni poskrbeti za varnost vseh učencev in opozoriti vodstvo šole na vse

situacije in dogodke, ki bi lahko ogrozile varnost učencev.

Za zagotavljanje varnosti šola izvaja naslednje ukrepe: - določa pravila obnašanja v šolskem prostoru,

- določa uporabo zaščitnih in varnostnih pripomočkov v skladu z Izjavo o varnosti in zdravju pri delu

z oceno tveganja, - upošteva navodila Poţarnega reda,

- zagotavlja preventivne zdravstvene ukrepe (omarica za prvo pomoč, usposobljenost delavcev za

nudenje prve pomoči, drugi ukrepi), - sprejema prepoved uporabe nedovoljenih naprav in pripomočkov,

- določa druge ukrepe, s katerimi se zagotavlja varnost v šoli.

Na poti v šolo in iz šole morajo učenci upoštevati pravila prometne varnosti. - Razredniki seznanijo učence z varnimi potmi v šolo prvi dan pouka, njihove starše pa na prvem rodi-

teljskem sestanku. Posebno pozornost je treba posvetiti učencem 1. razreda in 2. razreda (rumene

rute, kresničke). - Učence 1. razreda v šolo in iz šole obvezno spremljajo starši ali druga oseba stara nad 10 let, ki so jo

starši za to pooblastili in o tem pisno obvestili vodstvo šole ali razrednika.

20

Za organizacijo nadzora in zagotavljanje varnosti so določeni deţurni učitelji. Naloge deţurnih učiteljev so:

- Deţurstvo v jedilnici je v času kosila.

- Deţurstvo pred glavnim vhodom, v avli, na hodnikih in v garderobi 1. triletja se izvaja pred pričetkom pouka, v glavnem odmoru in po pouku.

- Vodstvo šole ali svetovalno sluţbo seznani z opaţenimi posebnostmi.

Razpored in čas deţurstev učiteljev je opredeljen v letnem delovnem načrtu šole in je objavljen na ogla-snih deskah.

Varstvo vozačev in podaljšano bivanje

- Učenci, ki čakajo na kosilo, šolske prevoze, interesne dejavnosti, se takoj po končanem pouku vključi-jo v varstvo oz. podaljšano bivanje.

- Učenci, ki so prijavljeni v oddelke podaljšanega bivanja, gredo takoj po končanem pouku v prostor,

kjer se podaljšano bivanje izvaja. Starši so dolţni učitelja (razrednika ali učitelja OPB) pisno ali tele-fonsko obvestiti o učenčevi odsotnosti ali spremenjeni uri odhoda iz OPB.

- Učenci, ki čakajo na šolske prevoze, se morajo vključiti v varstvo vozačev.

- Vozače na avtobusno postajališče spremlja učitelj, ki izvaja varstvo vozačev in je z njimi do odhoda avtobusov.

- Šola ne prevzema odgovornosti za učence, ki niso vključeni v varstvo vozačev oz. samovoljno in

predčasno odhajajo iz varstva vozačev.

V času vzgojno-izobraţevalnega procesa učenci brez vednosti razrednika oziroma v primeru njegove

odsotnosti vodstva šole ne smejo zapuščati šolskega prostora.

Za druge oblike vzgojno-izobraţevalnega dela, kot so ekskurzije, šola v naravi, tabori, dnevi dejavnosti, ogledi prireditev, tekmovanja ipd., veljajo glede varnosti in reda dogovori med učenci in odgovornim

učiteljem, spremljevalci oziroma razrednikom in starši, skladno z akcijskim načrtom, ki ga pripravi

strokovni vodja druge oblike vzgojno-izobraţevalnega dela.

V primeru poškodbe ali slabega počutja učenca mora učenec sam, ostali učenci ali deţurni učitelj takoj

obvestiti razrednika oziroma učitelja, ki ga poučuje naslednjo učno uro, če je razrednik odsoten. Razred-

nik in učitelj je dolţan o poškodbi ali slabem počutju učenca takoj obvestiti njegove starše.

V primeru teţjih poškodb ali v primeru zelo slabega počutja učenca mora šola takoj obvestiti zdravstve-

no sluţbo.

Če pride do poškodbe zaradi nasilnega dejanja ali nesreče, je šola o tem dolţna obvestiti tudi policijo.

V primeru naravnih nesreč je potrebno ravnati v skladu z Varnostnim načrtom šole.

5. VZDRŢEVANJE REDA IN ČISTOČE

Učenci, delavci šole in drugi izvajalci vzgojno-izobraţevalnih programov morajo prihajati v šolo pravo-časno.

Po prihodu v šolsko stavbo se učenci v garderobi preobujejo v šolske copate. Za športno vzgojo v telova-

dnici je obvezna uporaba čistih nedrsečih športnih copat.

Učenci hranijo svojo garderobo v garderobnih omaricah (športna vzgoja) ter so dolţni skrbeti za red v

njej. Nadzor nad garderobo in omaricami imajo razredniki in deţurni učitelji in tudi vsi drugi zaposleni.

V času kosila nošenje šolskih torb v jedilnico ni dovoljeno. Učenci predmetne stopnje šolske torbe v času kosila pustijo na policah pred jedilnico ali v garderobnih omaricah.

Za vzdrţevanje reda v času pouka se učenci ravnajo po pravilih šolskega reda.

Zadrţevanje staršev in drugih obiskovalcev šole, brez razloga, v garderobah, hodnikih in pred razredi ni dovoljeno. V primeru, da starši potrebujejo otroka so se dolţni oglasiti v tajništvu šole.

Učenci, delavci šole, zunanji izvajalci vzgojno-izobraţevalnih programov in drugi uporabniki so dolţni

vzdrţevati urejenost šolskih prostorov, ki jih uporabljajo.

Ob koncu učne ure se pospravijo vsi uporabljeni učni pripomočki v omare ali na določen prostor. Učenci

pospravijo svojo opremo v torbe ali na za to določen prostor. Izvajalec vzgojno-izobraţevalnega progra-

ma stalno kontrolira prostor izvajanja programa in učence opozarja na pozabljene ali odvrţene stvari.

21

Vse poškodbe, ki nastanejo na opremi, šolskem inventarju ali zgradbi, učenci in zaposleni takoj javijo v tajništvu šole ali hišniku. Če je mogoče, se poškodbe in okvare odpravijo takoj, v nasprotnem primeru

pa v najkrajšem moţnem času. Za popravila skrbi hišnik.

Vsaka oddelčna skupnost ali razrednik določi na razrednih urah po dva reditelja, ki opravljata svoje delo en teden oziroma po dogovoru in imata sledeče naloge:

- skrbita, da je učilnica, kabinet ali prostor, v katerem učenci delajo, vedno čist in pospravljen,

- skrbita, da se učenci pravočasno preselijo iz ene učilnice v drugo, - ob začetku učne ure seznanita izvajalca vzgojno-izobraţevalnega programa z odsotnostjo učencev,

- po končani uri počistita tablo in uredita učilnico ter opozorita učence na morebitne pozabljene pred-

mete, - po malici pomagata poskrbeti za čistočo in urejenost učilnice in jedilnice,

- po končani uri pregledata oddelek in pospravita morebitne odpadke,

- javljata razredniku ali izvajalcu učne ure nepravilnosti in poškodbe šolske lastnine, - javljata odsotnost učitelja 5 min po začetku pouka ravnatelju ali v tajništvo,

- deţurna učenca prostor zapustita zadnja,

- opravljata druge naloge, za katere ju pooblasti oddelčna skupnost ali razrednik.

Učenci pod vodstvom razrednikov skrbijo tudi za urejenost in čistočo šolskega prostora. Program in

razpored urejanja določi koordinator ekošole. Za red in čistočo v razredu je odgovoren vsak učenec.

Vsi odpadki, ki nastanejo pri delu, se sproti odlagajo v koše za smeti. Odpadni papir, plastika – embala-ţa, kartuše in baterijski vloţki se zbirajo v posebnih zbiralnikih. Odpadkov ni dovoljeno puščati po

klopeh in pod njimi ali jih odvreči na tla.

Šolske prostore in površine po opravljenem vzgojno-izobraţevalnem delu čistijo čistilke. Razpored čiščenja in čas čiščenja določi vodstvo šole. Dela in naloge čistilk se določijo na osnovi sistemiziranih

delovnih mest. Nadzor nad čistočo in urejenostjo okolja izvaja hišnik in vodstvo šole. Za nadzor in

čistočo v šolski kuhinji skrbi in odgovarja vodja šolske kuhinje.

6. DRUGO

Učenci denarja in vrednih predmetov ne smejo prinašati v šolo. Šola ne odgovarja za poškodbo ali

krajo.

O vsaki nastali škodi ali kraji so učenci dolţni obvestiti učitelja ali razrednika oziroma vodstvo šole.

V primeru, da učenec namerno povzroči škodo, je le-to dolţan šoli povrniti. Višino škode oziroma

zneska, ki ga je učenec dolţan povrniti, določi vodstvo šole.

Šola obvešča starše in učence z obvestili:

- na oglasnih deskah,

- preko centralnega ozvočenja, - po pošti, telefonu, e-pošti,

- obvestila vročena otroku,

- na spletni strani šole, - v šolski publikaciji.

V šolskih prostorih se ne sme prodajati knjig in drugih predmetov, prav tako se brez dovoljenja vodstva

šole ne sme deliti propagandnega gradiva.

Na celotnem šolskem prostoru v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljeno kaditi.

Z rolerji in rolkami je prepovedano prihajati v šolo.

V času trajanja vzgojno-izobraţevalnega procesa (pouk, odmori, dnevi dejavnosti, na avtobusu …) ni dovoljena uporaba mobilnih telefonov.

Učenci ne smejo fotografirati in snemati učencev in zaposlenih brez njihovega dovoljenja. Nepooblaš-

čenim osebam ni dovoljeno fotografiranje in snemanje brez dovoljenja vodstva šole.

V primeru, da učenec z uporabo mobilnega telefona ali drugo elektronsko napravo krši pravila šolskega

reda in hišni red, se mu telefon ali naprava odvzame in vroči staršem.

22

Učenci v šolo praviloma ne prinašajo mobilnih telefonov in druge elektronske naprave. V primeru, da učenec kljub temu v šolo prinese mobilni telefon ali druge elektronske naprave, zanje tudi v celoti odgo-

varja. Za izgubljene, poškodovane ali drugače odtujene mobilne telefone ali druge elektronske naprave

šola ne odgovarja.

Obiskovalcem šole brez prisotnosti pedagoških delavcev ni dovoljeno navezovanje stikov z učenci ali

samovoljno reševanje kakršnihkoli sporov.

6.1 SEZNANITEV S HIŠNIM REDOM

Razredniki predstavijo hišni red učencem in staršem na začetku šolskega leta in po potrebi tudi med

šolskim letom.

6.2 KRŠITVE PRAVIL HIŠNEGA REDA

Učenci, delavci, obiskovalci šole in najemniki prostorov so dolţni spoštovati pravila Hišnega reda.

Kršitve Hišnega reda se za učence obravnavajo po Pravilniku šolskega reda in po Pravilniku o vzgojnih

opominih.

6.3 VELJAVNOST

Hišni red začne veljati s 1. septembrom 2009.

Z začetkom veljavnosti tega hišnega reda preneha veljati dosedanji hišni red.

S hišnim redom se seznanijo vsi zaposleni delavci in učenci šole. Hišni red se objavi na oglasni deski

šole in na spletni strani šole.

Hišni red je bil obravnavan na konferenci učiteljskega zbora, na svetu staršev in svetu zavoda.

Številka: 1/159 - 2009 Slovenske Konjice, 19. 5. 2009

Ravnateljica

Helena Pačnik

23

Pravila šolskega reda

Svet zavoda Osnovne šole Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slovenske Konjice je v skladu s 60. e čle-nom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) na 7. redni seji dne, 26. 05. 2009 sprejel

P R A V I L A Š O L S K E G A R E D A

OSNOVNE ŠOLE OB DRAVINJI

Pravila šolskega reda temeljijo na osnovi 60. e člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnov-ni šoli (Ur. l. RS 102/2007).

V Pravilih šolskega reda so podrobneje opredeljeni:

dolţnosti in odgovornosti učencev,

pravila obnašanja in ravnanja učenca,

vzgojni ukrepi za kršitve pravil,

načini zagotavljanja varnosti,

organiziranost učencev,

opravičevanje odsotnosti,

zagotavljanje zdravstvenega varstva učencev. Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolţnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in

akti šole. Pravila šolskega reda veljajo na vseh področjih izvajanja vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti. Pravi-

la šolskega reda veljajo za matično šolo in podruţnično šolo Tepanje. Termin učenec se uporablja za učenca in učenko, termin učitelj za učitelja in učiteljico.

1. DOLŢNOSTI UČENCA SO:

da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole, ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola,

da se spoštljivo in odgovorno vede do drugih učencev in zaposlenih na šoli,

da skrbi za šibkejše in mlajše učence med gibanjem na skupnih površinah,

da se izogiba verbalnim in fizičnim konfliktom,

da izpolnjuje osnovnošolske obveznosti,

da upošteva Pravila šolskega reda in Hišnega reda OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice ter pravila obna-šanja v posameznih prostorih šole, poţarnega reda ter navodila delavcev šole,

da se vključuje v delo oddelčne skupnosti in skupnosti učencev šole,

da sodeluje pri dogovorjenih aktivnostih šole, načrtovanih v LDN,

da v šolo prihaja pripravljen na šolsko delo in izpolnjuje navodila učiteljev,

da drugih učencev in delavcev šole ne moti in ne ovira pri delu,

da skrbi za lastno zdravje, varnost in higieno,

da ne ogroţa zdravja in varnosti drugih učencev in delavcev šole,

da varuje in odgovorno ravna s premoţenjem šole ter lastnino drugih učencev in delavcev šole,

da varuje in odgovorno ravna s svojo lastnino,

da sodeluje pri urejanju in čiščenju šole in šolske okolice,

da učilnico in druge šolske prostore po pouku ali drugih dejavnostih zapusti čiste in urejene,

da poravna namerno povzročeno škodo,

da sodeluje pri dogovorjenih oblikah deţurstva v šoli.

24

2. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA UČENCA

Če obiskujem drugo ali tretje triletje, vstopam v šolo pri glavnem vhodu, učencem prvega triletja je namenjen poseben vhod.

Svoja oblačila puščam v garderobi, v šolskih prostorih nosim šolske copate, v šoli na glavi nimam

pokrivala.

S kolesom in motorjem se vozim le po prometnih površinah.

Kolo in motorno kolo puščam na za to predvidenem mestu.

K pouku in drugim oblikam šolskega dela prihajam točno.

K pouku redno prinašam šolske potrebščine, dosledno opravljam naloge in sem pripravljen na pouk.

Pri pouku in drugih oblikah dela v šoli upoštevam navodila učitelja, mentorja ali drugega delavca šole.

Pri uporabi učil in drugih učnih pripomočkov upoštevam navodila učitelja za uporabo, rokovanje in shranjevanje.

Na začetek pouka mirno počakam v učilnici in se pripravim za delo pri predmetu, ki ga imam na urni-

ku.

Mirno čakam učitelja pred učilnico, če je le-ta zaklenjena.

V času pouka sem v učilnici ali v drugem prostoru, kjer se odvija vzgojno-izobraţevalni proces.

Ko med poukom ţelim govoriti, to izrazim z dvigom roke in počakam, da dobim besedo.

Spoštujem in upoštevam dogovore v oddelčni skupnosti in na šoli.

Pri dnevih dejavnosti, ekskurzijah, šolah v naravi, športnih dnevih, obiskih prireditev, tekmovanj in

drugih oblikah dela v šoli upoštevam dogovore in se ravnam po navodilih učiteljev oziroma spremlje-valcev.

Pozdravljam zaposlene na šoli, sošolce in obiskovalce šole ter se do vseh vedem spoštljivo.

Konflikte in teţave rešujem s pogovorom, brez uporabe nasilja.

Po pomoč se lahko obrnem na učitelja, šolsko svetovalno sluţbo ali katerokoli odraslo osebo, zaposle-

no na šoli.

Skrbim za red in čistočo v šolskih prostorih in okolici šole.

Odgovorno in skrbno ravnam s svojo lastnino, lastnino šole, sošolcev in zaposlenih.

Po razredu, hodnikih, avli, stopniščih in drugih prostorih šole hodim mirno, se tiho pogovarjam, skrbim

za svojo varnost in varnost drugih na šoli.

Malico zauţijem v dogovorjenem času in prostoru.

V času pouka in drugih oblik šolskega dela šolo zapustim le v izjemnih primerih samo z dovoljenjem

učitelja predmeta ali razrednika.

V šolo ne prihajam in nisem pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pou-

ka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredel-

jene v letnem delovnem načrtu šole.

V šolskih prostorih in šolski okolici ne kadim, posedujem, ponujam, prodajam ali uţivam alkohola,

drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in ne napeljujem sošolcev k takim dejanjem.

V šolo in njeno okolico ne prinašam pirotehničnih sredstev, jih ne preprodajam, uporabljam.

Na avtobusnem postajališču se vedem kulturno, ne ogroţam varnosti sebe in drugih. Upoštevam navo-

dila deţurnega učitelja ali drugega delavca šole.

V času pouka, v odmorih in v drugih oblikah vzgojno-izobraţevalnega dela v šoli ali izven nje ne upo-rabljam prenosnih telefonov, predvajalnikov glasbe in elektronskih iger.

V šolo prihajam oblečen in naličen svojim letom primerno. Moja oblačila, ličila, nakit in modni dodat-

ki so taki, da ne motijo učencev in delavcev šole ter ne ogroţajo mojega zdravja.

Vestno izpolnjujem dolţnosti in naloge deţurnega učenca.

25

3. VZGOJNI UKREPI OB KRŠITVAH PRAVIL

Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolţnosti in ne spoštuje pravil šolskega in hišnega reda, stori kršitev. Ob kršitvah pedagoški delavci ravnamo v skladu s postopki, ki so zapisani v nadaljevanju Pravil šolskega reda

OŠ Ob Dravinji. Z vzgojnim ukrepom ni mogoče omejiti pravic učencev, ki so zapisane od 5. do 13. člena

in od 50. do 57. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 102/2007).

Takojšnje odzivanje ob zaznanih kršitvah pravil šolskega reda je odgovornost vseh zaposlenih pedagoških in

drugih delavcev šole. Ob zaznavi kršitve učitelj preveri, komu je mogoče pripisati kršitev. O kršitvi, ki jo je zaznal in obravnaval, naredi pisni zaznamek na list opaţanj, ki je priloţen dnevniku razreda. V primeru, da

gre za kršitev, pri kateri so potrebni nadaljnji ukrepi, o tem seznani razrednika in sodeluje v postopku. Raz-

rednik razišče okoliščine domnevne kršitve, si pridobi dodatne informacije od morebitnih očividcev, se pogovori z učencem oziroma vpletenimi učenci in presodi o potrebi po izvedbi nadaljnjih ukrepov. Pri izbiri

ukrepa upošteva individualne značilnosti učenca in okoliščine. Razrednik in razredni učiteljski zbor se odlo-

čijo o obliki vzgojnega ukrepa in načinu izvajanja. O izbranem ukrepu in načinu izvajanja razrednik obvesti starše. Namen vzgojnega ukrepanja je pomoč učencu, da se umiri, začne sodelovati in da se začne odgovor-

no in spoštljivo vesti do učiteljev, drugih delavcev šole, učencev ali drugih.

Pri vzgojnem ukrepanju upoštevamo postopnost delovanja in ukrepanja. Glede na individualne značilnosti

učenca in okoliščine je lahko vrstni red postopanja drugačen, kot je spodaj navedeno.

Postopnost:

učitelj se pogovori z učencem,

učitelj seznani razrednika,

razrednik se pogovori z učencem in učiteljem,

razrednik obvesti starše,

razrednik se pogovori z učencem in starši,

razrednik seznani učiteljski zbor in ta se odloči za ukrepanje,

vključi se šolska svetovalna sluţba,

po potrebi šolska svetovalna sluţba vključi zunanje inštitucije (CSD, policijo …),

izreče se vzgojni opomin,

razrednik s pomočjo vseh zgoraj navedenih izdela individualni vzgojni načrt.

Moţni vzgojni ukrepi ob ponavljajočih kršitvah pravil šole, ob zavračanju sodelovanja učenca pri reševan-

ju problemov in so bile predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (pogovor, svetovanje, pogovor s

samopresojo, mediacija, restitucija …) so:

Zadrţanje na razgovoru v zvezi z reševanjem problemov in sicer po pouku z vednostjo staršev.

Odstranitev učenca od pouka in organizacija učenja in dela izven učne skupine. Učitelj učne skupine

preveri delo učenca in se z njim pogovori.

Povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ni pri pouku ali pri organiziranih oblikah vzgojno-

izobraţevalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora. Organizira se ustrezna nadomestna dejav-

nost v šoli.

Odvzem nekaterih pravic, ki so pridobljene s statusi učencev v šoli ali v povezavi z nadstandardnimi

storitvami šole.

Odvzem predmeta, s katerim učenec ogroţa varnost in zdravje sebe in drugih udeleţencev v vzgojno- izobraţevalnem procesu.

Povračilo namerno povzročene škode.

O uporabi vzgojnega ukrepa šola obvesti starše učenca. Z njimi se pogovori o kršitvi pravil, posledicah in

moţnih načinih reševanja teţav. Če starši odklonijo sodelovanje, odklonitev ne zadrţi uporabe vzgojnega

ukrepa. Šola vodi zapise o razlogih za uporabo vzgojnih ukrepov.

26

3.1 POSTOPNOST VZGOJNEGA UKREPANJA NE VELJA

Postopnost vzgojnega ukrepanja ne velja v primeru spodaj navedenih kršitev:

več kot 12 ur neopravičenih izostankov,

izsiljevanje drugih učencev in delavcev šole,

namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe, stvari in opreme drugih učencev, delav-cev ali obiskovalcev šole,

kraja tuje lastnine,

popravljanje, ponarejanje in uničevanje šolske dokumentacije, uradnih dokumentov in listin, ki jih izda-ja šola,

grob verbalni ali fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,

ogroţanje ţivljenja in zdravja učencev, učiteljev, delavcev šole in drugih oseb,

uporaba, preprodaja, posedovanje pirotehničnih sredstev,

kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uţivanje alkohola, drog ter drugih psihoa-

ktivnih sredstev in napeljevanje drugih učencev k takemu dejanju v času pouka, dnevih dejavnosti, odmorih in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredeljene v LDN,

prihod, oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka,

odmorih, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredeljene v LDN šole,

spolno nadlegovanje.

V teh primerih se takoj, ko je mogoče, vključi šolska svetovalna sluţba, po potrebi še zunanje institucije in

obvesti starše. Učencu se izreče vzgojni opomin.

3.2 VZGOJNI OPOMIN

Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar so bili izčrpani vsi s pravilnikom določeni postopki, kadar

učenec krši dolţnosti in odgovornosti določene z zakonom, predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti in

ukrepi niso dosegli namena. Vzgojni opomini se izrekajo v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli, ki ga je izdal mini-

ster za šolstvo in šport (Ur.l. RS, št. 76/2008).

4. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

Načini in zagotavljanje varnosti so opredeljeni v Hišnem redu OŠ Ob Dravinji in Pravilih šolskega reda OŠ

Ob Dravinji.

5. ORGANIZIRANOST UČENCEV

Učenci so organizirani v oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole. Vsaka oddelčna skupnost na začetku

šolskega leta v skupnost učencev šole izvoli dva predstavnika. Mentorja skupnosti učencev šole imenuje

ravnatelj. Skupnost učencev šole podruţnice oblikujejo učenci podruţnice. Vsak oddelek imenuje dva pred-stavnika. Mentor skupnosti učencev na podruţnici je vodja podruţnice.

27

5.1 NALOGE ODELČNE SKUPNOSTI

Vsaka oddelčna skupnost na začetku šolskega leta izvoli: dva predstavnika v skupnost učencev šole, predsednika oddelka, namestnika, tajnika, predstavnika ekošole, predstavnika zdrave šole, člana RK, dva

športna referenta.

V začetku šolskega leta dogovori in zapiše pravila dela in ţivljenja v oddelčni skupnosti. Izobesi jih na vidno mesto v matični učilnici. Pravila so v skladu s pravili šole in hišnim redom.

S svojimi predlogi in pripombami aktivno sodeluje pri ţivljenju in delu šole.

Organizira razredne prireditve in sodeluje na šolskih.

Obravnava kršitve pravil šolskega reda in predlaga vzgojno dejavnost.

Oblikuje predloge za priznanja, nagrade in pohvale.

Načrtuje in izvaja druge dogovorjene naloge, ki izhajajo iz nalog oddelčne skupnosti, načrta dela šolske skupnosti, LDN šole in so usklajene z razvojnim in vzgojnim načrtom šole.

Preko članov skupnosti učencev šole daje predloge in uporabne pripombe za izboljšanje ţivljenja in dela

šole.

5.2 NALOGE SKUPNOSTI UČENCEV ŠOLE (v nadaljevanju tudi ŠS)

Mentorja imenuje ravnateljica šole.

V mesecu oktobru mentor ŠS skliče sestanek.

Skupnost učencev šole v začetku šolskega leta izvoli: predsednika in namestnika ŠS ter tajnika.

V začetku šolskega leta ŠS oblikuje letni program aktivnosti in način delovanja ŠS, pogostost srečanj …

Mentor in predsednik ŠS ravnateljico in učiteljski zbor redno seznanjata s potekom aktivnosti v ŠS, posredujeta predloge, pripombe, opaţanja, ţelje učencev …

ŠS zbira predloge, ţelje, opaţanja … oddelčnih skupnosti v zvezi s poukom in drugimi dejavnostmi na

šoli.

Spremlja uresničevanje Pravil šolskega reda OŠ Ob Dravinji in Vzgojnega načrta OŠ Ob Dravinji ter

predlaga izboljšave in spremembe.

Načrtuje in organizira skupne akcije, okrogle mize, šolske prireditve, srečanja …

Predlaga predloge za priznanja na ravni šole.

Načrtuje in izvaja druge dogovorjene naloge.

6. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI

V primeru odsotnosti od ur pouka in drugih oblik šolskega dela je učenec dolţan v treh dneh po vrnitvi v

šolo razredniku izročiti pisno opravičilo staršev ali zdravnika.

V primeru daljše odsotnosti ali dvoma v opravičilo razrednik pisno ali preko telefona opozori starše, naj posredujejo zdravniško opravičilo ali pridejo na razgovor.

Če razrednik ne prejme pisnega opravičila v predvidenem ali dogovorjenem roku, izostanek šteje kot

neopravičen.

Če je učenec od ur pouka odsoten več kot tri dni, so starši dolţni razredniku sporočiti vzrok odsotnosti.

V nasprotnem primeru razrednik starše obvesti, pisno ali preko telefona, o odsotnosti učenca in jih pova-

bi na razgovor ali zahteva, da sporočijo vzrok odsotnosti.

Pet dni v letu lahko učenec izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka. Straši njegov

izostanek vnaprej napovedo. Izostanek je lahko strnjen. To ne velja v primeru, ko ima učenec napoveda-

no ocenjevanje znanja ali nacionalno preverjanje znanja.

Razrednik vodi evidenco o telefonskih in osebnih pogovorih ter dopisovanju s starši. Evidenco hrani do

konca šolskega leta.

28

7. SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV

Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s predpisi in zakonom o zdravstvenem vars-tvu .

Osnovna šola sodeluje z zdravstvenim domom pri organizaciji izvedbe predpisanih zdravniških pregle-

dov in cepljenj v času obveznega osnovnega šolanja.

Zdravstveni dom šolo in starše pisno obvesti o datumu in času izvedbe pregleda ali cepljenja.

V primeru, da starši odklonijo sodelovanje svojega otroka pri udeleţbi na z zakonom določenem zdravs-

tvenem varstvu, šola o tem pisno obvesti pristojno zdravstveno ustanovo.

V skladu z normativi šola poskrbi za spremstvo učencev na zdravniški pregled.

V šoli deluje tudi zobna ambulanta, ki jo lahko obiščejo učenci po urniku dela zobne ambulante. V času

pouka sta v ambulanti lahko istočasno le dva učenca.

Učenci so v šoli vključeni v akcijo za čiste in zdrave zobe. Organizirani so sistematski pregledi zob in

predavanja o pravilnem čiščenju ter negi zob.

Šola sodeluje s preventivno sluţbo Zdravstvenega doma Slov. Konjice.

Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

Pravila šolskega reda začnejo veljati s 01. 09. 2009.

Številka: 1/160 - 2009

Predsednica sveta zavoda: Ravnateljica: Jana Novak Vehovar Helena Pačnik

29

Ustanovitelj zagotavlja brezplačen prevoz za vse učence, ki imajo stalno prebivališče oddalje-

no od šole več kot 4 km.

Ravno tako poskrbi za prevoz otrok, ki obiskujejo prvi razred, in otrok, ki obiskujejo višje

razrede, ne glede na oddaljenost od šole, kjer je ogroţena varnost učencev na poti v šolo.

Varnost šolske poti preveri Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Šola je starše in

učence seznanila z varno potjo.

Nekaj nasvetov za varno pot v šolo:

Hodimo po najvarnejši poti.

Uporabljamo pločnike in pešpoti.

Cesto prečkamo na prehodih za pešce.

Na cesti, ki nima pločnika, praviloma hodimo po skrajni levi strani vozišča.

Hodimo v gosjem redu.

Uporabljamo kresničke in rumene rutice.

Otrok naj se v šolo vozi s tehnično brezhibnim kolesom; opravljen mora imeti kole-

sarski izpit, za vse učence do 14 leta pa je obvezna čelada.

Kolo z motorjem lahko uporabljajo starejši od 14 let, ki imajo opravljen preizkus

znanja cestnoprometnih predpisov.

Varna pot v šolo

Šolski zvonec

I. TRILETJE in II. TRILETJE III. TRILETJE (6 . – 9. razred)

URA ČAS URA ČAS

0. 7.15–8.00 0. 7.15–8.00

1. 8.05–8.50

1. 8.05–8.50 malica

2. 9.10–9.55 2. 8.55–9.40

malica

3. 10.00–10.45 3. 10.00–10.45

4. 10.50–11.35 4. 10.50–11.35

5. 11.40–12.25 5. 11.40–12.25

6. 12.30–13.15

6. 12.30–13.15

kosilo kosilo

7. 13.20–14.05

8. 14.10–14.55

30

Deţurstva učencev in učiteljev

Deţurstva učencev in učiteljev organiziramo zaradi zagotavljanja večje varnosti in reda. Izva-

jamo jih v avli šole, na hodnikih, v 1. triletju in v jedilnici. Razpored deţurnih učencev in

učiteljev za tekoči mesec je na oglasni deski v avli in v zbornici šole. Deţurni učenec dobi

zjutraj deţurni list z navodili za delo. V času deţuranja ga vestno izpolnjuje. Deţurno mesto

lahko zapusti le v dogovoru z razrednikom ali s pomočnico ravnateljice.

Jutranji prevoz iz postaj v šolo Gabrovnik - Barbara - Bezina - Škalce (Veolia) 13.25

Vrhole - Preloge - Prihova K - Sp. Grušovje - Tepanje – Dobrneţ (Veolia) 13.25

Sojek - Špitalič - Konjiška vas (Izletnik) 13.25

Kamna Gora (izpred avtobusne postaje) 14.30

Brdo (Anda) 13.25

Ulipi - Zreče kapela (Anda) 12.40, 13.25

Sp. Pristava - Nova vas – Breg (Anda) 12.40

Sp. Grušovje – Perovec (Izletnik) 13.25

Prevozi šolskih avtobusov

Jutranji prevoz iz postaj v šolo Gabrovnik - Barbara - Bezina - Škalce (Veolia) 6.50

Vrhole - Preloge - Prihova K - Sp. Grušovje - Tepanje – Dobrneţ (Veolia) 6.35

Sojek - Špitalič - Konjiška vas (Izletnik) 6.45

Kamna Gora (Izletnik) 6.30

Brdo (Anda) 6.50

Ulipi - Zreče kapela (Anda) 6.30

Sp. Pristava - Nova vas – Breg (Anda) 6.40

Sp. Grušovje – Perovec (Izletnik) 7.20

31

Razpored govorilnih ur in roditeljskih sestankov

Šola sodeluje s starši tako, da organizira redne govorilne ure in roditeljske sestanke ter omo-

goča delovanje sveta staršev in sveta šole.

Popoldanske govorilne ure so enkrat mesečno, in sicer drugi torek v mesecu od 17.00 do

18.00. Takrat se lahko z učitelji individualno pogovorite. Ravnateljica ima govorilne ure v

času uradnih ur. Pri njej ste vedno dobrodošli s svojimi pripombami, pohvalami, mnenji in

predlogi. Na pogovor z učiteljem lahko pridete tudi v času dopoldanskih govorilnih ur (glej

razpredelnico Strokovni delavci šole).

Roditeljski sestanki

Čas Tema Izvajalec

september

Predavanje: Spremljanje otrokovega dela v šoli.

Predstavitev ţivljenja in dela na šoli.

Predstavitev pravil hišnega reda, vzgojnega načrta in šolskih pravil.

Predstavitev LDN …

Zdenka Zalokar Divjak

razredniki

januar Razredna tematika, učno-vzgojna problematika, NPZ, šola v naravi.

Predavanje: Skrb za zdravje

razredniki

ZZV Celje

april Razredna tematika, izbirni predmeti za naslednje šolsko leto, učna dife-

renciacija, NPZ.

Evalvacija vzgojnega načrta.

razredniki

šolska svetovalna sluţba

Glede na ţelje in potrebe staršev bo šola organizirala srečanja, delavnice, razgovore z

ustreznimi strokovnjaki.

32

Razširjeni program šole

V skladu z 20. členom Zakona o osnovni šoli izvaja šola razširjeni program, ki obsega:

Dodatni pouk

Učencem, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja, je namenjen

dodatni pouk. S poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimi metodami dela, kot

so samostojno učenje, učenje z odkrivanjem, problemski pouk, podpira doseganje višjih

učnih ciljev. Na razredni stopnji se izvajata dodatni pouk slovenščine in matematika. Na pre-

dmetni stopnji pa: slovenščine, matematike, angleščine, kemije, fizike, geografije in biologi-

je.

Dopolnilni pouk

Učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dodatno razlago snovi in pomoč učitelja, je

namenjen dopolnilni pouk. Z razširjenimi metodami in oblikami dela učenci laţje usvojijo

temeljne učne cilje. Dopolnilni pouk pri matematiki in slovenščini lahko obiskujejo učenci od

prvega do devetega razreda, od petega razreda naprej pa tudi pri angleščini.

Individualna učna pomoč

Na šoli je organizirana individualna učna pomoč učencem s posebnimi potrebami. Delo je

namenjeno tako učencem z učnimi teţavami kot izjemno nadarjenim. Učence v to obliko

vključujemo v soglasju s starši. Učencem v času individualne obravnave pri delu pomagajo

pedagoginja, psihologinja, specialna pedagoginja, učitelji. Delo poteka po vnaprej pripravlje-

nem programu za vsakega učenca posebej.

Svetovalne ure

Tudi v šolskem letu 2009/2010 ponujamo učencem, ki potrebujejo pomoč pri šolskem delu,

enkrat mesečno svetovalno uro pri vseh predmetih. Če se pokaţe potreba, se lahko učenec z

učiteljem dogovori za več svetovalnih ur. Te ure se lahko udeleţijo tudi starši.

Delavnice za učinkovito učenje

Delavnice bomo organizirali enkrat mesečno v popoldanskem času. V njih bodo imeli učenci

moţnost spoznati in vaditi učinkovite metode in tehnike učenja. Po dogovoru bodo na delav-

nice vabljeni tudi starši.

Delo z nadarjenimi učenci

Na OŠ Ob Dravinji spodbujamo in razvijamo kognitivni in osebnostni razvoj nadarjenih

otrok z individualnim pristopom k šolskemu delu, z vključevanjem učencev v dodatni pouk, s

pripravo otrok na različna tekmovanja in raziskovalno delo ter z vključevanjem v različne

interesne dejavnosti. Organizirali bomo tematske delavnice v popoldanskem času in strokov-

ne ekskurzije v času počitnic.

33

Ustvarjalne delavnice

Ustvarjalne delavnice predstavljajo obogatitveni program šole. Vanje se vključujejo otroci, ki

postavljajo nenavadna vprašanja, so nezadovoljni s preprostimi odgovori, imajo bujno domišlji-

jo in zanimive ideje. Ustvarjalnost je ena izmed najpomembnejših človeških lastnosti. Ustvarjal-

ni otroci se spopadajo s teţavami na drugačne, izvirne načine. To počnejo spontano. Pomembno

je, da ustvarjalnost otrok spodbujamo. Na naši šoli razvijamo jezikovno, besedno, gibalno in

likovno ustvarjalnost.

Delavnice bodo v šolskem letu 2009/2010 potekale v okviru pouka enkrat tedensko in kot celod-

nevne oz. popoldanske ustvarjalnice na OŠ Ob Dravinji in podruţnični šoli v Tepanju.

Podaljšano bivanje

Učenci od prvega do petega razreda se lahko po pouku vključijo v oddelke podaljšanega bivanja

od 11.40 do 16.30.

Zaradi varnosti otrok in odgovornosti šole lahko učiteljica oddelka podaljšanega bivanja predča-

sno spusti otroka iz šole le s pisnim obvestilom staršev učitelju podaljšanega bivanja.

RAZRED ČAS UČITELJ

1. razred 11.40 – 16.30 P. Paradiţnik, M. Furman, Š. Sivka, A. Landekar

2. razred 11.40 – 16.30 U. Hajd, R. Pokorn

3. razred 11.40 – 16.30 M. Brdnik, S. Rak

4. razred, 5. razred 11.40 – 16.30 C. Zabukovšek

Tepanje 11.40 – 16.30 M. Pajek, A. Leskovar, N. Hrovat, J. Kovač

RAZRED ČAS UČITELJ

1. razred 5.45 – 8.00 A. Landekar

I. TRILETJE 7.00 – 8.00 N. Hrovat, E. Pančur

II. in III. TRILETJE 7.00 – 8.00 M. Levart, U. Ribič Hribernik

TEPANJE 7.00 – 7.45 A. Leskovar

II. in III. TRILETJE 12.30 – 13.30 D. Horvat, J. Kovač, E. Pančur, S. Polanec

Varstvo vozačev in jutranje varstvo

Za učence, ki se vozijo, je organizirano jutranje varstvo od 7.00 do 8.00 in od 12.40 do odhoda

avtobusov. V tem času je poskrbljeno za varnost vključenih učencev. Varstvo je obvezno za vse

vozače, razen v primeru, ko starši pisno potrdijo, da njihov otrok ne bo vključen v varstvo.

Učenci prvih razredov 9-letne osnovne šole imajo organizirano jutranje varstvo od 5.45 do 8.00.

34

Šola v naravi

Šola organizira to obliko dejavnosti za učence 4., 6. in 8. razreda.

Razred Kraj Termin Vodja

4. r. Čateţ 24. – 28. 5. 2010 Anita Vrtovec

6. r. Ruška koča 15. – 19. 2. 2010 Borut Ceglar

8. r. CŠDO

Bohinj 21. – 24. 6. 2010 J. Novak Vehovar,

E. Višič, U. Ribič

Hribernik

Subvencioniranje šole v naravi

Svet zavoda OŠ Ob Dravinji je na seji 31. 8. 2004 sprejel kriterije in postopek za dodelitev

sredstev za subvencioniranje šole v naravi. Kriteriji so enaki kot pri subvencionirani prehrani,

vlogo pa je treba oddati takoj, ko šola obvesti starše o izvedbi šole v naravi. Obrazce dobite

pri šolski psihologinji.

Tečajne oblike pouka:

kolesarski izpit,

športnovzgojni karton,

plesna šola,

plavalni tečaj – organiziran bo 20-urni plavalni tečaj za učence tretjega razreda,

jezikovni tečaji,

tečaji slovenščine za učence iz tujega govornega področja,

kuharski tečaj.

Novosti v letošnjem šolskem letu

Postopno uvajanje drugega tujega jezika

Po sklepu sveta zavoda in izboru Ministrstva za šolstvo in šport RS smo bili izbrani za postop-

no uvajanje drugega tujega jezika. Tako bomo v tem šolskem letu izvajali nemščino kot obvez-

ni tuj jezik v 7. razredu.

Fleksibilni predmetnik

Šola se je z letošnjim šolskim letom vključila v projekt ZRSŠ o izvajanju fleksibilnega pred-

metnika. Namen projekta je razbremeniti učence in učitelje, saj se izbrani predmeti izvajajo

strnjeno, s tem pa se zmanjša število predmetov v enem tednu.

V tem šolskem letu bomo fleksibilni predmetnik izvajali pri naslednjih predmetih: Šport za

sprostitev, obdelava gradiv – les, organizmi v naravi in umetnem okolju, Sonce, Luna, Zemlja,

likovno snovanje III, sodobna priprava hrane in poskusi v kemiji.

35

INTERESNA DEJAVNOST UČITELJ

BRALNA ZNAČKA (5., 6., 7., 8., 9. r.) Primoţ Krivec

ČEBELARSKI KROŢEK Stanko Polanec

EKOBRALNA ZNAČKA (5., 6., 7., 8., 9. r.) Primoţ Krivec

EKOKROŢEK Simona Pozeb

FOLKLORA Katja Kranjc

FOTO KROŢEK Robert Zrnec

GEOGRAFSKI KROŢEK Robert Zrnec

GLASBENI KROŢEK - Šolski band

GLASBENI KROŢEK - Komorna pevska skupina

GLASBENI KROŢEK - Glasbeni projekt

Janja Pušič

GLASBENO-PLESNI KROŢEK Bernarda Rebernak

GOLF Urška Groleger

KLUB ZDRAVJA Urška Ribič

Hribernik

KNJIGOBUBE (2. r.) Anita Dolenc,

Brigita Štefane

KOŠARKA (I. TRILETJE) Urška Groleger

KUHARSKI KROŢEK Simona Pozeb

LIKOVNI KROŢEK Nada Hrovat

LOGIKA Jana Novak Vehovar

MALE SIVE CELICE Anica Vehovar

NAMIZNI TENIS (7., 8., 9. r.) Anita Vrtovec

Borut Ceglar

ODBOJKA Anita Vrtovec

Interesne dejavnosti

36

INTERESNA DEJAVNOST UČITELJ

PLANINSKI KROŢEK

Milena Strmšek,

Milena Pajek,

Marija Kuzman Vilič

PROMETNI KROŢEK Stanko Polanec

PRVA POMOČ Ksenija Pančur

RAČUNALNIŠKI KROŢEK - slika, zvok, video

RAČUNALNIŠKI KROŢEK - animacije v PowerPoint David Horvat

RDEČI KRIŢ Jovita Kovač

ROKODELNICA, LUTKOVNI KROŢEK Bernarda Rebernak

SPOROČANJE Milena Volavšek

SPROSTITVENO-USTVARJALNE DELAVNICE Sonja Rak

ŠPORTNI KROŢEK Cveta Hauptman

TEHNIŠKI KROŢEK Albina Leskovar

USTVARJALNE DELAVNICE Mateja Trunkl

USTVARJALNE DELAVNICE Angela Mlakar

USTVARJALNI KROŢEK Simona Pozeb

VEZENJE Nada Hrovat

ZGODOVINSKI KROŢEK Katja Holobar

Interesne dejavnosti v sodelovanju z zunanjimi sodelavci

INTERESNA DEJAVNOST IZVAJALEC

ANGLEŠČINA (I. TRILETJE) Gašper Gomboc

ATLETIKA Konjiška atletska šola

Anton Noner

KOŠARKA Športno društvo Miki

šport – Miloš Šporar

MODELARSTVO Primoţ Riţner

ŠAHOVSKI KROŢEK Angela Slivečka

37

Druge dejavnosti šole Strokovne ekskurzije

Strokovne ekskurzije so sestavni del letnega delovnega načrta in so pripravljene tako, da

učenci v času šolanja spoznajo značilnosti slovenskih pokrajin.

KULTURNI DNEVI

RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ

1.

V SVETU PRAVLJIC oktober SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½

spomladi

ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ junij GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar PUST februar

2.

V SVETU PRAVLJIC oktober SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½

spomladi

ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ junij GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar PUST februar

EKSKURZIJE

RAZRED KRAJ DATUM

1. Velenje – Pikin festival september

2. Gorenjska – Kekčeva domačija junij

3. Osrednje-slovenska regija – Ţivalski vrt Ljubljana junij

4. Kozjansko in Posotelje:

Muzej Šola moje mame (Kozje) Muzej na prostem (Rogatec)

junij

5. Savinjska dolina:

Jama Pekel Gozdna učna pot

junij

6. Notranjsko- kraška regija – Postojnska jama junij

7. JV Slovenija – Dolenjska junij

8. Pomurska regija junij

9. Primorska regija maj

1. in 2. r.

Tepanje Velenje junij

4. in 5. r.

Tepanje Kozjansko junij

Dnevi dejavnosti

V program so zajete geografske, zgodovinske, naravoslovne, kulturne in športne vsebine, ki so

delno sofinancirane iz strani MŠŠ.

38

8.

GORENJSKA oktober PROJEKT ROJSTVO – ½ december GLEDALIŠKA PREDSTAVA december SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ april

9.

RAŠČIČA, LJUBLJANA oktober PROJEKT ROJSTVO – ½ december GLEDALIŠKA PREDSTAVA december SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ april

Tepanje

SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½

april

PUST februar ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ junij

1. in 2. V SVETU PRAVLJIC oktober

4. in 5. GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar

KULTURNI DNEVI

RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ

3.

V SVETU PRAVLJIC oktober SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½

spomladi

ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ junij GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar PUST februar

4.

GLEDALIŠKA PREDSTAVA januar PRIREDITVE V KRAJU:

Jurjevanje Srečanje gledaliških skupin Medeni dan

spomladi

ŠOLA MOJE BABICE – ½ ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½

junij

5.

PROJEKT ROJSTVO – ½ december DOGODKI V KRAJU – ½ spomladi GLEDALIŠKA PREDSTAVA december ali januar OBISK POKRAJINSKEGA MUZEJA V MARIBORU

februar

6.

POGLED V NAŠO PRETEKLOST– ŢIČKA KARTUZIJA, CELJSKI

GRAD oktober

PROJEKT ROJSTVO – ½ december GLEDALIŠKA PREDSTAVA december SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ april

7.

KOROŠKA oktober PROJEKT ROJSTVO – ½ december GLEDALIŠKA PREDSTAVA december SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ april

39

NARAVOSLOVNI DNEVI

RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ

1.

SKRB ZA ZDRAVE IN ČISTE ZOBE oktober OBISK NA KMETIJI april TRAVNIK junij

2.

IZDELKI IZ NARAVNIH MATERIALOV

jesen

ZDRAVA PREHRANA – SADJE november GOZD april

3.

PRVA POMOČ november PRIPRAVA PREPROSTEGA OBROKA marec ČEBELJA DOGODIVŠČINA junij

4.

SKRB ZA OKOLJE – CERO september DREVESA IN GRMI V OKOLICI ŠOLE

oktober

ORIENTACIJA IN KARTOGRAFIJA, DOMAČI KRAJ NEKOČ IN DANES

april

5.

OBDELAVA PODATKOV – PROMET november DAN ZEMLJE – EKODAN april SONCE OGREVA ZRAK IN VODO maj

6. OBDELAVA PODATKOV september DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI februar DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI februar SPOZNAVANJE EKOSISTEMOV oktober

7. KOMBINATORIKA marec ZMAJČKOVA GOZDNA UČNA POT junij

8. ŢIVALSKI VRT oktober ŠOLA V NARAVI junij ŠOLA V NARAVI junij

9.

TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA oktober VERJETNOST december VINOGRAD maj

Tepanje

1. in 2.

SKRB ZA ZDRAVE IN ČISTE ZOBE oktober OBISK OTROŠKEGA MUZEJA – HERMANOV BRLOG

april

TRAVNIK junij

4.

UČNA POT – KONJIŠKA GORA oktober ŢIVALSKO KRALJESTVO april POKRAJINSKI MUZEJ junij

5.

UČNA POT – KONJIŠKA GORA oktober GOZDNA POT april POKRAJINSKI MUZEJ junij

40

ŠPORTNI DNEVI

RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ

1.

ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE ALI POHOD januar POHOD spomladi MERJENJE TEKOV junij

2.

ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE ALI POHOD januar POHOD – KRAJNSKA GORA spomladi MERJENJE TEKOV junij

3.

ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE januar POHOD spomladi MERJENJE TEKOV junij

4.

POHOD NA BRINJEVO GORO september ŠPORTNE IGRE IN KROS oktober ŠPORT ŠPAS 15. 5. 2010 PLAVANJE maj ŠPORTNE IGRE junij

5.

PLANINSKI POHOD - BOČ september POHOD IN KROS oktober ATLETSKI MNOGOBOJ marec ŠPORT ŠPAS 15. 5. 2010 ŠPORTNE IGRE junij

6.

KROS, ŠPORTNE IGRE oktober PLAVANJE januar SMUČANJE- ŠN februar ŠPORT ŠPAS 15. 5. 2010 ŠPORTNE IGRE junij

7.

KROS, ŠPORTNE IGRE oktober PLAVANJE, SMUČANJE januar ATLETSKA OLIMPIJADA junij POHOD junij ŠPORTNE IGRE junij KROS, ŠPORTNE IGRE oktober

8. PLAVANJE, SMUČANJE januar ŠPORTNE IGRE maj ATLETSKA OLIMPIJADA junij DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI junij

41

ŠPORTNI DNEVI

RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ

9.

KROS, ŠPORTNE IGRE oktober PLAVANJE, SMUČANJE januar

ŠPORTNE IGRE junij POHOD maj ATLETSKA OLIMPIJADA junij

Tepanje

1. in 2.

ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE ALI ZIMSKI POHOD januar

ROLANJE ALI KOLESARJENJE maj

MERJENJE TEKOV IN IGRE Z ŢOGO junij

4.

MERJENJE TEKOV IN ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober PLAVANJE maj ATLETSKA OLIMPIJADA junij

5.

MERJENJE TEKOV IN ŠTAFETNE IGRE september POHOD oktober SANKANJE ALI ZIMSKI POHOD januar ROLANJE ALI KOLESARJENJE maj ATLETSKA OLIMPIJADA junij

42

4.

SVETLOBA RIŠE SENCE oktober ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

PREMIKANJE – VOZILA NA NOTRANJI IN ZUNANJI POGON

februar

5.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

ROČNA DELA – TKANJE april GIBANJE SE PRENAŠA Z GONILI junij

6.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA

DARIL december

ŠOLA V NARAVI februar PAPIR junij

7.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

UMETNE MASE junij PROMET junij

8.

OBDELAVA KOVIN september ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

ŠOLA V NARAVI junij

TEHNIŠKI DNEVI

RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ

1.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

IZDELKI ZA STARŠE marec

2.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

IZDELKI ZA STARŠE marec

3.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

IZDELKI ZA STARŠE marec

43

TEHNIŠKI DNEVI

RAZRED NASLOV ČAS IN KRAJ

9.

POKLICNO USMERJANJE oktober ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

UNIOR – OGLED PROIZVODNJE maj

Tepanje

1. in 2.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

IZDELKI ZA STARŠE marec

4.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

IZDELKI ZA STARŠE marec

IZDELAVA LUTK junij

5.

ODNOSI oktober FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL

december

IZDELKI ZA STARŠE marec IZDELAVA LUTK junij

44

PRIREDITVE

NASLOV VODJA DATUM

Sprejem prvošolcev

Anita Dolenc, Urša Hajd, Petra Paradiţnik, Nada Hrovat.

1.9. 2009

Teden otroka – ogled filma

Urša Groleger, Emilija Višič, Milena Volavšek.

5. 10. 2009

Vesela jesen v tednu otroka Petra Paradiţnik, oddelki podaljšanega biva-

nja. 5. – 9. 10. 2009

Dan reformacije – šolski radio, razstava

Andreja Landekar, Primoţ Krivec.

22. 10. 2009

Zaključek projekta Rojstvo Voščimo

Katja Holobar, mentorji in učitelji 1. do 9.

razreda. 3. 12.2009

Boţično-novoletno praznovanje – ogled ples-ne skupine FLIP

Šolska skupnost, razredniki in ostali učitelji.

24. 12. 2009

Slovenski kulturni praznik - šolski radio,

razstava

Emilija Višič, Jovita Kovač, Primoţ Krivec.

5. 2. 2010

Ogled predstave starih običajev in mask Brigita Berglez 16. 2. 2010

Tepanje – zaključek projekta Rojstvo Voščimo

Cveta Hauptman 26. 3. 2010

Svetovni dan knjige Milena Volavšek, Primoţ Krivec.

23. 4. 2010

Revija pevskih zborov Janja Pušič april 2010 Dan boja proti okupatorju in 1. maj – šolski radio

Andreja Landekar, Janja Pušič.

26. 4. 2010

Pomladni dan Urša Hajd, učiteljice PB.

7. 5. 2010

Valeta devetošolcev Anica Vehovar, Brigita Berglez, Milena Volavšek.

11. 6. 2010

Zaključna prireditev – Tepanje Mateja Trunkl 17. 6. 2010

Zaključna prireditev Nevenka Brdnik, Marta Levart.

18. 6. 2010

45

Oblike diferenciacije Kaj je diferenciacija?

Je razdelitev učencev v skupine glede na njihove zmoţnosti, interese in znanje. Omogoča delo v

manjših skupinah, kjer je moţna večja aktivnost in samostojnost učencev. Pouk je naravnan tako,

da je usmerjen v posameznega učenca, po principu individualnega dela. Takšen pristop pa vpliva na

kakovost učenja.

Pravilnik o izvajanju diferenciacije v osnovni šoli govori o:

NOTRANJI DIFERENCIACIJI, ki se izvaja od 1. do 9. razreda pri pouku vseh predmetov in

drugih oblik organiziranega dela. Učitelj delo diferencira glede na zmoţnosti učencev v razredu.

FLEKSIBILNI DIFERENCIACIJI, ki se lahko izvaja v 4., 5., 6., in 7. razredu v homogenih –

enotnih učnih skupinah kot nivojski pouk pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku.

V 4. razredu se uvede v mesecu aprilu. Izvaja se v obsegu ene četrtine ur do konca šolskega leta. V

5., 6. in 7. razredu pa se prične z začetkom šolskega leta. Lahko se izvaja pri slovenščini, matemati-

ki in angleščini. Ena četrtina ur pouka omenjenih predmetov se tako izvaja kot nivojski pouk v

homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti. Namenjena je utrjevanju znanja.

Za učence 8. in 9. razreda se lahko pouk slovenščine, matematike in tujega jezika organizira kot:

nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti,

s poučevanjem dveh učiteljev hkrati v oddelku,

z razporeditvijo učencev istega razreda v heterogene (raznolike) učne skupine,

s kombinacijo vseh naštetih oblik diferenciacije.

Pouk slovenščine, matematike in tujega jezika se v celoti izvaja v zgoraj navedenih oblikah diferen-

ciacije. Pri vseh oblikah diferenciacije imajo učenci moţnost dosegati vse cilje oziroma standarde

znanja, opredeljene v učnih načrtih. Ocenjevanje znanja je ovrednoteno z ocenami od 1 do 5.

Na OŠ Ob Dravinji se bodo v šolskem letu 2009/10 izvajale naslednje oblike diferenciacije:

V 4. in 5. razredu fleksibilna diferenciacija pri slovenščini in matematiki.

V 6. in 7. razredu fleksibilna diferenciacija pri slovenščini, matematiki in angleščini. Učen-

ci 6. razreda bodo razdeljeni v štiri učne skupine. Učenci 7. razreda bodo razdeljeni v tri

učne skupine. Učenci so v ravni zahtevnosti pri nivojskem pouku razvrščeni po posvetu z

učitelji, šolsko svetovalno sluţbo in starši. Raven zahtevnosti lahko učenec spremeni po

posvetu z učiteljem, šolsko svetovalno sluţbo in starši. Spremembo mora sporočiti na

obrazcu, predpisanem s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v devetletni osnovni šoli.

V 9. razredu bo pouk pri slovenščini, matematiki in angleščini potekal v obliki heterogenih

učnih skupin. Pri razvrščanju učencev v heterogene učne skupine so upoštevana načela

celostnega pristopa, razvojne usmerjenosti, strokovne avtonomnosti, aktualnosti, interdisci-

plinarnosti in strokovnega sodelovanja. V 8. razredu bo poleg slovenščine, matematike in

angleščine potekal v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti. Glede na števi-

lo učencev bo oblikovanih 5 skupin.

46

Šolska knjiţnica

Šolska knjiţnica je s svojo dejavnostjo in ponudbo prostor, kjer najdete veliko koristnih in upo-

rabnih nasvetov za uspešno šolsko delo. V njej pripravljamo priloţnostne razstave, predstavitve

knjiţnih novosti, ure pravljic, uganke, izbiramo »naj« knjige, oblikujemo priporočilne bralne

sezname, izvajamo bralno značko in se preizkušamo v bralnih maratonih.

Ure knjiţničnih informacijskih znanj potekajo po učnem načrtu od 1. do 9. razreda, z medpred-

metnim povezovanjem pa podpirajo tudi druga predmetna področja.

Knjiţnica nudi:

Širok izbor knjig, strokovne literature, revij, časopisov ...

Prostor za branje, učenje, izdelavo plakatov, pisanje domačih nalog ...

Uporabo računalnika za:

iskanje različnih informacij za seminarske, projektne in druge naloge,

učenje s pomočjo programov na zgoščenkah,

iskanje informacij o dostopnosti knjiţničnega gradiva.

Uporabniki šolske knjiţnice morajo izposojeno gradivo pravočasno vračati. Za morebitne poš-

kodbe odgovarjajo sami. Spoštovati morajo knjiţnični red in pravila lepega vedenja.

Učbeniški sklad

V učbeniškem skladu si lahko učenci izposodijo knjige. V tem šolskem letu so si učbenike

izposodili vsi učenci. Za vse je obrabnino poravnalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Na šoli

redno skrbimo za obnavljanje učbenikov v skladu.

V sklopu akcije »Za laţjo šolsko torbo« pa MŠŠ vsako leto kupi še nekaj učbenikov za na

klop, ki jih učenci uporabljajo pri pouku.

Za izposojo učbenikov skrbita Majda Makovšek, pomočnica ravnateljice in Primoţ Krivec,

knjiţnicar.

Obrazce z navodili za izposojo učbenikov razdelimo v začetku junija za naslednje šolsko

leto.

URNIK ŠOLSKE KNJIŢNICE

7.00 – 7.30 Strokovno delo knjiţničarja

7.30 – 8.05 Izposoja, bralna značka

8.05 – 10.00 Strokovno delo knjiţničarja, bibliopedagoške ure

10.00 – 13.00 Bibliopedagoške ure, izposoja

13.00 – 13.55 Bralna značka

47

Svetovalna sluţba

Šolska svetovalna sluţba vključuje delo psihologinje in pedagoginje. Njuno delo se prepleta

in dopolnjuje. Poudarek je na delu z učenci, starši, razredniki in drugimi učitelji, vodstvom

šole, zunanjimi institucijami. Svetovalni delavki s pogovorom, iskanjem rešitev, predstavitva-

mi moţnosti pomagata učencem, učiteljem ter staršem na centralni in podruţnični šoli. Sveto-

valni delavki sta na šoli predvidoma prisotni v času pouka (pedagoginja od 9. do 12. ure in

psihologinja od 7. do 14. ure), v času popoldanskih govorilnih ur in po dogovoru.

Psihologinja se z učenci in njihovimi starši sreča ţe ob vpisu v šolo. Vodi postopek vpisa in

prepisa otrok, sodeluje pri oblikovanju oddelkov, spremlja vključevanje otrok v oddelčno

skupnost, spremlja njihov napredek pri šolskem delu in nudi pomoč otrokom, ki imajo teţave

pri vključevanju v novo skupino. Za učence osmih in devetih razredov ter njihove starše izva-

ja naloge, ki jih predvideva poklicna orientacija in izvede naloge v zvezi z vpisom v srednjo

šolo. Rešuje probleme socialne narave in vodi postopke za subvencijo šolske prehrane, sub-

vencioniranje šole v naravi, letovanje in podobno. Koordinira delo z učenci s posebnimi pot-

rebami, izvaja ure individualne strokovne pomoči v skladu z odločbo Zavoda za šolstvo in

individualne ure pomoči z učenci z učnimi teţavami, čustvenimi teţavami in vedenjsko opaz-

nimi učenci.

Pedagoginja vodi skupine za učinkovito učenje, kjer učenci spoznavajo ustrezne metode in

tehnike učenja. Koordinira delo z nadarjenimi učenci, vodi postopke NPZ, starše in učence

obvešča o pomenu NPZ, doseţkih na NPZ ter učnimi rezultati v posameznem ocenjevalnem

obdobju. Organizira najrazličnejše oblike izobraţevanja za učence, starše in učitelje

(delavnice, preventivna dejavnost). Učence in starše seznani s ponudbo izbirnih predmetov in

oblikami diferenciacije.

Dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami

Učitelj za dodatno strokovno pomoč nudi pomoč otrokom s posebnimi potrebami v skladu z

odločbo Zavoda za šolstvo. Pomoč poteka v času pouka v oddelku ali izven oddelka. Za vsakega

učenca pripravi individualiziran program dela v sodelovanju z otrokom, starši in učiteljem.

Specialna pedagoginja nudi učno pomoč otrokom s posebnimi potrebami v soglasju s starši.

Pomoč poteka v času pouka zunaj razreda ali v razredu. Za vsakega učenca se izdela individuali-

ziran program dela v sodelovanju z otrokom, starši in učitelji, ki otroka poučujejo. Glede na

potrebe učenca specialna pedagoginja sodeluje z logopedom, fizioterapevtom, pedopsihiatrom

ali učenca napoti na obravnavo le-tem. O otrokovem napredku sproti seznanja razrednika in

starše ter daje smernice za nadaljnje delo.

48

Kam se lahko obrne mladostnik v stiski?

TOM telefon 080 12 34

Zdravstveni dom Slovenske Konjice 758 17 00

Reševalna postaja 112

Dispanzer za psihohigieno otrok in mladostnikov Celje 534 43 23

Center za socialno delo Slovenske Konjice 758 08 80

Krizni center za mlade Celje 493 05 30

Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepo-

vedanih drog 490 02 28

Policija 113

Policija – anonimni telefon 080 12 00

Zasebni telefon 01 234 79 83

SOS za ţenske in otroke 080 11 55

Pedopsihiatrija Maribor 02 228 62 00

Zdravstveno varstvo

Za učence prvega, tretjega in petega razreda so organizirani sistematični zdravstveni pregledi.

Za učence prvih in osmih razredov je organizirano cepljenje, pri učencih prvega razreda pa se

opravi tudi pregled sluha.

Na šoli opravljamo sistematične preglede zob in skrbimo za pravilno čiščenje le-teh. Šolska

zobozdravnica dr. Aleksandra Jan Ledl vas skupaj z asistentko Biserko Škorjanc čaka v šolski

zobozdravstveni ambulanti. Pod okriljem šolske zobozdravstvene ambulante poteka tudi pre-

ventivna zobozdravstvena akcija Tekmovanje za čiste zobe, v katero se vključujejo učenci od

prvega do četrtega razreda.

Koristne internetne strani

www.osobdravinji.si spletna stran naše šole

www.tosemjaz.net koristni nasveti, pomenki

www.sl.wikipedija.org/wiki/ prosta enciklopedija

www.otroci.org zabavno učenje

www.knjiznica-slovenskekonjice.si Splošna knjiţnica Slov. Konjice

49

Ravnanje v primeru nezgode pri pouku ali v okolici šole:

učencu nudimo prvo pomoč ali ga ustrezno zavarujemo pred nadaljnjimi poškodbami,

obvestimo zdravstveno ambulanto,

obvestimo starše in jih usmerimo na kraj, kjer se učenec nahaja (bolnišnica, zdravstveni

dom, šola …),

določimo učitelja ali delavca šole za spremstvo otroka v nadaljnje nudenje zdravniške

pomoči,

napišemo natančen zapisnik o nezgodi na posebnem obrazcu in ga oddamo v ravnatelj-

stvo šole,

spremljamo nadaljnje zdravljenje in okrevanje.

Šolska prehrana

V šoli pripravljamo tri obroke dnevno: dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico.

Učenci prvi šolski dan prejmejo pogodbe za prehrano. Starši s podpisom potrdite prijavo otro-

ka na prehrano in se hkrati s tem obveţete, da boste prehrano redno plačevali. Če vaš otrok

potrebuje dietno prehrano, o tem pisno obvestite vodjo prehrane na začetku šolskega leta.

Priloţite tudi zdravniško potrdilo in zdravniško predpisano dieto.

Starši lahko do osme ure zjutraj prekličejo naročilo za prehrano (tel. 03 7572738), če bo uče-

nec(-ka) ta dan ali več dni odsoten od šolskega dela. Prepozno odpovedani obroki ali sploh ne

odpovedani, se ne odštevajo in jih morajo starši poravnati. V izjemnih primerih (tekmovanja,

interesne dejavnosti, izbirni predmeti) se lahko učenec naroči na šolsko kosilo za tekoči dan v

šolski kuhinji pri Veri Tajnikar do 8. ure zjutraj. Prijave in odjave med šolskim letom za dalj-

še obdobje sprejemamo le v pisni obliki.

Vodenje evidence kosil poteka v elektronski obliki. Učenci, ki bodo pozabili obesek za evi-

denco, lahko v tajništvu zaprosijo za pisno potrditev, vendar ne več kot trikrat letno.

Učenci prvih razredov malicajo oz. zajtrkujejo ob 8.00. Ostali učenci razredne stopnje v

prvem, učenci predmetne stopnje pa v drugem odmoru. Čas kosila je med 11.40 in 14.00.

Jedilnik za tekoči teden je objavljen na oglasni deski v jedilnici in na spletni strani šole

(www.osobdravinji.si).

Deţurni učitelj v jedilnici ima pravico, da prekine izdajanje hrane ali odstrani posamez-

nika oz. skupino učencev, ki se v jedilnici neprimerno vede, v skladu s hišnim redom. V

kolikor se situacija ponovi, pokličemo učenca skupaj s starši na razgovor. Naslednji

korak je ukinitev kosila na šoli.

Starše, ki bi imeli teţave s plačevanjem šolske prehrane, prosimo, da se pravočasno posvetu-

jete s psihologinjo, Dragico Taks-Rutar.

Vodja šolske prehrane je Simona Pozeb, vodja kuhinje pa Vera Tajnikar.

50

Denarne zadeve

Stroški šolanja, ki bremenijo starše, so:

prehrana učencev (malica in kosilo),

filmske, gledališke in glasbene predstave,

ogledi razstav in muzejev,

prevozi ob dnevih s posebnim programom,

zavarovanje učencev,

šola v naravi in bivanje v COŠD.

Subvencioniranje prehrane učencev

V Uradnem listu RS št. 34/04 z dne 8. 4. 2004 je bil objavljen Pravilnik o subvencioniranju

šolske prehrane učencev v osnovni šoli, dopolnjen pa je bil v letu 2009. V skladu s tem pravilni-

kom ima učenec moţnost subvencije za malico, popoldansko malico in kosilo.

Na podlagi 6. člena omenjenega pravilnika se pri dodelitvi subvencionirane prehrane upošteva

prejemanje denarne socialne pomoči, po predpisih o socialnem varstvu, dohodek na druţinskega

člana, brezposelnost staršev, dolgotrajna bolezen v druţini in druge specifike v druţini. Kriteriji

bodo sprejeti na seji Sveta zavoda OŠ Ob Dravinji v mesecu septembru 2009.

Ta pravila urejajo prilagajanje šolskih obveznosti:

učencem osnovne šole, ki se vzporedno izobraţujejo v glasbenih, baletnih in drugih

šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe in so z njimi obremenjeni več kot 5 ur teden-

sko,

učencem, ki so perspektivni športniki in so s treningi ter tekmovanji obremenjeni več

kot 10 ur tedensko.

Za status športnika za tekoče šolsko leto lahko zaprosi učenec, ki je registriran pri nacionalno

panoţni športni zvezi in uspešno tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panoţnih športnih

zvez.

Pridobitev statusa pisno predlagajo starši ali zakoniti zastopnik učenca in učenec s pisno priloţe-

nimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, in sicer do 30. septembra za tekoče šolsko leto.

Status učencu dodeli šola, praviloma prvi mesec v šolskem letu.

Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti

51

Projekti in raziskovanja

Navodila za uspešno učenje

KAKO POSTANEM BOLJ USPEŠEN V ŠOLI

Redno obiskujem pouk.

Vedno nosim s seboj šolske potrebščine.

Sodelujem pri pouku in pozorno poslušam učiteljevo razlago.

Zapišem si vse, kar učitelj narekuje in napiše na tablo.

Redno pišem domače naloge in skrbim za urejenost zvezkov.

Zapiske doma dopolnim z izpiski iz učbenikov.

Spat grem ob primerni uri, da sem naslednji dan spočit in pripravljen za delo.

KAKO SE LOTIM UČENJA

Pred učenjem si pripravim prostor za učenje, ki mora biti dovolj svetel in ravno prav

topel.

Na delovno mizo pripravim vse, kar potrebujem za učenje posameznega predmeta;

drugo pospravim z mize, da me ne moti.

Vedno se učim v istem prostoru in ob istem času.

Vnaprej si določim kratke (največ 10-minutne) odmore med učenjem.

Svoje literarne in likovne prispevke ter raziskovalne in likovne naloge pošiljamo na številne

lokalne, drţavne in mednarodne natečaje.

Šola se vključuje v najrazličnejše projekte na mednarodni, drţavni in lokalni ravni:

ROJSTVO – Voščimo

UNESCOVA MREŢA ŠOLSKIH KNJIŢNIC

RASTEM S KNJIGO – MŠŠ

ŠOLSKI PARLAMENT – ZPMS

EKOŠOLA – evropski projekt za izobraţevanje o okolju

ZDRAVA ŠOLA – TO SEM JAZ

POMLADNI DAN – projekt EU

KRAJŠI PROJEKTI LETNIH PRIPRAV UČITELJEV

SPODBUJANJE AKTIVNEGA DRŢAVLJANSTVA S ŠTUDIJAMI PRIMEROV IZ

ZGODOVINE SODOBNEGA SVETA – ESS

MREŢE 2 – vodenje razreda

52

Nacionalno preverjanje znanja ob koncu tretjega triletja

Preverjanje znanja z nacionalnimi preverjanji znanja (NPZ) ob koncu tretjega obdobja je po

Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli obvezno za vse učence. Preverja se

znanje učencev iz slovenščine in matematike ter tretjega predmeta, ki ga po predhodni pridobitvi

mnenja pristojnega strokovnega organa določi minister za šolstvo v mesecu marcu za tekoče

šolsko leto. Doseţki NPZ-ja so dodatna informacija o znanju učencev in ne vplivajo na oceno

posameznih predmetov v devetem razredu ali na zaključevanje osnovne šole.

Nacionalno preverjanje znanja ob koncu drugega triletja

Preverjanje znanja z nacionalnimi preverjanji znanja (NPZ) ob koncu drugega obdobja je za

učence šestih razredov prostovoljno. Preverja se znanje slovenščine, matematike in tujega jezi-

ka. Opravlja se samo v rednem roku.

Za učence in starše

E-šola V šolskem letu 2007/2008 je šola dobila E-učilnico, ki je namenjena širši uporabi. Njeno posta-

vitev in delovanje sta financirala MVZT in Občina Slovenske Konjice. Cilj E-šole je povečati

dostopnost in izobraţevanje na področju elektronskih medijev občanom, varovancem varstvenih

centrov, invalidnim osebam idr.

Šola za starše Izvajalo jo bomo, v kolikor bodo starši izrazili ţeljo.

Sodelovanje šole z okoljem

Pred učenjem nove snovi ponovim staro.

Učim se po naslednjem postopku:

najprej pregledam vsebino in jo razdelim na manjše smiselne dele,

preberem in podčrtam glavne misli,

obnovim, kar sem prebral,

ponavljam.

Po vsaki učni uri ponovim predelano snov.

Strokovnjaki pravijo, da se največ pozabi takoj po učenju, zato ponovim snov pred span-

jem in naslednji dan.

53

Teden otroka – Konjičkovo popoldne (sodelovanje z ZPM Slovenske Konjice)

Sodelovanje v lokalnem projektu Očistimo reko Dravinjo (projekt EU)

Sodelovanje s preventivno sluţbo Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Policijsko

postajo.

V sodelovanju s preventivno sestro ZD Slovenske Konjice bo šola pripravila razgovor z učenci

na temo Motnje hranjenja, Mladi in spolnost, Rabe in zlorabe drog, Uţivanja energijskih napit-

kov …

Sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje – Enota Celje, na področju poklicnega usmerjan-

ja.

Šola se povezuje z okoljem in lokalno skupnostjo na različnih prireditvah, proslavah in v projek-

tih.

54

Publikacija OŠ Ob Dravinji

Zbrali in uredili: David Horvat, Jovita Kovač, Anica Vehovar

Lektorirala: Jovita Kovač

Računalniška obdelava: David Horvat

Fotografije: Arhiv OŠ Ob Dravinji

Tisk: Dravska Tiskarna, d.o.o.

Število izvodov: 550

Slovenske Konjice, september 2009