ETrŠ publikacija

!

!

!

!

!

!

! !

!

PUBLIKACIJA

2011/2012

! ! 2

Zbrala, uredila in sooblikovala

Skupina za pripravo !olske publikacije ETr" Bre#ice:

Mira Starc

Nadja Iv!i$

Elena Mlakar

Mojca Ogorelc

Boris Ambro#

Alenka Pe%nik Kranjec

Stanko Levi%ar

Lektorirali: Jadranka Rogulji%, Patricija Rudolf

Tisk in izdelava: Prijatelj & Prijatelj, Ljubljana

Naklada: 300 izvodov

Bre#ice, januar 2012

! ! 3

Mar nam je vsakogar

S !olskim letom 2011/2012 se zaklju%uje uvajanje prenovljenih izobra#evalnih

programov na podro%ju poklicnega in strokovnega izobra#evanja. &elje, cilji in

pri%akovanja prenove so postavljeni zelo visoko: zagotoviti ve% pozornosti dijaku-

posamezniku; postopoma vzpostaviti med u%iteljem in dijakom mentorski odnos;

povezovati razli%na znanja v smiselno in uporabno celoto, ki bo ustrezala

potrebam sodobnega gospodarstva; tesneje povezati !olo z gospodarstvom in

lokalno skupnostjo. – Zamisel spominja skoraj na zbirko idealov.

Zdrava pamet nas opozarja, da se je mogo%e v stvarnosti idealom samo bolj ali

manj pribli#ati, v celoti uresni%iti jih ne zmoremo nikoli. Zato je smiselno usmeriti

se k visoko zastavljenim ciljem postopoma, korak za korakom in premi!ljeno. Iz

istega razloga ni modro spregledati dosedanjih pozitivnih izku!enj. Zato osnovna

naravnanost !ole ostaja tak!na, kot smo jo izoblikovali in jo negovali vsaj zadnjih

deset let: ohranjati #elimo isti sistem osnovnih vrednot in %im bolj!o !olsko klimo

ter tako ustvarjati odnose, iz katerih naj diha prepri%anje, da nam je mar za

vsakega posameznika.

Materialni pogoji za vzgojno-izobra#evalno delo so v Ekonomski in trgovski !oli

Bre#ice zares dobri. Nova !olska telovadnica, na katero smo %akali 12 let in jo v

teko%em !olskem letu kon%no lahko uporabljamo, to trditev samo potrjuje.

Visokega standarda smo vsekakor zelo veseli, vendar se zavedamo, da novi

zidovi in kvalitetna oprema sami po sebi !e ne pomenijo dobre !ole. To lahko

ustvarjamo samo ljudje, s svojim zavzetim delom in prizadevanjem za spodbudno

organizacijsko kulturo in odprte medsebojne odnose, ki krepijo posameznikovo

zaupanje vase in v lastne sposobnosti – v takih pogojih je doseganje zastavljenih

ciljev ne samo mogo%e, ampak tudi la#je in prijetnej!e.

Martin "o!ko, ravnatelj

! ! 4

! ! 5

Spo!tovani dijaki in star!i!

Ekonomska in trgovska !ola Bre#ice omogo%a dijakom izobra#evanje v treh

programih, v trgovskem, ekonomskem in logisti%nem. Na!i nekdanji dijaki so

danes prijazni in sposobni trgovci v na!em okolju, uspe!ni podjetniki, poslovne#i,

pa tudi odli%ni !portniki, igralci in !e kaj. Kvaliteta znanja, ki ga na!i dijaki pridobijo

pri strokovnih in splo!no izobra#evalnih predmetih ter med prakti%nim

usposabljanjem, je zagotovo dober temelj za uspe!no opravljanje poklica

ekonomista, trgovca ali logista. U%itelji na!e !ole jih vedno znova sre%ujemo na

najrazli%nej!ih poteh in vedno so ti stiki prisr%na prilo#nost za kratek klepet.

Vendar pa ozko strokovno znanje v sodobnem %asu najve%krat ni dovolj. Zato

sodelujemo tudi v mnogih projektih, npr. Unesco, Comenius, Da Vinci, kar ponuja

dijakom in u%iteljem vedno nove mo#nosti za sre%evanje, preizku!anje in

dokazovanje, pa tudi za potovanja in sre%anja s tujimi dijaki izven Slovenije.

Nekateri preizku!ajo svoje sposobnosti v strokovnih kro#kih in tekmovanjih, drugi

v dramskem kro#ku, na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, sodelujejo na

literarnih in likovnih nate%ajih, poglabljajo svoje znanje o problemih sodobnega

%asa, kot je sladkorna bolezen, in se preizkusijo na tekmovanju, se igrajo z

matemati%nimi izzivi za Vegovo priznanje. U%itelji in dijaki radi sodelujemo na

prilo#nostnih !olskih prireditvah in dijake lahko pohvalimo, da jih ve%krat pripravijo

samoiniciativno ter samostojno. Delo v takih skupinah je tudi u%iteljem v veselje in

ponos.

Trudimo se spodbujati izvirnost, samostojnost in strokovno suverenost,

prizadevamo si za dobre odnose, strpnost in toleranco do razli%nosti, saj je za

poklicni uspeh in tudi za sre%no #ivljenje potrebno !e kaj ve% kot malha

strokovnega znanja in poslovnega poguma – sr%nost in ob%utek za so%loveka.

&elimo si, da bi vsi dijaki Ekonomske in trgovske !ole Bre#ice za%utili na!o skrb in

naklonjenost njihovemu delu, saj se zavedamo, da je znanje vrednota. Virov

znanja je namre% v dana!njem %asu nepregledno veliko, dostopni so na vsakem

koraku; a #eljo po znanju moramo vzgajati in negovati - vzkliti mora kot bilka in

dozoreti kot zlato #ito, da neko% res postane vrednota, na%in #ivljenja in na!a

najve%ja mo%.

u%iteljski zbor ETr"

! ! 6

Lokacija !ole

Vir: Zemljevidi Najdi.si

Do !ole lahko pridete na ve% na%inov.

'e se pripeljete iz smeri 'ate#a, potem

na prvem semaforiziranem kri#i!%u

zavijete desno, nato pa boste na levi #e

videli !olo. V kolikor se pripeljete iz

smeri Kr!kega, greste mimo bolnice in

avtobusne postaje, ki bosta na va!i

desni, ter !e naprej do

semaforiziranega kri#i!%a, v katerem

zavijete levo, po 100 metrih pa ponovno

levo k !oli.

Ekonomska in trgovska !ola

Bizeljska cesta 45

8250 Bre#ice . Telefon: 07 4992 550

Faks: 07 4992 570 . Elektronska po!ta:

[email protected]

Spletna stran: www.etrs.si

GPS koordinate:

• dol#ina: 15,60461395

• !irina: 45,90756573

! ! 7

Kazalo

Program ekonomski tehnik – SSI 8 Interesne dejavnosti

Prakti%no izobra#evanje

Izvajanje projektov

Prireditve

Tekmovanja

Obele#ja kulturnih dogodkov

Dija!ka skupnost

Sodelovanje s star!i

Elektronska redovalnica

"olska knji#nica

U%beni!ki sklad

"olska prehrana

Postopek za vpis

58

60

62

63

64

68

69

69

69

70

70

71

72

Cilji izobra#evalnega programa

Predmetnik

Trajanje in zaklju%ek programa

Splo!noizobra#evalni predmeti

Strokovni moduli

Odprti kurikul

Interesne dejavnosti

8

9

10

11

16

23

25

Program ekonomski tehnik – PTI 26


Predmetnik



Strokovni moduli

Odprti kurikul


26

27

28

29

30

32

33

Izobra"evanje odraslih 74

Informacije

Predmetnik EKT – PTI

Predmetnik LOT – PTI

74

76

77

Program logisti#ni tehnik – SSI 34


Predmetnik

Trajanje in zaklju%ek izobra#evanja


Strokovni moduli

Odprti kurikul


34

35

36

37

38

44

45

Samoizbra"evanje 78

Informacije 78

Program trgovec – SPI 46


Predmetnik



Strokovni moduli

Odprti kurikul


46

47

48

49

52

56

57

! ! 8

program ekonomski tehnik – SSI

Cilji izobra"evalnega programa

Dijaki:

nadgrajujejo splo!no izobrazbo pri vseh temeljnih splo!noizobra#evalnih

predmetih, zna%ilnih za srednje!olsko izobrazbo

se usposabljajo za u%inkovito sporazumevanje v slovenskem in tujem jeziku

razvijajo sposobnost za poslovno nastopanje in stike z javnostjo

razvijajo podjetni!ko miselnost, sposobnost za samostojno delo,

inciativnost, odgovornost za skupinsko delo

usvojijo temelja strokovnoteoreti%na in prakti%na znanja za delo v

proizvodnji in storitvenih podjetij, zavodih in javnih upravah

spoznajo metode in tehnike knjigovodstva, informacijski sistem,

dokumentacijo podjetja in njeno obdelavo ter pravne osnove dela

usvojijo temeljna znanja v poznavanju lastnosti in kakovosti blaga

znajo dokumentirati svoje delo

spoznajo rabo ra%unalnika za oblikovanje poslovne dokumentacije, rabo

sodobne pisarni!ke opreme

znajo pridobivati podatke iz informacijskih medijev

znajo analizirati poslovne situacije, ki vplivajo na uspe!no oz.

neuspe!no poslovanje

spoznajo knjigovodske metode prikazovanja premo#enja podjetja in

ugotavljanja poslovne uspe!nosti podjetja,

usposobijo se za uporabo sodobnih programskih orodij pri poslovanju podjetja

razvijajo logi%no mi!ljenje in se usposobijo za samostojno oblikovanje

osnovnih informacij z ra%unalnikom,

usvojijo temeljno znanje o distribuciji proizvodov in tr#nem komuniciranju

spoznajo postopek priprave tr#nih akcij, s katerimi podjetje vpliva na

nakupne odlo%itve porabnikov

usposobijo se za komercialno poslovanje in uporabo metod s spremljana

konkurence in spoznajo zna%ilnosti tr#nega gospodarstva

razvijajo natan%nost in doslednost pri delu

! ! 9


Predmetnik s !tevilom ur in kreditnimi to#kami

PROGRAMSKE ENOTE (predmet) !tevilo ur letno (po letnikih) skupaj

ur

KREDITNE

TO$KE 1. let. 2. let. 3. let. 4. let.

SPLO%NOIZOBRA&EVALNI PREDMETI

sloven!%ina SLO 140 140 105 102 487 24

matematika MAT 105 105 70 102 382 19

prvi tuji jezik TJ1 105 105 105 102 417 20

drugi tuji jezik TJ2 68 68 68 68 272 11

umetnost UME 68 68 3

zgodovina ZGO 68 34 102 5

geografija GEO 68 34 102 5

sociologija SOC 68 68 3

psihologija PSI 68 68 3

kemija KEM 105 105 5

biologija BIE 105 105 5

!portna vzgoja "VZ 102 102 68 68 340 14

STROKOVNI MODULI

M1 - poslovni projekti POP 136 68 34 238 12

M2 - poslovanje podjetij POS 136 136 272 14

M3 - ekonomika poslovanja EKP 102 136 238 12

M4 - sodobno gospodarstvo SOG 102 102 102 34 340 21

M5 - finan%no poslovanje FIP 136 136 7

M7 - komercialno poslovanje KOP 136 136 7

M10 - ban%no poslovanje BAP 102 102 6

ODPRTI KURIKUL

M6 - materialno knjigovodstvo MAK 136 136 6

M12 - finan%no knjigovodstvo FIK 68 34 102 4

M17 - animacija v turizmu ANI 34 34 2

osnove gostinstva in turizma OGT 68 34 102 4

M13 - neposredno tr#enje NET 68 34 102 4

INTERESNE DEJAVNOSTI IN PRAKTI$NO IZOBRA&EVANJE

interesne dejavnosti IND 96 96 96 64 352 14

prakti%no usposabljanje z delom PUD 76 76 152 6

skupaj 1231 1307 1268 1152 4958 236

! ! 10


Trajanje in zaklju#ek izobra"evanja

Izobra#evanje traja !tiri leta, dijak/-inja pridobi V. stopnjo izobrazbe. Izobra#evalni

program je ovrednoten z 240 kreditnimi to%kami (KT).

VPISNI POGOJI V izobra#evalni program se lahko vpi!e,

kdor je uspe!no kon%al:

• osnovno!olsko izobra#evanje

ali

• ni#je poklicno izobra#evanje ali

enakovredno izobra#evanje po

prej!njih predpisih.

POGOJI ZA NAPREDOVANJE V vi!ji letnik lahko napredujejo dijaki,

• ki so ob koncu !olskega

leta pozitivno ocenjeni iz

vseh

splo!noizobra#evalnih

predmetov in strokovnih

modulov letnika

izvedbenega kurikula !ole

ter so opravili vse

interesne dejavnosti in vse

obveznosti prakti%nega

usposabljanja z delom

oziroma

• ki napredujejo po sklepu

programskega

u%iteljskega zbora.

POGOJI ZA DOKON$ANJE Za dokon%anje izobra#evanja in

pridobitev izobrazbe morajo dijaki

uspe!no opraviti s pozitivnimi ocenami:

• splo!noizobra#evalne

predmete,

• obvezne strokovne module,

• izbirne strokovne module,

• odprti del kurikula.

Poleg tega morajo opraviti:

• interesne dejavnosti (!portni

dnevi, kulturni dnevi, ekskurzije

doma in v tujini, projektni

dnevi(),

• obveznosti pri prakti%nem

usposabljanju z delom (delo v

podjetju),

• poklicno maturo.

POKLICNA MATURA OBSEGA obvezni del:

• pisni in ustni del iz sloven!%ine,

• pisni in ustni del iz

gospodarstva in

izbirni del:

• pisni in ustni del iz tujega

jezika ali matematike,

• izdelek oziroma storitev in

zagovor.

! ! 11


programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti

sloven!#ina Pri pouku sloven!%ine je glavni cilj izoblikovati odprt in

pozitiven odnos dijakov do slovenske in evropske

knji#evnosti, zakonitosti in gibanja slovenskega jezika in pri

tem ohraniti posluh za raznolikost slovenske besede. Zato

prebiramo svetovno znana besedila, o njih razpravljamo,

preizku!amo svoje literarne zmo#nosti in pi!emo eseje,

pesmi, tvorimo neumetnostna besedila, se u%imo javno

nastopati in predvsem kulturno pogovarjati. Posamezniki

lahko svoje talente izka#ejo na tekmovanjih, literarnih

nate%ajih, v razredu med vrstniki ali na razli%nih !olskih

prireditvah. Slovenski jezik in besedno umetnost

spoznavamo in do#ivljamo tudi ob ogledih raznih filmov in

gledali!kih predstav.

Seveda ne pozabimo na pravo%asno skupno pripravljanje za

poklicno maturo ali zaklju%ni izpit.

'e slovenski jezik vidimo kot mo#nost za svobodno

izra#anje in spoznavanje umetnosti, je lahko pouk

sloven!%ine zelo raznolik in zanimiv, koristen in hkrati

spro!%ujo%.

matematika Matematika je predmet, ki ga dijaki poznajo #e iz osnovne

!ole, saj je eden temeljnih splo!noizobra#evalnih predmetov.

Pri pouku dijaki usvojijo predvsem osnovne matemati%ne

pojme, si oblikujejo kriti%no mi!ljenje, miselne procese,

pridobijo sposobnost za ustvarjalno dejavnost, formalna

znanja in spretnosti ter spoznajo prakti%no uporabnost

matematike glede na posamezna poklicna podro%ja.

Profesorji se trudimo matematiko napraviti %im zanimivej!o

ter ji odpraviti vsesplo!ni sloves enega najmanj priljubljenih

!olskih predmetov. Pri pouku je v%asih te#ko, v%asih gre

zlahka, kdaj se skupaj jezimo, kdaj se tudi nasmejimo,

mnogo razmi!ljamo in spoznavamo nova matemati%na

poglavja. Skupaj se potrudimo, da dijaki pridobijo znanje, ki

jim zagotavlja uspeh na poklicni maturi in omogo%a

morebitno poglabljanje v okviru nadaljnjega !tudija.

Vsako leto pa se na!i dijaki tudi uspe!no udele#ujejo !olskih

in regijskih matemati%nih tekmovanj.

! ! 12



angle!#ina

prvi tuji jezik

V dobi globalizacije, v kateri #ivimo in ki bo na!o prihodnost

spremljala prakti%no na vsakem koraku, je znanje tujega

jezika nuja. Hkrati pa je to tudi izziv in prilo#nost. Prav to pa

sku!amo vnesti tudi v pouk angle!%ine: povezujemo se s

podro%ji stroke (ekonomski predmeti) in z ostalimi predmeti

(psihologija, zgodovina, geografija). Na ta na%in plemenitimo

jezikovno znanje, ki bo dijakom pomagalo v poslovnem

svetu in #ivljenju nasploh. K pestrosti pripomoreta ra%unalnik

in internet, ki sta postala #e prava stalnica na!ega pouka. S

pomo%jo filma in glasbe pa jezik prihaja v na!e ure v

avtenti%ni, prijetni obliki, ki na!e dijake spodbuja, da se

jezika raje u%ijo. Da je angle!%ina prilo#nost in izziv,

dokazujejo razli%ni projekti (Comenius, Pomladni dan),

tekmovanja (Evropa v !oli, IATEFL), v katerih ne bi bilo

mo#no sodelovati brez dobrega jezikovnega znanja. Prav

skozi te dodatne dejavnosti dijaki spoznavajo, kako

uporabno je znanje tujega jezika in da jim to ponuja mo#nost

potovati, spoznavati ljudi, kulturo in dr#ave po celi Evropi.

nem!#ina

drugi tuji jezik

Nem!ki jezik ima na na!i !oli bogato tradicijo in obetavno

prihodnost. Dijaki usvojijo ustrezna znanja, kar dokazujejo

dobri rezultati, ki jih dosegajo na poklicni maturi. Poleg

ustvarjalnega in spro!%enega vsakodnevnega dela pri

pouku, pa se lahko pohvalimo z vsakoletnimi

tradicionalnimi ekskurzijami v nem!ko govore%e de#ele.

Podali smo se #e do Berlina, Dunaja, Salzburga, Celovca,

Nürnberga in Münchna. Dijaki v okviru projektnih dni skupaj

s svojimi mentorji na%rtujejo, pripravljajo vodenje na poti in

finan%no ovrednotijo samo potovanje.

Na ekskurzijah spoznavajo kulturo, geografske zna%ilnosti,

zgodovinske znamenitosti, predvsem pa gospodarstvo de#el

nem!ko govore%ega prostora.

Tako redno obiskujemo sejme in tovarno BMW v Münchnu,

!portne objekte, letali!%a ter spoznavamo sodobne

prometne mre#e zna%ilne za velemesta.

Zavedamo se, da je VIDETI in DO&IVETI nekaj ve%, to je

tisto, kar ostane.»Kommt mit uns und macht mit«

! ! 13



zgodovina Preu%ujemo razli%ne %ase in svetove. Lahko je vznemirljiva,

saj obiskujemo arhive in muzeje, beremo zgodovinske

romane, re!ujemo kri#anke, tekmujemo v kvizih, se

udele#ujemo ekskurzij. K spoznavanju #ivljenja vodi ob

projektnem delu, ob izdelovanju seminarskih in raziskovalnih

nalog ter ob interdisciplinarnem delu. Popelje nas v

pustolov!%ino preteklosti. Odpira nam pot v bogastvo

%love!kega duha. Zajema vse, kar se je z nami in na!o

okolico dogajalo v%eraj, prej!nji teden, septembra, pred 85,

100 ali 1000 leti. Navdu!uje, osvobaja, razblinja predsodke.

Zgodovina povsod pu!%a sledi.

geografija Geografija je ena najstarej!ih ved, saj so se z »opisovanjem

Zemlje« ukvarjali #e stari Grki. Geografija nam ne pomeni

samo imen krajev, njihovih opisov ter !tevil%nih podatkov,

ampak nam omogo%a vzro%no-posledi%no razmi!ljanje o

razli%nih naravnih in dru#benih procesih v bli#njih in daljnih

pokrajinah.

Na na!i !oli poteka pouk geografije v geografski u%ilnici s

pomo%jo razli%nega geografskega materiala (e-gradiv,

sodobnih prosojnic, ustreznih zemljevidov() skozi razli%ne

oblike pouka in terenskega dela.

sociologija Sociologija je predmet, pri katerem spoznavamo dru#bo,

razli%ne kulture, dru#bene procese, pojave in odnose ter

analiziramo dru#beno #ivljenje v sodobnih dru#bah. Posebej

pa se osredoto%amo na analizo in sociolo!ke raziskave

slovenske dru#be.

Pri pouku sociologije razpravljamo o dru#benih problemih,

oblikujemo anketne vpra!alnike, pripravljamo seminarske

naloge in predstavitve, razvijamo kriti%nost in stali!%a dijakinj

in dijakov, u%imo se strpnosti do druga%nosti in aktivno

sodelujemo v razli%nih projektih, kot so Evropa v !oli,

Evro!ola, Delo za mlade, Varna raba interneta ter

izdelujemo razli%ne projektne naloge.

! ! 14



umetnost V prvem letniku ekonomskega, logisti%nega tehnika in

trgovca imajo dijaki formalni predmet umetnost, ki ga v

ekonomski in logisti%ni smeri v enakovrednih dele#ih

sestavljata likovna in glasbena umetnost, v smeri trgovec pa

je likovna umetnost samostojna. Predmet umetnost je

naravnan splo!no izobrazbeno in vzgojno. Sloni predvsem

na teoreti%nem delu in ni maturitetni predmet. S predavanji

ob diapozitivih ter prakti%nim delom naj bi se dijaki izobrazili,

vzgojili in likovno razvadili. V smeri trgovec imajo dijaki v

prvem letniku !e lo%en likovni predmet oblikovanje

prodajnega prostora.Tu se u%ijo uporabne stroke

aran#erstva prodajnega, izlo#benega in reklamnega

prostora. To je #e prodajal%ev izrazito strokovni predmet,

zato poteka izklju%no skozi njihovo prakti%no likovno

dejavnost. Tako si lahko u%enci pridobijo in globoko

vkoreninijo nekatera prepotrebna strokovna znanja in

ve!%ine s podro%ja likovne umetnosti. V poklicno-tehni%nem

programu imajo ti dijaki vertikalno samo !e eno !olsko leto

samostojne glasbene umetnosti, ki je niso imeli v triletnem

obdobju.

psihologija

Te zanima, zakaj nas %arodeji prepri%ajo s svojimi triki, kaj se

dogaja s tabo, ko si zaljubljen-a, %e so mo!ki res pametnej!i

od #ensk ali morda, v katerih lastnostih in zakaj se razlikuje!

od svojih so!olcev? Odgovore na ta in !e na mnoga druga

vpra!anja bo! lahko dobil-a pri urah psihologije.

Spoznavanje osnov psihologije se vseskozi prepleta s

primeri iz #ivljenja, saj je psihologija veda o nas samih, o

na!i du!evnosti. Z vsem, kar bomo obravnavali pri urah

psihologije, se vsakodnevno sre%ujete, pri psihologiji pa

bomo, vsaj deloma, sku!ali to razlo#iti in opredeliti ter s tem

narediti korak k bolj!emu poznavanju sebe in drugih. Poleg

u%iteljeve razlage boste pri tem uporabljali vpra!alnike,

ra!evali razli%ne naloge, si ogledali odlomke dokumentarnih

oddaj in filmov, razpravljali.

! ! 15



kemija 'e ho%emo ali ne, je vse okoli nas kemija. Na!e telo je

sestavljeno iz organskih in anorganskih snovi, tudi hrana so

kemijske snovi, dihamo zrak, ki je zmes kemijskih snovi. Pri

kemiji v prvem letniku le pokukamo v ta zapleteni svet

atomov in molekul. Z eksperimenti sku!amo razlo#iti, zakaj

neka snov gori in druga ne, kaj se dogaja z na!o hrano v

#elodcu in zakaj balon%ek pri alkotestu pozeleni. Skratka,

dijaki utrdijo znanja, ki so jih pridobili v osnovni !oli, pridobijo

mnoga nova in preko eksperimentov odkrivajo zna%ilnosti

snovi iz vsakdanjega #ivljenja.

biologija Pri biologiji najprej predstavimo delovanje svojega telesa, da

razumemo, kaj nam !koduje in kaj koristi. Poudarek je na

zdravem #ivljenju. Malo "pokukamo" v delovanje celic, saj

biolo!ka znanost tukaj najbolj napreduje.

Nazadnje sku!amo vsaj malo razumeti izjemno zapletenost

in krhkost #ivljenja na Zemlji ter razvijati zavest o varovanju

vsega #ivega.

!portna

vzgoja

V !olskem letu 2011—2012 smo pri%eli z vadbo v novi

telovadnici, ki smo jo %akali dolgih 12 let. Tako imamo zdaj

ob atletskem stadionu odli%ne pogoje za izvajanje naslednjih

vsebin pouka !portne vzgoje: atletika, !portna gimnastika,

!portno ritmi%na gimnastika, skoki z male pro#ne ponjave,

ples, fitnes, igre z #ogo (ko!arka, rokomet, nogomet,

odbojka), badminton, namizni tenis. Poleg rednega pouka

izvajamo tudi interesne dejavnosti v obliki !portnih dni:

• jesenski – pohodni!tvo (dijaki tretjih letnikov se

udele#ijo dvodnevne ekskurzije s !portno-

naravoslovno-dru#boslovnimi vsebinami v Kranjski

Gori ali Bohinju)

• zimski – alpsko smu%anje, deskanje, tek na

smu%eh, drsanje, zimski pohod

• pomladni – izbirne vsebine (veslanje po reki Krki,

kolesarjenje, odbojka na mivki, lokostrelstvo,

balinanje)

! ! 16


programske enote • strokovni moduli

Strokovni moduli temeljijo na poklicnih standardih in dajejo !iroko osnovno

poklicno usposobljenost in predvsem v izbirnem delu omogo%ajo specializacijo za

razli%ne poklicne standarde. 'e #eli dijak dose%i dolo%eno nacionalno poklicno

kvalifikacijo, mora biti pozitivno ocenjen iz dolo%enih modulov.

M1 – poslovni projekti

1. VSEBINSKI SKLOP: PROJEKTNO DELO

2. VSEBINSKI SKLOP: INFORMACIJSKA, KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA

Dijak/dijakinja:

• opredeljuje dejavnosti v projektu in

izvede projekt po dolo%enem na%rtu

• razvije sposobnost komuniciranja,

timskega dela in podjetni!kega

na%ina razmi!ljanja

• razvija logi%no mi!ljenje in sklepanje

za sistemsko re!evanje problemov

ter aplicira spoznanja in teoreti%na

znanja v prakso

• poi!%e in uporablja vire razli%nih

informacij ter pove#e informacije iz

razli%nih virov

• pridobi splo!na informacijska

znanja, spretnosti in navade za

u%inkovito in uspe!no uporabo

sodobne informacijske tehnologije in

razli%nih programskih orodij

• spremlja razvoj informacijske

tehnologije in se seznani s

spremembami, ki jih ta povzro%a v

dru#bi

! ! 17



M2 – poslovanje podjetij

1. VSEBINSKI SKLOP: TR&ENJE

2. VSEBINSKI SKLOP: MENED&MENT

Dijak/dijakinja:

• uporablja teoreti%na znanja v praksi

• razvija podjetni!ke sposobnosti

• razvija motiviranost in sposobnost

za timsko delo, sodelovanje in

re!evanje problemov

• uporablja ve!%ine besedne in

nebesedne komunikacije

• uspe!no komunicira v poslovni

situaciji

• usvoji osnovna pravila poslovnega

bontona

• samostojno na%rtuje, organizira in

vodi delovne postopke

• se usposobi za uvajanje sodobnih

metod in oblik dela

Pouk poteka v posebej opremljenih u%ilnicah za u%no podjetje, kjer lahko dijaki

uporabljajo najsodobnej!o informacijsko in telekomunikacijsko opremo. Delo v

u%nih podjetjih je organizirano v skupinah – timih z najve% 16 dijakinjami in dijaki.

U%na podjetja so navidezna podjetja, ki delujejo na dr#avnem in mednarodnem

trgu u%nih podjetij. V teh podjetjih se dijakinje in dijaki sre%ujejo z vsemi oblikami

dela, tako kot ga bodo opravljali v podjetjih, kjer bodo zaposleni. Delo opravljajo v

razli%nih oddelkih: tr#enje, nabava, prodaja, tajni!tvo, ra%unovodstvo, personalni

oddelek(

Portfelj je avtenti%ni instrument za dokumentiranje posameznikovega procesa

u%enja in njegovih rezultatov.

Posameznik zbere ta portfelj kot »dokaze« o svojem razvoju in napredku v nekem

%asovnem obdobju in znotraj jasno definiranega referen%nega okvira, ki jih

kronolo!ko uredi in opremi z zapisi refleksij. Predstavitev portfelja je namenjena

prikazu dose#kov, izhodi!%e je kriti%ni pogled na »prehojeno pot«.

! ! 18

program ekonomski tehnik – SSI programske enote • strokovni moduli

M3 – ekonomika poslovanja

1. VSEBINSKI SKLOP: POSLOVNO RA'UNOVODSTVO IN STATISTI'NA

ANALIZA POJMOV

2. VSEBINSKI SKLOP: EKONOMIKA PODJETJA

3. VSEBINSKI SKLOP: TEMELJNE RA'UNOVODSKE INFORMACIJE

Dijak/dijakinja:

• obvlada strokovno izrazoslovje

• izra%una osnovne statisti%ne

kazalce in razume njihovo uporabo

pri analizi gospodarskih pojavov

• bere statisti%na poro%ila in jih

kriti%no presoja

• re!uje probleme sklepnega,

razdelilnega, procentnega in

obrestnega ra%una v ekonomski

praksi

• spozna organizacijo ra%unovodskih

slu#b

• uporablja temeljno ra%unovodsko

dokumentacijo

• analizira ra%unovodske podatke in

poslovanje podjetja

! ! 19



M4 – sodobno gospodarstvo

1. VSEBINSKI SKLOP: RAZVOJ IN DELOVANJE GOSPODARSTVA

2. VSEBINSKI SKLOP: GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

3. VSEBINSKI SKLOP: TEMELJNE PRAVNE KULTURE

4. VSEBINSKI SKLOP: PRAVNOORGANIZACIJSKA VIDIKI POSLOVANJA

Dijak/dijakinja:

• uporablja ustrezne vrsti u%inkovitega

sporazumevanja z razli%nimi

partnerji

• upo!teva logiko racionalne izbire in

razvoja sposobnosti poslovnega

odlo%anja

• kriti%no vrednoti posledice razli%nih

ekonomskih odlo%itev za razvoj

gospodarstva, celotne pluralne in

ve%kulturne dru#be ter narave

• razume odnose med dr#avo in

pravom ter drugimi dru#benimi

pravili

• razume povezanost delov pravnega

sistema v zaokro#eno celoto

• varuje %lovekove pravice in temeljne

svobo!%ine v vseh pravnih razmerjih

• ravna v skladu s pravnimi pravili,

poslovno moralo in z na%eli poklicne

etike

• varuje in zagotavlja uresni%itev

pravnih vrednot

• razume bistvo svobodnega urejanja

stvarnopravnih in obligacijskih

razmerij

! ! 20


M5 – finan#no poslovanje

1. VSEBINSKI SKLOP: FINAN'NI TRGI IN USTANOVE

2. VSEBINSKI SKLOP: PLA'ILNI PROMET IN POSLOVANJE Z GOTOVINO

3. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJA FINAN'NIH STORITEV

Dijak/dijakinja:

• usvoji pojme, dejstva in zakonitosti

na podro%ju finan%nih storitev ter

spozna razliko med ban%nimi,

zavarovalni!kimi in drugimi

finan%nimi storitvami

• spozna in dojame pomen finan%nih

storitev kot sredstva za zadovoljitev

osebnih in poslovnih potreb

• uporablja strokovno izrazoslovje s

podro%ja finan%nih storitev

• spozna podro%je davkov in njihov

vpliv na vedenje strank

• razume vlogo pla%ilnega prometa v

sodobnem finan%nem poslovanju

podjetij in ob%anov

• obvlada postopek odprtja, vodenja

in zaprtja ra%una ter uporabo

razli%nih pla%ilnih instrumentov,

vklju%no s sodobnimi pla%ilnimi

instrumenti

! ! 21



M7 – komercialno poslovanje

1. VSEBINSKI SKLOP: NABAVA IN PRODAJA

2. VSEBINSKI SKLOP: TR&NO KOMUNICIRANJE

3. VSEBINSKI SKLOP: RAZVR"'ANJE BLAGA

Dijak/dijakinja:

• komunicira s strankami, z zunanjimi

ustanovami

• razvija osebnostne lastnosti, ki mu

omogo%ajo vsestransko uspe!no

delo – komunikativnost, timsko delo,

po!tenost, delavnost, vztrajnost,

odgovornost in podjetnost

• usvoji pojme, dejstva in zakonitosti s

podro%ja komercialnega poslovanja

• obvlada nabavni, skladi!%ni,

prodajni postopek

• se zaveda pomena tr#nega

komuniciranja

• sposoben je obvladati sodobno

informacijsko komunikacijsko

tehnologijo in programska orodja

• se zave pomena predpisov o

kakovosti blaga

! ! 22


M10 – ban#no poslovanje

1. VSEBINSKI SKLOP: KOMERCIALA – enostavnej!e ban%ne storitve za fizi%ne

osebe

2. VSEBINSKI SKLOP: BAN'NO POSLOVANJE V ZALEDNIH SLU&BAH

Dijak/dijakinja:

• identificira ban%ne storitve kot

sredstvo za zadovoljitev potreb

strank in za ustvarjanje dodane

vrednosti v lastni poslovalnici in

banki kot celoti

• spozna prodajo manj zahtevnih

ban%nih storitev (depozit, kredit,

ra%un)

• razvija podjetni!ke lastnosti

• razvija pravilen odnos do varovanja

lastnine in zasebnosti

• razvija sistemati%nost, natan%nost,

vztrajnost, samostojnost pri delu

• uporablja ve!%ine besedne in

nebesedne komunikacije

! ! 23

program ekonomski tehnik – SSI programske enote • odprti kurikul

M6 - materialno knjigovodstvo 1. VSEBINSKI SKLOP: DENARNO POSLOVANJE

2. VSEBINSKI SKLOP: EVIDENTIRANJE BLAGA IN STORITEV

3. VSEBINSKI SKLOP: RA'UNOVODENJE PROIZVODNJE

M12 - finan#no knjigovodstvo 1. VSEBINSKI SKLOP: OBRA'UN PLA'

2. VSEBINSKI SKLOP: OSNOVNA STREDSTVA IN DROBNI INVENTAR

3. VSEBINSKI SKLOP: POKRITJE STRO"KOV IN PRAG RENTABILNOSTI

M13 - neposredno tr"enje 1. VSEBINSKI SKLOP: ADMINISTRATIVNO-KOMUNIKACIJSKA DELA

2. VSEBINSKI SKLOP: NEPOSREDNO TR&ENJE IN ZADOVOLJSTVO

KUPCEV

3. VSEBINSKI SKLOP: TR&NOINFORMACIJSKI SISTEM

M17 – animacija v turizmu 1. VSEBINSKI SKLOP: ANIMACIJA V TURIZMU

2. VSEBINSKI SKLOP: POSLOVNE FUNKCIJE V HOTELU

Osnove gostinstva in turizma 1. VSEBINSKI SKLOP: OSNOVE TURIZMA

2. VSEBINSKI SKLOP: TURISTI'NA PONUDBA IN POVPRA"EVANJE

3. VSEBINSKI SKLOP: KULINARIKA SLOVENSKIH POKRAJIN

4. VSEBINSKI SKLOP: TR&ENJE V TURIZMU IN PRAG RENTABILNOSTI

! ! 24

program ekonomski tehnik – SSI interesne dejavnosti

! ! 25

program ekonomski tehnik – SSI interesne dejavnosti


Letnik: 1. 2. 3. 4. SKUPAJ

OBVEZNI DEL:

!portni dnevi 24 24 24 24 96

kulturne prireditve 18 18 18 18 72

znamenitosti v !olskem okolju 6 6

izobra#evalni sejmi 6 6

zdravstvena vzgoja 18 18

SKUPAJ 48 48 60 42 198

VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:

u%enje u%enja 6 6

naravoslovni dan 6 6 6 4 22

spoznavanje poklicnega podro%ja 6 6 6 4 22

ogled sejma s strokovnega podro%ja 6 6 6 4 22

poklicno usmerjanje 4 4

SKUPAJ 24 18 18 16 76

PROSTA IZBIRA DIJAKA 24 30 18 6 78

SKUPAJ 96 96 96 64 352

! ! 26

program ekonomski tehnik – PTI


Dijaki:

pridobijo splo!na in temeljna znanja za razumevanje zakonitosti v naravi,

dru#bi in stroki

usposobijo se za analiziranje konkretnih strokovnih problemov na delovnem

mestu, za na%rtovanje ukrepov, za uspe!no re!evanje in

odpravljanje zapletov

razvijejo osebnostne lastnosti in vrednote, ki so pomembne za dobro in

uspe!no opravljanje poklica: odgovornost, delavnost,

komunikativnost, natan%nost, kreativnost, vztrajnost, po!tenost in

odlo%nost v skladu z eti%nimi na%eli

usposobijo se za uporabo sodobne informacijske tehnologije, delo z viri, s

podatki in z gradivi, za izpolnjevanje dokumentacije in vodenje

ustreznih evidenc

oblikujejo se v samozavestne, dinami%ne in podjetne osebe, ki se bodo

prilagajale spremembam na delovnem mestu in zahtevam

poklicne mobilnosti, se uveljavljale na trgu delovne sile,

na%rtovale in vodile svojo kariero

pridobijo ve!%ine uglajenega obna!anja, nastopanja v javnosti, poslovnega

komuniciranja in ostalih socialnih spretnosti

prepoznajo temeljne ekonomske pojave in procese v sodobnem tr#nem

gospodarstvu ter kriti%no vrednotijo posledice razli%nih

ekonomskih odlo%itev za razvoj gospodarstva, celotne dru#be in

narave

obvladujejo metode in postopke za spremljanje in analizo poslovanja podjetja

usvojijo znanja s podro%ja komercialnega in finan%nega poslovanja,

knjigovodstva, zavarovalnih storitev, ter upravljanja

! ! 27



PROGRAMSKE ENOTE (predmet) !tevilo ur letno skupaj

ur KREDITNE

TO$KE 1. letnik 2. letnik


sloven!%ina SLO 140 136 276 14

matematika MAT 105 101 206 10

prvi tuji jezik TJ1 140 136 276 14


zgodovina ZGO 35 35 3

geografija GEO 35 35 3

sociologija SOC 35 35 3

kemija KEM 68 68 3

biologija BIE 68 68 3

!portna vzgoja "VZ 102 68 170 6

drugi tuji jezik TJ2 68 68 136 5

STROKOVNI MODULI

M1 - projekti in poslovanje podjetja PPP 102 170 272 14

M2 - delovanje gosp. in ekonom. posl. DGE 136 102 238 12

M5 - komercialno poslovanje KOP 68 68 136 7

M11 - neposredno tr#enje NET 68 34 102 6

ODPRTI KURIKULUM

dru#boslovje DRU 34 34 3

M10 - finan%no knjigovodstvo FIK 102 102 4


interesne dejavnosti IND 96 96 4

prakti%no usposabljanje z delom PUD 76 76 3

skupaj 1233 1163 2396 119

! ! 28



Izobra#evanje traja dve leti, dijak/-inja pridobi V. stopnjo izobrazbe. Izobra#evalni

program je ovrednoten s 120 kreditnimi to%kami (KT).


kdor je uspe!no kon%al srednje

poklicno izobra#evanje in si pridobil

enega od nazivov srednje poklicne

izobrazbe:

• trgovec, administrator ali

• pridobil

enakovrednoizobrazbo po





vseh



modulov letnika


ter so opravili vse




oziroma


programskega

u%iteljskega zbora.



uspe!no opraviti s pozitivnimi ocenami:

• splo!noizobra#evalne

predmete,

• obvezne strokovne modele,




• interesne dejavnosti (!portni

dnevi, kulturni dnevi, ekskurzije

doma in v tujini, projektni

dnevi(),


usposabljanju z delom (delo v

podjetju),


POKLICNA MATURA OBSEGA obvezni del:

• pisni in ustni del iz sloven!%ine,

• pisni in ustni del iz

gospodarstva in

izbirni del:

• pisni in ustni del iz tujega



zagovor.

! ! 29

program ekonomski tehnik – PTI programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti

Zgodovina, geografija in sociologija

Zgodovina, geografija in sociologija se v programu ekonomski tehnik - PTI

pou%ujejo samo v prvem letniku.

zgodovina Pri zgodovini obravnavamo predvsem narodno zgodovino s

poudarkom na obdobju, ko se med Slovenci vse bolj

ukoreninja narodna zavest (19. stoletje) in se le-ta ohranja

ter krepi skozi razli%ne dr#avne tvorbe vso 20. stoletje.

Tok razburljivih zgodovinskih dogodkov kon%no pripelje do

procesa osamosvojitve Slovenije, %emur se u%itelj posve%a

ustrezno skrbno in obse#no.

geografija

Pri geografiji se enkrat tedensko obravnavajo tri aktualne

teme. Problematika slovenskih zamejcev in narodnih

manj!in v Sloveniji, polo#aj Slovenije v Evropski uniji in njun

medsebojni odnos ter problemi sodobnega sveta so vedno

zanimiva poglavja, ki spro#ajo vselej nove dvome, dileme in

razprave.

sociologija Pouk sociologije poteka enkrat tedensko. Namen u%itelja je

u%encem pribli#ati zanimivo podro%je dr#avljanske kulture.

Zato se obravnavajo razli%ne, vendar zelo aktualne teme, ki

segajo na razli%na predmetna podro%ja (osebnost,

generacije, svetovne religije, demokracija, %lovekove

pravice, itd.).

Ostali splo!noizobra"evalni predmeti

Vsi ostali splo!noizobra#evalni predmeti so opisani pri predstavitvi programa

ekonomski tehnik – SSI.

! ! 30

program ekonomski tehnik – PTI programske enote • strokovni moduli

Strokovni moduli temeljijo na poklicnih standardih in dajejo !iroko osnovno

poklicno usposobljenost in predvsem v izbirnem delu omogo%ajo specializacijo za

razli%ne poklicne standarde. 'e #eli dijak dose%i dolo%eno nacionalno poklicno

kvalifikacijo, mora biti pozitivno ocenjen iz dolo%enih modulov.

M1 – projekti in poslovanje podjetja

• VSEBINSKI SKLOP: PROJEKTNO DELO

• VSEBINSKI SKLOP: MENED&MENT

• VSEBINSKI SKLOP: INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA

Dijak/dijakinja:

• razvije sposobnost komuniciranja,

timskega dela in podjetni!kega

na%ina razmi!ljanja

• uporablja temeljna znanja s

podro%ja marketinga

• presodi problem in poi!%e mo#ne

restive

• opredeljuje dejavnosti v projektu in

izvede projekt po dolo%enem na%rtu

• razvija logi%no mi!ljenje in sklepanje

za sistemsko re!evanje problemov

ter aplicira spoznanja in teoreti%na

znanja v prakso

• izdela terminski na%rt in mre#ni

na%rt

• spoznava organizacijo in poslovanje

podjetja

• poi!%e in uporablja vire razli%nih

informacij ter pove#e informacije iz

razli%nih virov

! ! 31

program ekonomski tehnik – PTI programske enote • strokovni moduli

M2 – delovanje gospodarstva in ekonomika poslovanja

• VSEBINSKI SKLOP: RAZVOJ IN DELOVANJE GOSPODARSTVA

• VSEBINSKI SKLOP: POSLOVNO RA'UNSTVO IN STATISTI'NA ANALIZA

POJAVOV

• VSEBINSKI SKLOP: EKONOMIKA PODJETJA

Dijak/dijakinja:

• prepozna in kriti%no analizira

temeljne ekonomske pojave in

procese v sodobnem gospodarstvu

• upo!teva logiko racionalne izbire in

razvija sposobnost poslovnega

odlo%anja

• uporablja sodobne informacijsko

komunikacijske vire

• izra%una osnovne statisti%ne

kazalce in razume njihovo uporabo

pri analizi gospodarskih pojavov

• bere statisti%na poro%ila in jih

kriti%no presoja

• re!uje probleme sklepnega,

razdelilnega, procentnega in

obrestnega ra%una v ekonomski

praksi

• razume proces reprodukcije v okviru

podjetja in dejavnike, ki vplivajo na

uspe!nost poslovanja podjetja

• izra%una osnovne kazalce

uspe!nosti poslovanja podjetja

• spozna organizacijo ra%unovodskih

slu#b

• uporablja temeljno ra%unovodsko

dokumentacijo

• razporeja dose#en rezultat

poslovanja

• analizira ra%unovodske podatke in

poslovanje podjetja

Ostali strokovni moduli Ostali strokovni moduli so enaki kot v programu


Opomba Modul M5 – komercialno poslovanje ima v programu

ekonomski tehnik – SSI oznako M7 – komercialno poslovanje, modul M11 – neposredno tr#enje pa je

ozna%en kot M13 – neposredno tr#enje.

! ! 32

program ekonomski tehnik – PTI programske enote • odprti kurikul

M10 – finan#no knjigovodstvo 1. VSEBINSKI SKLOP: OBRA'UN IN STRO"KI DELA, DROBNI INVENTAR

2. VSEBINSKI SKLOP: OSNOVNA SREDSTVA, POKRITJE STRO"KOV IN

PRAG RENTABILNOSTI

Dru"boslovje 1. VSEBINSKI SKLOP: GEOGRAFIJA

2. VSEBINSKI SKLOP: ZGODOVINA

3. VSEBINSKI SKLOP: SOCIOLOGIJA

V teh sklopih se prepletajo geografski in politi%ni procesi sodobnega %asa v

povezavi s preteklostjo.

! ! 33

program ekonomski tehnik – PTI interesne dejavnosti


OBVEZNI ENOTNI DEL 1. letnik 2. letnik skupaj

!portni dnevi 18 0 18

kulturne dejavnosti 18 0 18

ogled !tudijske knji#nice 6 0 6

skupaj 42 0 42

VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM

strokovna ekskurzija 12 0 12

ekologija 6 0 6

ogled sejma s strokovnega podro%ja 12 0 12

skupaj 30 0 30

VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO

DIJAKA

24 0 24

skupno !tevilo ur za interesne dejavnosti 96 0 96

! ! 34

program logisti#ni tehnik


Skozi !tiri leta izobra#evanja v programu logisti%ni tehnik dijaki pridobijo temeljna

znanja na strokovnem podro%ju (poznavanje blaga, prometnih sredstev, prometne

infrastrukture, temeljnih ekonomskih pojmov (), nadgradijo #e usvojena znanja iz

osnovne !ole, razvijajo sposobnosti in spretnosti, ki jih bodo potrebovali pri

opravljanju svojega poklica. Ob vsem strokovno - teoreti%nem znanju pa oblikujejo

pozitiven odnos do ljudi, narave in vrednot.

Dijaki:

razvijajo sposobnosti in spretnosti za organiziranje ekonomi%nega

poslovanja, vodenje skupine, uspe!no komuniciranje, re!evanje

problemov in motiviranje sodelavcev

se usposobijo za poslovno komuniciranje v najmanj enem tujem jeziku

se usposobijo za optimiranje logisti%nih procesov

spoznajo in vrednotijo ekonomska dogajanja v logisti%nih ter ostalih

poslovnih sistemih v Sloveniji in v svetu

se usposobijo za sistemati%no zbiranje podatkov in informacij

obvladujejo temeljno strokovno terminologijo, znajo uporabljati razli%ne

strokovne vire in informacijske tehnologije

! ! 35



PROGRAMSKE ENOTE (predmet) !tevilo ur letno (po letnikih) skupaj

ur

KREDITNE

TO$KE 1. let. 2. let. 3. let. 4. let.


sloven!%ina SLO 140 140 105 102 487 24

matematika MAT 105 105 105 93 408 20

prvi tuji jezik – angle!%ina TJ1 105 105 105 102 417 20

drugi tuji jezik - nem!%ina TJ2 68 68 68 204 12


zgodovina ZGO 68 34 102 5

geografija GEO 70 70 3

psihologija PSI 70 70 3

fizika FIZ 70 70 140 6

kemija KEM 70 70 3

!portna vzgoja "VZ 102 102 68 68 340 14

STROKOVNI MODULI

M1 - tehnologija blagovnih tokov TBT 102 102 204 11

M2 - tehnologija komuniciranja TKO 102 102 204 11

M3 - podjetni!tvo in gospodarsko

poslovanje PGP 34 136 170 8

M4 - transportna sredstva TSR 68 68 102 238 12

M5 - logistika tovornih tokov LTT 68 102 136 136 442 24

M6 - mednarodna blagovna

menjava MBM 204 204 10

ODPRTI KURIKUL

informacijska podpora v logistiki IPL 68 68 3

M7 - logistika potni!kih tokov LPT 102 102 6

M8 - sredstva mehanizacije SME 102 102 6

sloven!%ina v Evropi SLE 34 68 102 5

varovanje v logistiki VLO 102 102 5

strokovna terminologija v tujem

jeziku NEJ

STN 68 68

zdravstvena vzgoja s te%ajem prve

pomo%i

ZVP 68 68 2


interesne dejavnosti IND 96 96 96 64 352 14

prakti%no usposabljanje z delom PUD 76 76 152 6

skupaj 1234 1308 1271 1143 4956 236

! ! 36



Izobra#evanje traja !tiri leta, dijak/-inja pridobi V. stopnjo izobrazbe. Izobra#evalni

program je ovrednoten z 240 kreditnimi to%kami (KT).




ali

• ni#je poklicno izobra#evanje ali

enakovredno izobra#evanje po





vseh



modelov letnika


ter so opravili vse




oziroma


programskega

u%iteljskega zbora.



uspe!no opraviti:

• vse !tiri letnike ter


POKLICNA MATURA OBSEGA eksterni del – pripravita dr#avni izpitni

center in !ola:

• pisni in ustni izpit iz

sloven!%ine,


matematike in tujega jezika

interni del – pripravi !ola:

• pisni in ustni izpit iz logistike

(izbrana poglavja iz strokovnih

modulov),


zagovor (dijaki izbirajo med

temami iz vseh strokovnih

modulov).

! ! 37

program logisti#ni tehnik programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti

fizika Pri pouku fizike obravnavamo vsebine, ki se navezujejo na

strokovne predmete. Snov sku!amo razlo#iti %im bolj

razumljivo. Poudarek je na uporabnosti pridobljenega znanja

v vsakdanjem #ivljenju. Seveda tudi eksperimentiramo. Ob

koncu drugega letnika je tako marsikomu #al, da fizike v

tretjem in %etrtem letniku ni ve% na urniku.

Opomba: V programu logisti%ni tehnik – SSI se ne izvajata predmeta biologija in sociologija.

Ostali splo!noizobra"evalni predmeti

Vsi ostali splo!noizobra#evalni predmeti so opisani pri predstavitvi programa


! ! 38

program logisti#ni tehnik programske enote • strokovni moduli

M1 – tehnologija blagovnih tokov

Za logisti%nega tehnika je poznavanje blaga odlo%ilnega pomena za uspe!no

izvajanje logisti%nih procesov, zato se na na!i !oli trudimo, da dijaki v okviru tega

strokovnega modula pridobijo tako teoreti%na kot tudi prakti%na znanja o lastnostih

blaga. V ta namen ponudimo dijakom vso dostopno literaturo, uporabljamo e-

gradiva, u%ne filme. Dijaki preko projektnih nalog sami razi!%ejo nekatere vsebine,

spoznajo tudi osnove varstva pri delu ter se seznanijo s predpisi in dokumenti, ki

so potrebni pri manipulaciji z blagom. Vsebine tega modula povezujemo z

vsebinami ostalih strokovnih modulov in ta znanja sku!amo nadgraditi tudi z

re!evanjem prakti%nih problemov ter aktivnim sodelovanjem dijakov na

ekskurzijah.

! ! 39


M2 – tehnologija komuniciranja

Sodobne logistike ni brez poznavanja in uporabe informacijske tehnologije, zato

pri tem modulu dijakom posredujemo sodobna znanja s podro%ja uporabe

informacijske tehnologije v logisti%nih procesih.

Spodbujamo jih, da svoja #e pridobljena znanja s tega podro%ja uporabijo tudi pri

re!evanju zastavljenih nalog.

Vsa znanja, pridobljena pri tehnologiji komuniciranja, lahko dijaki koristno

uporabijo pri splo!noizobra#evalnih predmetih in drugih strokovnih modulih.

! ! 40



M3 – podjetni!tvo in gospodarsko poslovanje

Dijak pri predmetu pridobi razli%na znanja:

• pozna in razume organizacijo ter

delovanje logisti%nih podjetij

• pozna osnovo kulture in etike

poslovanja ter na%ine komuniciranja

podjetja z okoljem in znotraj njega

• pozna poslovno dokumentacijo in

pravne vire

• pojasni podjetni!ki proces od ideje

do ustanovitve podjetja ter pomen

poslovnega na%rta v tem procesu

• pozna in razume pomen razli%nih

zavarovanj v prometu

• pozna elemente tr#enja in vlogo

managementa v logisti%nem

podjetju

! ! 41


M4 – transportna sredstva

Pri predmetu se dijaki u%ijo o sestavi in delovanju sodobnih motornih vozil za

prevoz potnikov in tovora ter o tem, katere lastnosti se upo!tevajo pri odlo%anju in

nabavi dolo%enega transportnega sredstva. Ne dotaknemo pa se samo motornih

vozil, temve% spoznamo tudi zgradbo, delovanje in zna%ilnosti ladij, letal, sodobnih

vlakov ter prena!alnih naprav, kot so vili%arji, dvigala, transporterji( Dijaki si lahko

pri pouku sami poljubno izberejo dolo%eno transportno napravo, preu%ijo njeno

delovanje in jo predstavijo so!olcem. Pri pouku uporabljamo razli%ne didakti%ne

pripomo%ke, kratke filme, animacije o delovanju naprav, dele naprav, makete(

! ! 42


M5 – logistika tovornih tokov

Predmet se izvaja skozi vsa !tiri leta izobra#evalnega programa, kar mu daje

posebno te#o. Je zelo kompleksen, saj dijaki pridobijo !irok spekter znanj o

logisti%nih procesih v sodobnem %asu.

U%ne vsebine zajemajo geografsko, prometno in tehni%no podro%je. Tako dijaki

med drugim spoznajo geografsko prometni polo#aj Slovenije, Evrope in izbranih

obmo%ij sveta, vrednotijo posamezne prometne panoge in spoznavajo njihovo

infrastrukturo ter suprastrukturo, se u%ijo organizirati in na%rtovati prevoz tovora ob

upo!tevanju ustreznih standardov in normativov.

Pri razli%nih oblikah pouka uporabljamo pester didakti%ni material (e-gradiva,

sodobne grafoskopske prosojnice, strokovne video filme, ustrezne zemljevide().

Pridobljena znanja dijaki dopolnjujejo s strokovnimi ekskurzijami.

! ! 43


M6 – mednarodna blagovna menjava

Mednarodno poslovanje je v zadnjih letih navkljub krizi krepko v porastu. Ravno

tista podjetja in posamezniki, ki so svojo prilo#nost uspeli najti v uvozu ali izvozu

izdelkov, bele#ijo nadpovpre%ne poslovne rezultate. Mladim pa se na tem podro%ju

odpirajo !tevilne karierne mo#nosti.

Da bi bili torej kar najbolj pripravljeni na te izzive,

• jih nau%imo, kako poteka izvoz ali uvoz blaga,

• jim predstavimo delo logisti%nih in !pedicijskih podjetij,

• jih usposobimo za delo v mednarodnih in izvozno naravnanih podjetjih,

• jih podu%imo o multimodalnem transportu, carinskih in drugih postopkih,

• jim pribli#amo Intrastat ter dokumentacijo pri mednarodnem poslovanju,

• jih usposobimo za sestavljanje pogodb in drugih listin ter

• jih usposobimo za ocenjevanje vpliva mednarodnih tokov na

gospodarstvo.

Pri prakti%nem delu pouka pa izvedemo !tevilne aktivnosti, ki so neposredno

uporabne v resni%nem #ivljenju:

• dijaki se nau%ijo poizvedovanja in

pridobivanja podatkov od Carinske

uprave in resni%nih podjetij iz tujine,

pri %emer prakti%no uporabljajo

znanje tujih jezikov

• vsak dijak se nau%i vzpostaviti

spletno trgovino za prodajo v tujini in

doma ter pridobiti vse pravne

informacije za delovanje le-te

• dijaki pridobijo ve!%ine uporabe

sodobnih informacijskih orodij za

delo v mednarodnem okolju

• dijaki pridobijo znanja, kako se lotiti

ustanovitve podjetja v tujini

• spoznamo se tudi z mnogimi tujimi

organizacijami in podjetji (od

Mednarodne gospodarske zbornice

v Parizu, do podjetja, ki skrbi za

plovbo skozi Panamski prekop) ter

jih pokli%emo tudi po telefonu

• dijaki samostojno pripravljajo

kalkulacije stro!kov, dokumente in

pogodbe, ki so pomembne v

mednarodni blagovni menjavi

! ! 44

program logisti#ni tehnik programske enote • odprti kurikul

M7 – logistika potni!kih tokov Pri predmetu se dijaki u%ijo na%rtovati in organizirati prevoz potnikov v razli%nih

vejah prometa. Spoznajo pa tudi, kako je organizirana logistika prevoza potnikov v

velemestih.

M8 – sredstva mehanizacije Namen predmeta je, da se dijaki podrobneje seznanijo z delovanjem in uporabo

vili%arjev, dvigal in ostalih transportnih sredstev, ki se uporabljajo v notranjem

prometu.

Odprti kurikul

V sklopu 578 ur odprtega kurikula na!a !ola ponuja dijakom tega programa

razli%ne vsebine, in sicer glede na potrebe trga delovne sile ter v sodelovanju s

socialnimi partnerji. Na!i dijaki tako v okviru odprtega kurikula poglobijo znanja iz

strokovnih modulov M1 in M5 ter informacijske tehnologije, spoznajo polo#aj

sloven!%ine v Evropi ter usvojijo strokovno terminologijo v nem!kem jeziku.

Pridobijo nova znanja s podro%ja tehnologije potni!kih tokov, spoznajo sredstva

mehanizacije v prometu, pridobijo znanja o svojem zdravju ter zagotavljanju in

ohranjanju le tega tudi na delovnem mestu. Opravijo tudi te%aj prve pomo%i.

! ! 45

program logisti#ni tehnik interesne dejavnosti


Letnik: 1. 2. 3. 4. SKUPAJ

OBVEZNI DEL:

!portni dnevi 24 24 24 24 96

kulturne prireditve 18 18 18 18 72

znamenitosti v !olskem okolju 6 6

izobra#evalni sejmi 6 6

zdravstvena vzgoja 18 18

SKUPAJ 48 48 60 42 198


u%enje u%enja 6 6

naravoslovni dan 6 6 6 4 22

spoznavanje poklicnega podro%ja 6 6 6 4 22

ogled sejma s strokovnega podro%ja 6 6 6 4 22

poklicno usmerjanje 4 4

SKUPAJ 24 18 18 16 76

PROSTA IZBIRA DIJAKA 24 30 18 6 78

SKUPAJ 96 96 96 64 352

! ! 46

program trgovec – SPI


Dijaki/dijakinje: razvijajo sposobnosti in spretnosti za kakovostno strokovno delo ter se

pripravijo za poklicno kariero v trgovini

pridobivajo sposobnosti za kriti%no presojanje in odgovorno ravnanje na

svojem delovnem podro%ju

spoznajo klasi%ne in sodobne postopke, blago in orodja v procesu prodaje

blaga

znajo ustrezno in ekonomi%no negovati in vzdr#evati trgovsko blago

obvladujejo temeljno strokovno terminologijo, znajo uporabljati razli%ne

strokovne vire in informacijske tehnologije

pridobivajo smisel za natan%nost, doslednost in pravo%asnost

poznajo vse faze od nabave preko skladi!%enja do prodaje blaga

prodajajo blago

razvijajo podjetni!ko miselnost

razvijajo sposobnosti in spretnosti za: organiziranje ekonomi%nega

poslovanja, vodenje skupine, uspe!no komuniciranje, re!evanje

problemov in motiviranje sodelavcev

uporabljajo za!%itna sredstva, poznajo pravila varnega dela in razvijajo odnos

do zdravja

se zavedajo pomena %istega in zdravega okolja

pridobivajo pozitiven odnos do poklica

dopolnjujejo znanja in stopnjo izobrazbe

! ! 47



PROGRAMSKE ENOTE (predmet)

!tevilo ur letno Skupaj

ur KREDITNE

TO'KE 1. letnik

2. letnik

3. letnik


sloven!%ina SLO 99 66 48 213 12

matematika MAT 99 66 48 213 12

prvi tuji jezik TJ1 66 66 32 164 9


naravoslovje NAR 66 66 132 6

dru#boslovje DRU 66 66 18 150 8

!portna vzgoja "VZ 66 66 32 164 7

STROKOVNI MODULI

M1 - temelji gospodarstva TEG 62 46 108 5

M2 - poslovanje trgovskega podjetja

PTP 162 162 324 17

M3 - prodaja blaga PRB 200 201 112 513 29

M4 - upravljanje z blagovno skupino #ivil

UB& 62 46 108 5

ODPRTI KURIKUL

poslovni bonton POB 33 33 2

oblikovanje prodajnega prostora OPP 66 66 2

zdravstvena vzgoja s te%ajem prve pomo%i

ZVP 66 66 2

nem!%ina NEM 41 16 57 3

prodajno sporazumevanje PRS 66 48 32 146 4

M5 - upravljanje z blagovno

skupino tehnika UBT 49 59 108 5

M6 - upravljanje z blagovno skupino tekstilij in drogerijskih izdelkov

UBD 62 46 108 5


interesne dejavnosti IND 64 64 32 160 6

prakti%no usposabljanje z delom PUD 76 190 722 988 37

skupaj 1228 1337 1289 3854 178

! ! 48


Trajanje in zaklju#ek izobra"evanja Izobra#evanje traja tri leta, dijak/-inja pridobi IV. stopnjo izobrazbe. Izobra#evalni

program je ovrednoten s 180 kreditnimi to%kami (KT).

VPISNI POGOJI

V izobra#evalni program se lahko vpi!e,



• ni#je poklicno izobra#evanje

POGOJI ZA NAPREDOVANJE

V vi!ji letnik lahko napredujejo dijaki, ki

so ob koncu !olskega leta pozitivno

ocenjeni iz vseh splo!noizobra#evalnih

predmetov in strokovnih modulov

letnika izvedbenega kurikula !ole, ki so

opravili vse interesne dejavnosti in vse

obveznosti prakti%nega usposabljanja z

delom oziroma napredujejo po sklepu

programskega u%iteljskega zbora.

POGOJI ZA DOKON$ANJE

Za dokon%anje izobra#evanja in


uspe!no opraviti:

• splo!no izobra#evalne

predmete

• obvezne strokovne module,




• vse interesne dejavnosti,


usposabljanju z delom in

• zaklju%ni izpit.

ZAKLJU$NI IZPIT

je sestavljen iz dveh enot:


sloven!%ine,


zagovor.

Program je primeren za oba spola in

omogo%a zaposlitev v trgovinskih

podjetjih. Po kon%anem triletnem

!olanju in uspe!no opravljenem

zaklju%nem izpitu pridobi dijak/-inja

poklic PRODAJALEC/PRODAJALKA.

NADALJEVANJE

IZOBRA&EVANJA

Izobra#evanje lahko nadaljujejo v

poklicno-tehni!kem programu, kjer v

dveh letih !olanja pridobijo V. stopnjo

izobrazbe in poklic EKONOMSKI

TEHNIK (redno ali v oddelku za

odrasle), ali v izrednem izobra#evanju

za TRGOVINSKEGA POSLOVODJO

ali POSLOVODKINJO (program izvaja

Trgovinska zbornica Slovenije).

! ! 49

program trgovec – SPI programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti

sloven!#ina Pri pouku slovenskega jezika dijaki bogatijo svoj besedni

zaklad in se u%ijo govornega in pisnega izra#anja v

materin!%ini. Poleg slovni%nih in pravopisnih pravil ter

jezikovnih ravni se pri pouku jezika nau%ijo tudi tvorbe

besedilnih vrst. Pri pouku knji#evnosti spoznajo literarna

obdobja, predstavnike in njihova dela od za%etkov slovenske

literature do dana!njih dni.

matematika Pouk matematike na poklicni !oli mora upo!tevati zna%ilnosti

sodobnih poklicnih dejavnosti in strukturo dijakov poklicnih

!ol. Obenem mora biti deloma usklajen z vsebinami

programa PTI (3+2). Trend preteklih let namre% ka#e, da

ve%ina dijakov iz programa trgovec nadaljuje svoje

izobra#evanje.

Kjer je le mogo%e, matematiko pou%ujemo v kontekstu

vsakdanjih in poklicnih situacij. To pomeni, da pri graditvi

matemati%nih znanj izhajamo iz situacij, ki so u%encem

dobro razumljive in doma%e, tako da ob njih lahko suvereno

matemati%no razmi!ljajo, oblikujejo matemati%ne pojme in

kolikor mogo%e tudi razvijajo matemati%no abstrakcijo.

Dijaki se na na!i !oli u%ijo tudi uporabe tehnologije pri

re!evanju matemati%nih problemov, zato se ob%asno pouk

matematike odvija v ra%unalni!ki u%ilnici. Sicer pa

tehnologijo uporabljamo tudi zato, da omogo%imo u%enje

matematike dijakom, ki bi jim skromne ra%unske spretnosti

ali specifi%ne u%ne te#ave onemogo%ale napredovanje pri

u%enju.

tuj jezik

- angle!#ina

V dana!njem svetu je dobro znanje tujega jezika pravzaprav

nuja. Znanje angle!%ine odpira mnoga vrata – pot do

informacij, iskanje slu#be, potovanja(, zato se v programu

trgovec trudimo povezati pouk s prakso, z vsakdanjimi

#ivljenjskimi situacijami. Pouk popestrimo z glasbo in videi,

dijakom pa je v !olski knji#nici na voljo tudi precej literature v

angle!%ini, tako da svoje znanje lahko nadgrajujejo.

! ! 50


umetnost V prvem letniku programa trgovec je to likovna umetnost.

Predmet je naravnan splo!no izobrazbeno in vzgojno. Sloni

predvsem na teoreti%nem delu. S predavanji ob diapozitivih

ter prakti%nim delom naj bi se dijaki izobrazili, vzgojili in

likovno razvadili. Dijaki pridobijo napovedano ustno oceno,

oceno za izdelavo lastne u%ne mape in oceno za sklop

likovnih izdelkov. Predmet je ovrednoten z dvema kreditnima

to%kama.

V programu trgovec imajo dijaki v prvem letniku !e lo%en

likovni predmet, ki se imenuje oblikovanje prodajnega

prostora in je ovrednoten z dvema kreditnima to%kama. Tu

se u%ijo uporabne stroke aran#erstva prodajnega,

izlo#benega in reklamnega prostora. To je #e prodajal%ev

izrazito strokovni predmet, zato poteka izklju%no skozi

prakti%no likovno dejavnost. Tako si lahko u%enci vsadijo in

globoko vkoreninijo nekatera prepotrebna strokovna znanja

in ve!%ine s podro%ja likovne umetnosti.

naravoslovje Predmet poudarja osnovne zakonitosti v naravi. Gre za

ponovitev in povezanost znanja iz osnovne !ole. Cilj je

razumeti sebe ter #ivo in ne#ivo naravo, da bi jo znali ceniti

in varovati...

! ! 51


dru"boslovje

- zgodovina

Zgodovina se v programu trgovec pou%uje v okviru predmeta

dru#boslovje, in sicer v prvem letniku.

Pri predmetu obravnavamo narodno zgodovino, pri %emer

zlasti poudarimo 19. stoletje, ko se med Slovenci vse bolj

ukoreninja narodna zavest, ki se ohranja ter krepi skozi

razli%ne dr#avne tvorbe vso 20. stoletje. Tok razburljivih

zgodovinskih dogodkov kon%no pripelje do procesa

osamosvojitve Slovenije, %emur se u%itelj posve%a ustrezno

skrbno in obse#no.

Pouk zgodovine se zaklju%i z dilemami o na!em nadaljnjem

obstoju in pre#ivetju.

dru"boslovje

- geografija

Geografija je ena najstarej!ih ved, saj so se z »opisovanjem

Zemlje« ukvarjali #e stari Grki.

Geografija nam ne pomeni samo imen krajev, njihovih

opisov ter !tevil%nih podatkov, ampak nam omogo%a

vzro%no-posledi%no razmi!ljanje o razli%nih naravnih in

dru#benih procesih v bli#njih in daljnih pokrajinah.

Na na!i !oli poteka pouk geografije v sodobno opremljeni

geografski u%ilnici in s pomo%jo razli%nega geografskega

materiala (e-gradiv, sodobnih grafoskopskih prosojnic,

ustreznih zemljevidov() Dijaki pridobivajo znanje skozi

razli%ne oblike pouka in terenskega dela.

!portna

vzgoja

Predmet je opisan pri predstavitvi programa SSI ekonomski tehnik.

! ! 52

program trgovec – SPI programske enote • strokovni moduli

M1 – temelji gospodarstva

1. VSEBINSKI SKLOP: GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

2. VSEBINSKI SKLOP: TEMELJI PRAVNE KULTURE

3. VSEBINSKI SKLOP: PRAVNO ORGANIZACIJSKI VIDIKI POSLOVANJA

Prvi vsebinski sklop je namenjen spoznavanju sodobnega gospodarstva in

predstavitvi primarnih, sekundarnih ter terciarnih gospodarskih dejavnosti.

Trgovina je izredno pomembna gospodarska dejavnost v vseh razvitih dr#avah,

saj za proizvajalce in porabnike opravljajo storitveno dejavnost.

V drugem vsebinskem sklopu je predstavitev temeljnih pojmov prava, dru#benih

pravil, ustave, temeljnih %lovekovih pravic in svobo!%in ter delitve oblasti med

zakonodajno, izvr!ilno in sodno vejo oblasti. Sem sodi tudi opredelitev temeljnih

nalog parlamenta, predsednika republike, vlade in dr#avne uprave ter pravosodnih

organov. Dijaki spoznajo pomen vloge dr#avnih organov pri uresni%evanju

ustavnosti in zakonitosti.

Tretji vsebinski sklop je namenjen razumevanju pravnih temeljev poslovanja

gospodarskih dru#b in postopkov od ustanovitve do prenehanja le-teh. Dijaki bodo

spoznali pravnoorganizacijske oblike gospodarskih dru#b, primerjali osebne in

kapitalske dru#be, prednosti in slabosti posameznih gospodarskih dru#b,

sestavine in na%ela firmskega prava. Pomembno poglavje v tem sklopu je tudi

delovno pravo, saj se vsak posameznik v svojem #ivljenju sre%a z delovnim

razmerjem. Seznanili se bodo z zna%ilnostmi delovnega razmerja in obveznimi

sestavinami pogodbe o zaposlitvi. V okviru obligacijskega prava bodo spoznali

pravne temelje za nastanek obveznostnega razmerja in glavne zna%ilnosti

prodajne pogodbe.

! ! 53


M2 – poslovanje trgovskega podjetja

1. VSEBINSKI SKLOP: POSLOVNO RA'UNSTVO

2. VSEBINSKI SKLOP: POSLOVANJE TRGOVSKEGA PODJETJA

3. VSEBINSKI SKLOP: INFORMACIJSKA, KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA

Usmerjevalni cilji modula so:

• pridobitev znanja o organizaciji trgovskega podjetja,

• na%rtovanje in izvajanje prodaje in drugih tr#enjskih dejavnosti za stranke

v podjetjih,

• uporaba ustrezne metode za re!evanje problemov s podro%ja sklepnega,

razdelilnega, procentnega ra%una in trgovinske kalkulacije,

• pridobitev splo!nih informacijskih znanj, spretnosti in navad za u%inkovito

in uspe!no uporabo sodobne informacijske tehnologije in razli%nih

programskih orodij.

Prakti%ni pouk poteka v posebej opremljenih u%ilnicah, kjer lahko dijaki uporabljajo

najsodobnej!o informacijsko in telekomunikacijsko opremo. Nudi jim prilo#nosti

pridobivanja sposobnosti upravljanja in vodenja ter razumevanja in poglabljanja

izobra#evalnih vsebin.

! ! 54


M3 – prodaja blaga

1. VSEBINSKI SKLOP: POZNAVANJE BLAGA

2. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJNI PROCES

3. VSEBINSKI SKLOP: PSIHOLOGIJA PRODAJE

Dijaki spoznajo razli%ne vrste blaga, prodajni proces od nabave do prodaje,

komuniciranje in prodajni postopek v prodajalni, lastnosti dobrega prodajalca,

pospe!evanje prodaje v trgovskih podjetjih, postopke informiranja kupcev,

analizirajo nakupni proces in nakupne odlo%itve.

Teoreti%no pridobljena znanja povezujemo s prakti%nim poukom, kjer dijaki urijo

ve!%ine medsebojne pozitivne komunikacije, ki je zelo pomembna za uspe!no

prodajno komuniciranje. Obiskujemo tudi razli%ne prodajalne, kjer opazujemo

pozicioniranje blaga, urejenost prodajnega prostora, prodajni proces in prodajne

razgovore med prodajalci in kupci ter razli%ne zna%ilnosti izdelkov in storitev.

Posebno skrb v okviru predmeta posve%amo tudi pripravam na dr#avno

tekmovanje iz tehnike prodaje. Dijaki se skupaj z mentorico in v sodelovanju z

razli%nimi trgovskimi podjetji pripravljajo na tekmovanje. Ponosni smo, da imamo

na na!i !oli dr#avnega prvaka v tehniki prodaje za kategorijo Orodja in #eleznina.

! ! 55


M4 – upravljanje z blagovno skupino "ivil

1. VSEBINSKI SKLOP: POZNAVANJE &IVIL

2. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJA &IVIL

Vsebine tega modula so tesno povezane z vsakdanjim #ivljenjem, saj dijaki

spoznavajo lastnosti #ivil in pija%, ki jih uporabljajo. V na!i !olski trgovini z dijaki

izvajamo prakti%ni del pouka tega modula, kjer razvr!%amo #ivila na police, se

u%imo prodaje #ivil in !e marsikaj zanimivega. Za popestritev prakti%nega pouka

obi!%emo trgovine z #ivilskimi izdelki.

! ! 56

program trgovec – SPI programske enote • odprti kurikul

M5 – upravljanje z blagovno skupino tehni#nega blaga 1. VSEBINSKI SKLOP: POZNAVANJE TEHNI'NEGA BLAGA

2. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJA TEHNI'NEGA BLAGA

Dijaki spoznavajo razli%ne tehni%ne izdelke, njihove lastnosti ter se preizku!ajo v

prodaji le-teh. Pri prakti%nem pouku uporabljamo !olsko trgovino, kjer dijakom la#e

pribli#amo dejansko delo prodajalca tehni%nih izdelkov. Z dijaki obi!%emo trgovine

s tehni%nimi izdelki, da se tudi v praksi seznanijo, kako poteka prodaja.

M6 – upravljanje z blagovno skupino

tekstilij in drogerijskih izdelkov 1. VSEBINSKI SKLOP: POZNAVANJE TEKSTILIJ IN

DROGERIJSKEGA BLAGA

2. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJA TEKSTILIJ IN

DROGERIJSKEGA BLAGA

Dijaki se teoreti%no in med prakti%nimi vajami seznanijo z lastnostmi tekstilij. Tudi

tu koristno uporabljamo !olsko prodajalno za simulacijo prodaje. Obi!%emo

trgovine s tekstilnimi izdelki ter kozmetiko in drugimi drogerijskimi izdelki.

Poslovni bonton Pri poslovnem bontonu dijaki spoznajo, kako narediti prvi vtis, kako se obla%ijo

poslovni mo!ki in #enske, kako se pripraviti na poslovni obisk, kak!a so pravila

posedanja na sestankih in pravila lepega vedenja za mizo, kako jemo nekatere

jedi in kako ob njih nazdravljamo, kak!na darila so dovoljena v poslovnem svetu,

kako v poslovnem svetu telefonirati in kak!na je pravilna poslovna korespondenca.

Skozi navedena poglavja dijaki nadgradijo #e pridobljena znanja o bontonu.

Zdravstvena vzgoja in higienski minimum Predmet obravnava zgradbo in delovanje na!ega telesa v povezavi z

najpogostej!imi boleznimi. Poudarimo preventivo pred obolenji, osnove higiene,

predvsem pa zdrav #ivljenjski slog.

Prodajno sporazumevanje Pri prodajnem sporazumevanju se dijaki z igro vlog in v korelaciji z nekaterimi

strokovnimi predmeti u%ijo temeljnih ve!%in prodajnega razgovora, pri %emer poleg

pridobljenega strokovnega znanja o posameznih prodajnih izdelkih uporabljajo tudi

ustrezno besedi!%e in na%ela dobrega sporazumevanja.

! ! 57

program trgovec – SPI interesne dejavnosti


Letnik: 1. 2. 3. SKUPAJ

OBVEZNI DEL:

!portni dnevi 32 20 20 72

kulturne prireditve 12 12 12 36

SKUPAJ 44 32 32 108


u%enje u%enja 6 6

naravoslovni dan 8 8

ogled sejma s strokovnega podro%ja 8 8

SKUPAJ 22 22

PROSTA IZBIRA DIJAKA 30 30

SKUPAJ 96 32 32 160

! ! 58

interesne dejavnosti


Interesne dejavnosti niso obi%ajen pouk, vendar jih izvajamo ob pouku ali namesto

njega. Nekatere dejavnosti so obvezne za vse dijake !ole, druge pa so

prepu!%ene dijakovi lastni izbiri.

Obvezne dejavnosti obsegajo:

• !portne dneve (jesenski – planinski pohod, zimski – drsanje ali smu%anje

in spomladanski !portni dan – razli%ni !porti, pre#ivetje v naravi; !olsko

atletsko tekmovanje, !olski kros);

• kulturne dejavnosti (gledali!ke predstave, filmske predstave, !olske

prireditve);

• znamenitosti v !olskem okolju (zgodovinsko-geografske ekskurzije);

• izobra#evalni sejmi (Informativa, Kariera, Narava-zdravje);

• zdravstvena vzgoja (te%aj prve pomo%i);

• strokovni sejmi (Turizem in prosti %as, Obrtni sejem, Logotrans, Transport

logistic München);

• strokovne ekskurzije (ogled delovanja razli%nih podjetij);

• u%enje u%enja (u%ne navade, pristopi k u%enju, u%ni stili ();

• naravoslovni dnevi (pouk na terenu, ogled %istilne naprave, ().

Program interesnih dejavnosti v za%rtanih okvirih vsako leto ostaja enak, same

dejavnosti pa se spreminjajo glede na ponudbo organizatorjev in potrebe dijakov.

! ! 59

interesne dejavnosti

V programu logisti%ni tehnik strokovne ekskurzije povezujemo s terenskim poukom.

V na!i lokalni skupnosti obi!%emo cestninsko postajo DARS-a na Drnovem in

logisti%ni center Grieshaber v Veliki vasi pri Kr!kem. Dijaki obi!%ejo enega

najve%jih logisti%nih centrov v Sloveniji BTC v Ljubljani, izobra#evalni center

Agencije za radioaktivne odpadke ter skladi!%e nizko in srednje radioaktivnih

odpadkov na Brinju pri Ljubljani.

Med potjo na naravoslovno-!portni dan v Krajnsko Goro obi!%emo letali!%e Jo#eta

Pu%nika v Ljubljani, kjer dijakom podrobno predstavijo vse slu#be, ki so potrebne

za delovanje sodobnega mednarodnega letali!%a. Na Jesenicah si ogledajo muzej

#elezarstva, med potjo pa spoznavajo cestno infrastrukturo slovenskega dela X.

evropskega cestnega koridorja (Salzburg - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Ni! -

Skopje - Solun).

Ker smo pomorska dr#ava, ne zanemarjamo niti tega segmenta, zato z dijaki na

eskurziji obi!%emo tudi slovensko okno v svet - luko Koper.

Med dvodnevno ekskurzijo v München obi!%ejo enega najve%jih sejmov logistike

na svetu, si ogledajo proizvodnjo v BMW-ju, obi!%ejo münchensko letali!%e, v

praksi preverijo delovanje sistema podzemne in nadzemne mestne #eleznice in

obi!%ejo najve%ji Evropski tehni%ni muzej.

Dijaki si lahko del dejavnosti izbirajo prosto glede na svoje interese. Vsako leto se

odpravimo na ve%dnevni izlet v tujino, obi!%emo pomembna zgodovinska mesta:

Dunaj, Rim, Berlin ( Tam se marsi%esa nau%imo, malo pa se tudi zabavamo.

Pogosto se dijaki vklju%ujejo v projekte, ki potekajo na !oli (Comenius, Leonardo

da Vinci), se pripravljajo na tekmovanja iz znanja, sodelujejo na !olskih prireditvah,

se udele#ujejo !olskih !portnih tekmovanj. Ve%inoma pa so dijaki aktivni v razli%nih

lokalnih dru!tvih.

! ! 60

prakti%no izobra#evanje

Prakti%no izobra#evanje izvajamo na dva na%ina:

PRAKTI$NI POUK V sklopu strokovnih modulov poteka prakti%ni pouk, ki je del teh modulov in se

vsebinsko navezuje na teoreti%ni pouk.

PRAKTI$NO USPOSABLJANJE Z DELOM Obvezno prakti%no usposabljanje poteka v realnem delovnem procesu. To

predstavlja eno od prednosti, saj s posebno u%no pogodbo povezuje delodajalca,

!olo in dijaka. Dijak pridobi poleg prakti%nega znanja in spretnosti tudi tiste

spretnosti, ki bi jih pri prakti%nem pouku v !oli te#e usvojil:

• socializacijo v delovnem okolju,

• dinamiko realnega delovnega procesa,

• sodelovanje v timu,

• odgovornost za kakovost opravljenega dela,

• pravila poslovnega varovanja interesov podjetja.

Prakti%no usposabljanje z delom poteka na osnovi sklenjene kolektivne u%ne

pogodbe, ki jo za vpisane dijake skleneta !ola in delodajalec. Koordinira ga !ola

oziroma organizatorji prakti%nega izobra#evanja, ki so zaposleni na !oli.

Menimo, da je osebni stik podjetja z dijakom pomembnej!i kot kakr!no koli

zagotovilo !ole. Dijak in njegovi star!i naj izberejo delodajalca, ki lahko sprejme

dijaka na prakti%no izobra#evanje v obojestransko korist in zadovoljstvo.

Nekaterim veliko pomeni bli#ina delodajalca, drugim poznanstvo, tretji zaupajo

uspe!nim organizacijam in njihovemu ugledu ali pa jim je pomembno vse

omenjeno. &elimo, da bi se o tem, kje bo dijak pridobival te pomembne izku!nje,

odlo%ali sami.

Za tiste, ki vam ne bo uspelo najti u%nega mesta, bo le-to pomagala poiskati !ola.

Tako ne bo nih%e ostal brez primernega u%nega mesta za %as usposabljanja z

delom, morda bo le bolj oddaljen od kraja bivanja.

! ! 61

prakti%no izobra#evanje

Pregled !tevila ur prakti#nega usposabljanja

Program Letnik %t. ur / tednov

SPI trgovec 1. 76 / 2



SSI ekonomski tehnik 2. 76 / 2

SSI ekonomski tehnik 3. 76 / 2

SSI logisti%ni tehnik 2. 76 / 2

SSI logisti%ni tehnik 3. 76 / 2

PTI ekonomski tehnik 2. 76 / 2

! ! 62

dejavnosti !ole

Izvajanje projektov

"ola je v nekaj preteklih letih za#ivela z izvajanjem razli%nih projektov. Tako dijaki

kot profesorji so na!li v tem poseben izziv in mo#nost za preverjanje lastnih

zmogljivosti, hkrati pa je projektno povezovanje postalo vse bolj uveljavljena oblika

sodelovanja ne le med samimi !olami, ampak !e posebej med !olo in dru#benim

okoljem z vsemi mnogoterimi elementi, ki ga sestavljajo. V !olskem letu 2011/12

sodelujemo v naslednjih projektih:

UNESCO

Kot %lanica nacionalne mre#e Unescovih !ol ETr"

Bre#ice sodeluje v razpisanih projektih od !olskega

leta 2002/03. V tem !olskem letu bomo nadaljevali

za%eto delo in ga nadgradili v smislu izpolnjevanja

Delorsovih stebrov izobra#evanja: u%iti se, da bi

vedeli, u%iti se, da bi znali delati, u%iti se, da bi znali

#iveti skupaj, u%iti se biti.

V !ol. letu 2011/12 se bomo preko projektov povezovali z drugimi UNESCO

!olami, kot doslej obele#evali svetovne dneve in v okviru leta 2012 -

mednarodnega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti - izvajali

aktivnosti, ki bodo krepile in !irile medgeneracijsko sodelovanje, solidarnost in

medsebojno pomo% v vseh delih dru#be za strpno in socialno so#itje vseh

generacij.

Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci je mednarodni projekt, ki ga na!a !ola izvaja v sodelovanju s

hrva!ko, !pansko, tur!ko in poljsko !olo pod imenom »A Step Further«. Projekt bo

trajal dve leti, na!i dijaki pa bodo ustanovili turisti%no agencijo, napisali !tiri

turisti%ne produkte, v katerih bodo predstavili turisti%ne bisere Slovenije, izvedli

turisti%no vodenje po Sloveniji, se nau%ili oblikovati spletno stran in z

obiskovanjem partnerskih !ol izvedeli veliko novega o kulturi in turisti%ni ponudbi

Hrva!ke, "panije, Poljske in Tur%ije. Hkrati bo projekt prilo#nost za sklepanje

novih prijateljstev in !irjenje obzorij preko meja dr#av.

! ! 63

dejavnosti !ole

Prireditve

Talent fest 2011

Organizirali smo #e 9. tradicionalno prireditev Talent fest 2011. Ob koncu !olskega

leta smo ugotovili, da smo bili nadpovpre%no uspe!ni. Na vseh dr#avnih

tekmovanjih, ki smo se jih udele#ili, smo dosegli izjemne rezultate, saj smo posegli

po najvi!jih mestih.

Kot pravi neznani avtor:

»Uporabite vse talente,

ki jih imate;

v gozdovih bi bilo zelo tiho,

%e bi pele le ptice,

ki najbolje pojejo.«

Prednovoletna prireditev

! ! 64

dejavnosti !ole

Tekmovanja

Dose#ki dijakov in mentorjev v !olskem letu 2010/11:

dogodek – tekmovanje

udele"eni dijak-i

oz. oddelek dose"ki in mentor

dr#avno tekmovanje iz poslovne matematike Ljubljana, Srednja gradbena

!ola

8. 4. 2011

Benjamin Govedi$, 4. Ae Afrdita Mustafai, 4. Ae Peter Kuhar, 3. Be

Benjamin Govedi$, (1. mesto) mentorica: Mira Starc

dr#avno tekmovanje iz

gospodarskega poslovanja

Murska Sobota

1. 4. 2011

Sa!o 'u%nik, Christian Pregl, Jo#e David Savnik – vsi iz 4. Ae

Ekipno ETR" – 2. mesto in zlato priznanje, Sa!o 'u%nik (4.- mesto

posami%no in zlato priznanje), Christian Pregl, Jo#e David Savnik (oba srebrno priznanje)

mentorica: Metka Gali%

!olsko tekmovanje iz znanja

ra%unovodstva

ETr" Bre#ice

1. 3. 2011

Manuela Den#i%, Benjamin Govedi%, Jo#ica "arlah in Ga!per Lipar – vsi iz 4. Ae

1. mesto Manuela Den#i%, 2. mesto Benjamin Govedi%, 3. mesto Jo#ica "arlah

mentorica: Hermina Vu%ajnk

dr#avno tekmovanje iz

znanja ra%unovodstva

Murska Sobota

1. 4. 2011

Manuela Den#i%, Benjamin Govedi% – oba 4.

Ae

1. mesto Manuela Den#i% – zlato priznanje,

5. mesto Benjamin Govedi% - zlato priznanje mentorica: Hermina Vu%ajnk

polfinale dr#avnega prvenstva

v odbojki na mivki

Novo mesto

13. 9. 2010

Jo#e Savnik, 4. Ae

Matic Babnik, 2. Ae Davor Ovni%ek, 2. Ap Uro! Jurman, 3. Be

Primo# Levi%ar, 2. At Primo# Vogrinc, 3. Al

3. mesto

mentorica: Vladka Lopati% Omerzo

dr#avno prvenstvo v cestnih

tekih Slovenj Gradec

16. 10. 2010

Matija Zor%i%, 2. Be 4. mesto,

mentor: Albert &nidar!i%

!olsko tekmovanje iz znanja

ekonomije

ETr" Bre#ice

27. 2. 2011

Manuela Den#i%, Benjamin

Govedi%, Petra Baznik, Jo#ica "arlah,

Vanja Ili% – vsi 4. Ae Nejc Lubej, 4. Be

1. mesto: Benjamin Govedi%

2. mesto :Petra Baznik 2. mesto: Manuela Den#i% mentorici: Elena Mlakar

in Majda Gomil!ek

! ! 65

dejavnosti !ole

dr#avno tekmovanje iz znanja ekonomije

Radovljica

27. 3. 2011

Manuela Den#i%, Benjamin Govedi%,

Petra Baznik – vsi 4. Ae

2. mesto: Benjamin Govedi% 5. mesto: Manuela Den#i%

1. mesto skupno med strokovnimi !olami mentorica: Elena Mlakar

mednarodno tekmovanje Ve%

znanja za ve% turizma Se#ana 20. 4. 2011

Ur!ka Ribi%, Nina &upevc,

Nikolinka Hristova, Martina Feren%ak, Lucija Bosina, Janja Horvati%, Nastja Drnja%

- vse iz 2.Ae.

Damjana Metelko, Ale! Tom!e, Mateja Bu%ar,

Andreja Trupi, Barbara La!i%, Ur!ka La!i%, Valentina Vol%an!ek – vsi iz 1. Ap .

Ines Stipi%, 3. At

Zlato priznanje

Mentorica: Elena Mlakar

Srebrno priznanje mentorica: Majda Gomil!ek

dr#avno tekmovanje iz tehnike prodaje Ko%evje

13. 4. 2011

Janez Gunde, 2. A, Klaudija Stani%, 2. At

1. mesto Janez Gunde – zlato priznanje v kategoriji Orodja in #eleznina,

5. mesto Klaudija Satni% – srebrno priznanje v kategoriji Konfekcija,

mentorica: Mojca Ogorelc

EVRO"OLA 2010, spletni kviz

dr#avno tekmovanje ETr" Bre#ice 24. 10. 2010

oddelek 2. Ae 1. mesto v kategoriji 14-16 let, nagrada za sodelovanje na

Evro!oli – potovanje v Strasbourg, 10. 6. 2011, mentorica: Mojca Ogorelc

sre%anje prometnih !ol

Slovenije Nova Gorica 2. 4. 2011

Sandi "u!teri%, 3. Al 3. mesto, mentorice: K. K.

Uneti%, M. Jev!nik, N. Iv!i$

dr#avno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni

Tehni!ki !olski center v Kranju 15.10. 2010

(20. 11. 2010 - !olsko)

Natalija &arn, 2.Ae Rebeka Metelko, 3.Be

Tilen Abram 3. Be Christian Bukor, 2.Ae Ur!ka Ribi%, 2.Ae

Laura Simon%i%, 2.Ae Nina &upevc, 2.Ae Klemen Kr#an, 1.Al

srebrno dr#avno priznanje

bronasto dr#avno priznanje

mentorica: Lidija Vol%an!ek

Evropa v !oli dr#avno tekmovanje

Etr" Bre#ice marec 2011

Sonja Brkovi%

Marija Krivec

Martina Zoren% – vsi iz 3. Be

2. mesto za projektno nalogo: Mladi za nasmehe starej!ih -

Inovativni primeri prostovoljstva za starostnike v Posavju, mentorica: Mojca

Ogorelc

! ! 66

dejavnosti !ole

Evro!ola 2011

Dijaki 2. Ae oddelka Ekonomske in trgovske !ole Bre#ice so se junija 2011

udele#ili Evro!ole v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Tekmovali so v

spletnem kvizu Evro!ola 2010, ki ga organizira Informacijska pisarna Evropskega

parlamenta v Sloveniji. Namen kviza je izobra#evanje srednje!olcev o Evropski

uniji, njenih institucijah in dr#avah %lanicah. Na Evro!oli so s srednje!olci iz vseh

27-ih dr#av %lanic Evropske unije razpravljali o razli%nih tematikah, se dru#ili,

pridobili nove izku!nje in prijetna spoznanja ter nova prijateljstva.

! ! 67

dejavnosti !ole

Dose"ki na !portnem podro#ju

Redno se udele#ujemo !portnih tekmovanj na !olski, lokalni in dr#avni ravni. V

zadnjih letih smo bili najuspe!nej!i pri nogometu, odbojki, odbojki na mivki,

rokometu ter atletiki in gimnastiki.

Dijaki prvih letnikov se ob koncu !olskega leta v okviru interesnih dejavnosti

udele#ijo obveznega tridnevnega plavalnega te%aja, kjer preverimo plavalno

pismenost dijakov.

Dijaki !portniki, ki aktivno trenirajo, lahko pridobijo status !portnika, ki jim

omogo%a la#je usklajevanje !olskih in !portnih obveznosti.

Na na!i !oli smo gostili tudi nekaj vrhunskih !portnikov (A reprezentanco v

smu%arskih skokih z Robertom Kranjcem in Primo#em Peterko na %elu, na!ega

nekdanjega dijaka, olimpijskega in svetovnega prvaka Primo#a Kozmusa ter

olimpijsko podprvakinjo Brigito Bukovec).

Na!o !olo pa so uspe!no zaklju%ili tudi atletinja Barbara "piler, rokometa!ica

Barbara Varlec, ju-jitsu borka Andreja Feren%ak, strelka Jelica Majstorovi$,

nogometa!ica Ksenja Povh, plesalec Sebastijan Vodlan in rokometni vratar

Gorazd "kof.

! ! 68

dejavnosti !ole

Obele"ja pomembnih kulturnih dogodkov

V okviru Unescovih dejavnosti smo organizirali prireditev, s katero smo obele#ili

dva pomembna dogodka: Svetovni dan poezije in Svetovni dan kulturne

raznolikosti za dialog in razvoj.

V kulturnem programu so sodelovali dijaki na!e !ole, vklju%no s tistimi, ki imajo

korenine izven meja na!e domovine. Dokazali so, da je kulturna raznolikost

skupna %lovekova dedi!%ina, ki jo je treba priznati in potrditi v korist sedanjih in

prihodnjih generacij.

! ! 69

dejavnosti !ole

Dija!ka skupnost

V dija!ko skupnost so vklju%eni vsi dijaki vseh

oddelkov izobra#evalnih programov na!e !ole.

Dija!ka skupnost posku!a biti %im dejavnej!a na

ve% podro%jih, !e zlasti pri organizaciji prireditev,

vklju%evanju v projekte, ki se izvajajo na !olski

ravni, ter vklju%evanju v razne akcije.

Sodelovanje s star!i

Neposredni stik s star!i !ola vzpostavlja na govorilnih urah in roditeljskih sestankih.

Te na%rtujemo z internim !olskim koledarjem (glej interni !olski koledar).

Ohranjamo dosedanji model organiziranih stikov s star!i, saj se je v ve%letni praksi

izkazal kot ustrezen.

Vsak u%itelj ima tudi dopoldansko govorilno uro, in sicer enkrat tedensko. Poleg

tega lahko star!i komunicirajo neposredno s svetovalno slu#bo in vodstvom !ole

po telefonu in elektronski po!ti. Informacije o govorilnih urah objavljamo tudi na

spletni strani !ole, ki postaja pomembna dopolnilna oblika stikov med !olo in star!i.

Svet star!ev je posvetovalni organ, ki:

• voli predstavnike v Svet zavoda,

• predlaga nadstandardne programe in daje soglasje k predlogu ravnatelja

oz. u%iteljskega zbora o nadstandardnih storitvah,

• obravnava vzgojno-izobra#evalno problematiko, obravnava prito#be

star!ev v zvezi z vzgojno-izobra#evalnim delom,

• daje mnenja in predloge v zvezi z delovnim na%rtom !ole,

• opravlja druge naloge po zakonu.

Elektronska redovalnica

Star!em ponujamo dostop do elektronske redovalnice in jim omogo%amo vpogled

v pridobljene ocene dijaka. Dostopna to%ka do elektronske redovalnice je

www.lopolis.si. Za dostop do ocen v elektronski redovalnici potrebujete

uporabni!ko ime in geslo, ki ju bomo pripravili na na!i !oli na podlagi va!e izjave,

ter veljavno kvalificirano digitalno potrdilo (certifikat).

! ! 70

knji#nica in u%beni!ki sklad

%olska knji"nica

Dijaki in !tudentje ter profesorji in predavatelji imajo v na!i !olski knji#nici na

razpolago pribli#no 11000 enot knji#ni%nega gradiva, predvsem strokovne

literature in leposlovja, ter okoli 40 dnevnih %asopisov in strokovnih ter poljudnih

revij. Na voljo je vsa potrebna literatura za pripravo seminarskih in diplomskih

nalog ter dodatno gradivo za pouk in !tudij. Knji#nica je opremljena s !tirimi

ra%unalniki za pisanje seminarskih nalog in iskanje literature. Tako omogo%a

dijakom in !tudentom pridobivanje informacij preko najsodobnej!ih u%il. V sklopu

knji#nice je !e %italnica s 30 sede#i, ki je namenjena branju in tihemu !tudiju.

V !olski knji#nici sva delno zaposleni dve bibliotekarki, in sicer Ema Ma#ek za

potrebe Poklicne in strokovne !ole ter Deja Avsec za potrebe Vi!je strokovne !ole

Bre#ice (v %asu porodni!kega dopusta jo nadome!%a Florijana Golobi#). Najini

cilji so, da spodbujava in motivirava uporabnike za uporabo !olske knji#nice in

njenega gradiva, za branje leposlovne in strokovne literature. Dijake in !tudente

navajava na samostojno iskanje informacij, potrebnih za uspe!no u%enje in

samoizobra#evanje, ter na uporabo informacijskih virov (internet, podatkovna baza

COBISS).

Knji"nica je odprta vsak dan po slede#em urniku:

Ponedeljek: od 7.30 do 10.00

Torek: od 7.30 do 10.00 ter od 11.00 do 15.00

Sreda: od 7.30 do 10.00

'etrtek: od 7.30 do 10.00 ter od 13.00 do 15.00

Petek: od 7.30 do 10.00 ter od 11.00 do 15.00

U#beni!ki sklad Knji#nica ETr" Bre#ice skrbi za u%beni!ki sklad, v okviru katerega si lahko dijaki

izposodijo komplet u%benikov, ki jih potrebujejo pri pouku. Komplete u%benikov

oblikuje !ola, dijaki jih dobijo prve dni septembra v !olski knji#nici.

U%beni!ki sklad je namenjen dijakom vseh letnikov v programih ekonomski tehnik,

logisti%ni tehnik, trgovec ter tudi v PTI programu.

V !olskem letu 2011/2012 si izposoja u%benike 290 dijakov, kar predstavlja 82 %

vseh dijakov. "ola zara%una uporabnikom sklada prispevek za izposojo u%benikov.

V leto!njem !olskem letu smo organizirali pla%ilo izposojevalnine v dveh obrokih.

! ! 71

!olska prehrana

%olska prehrana "ola v sodelovanju z zunanjim ponudnikom zagotavlja

dijakom toplo prehrano. Dijaki lahko izbirajo med

mesnim in brezmesnim ter priljubljenim menijem, na

voljo so jim sokovi, voda in %aj.

Polna cena toplega obroka je 2,42 EUR, splo!na

dr#avna subvencija zna!a 1,60 EUR za posamezen

obrok, dodatna subvencija pa !e 0,41 ali 0,82 EUR

glede na povpre%ni dohodek na dru#inskega %lana.

Dijaki so s kakovostjo in koli%ino obrokov

zadovoljni, saj jih ve%ina z veseljem

prihaja v na!o jedilnico. Glavni odmor

traja 50 minut in omogo%a kulturno

zau#itje hrane.

Na obroke se dijaki prijavljajo in

odjavljajo preko spletnega portala.

Dopla%ila pa se vpla%ujejo preko

univerzalnega pla%ilnega naloga. 'e

dijak prijavljenega obroka ne

prevzame, pla%a polno ceno. Odjava

na obroke je mo#na preko portala,

govorne po!te tel. 07 499 2575 ali na

telefon tajni!tva 07 499 2550.

! ! 72

postopek za vpis

Kako postati dijak na!e !ole?

Prijava

23. 3. 2012

Na svojih osnovnih !olah ali pa sami boste izpolnili in oddali

Obrazec 1,20 Prijava za vpis v za%etni letnik srednje !ole, ki ga

dobite na !oli ali natisnete na spletni strani www.mss.gov.si.

Obrazec izpolnite natan%no in %itljivo. Podpi!ejo naj ga star!i,

potrdi pa tudi va!a osnovna !ola. Posameznik lahko odda samo

eno prijavo.

%tevil#no

stanje prijav

5. 4. 2012

Na spletni strani Ministrstva za !olstvo in !port bodo objavljeni

podatki o !tevil%nem stanju prijav v posameznem

izobra#evalnem programu.

Prenos

prijav

16. 4. 2012

U%enci, ki so si iz razli%nih razlogov (druga%na odlo%itev, preve%

ali premalo prijavljenih v program() premislili, lahko prenesejo

pijavo za vpis v drug program oz. na drugo !olo. To opravite

osebno v svetovalni slu#bi izbrane srednje !ole.

%tevil#no

stanje

prijavljenih

20. 4. 2012

Ministrstvo za !olstvo in !port redno a#urira podatke o

!tevil%nem stanju prijavljenih dijakov, kar lahko spremljate na

njihovi spletni strani.

Omejitev

17. 5. 2012

Na podlagi zadnjega stanja prijav vlada sprejme sklep o omejitvi

ali spremembi (pove%anju) vpisnih mest.

Prina!anje

dokumentov

18. - 20. 6.

2012

V tem trenutku bo osnovno!olsko izobra#evanje in sve%ana

valeta #e za vami. Pisno vas bomo povabili, da na !olo

prinesete fotokopijo Spri%evala o kon%ani osnovni !oli. Naj vas

takrat spremljajo star!i, ker bomo opravili tudi vse potrebne

vpisne formalnosti. Postali boste dijaki na!e !ole.

Se nadaljuje na naslednji strani...

! ! 73

postopek za vpis

Rezultati

1. kroga

20. 6. 2012

"ole, ki bodo imele omejitev vpisa, bodo izvedle prvi krog

vpisnega postopka. U%enci, ki ne bodo uspe!ni, bodo iz

seznama !ol s !e prostimi mesti ter !ol z omejitvijo vpisa (!e

10% nezasedenih mest) izbrali do 10 programov, kjer #elijo

kandidirati za vpis.

Rezultati

2. kroga

27. 6. 2012

Dijaki, ki v 1. krogu vpisa niso bili uspe!ni, bodo seznanjeni z

rezultati vpisa. Z vpisno dokumentacijo bodo pri!li v svetovalno

slu#bo !ole, na katero so bili sprejeti, in opravili vpisne

formalnosti.

Vpis bo potekal v skladu z navodili in kriteriji Ministrstva za !olstvo in !port, ki so

objavljeni tudi v Razpisu za vpis v !olsko leto 2012/2013.

Informacije o vpisu in vpisnem postopku

Dobite jih osebno ali po telefonu pri !olski svetovalni delavki:

Alenka Pe#nik Kranjec

telefon: 07 4992 556

[email protected]

! ! 74

izobra#evanje odraslih

Izobra"evanje odraslih ETr" Bre#ice izvaja za odrasle dva izobra#evalna programa:

• EKONOMSKI TEHNIK – PTI

• LOGISTI$NI TEHNIK – PTI

CILJI

• Pridobitev V. stopnje izobrazbe

in poklic ekonomski/logisti%ni

tehnik,

• mo#nost zaposlitve ali

nadaljevanje !tudija na vi!jih,

visokih !olah in fakultetah.

TRAJANJE

Dve !olski leti (od oktobra do maja).

POGOJI ZA VKLJU$ITEV

Kon%ana triletna !ola – pridobljen naziv

poklicne izobrazbe (trgovec,

administrator, poslovni tajnik /

avtomehanik, elektrikar, orodjar,

zidar...).

NA$IN IZVEDBE

Skupinsko – dva do trikrat tedensko

(ponedeljek, sreda in/ali petek) v

popoldanskih urah od 15.30 do 19.25.

Individualne konzultacije (v

dopoldanskem %asu med pogovornimi

urami profesorjev).

POGOJI ZA DOKON$ANJE

• Vsi opravljeni izpiti,

• ostale obveznosti po

programu,

• poklicna matura:


sloven!%ine,


gospodarstva(ekt)/logistike(lot),

• pisni in ustni izpit iz tujega



zagovor.

UGODNOSTI

Mo#nost uporabe najsodobnej!e

opreme za izobra#evanje (klimatizirani,

sodobno opremljeni prostori,

brezpla%en dostop do interneta za vse

udele#ence v %asu izobra#evanja,

uporaba sodobne IKT).

Brezpla%na izposoja literature iz !olske

knji#nice.

Prilagojeni (dru#inam prijazni in hkrati

u%inkoviti) pristopi pou%evanja tudi s

pomo%jo e-gradiv in upo!tevanje

individualnih potreb udele#encev.

Sodelovanje z lokalnim gospodarstvom

in s tem ve%anje mo#nosti zaposlitve.

! ! 75


Udele#enci izobra#evanja odraslih kon%ajo !olanje z

uspe!no opravljeno poklicno maturo. Odstotek uspe!nosti

je iz leta v leto soliden in se giblje okoli 90%. Med

uspe!nimi se skoraj vsako leto najde tudi kak!en zlati

maturant oziroma maturantka (Zlatka Kolman, Mateja

Ba!ek, idr.).

Vsem uspe!nim maturantom !ola priredi sve%ano

podelitev maturitetnih spri%eval, zlate maturante pa !e

posebej nagradi minister za !olstvo.

! ! 76


Predmetnik – ekonomski tehnik – PTI

1. letnik

sloven!%ina

matematika

tuji jezik I – ANG (NEM)

umetnost

zgodovina

geografija

sociologija

kemija

tuji jezik II – NEM (ANG)

delovanje gospodarstva in

ekonomika poslovanja

komercialno poslovanje

neposredno tr#enje

2. letnik

sloven!%ina

matematika


biologija


priprava na poklicno maturo iz

splo!nih predmetov

projekti in poslovanje podjetja

delovanje gospodarstva in

ekonomika poslovanja

komercialno poslovanje

modul po izbiri !ole (zavarovalne

storitve ali ban%no poslovanje ali

finan%no knjigovodstvo)

! ! 77


Predmetnik – logisti#ni tehnik – PTI

1. letnik

sloven!%ina

matematika


umetnost

zgodovina

geografija

psihologija/sociologija

kemija


tehnologija blagovnih tokov

tehnologija komuniciranja

podjetni!tvo in gospodarsko

poslovanjo

logistika tovornih tokov

2. letnik

sloven!%ina

matematika


fizika


priprava na poklicno maturo iz

splo!nih predmetov

logistika tovornih tokov

transportna sredstva

mednarodna blagovna menjava

logistika potni!kih tokov

modul po izbiri !ole – odprti kurikul

(sredstva mehanizacije ali

avtomatizacija in robotizacija)

! ! 78

samoizobra#evanje

Samoizobra"evanje

Vse izobra#evalne programe, ki jih izvaja na!a !ola, je mo#no opravljati tudi kot

samoizobra#evanje.

V tem primeru se kandidat/-ka po konzultacijah s posameznimi profesorji (v %asu

njihovih govorilnih ur, ki so enkrat na teden, ali po dogovoru) sam pripravlja (na

osnovi predpisane oz. dogovorjene literature) in prijavi na izpit.

Za ob%ane imamo med letom organiziranih pet izpitnih rokov, ki so objavljeni na

oglasni deski. Roki so sredi meseca v septembru, novembru, januarju, marcu in

maju. Prijave sprejemamo do 7. v mesecu. Ob prijavi je potrebno pla%ati stro!ke

izpita, ki trenutno zna!ajo 50,00 EUR za predmet, kjer izpit obsega pisni in ustni

del, oz. 38,00 EUR za predmet, kjer je izpit le enodelni.

Po opravljenih vseh izpitnih obveznostih sledi !e zaklju%ek izobra#evanja.

Zaklju%ni izpit se lahko opravlja junija, avgusta ali februarja, poklicna matura pa v

skladu z dr#avnim maturitetnim koledarjem.

Vpisni stro!ki tovrstnega izobra#evanja zna!ajo 250,00 EUR, v znesek pa so #e

vklju%eni stro!ki treh enodelnih izpitov. Ob vpisu prejmejo vsi kandidati indeks in

podpi!ejo pogodbo o izobra#evanju.

Samoizobra#evalci se lahko posvetujejo s !olsko svetovalno delavko (ga. Alenka

Pe%nik Kranjec), ki vodi njihovo dokumentacijo, jim svetuje in jih po potrebi

usmerja, skupaj pa pripravijo tudi osebni izobra#evalni na%rt, kjer predvidijo potek

opravljanja izpitov.

Samoizobra#evalci se lahko za posamezni predmet vklju%ijo tudi v organiziran

popoldanski program. V tem primeru sklenejo pogodbo s !olo in pla%ajo 95,00

EUR kot !olnino za obiskovanje organiziranih popoldanskih priprav v okviru

programa ekonomski tehnik za odrasle. Kandidat/-ka se v tem primeru priklju%i

skupini z indeksom in potrdilom o vpla%ilu dela !olnine.

! ! 79

! ! 80

Documents

ETrŠ publikacija