Z vami mrežimo svetlo prihodnost! - Elektro energijaSindikalno slovo od leta 2015 Delo sveta delavcev v letu 2015 40 Mreženje Timsko delo in vodenje Delavnici za komuniciranje s

Z vami mrežimo svetlo prihodnost!

Foto

: arrh

iv J

avne

razs

vetlj

ave

Naš najvišjidaljnovodni steber

Pogovor spredsednikomuprave AndrejemRibičem

Poslovanjeskupine v letu2015

Nagrada NETKO zaElektro energijo

ISSN 2232-5409

INTERNO GLASILO SKUPINE

ELEKTRO LJUBLJANA

LETO XV

DECEMBER 2015

ŠTEVILKA 4

Zagotavljamo vedno zanesljiv tok, z največjim distribucijskim omrežjem električne energije v Sloveniji. Upravljamo ga z več kot 115 leti izkušenj. Učinkovito tržimo in izvajamo dela s področja načrtovanja, izgradnje, vzdrževanja in optimizacije distribucijskih omrežij. Obenem skrbimo za zagotavljanje meritev in analiz kakovosti napetosti električne energije, s katerimi poskrbimo, da vsak dom ali podjetje v vsakem trenutku napajamo s 100 % pozitivno energijo.

www.elektro-ljubljana.si

VKLOP 3

ZA KORAK VEČ,NASMEH VEČ

Za nami je uspešno leto, in ne le eno,

za nami je 120 let. Pred nami je pri-

hodnost. Kakšna bo, je odvisno od nas.

Od naših želja, naporov in predvsem od

tega, kako se bomo obnašali drug do

drugega. Kako bomo lahko skupaj

ustvarjali to prihodnost.

V letu 2015 smo dosegli smo več kot

odličen poslovni rezultat, s takim se

lahko pohvalita tudi hčerinski družbi

Elektro energija in Elektro Ljubljana

OVE. Čaka nas veliko izzivov in spre-

memb. Pred nami je združitev. Naša

Elektro energija bo zaživela skupno ži-

vljenje z družbo GEN-I. Nekatere je

seveda strah. Upravičeno? Strahovi so

vedno prisotni. A vedno so tudi pred-

vsem neproduktivni. Strah je največji

sovražnik.

Ko delamo skupaj, smo najboljši. Ne

iščimo slabih stvari pri drugemu. Tisti,

ki si prilašča zasluge drugih, namesto

da bi pohvalil svoje sodelavce, bo na

koncu ostal sam. Tisti, ki smo pripra-

vljeni narediti korak več za skupno do-

bro, ne bomo nikoli poraženi. Dobro-

namernost in sočutje, spoštovanje in

razumevanje drugih, vse to naj nas vodi

v bogatejšo prihodnost. Brez etičnosti

bo prihodnost, tudi če bo bogata, borna.

To smo, kar smo drug do drugega. V

novem, pa tudi še za mnoga prihodnja

leta, vam želim, da bi se veliko smejali

v družbi svojih sodelavcev. l

mag. Kristina Sever

KAZALO

3 Vklop

Uvodnik

4 Impulzi

Naš najvišji daljnovodni steber

Nagrada NETKO za elektro Energijo

10 Visoka napetost

Pogovor s predsednikom uprave Andrejem Ribičem

Novoletna poslanica Bojana Kumra

Voščilo Matjaža Glaviča

15 Energija in obratovanje

Poslovanje skupine v letu 2015

38 Naše varovalke

Sindikalno slovo od leta 2015

Delo sveta delavcev v letu 2015

40 Mreženje

Timsko delo in vodenje

Delavnici za komuniciranje s strankami

45 Odklop

Nekoč in danes

Zavod Bunker in Stara mestna elektrarna

Najfotografija 2015

Recept: Marmorni kolač

Križanka

Novice so interno glasilo skupine Elektro Ljubljana in izhajajo štirikrat letno. Izdajatelj: Elektro Ljubljana d. d.,Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana. Urednica: Kristina Sever. Člani uredniškega odbora: Adriana Krušič,Alenka Kušar, Darija Rus Jamnik, Helenca Šterlekar, Jana Burja, Jolanda Štukelj, Klemen Hrovat, Lea Lunder,Ljubica Vesel, Marko Piko, Mitja Breznik, mag. Stanka Krušič, Suzana Pavlič, mag. Tadeja Areh, Uršula Krisper,mag. Violeta Irgl in Zoran Artnak. Oblikovanje naslovnice: Darko MiladinovićElektronski naslov: [email protected]. Lektoriranje, oblikovanje in tisk: Tiskarna Povše. Naklada: 1.500 izvodov. ISSN 2232-5409.

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 20154 IMPULZI

V zaključni fazi izgradnje je DV 2 x 110 kV Kleče – Litostroj,ki bo povezal RTP 220/110/35 kV Kleče in RTP 110/35/20 kVLitostroj. RTP Litostroj je bila zgrajena leta 2009 v GIS izvedbiin se trenutno napaja po enojnem 110 kV kablovodu iz RTP110/10 kV Šiška. Investitor izgradnje novega daljnovoda je Elek-tro Ljubljana. Dela se izvajajo skladno s predhodno izdelanimprojektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, na osnovi kate-rega je bilo marca leta 2010 pridobljeno gradbeno dovoljenje.

Dolžina trase je 2.500 m. Posebnost novegadaljnovoda je, da je na lokaciji SM 2postavljen najvišji daljnovodni steber v lastiElektro Ljubljana. Od tal do vrha meri 49,6 m.

V poletnem času leta 2015 je bil izveden javni razpis za izbiroizvajalca gradbenih del, dobave jeklenih konstrukcij in elektroopreme. Odločitev investitorja je bila, da elektromontažna delana daljnovodu izvaja Elektro Ljubljana s svojimi delavci. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran C&G, d.o.o. s pogod-benim partnerjem Dalekovod, d.o.o. Ljubljana. V septembru leta2015 je bila z izbranim ponudnikom podpisana pogodba za iz-vedbo del na daljnovodu. Imenovani odgovorni nadzornik nad

NAŠ NAJVIŠJI DALJNOVODNI STEBER Izgradnja DV 2 x 110 kV Kleče - Litostroj

IMP

ULZ

I

Steber 2 – višina 49,6m

Postavljanje stebra 1

5NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015

izvajanjem gradnje objekta je Zoran Zajc, za pomočnika od-govornega nadzornika nad izvajanjem gradbenih del pa MirkoKoren.Da se je lahko pričela gradnja novega daljnovoda, je bilo potre-bno sprostiti traso in zato demontirati obstoječi daljnovod DV 2x 35 kV Kleče – Litostroj, ki je napajal industrijsko cono Lito-stroj. S 1. oktobrom 2015 je pričela obratovati transformacija110/35 kV v RTP Litostroj, iz katerega se sedaj napaja po dveh35 kV kablovodih cona Litostroj.Na sproščeni trasi se je 1. oktobra 2015 pričela gradnja novega110 kV daljnovoda v dvosistemski izvedbi. Obstoječi daljnovod 2 x 35 kV Kleče – Litostroj je bil zgrajen sšestnajstimi jeklenimi stebri, od katerih so trije 110 kV stebri, kiso ostali v trasi novega daljnovoda. Daljnovod bo opremljen z dvema sistemoma jeklo-aluminijevihvodnikov 243-AL 1/39-A20SA, ki bodo preko izolatorskih ve-rig, sestavljenih iz kompozitnih izolatorjev in obešalnega pribora,obešeni na jeklene stebre predalčne konstrukcije v obliko glave»sod«, stebri so ozemljeni s pocinkanim valjancem 25x4 mm.Na konicah stebrov bo montirana zaščitna vrv, OPGW kabel z72 optičnimi vlakni. Stebri, izdelani v Dalekovodu Zagreb, sotemeljeni z enojnimi blok oziroma razčlenjenimi temelji. Skupnoštevilo stebrov je 11, od tega osem novih in trije obstoječi. Dol-

Postavljanje stebra ob RTP Litostroj

IMPULZI

Odstranitev vrha jambora

Rezanje vodnika nad severno ljubljansko obvoznico Demontaža vodnika nad avtocesto

Demontaža izolatorja

žina trase je 2.500 m. Posebnost novega daljnovoda je, da jena lokaciji SM 2 postavljen najvišji daljnovodni steber v lastiElektro Ljubljana. Od tal do vrha meri 49,6 m.Izvajalec gradbenih del na trasi je Teleg-m, d.o.o., Ljubljana.Konstrukcije stebrov so postavljali Elektroservisi, d.o.o., Lju-bljana.Glede na vremenske razmere se predvideva, da bodo elektro-montažna dela zaključena v prvi polovici januarja leta 2016.l

Zoran ZajcFOTO Marko Piko, Maj Pavček

IMPULZI

IMP

ULZ

I6

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015

Maša in Venera z Dedkom Mrazom

Tudi letos je otroke zaposlenih v Elektru Ljubljana obiskal do-bri stari mož Dedek Mraz. Imel je veliko dela, saj ga je pot vo-dila po vseh enotah Elektra Ljubljana. Za začetek svoje poti sije izbral ljubljanski Kolosej, svojo pot je nadaljeval v Novemmestu, Kočevju in Trbovljah. Dedek Mraz je imel tako kot vsako leto zaradi veliko dela malcezamude, zato sta mu tokrat na pomoč priskočila njegova prija-telja in tokratna pomočnika Glavko in Zbrk, ki sta za otroke pri-pravila kratko in zabavno predstavo o Lunožerju. Predstava je

bila ravno prav dolga, da je na prizorišče uspel priti tudi dedekMraz, ki je vse otroke lepo pozdravil, nagovoril, jim povedalpravljico, skupaj so zapeli še pesem, nato pa je napočil trenu-tek, ki so ga vsi otroci nestrpno pričakovali - obdarovanje.Skupaj je Dedek Mraz v štirih enotah obdaril več kot 300 otrokin jim obljubil, da se prihodnje leto, če bodo pridni, spet sre-čajo. l

Maj PavčekFOTO Maj Pavček, Tomaž Krašovec

Dedek Mraz v KočevjuDedek Mraz v Koloseju

DEDEK MRAZ, GLAVKO IN ZBRKVeč kot 300 daril za otroke zaposlenih


IMPULZI

IMP

ULZ

I

Zaposleni v skupini Elektro Ljubljana so od 18. do 26. novem-bra 2015 nadaljevali s tradicijo dobrodelnega prazničnega ob-darovanja socialno ogroženih otrok. Zbrali smo veliko igrač, dru-žabnih iger, šolskih potrebščin, knjig, otroških oblačil, izdelkovza otroško nego in higieno ter sladkih priboljškov. Zbrana da-rila so namenjena Centroma za socialno delo Ljubljana Šiška in

Kočevje, Materinskemu domu Ljubljana, Območnemu združe-nju rdečega križa Trbovlje in Karitasu Novo mesto. Verjamemo,da bomo skupaj znova razveselili veliko otrok. Vsem, ki ste seodzvali dobrodelni akciji, se iskreno zahva-ljujemo za solidar-nost in sočutje. l

Kadrovska službaFOTO Maj Pavček

Ekipa CZSD in zbrane igrače

DOBRODELNA AKCIJA ZAPOSLENIH RAZVESELILA OTROKE

NET – METERINGZ lastnim virom električne energije donižjega računa

V decembru leta 2015 je bila sprejeta Uredba o samoo-skrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.Bistvo samooskrbe je neto merjenje električne energijena letni ravni. To pomeni, da bodo imeli gospodinjskiin mali poslovni odjemalci za samooskrbo obračunanoporabo električne energije ob zaključku koledarskegaleta, in sicer tako, da se bo upoštevala razlika med do-vedeno in odvedeno električno energijo. Največja na-zivna moč naprave za samooskrbo je 11 kVA. ElektroLjubljana OVE vam bo s svojo storitvijo »100 % naključ« predlagala optimalno velikost sončne elektrarneza samooskrbo.Pišite nam, da se dogovorimo za ogled in izdelavo po-nudbe za sončno elektrarno na vaši strehi. V primeruvprašanj smo vam z veseljem na voljo na e-naslovu:[email protected] ali na tel. št. 01/56 57 500. l

Elektro Ljubljana OVE d.o.o.

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 20158 IMPULZI

IMP

ULZ

IMREŽIMO SVETLO PRIHODNOST120 let elektrifikacijeElektroenergetsko omrežje sedanje družbe Elektro Ljubljana je začelo nastajati z elektrifikacijo Kočevja. Naša družba,ki je dedič teh daljnih začetkov, je s svojo 120-letno zgodovino danes največje slovensko podjetje za distribucijoelektrične energije.Letošnji koledar je del zgodovine našega podjetja.Na njem so stare fotografije naših delavcev. Mediskanjem kraja in časa nastanka fotografij je MarkoPiko obudil veliko vezi z nekdanjimi sodelavci. Nadfotografijami smo bili tako navdušeni, da smo se vSlužbi za korporativno komuniciranje odločiliurediti arhiv fotografij Elektra Ljubljana. Velikofotografij, ki jih imamo v arhivu v digitalniobliki, je žal v nizki ločljivosti. Zato prosimo vsesedanje in nekdanje sodelavce, naj nam posodijosvoje fotografije, da jih lahko poskeniramo inshranimo. Prosimo vas, da fotografijeposredujete Marku Piku. l

Ob obisku RTP Logatec je predsednik Državnega zbora MilanBrglez svečano prerezal trak pred Petersenovimi dušilkami. Petersenove dušilke nam v omrežju izboljšajo obratovalnerazmere, saj omogočajo odpravo prehodnih okvar brezprekinitve napajanja odjemalcev. Takih prehodnih okvarimamo v omrežju vse do 80 % in so posledica vremenskihnevšečnosti, kot so strela, otresanje snega z vodnikov ali dotikidrevesnih vej. Te napake se pojavljajo tam, kjer je velikodaljnovodnega omrežja, ki v Sloveniji še vedno predstavljavečino. Do sedaj smo na področju Elektra Ljubljana vgradili enajstPetersenovih tuljav, v naslednjih dveh letih jih nameravamovgraditi še pet. l

Besedilo in FOTO: Maj Pavček

Prerez traku pred Petersenovimi dušilkami

Novi Petersenovi dušilki v RTP Logatec

IZBOLJŠAVA V RTP LOGATECS Petersenovimi dušilkami do zanesljivejšedobave

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 20159IMPULZI

NETKO ZA ELEKTRO ENERGIJONajboljša spletna predstavitev v kategorijiSpletno mesto www.elektro-energija.si si je po mnenjužirije v sestavi uveljavljenih strokovnjakov s področja kor-porativnega komuniciranja in digitalne stroke prislužilonaslov najboljše spletne predstavitve v kategoriji »Pred-stavitve podjetja in korporativno komuniciranje«.Nagrado NETKO, ki jo imenujejo tudi slovenski spletnioskar, Združenje za informatiko in telekomunikacije priGZS podeljuje podjetjem, ustanovam, uradom, skupno-stim in posameznikom, ki izstopajo s kakovostjo svojihspletnih digitalnih projektov. Cilj nagrade je spodbuja-nje odličnosti uporabe interneta kot komunikacijsko-po-slovnega orodja ter dvig kakovosti in inovativnosti sple-tnih in mobilnih rešitev na različnih tematskih področ-jih.Nagrada potrjuje trud, ki ga vsakodnevno vlagamo vustvarjanje in zagotavljanje odlične uporabniške izkuš-

NAJ-NAJ V ELEKTRU ENERGIJAIzbor za Naj-sodelavca in ambasadorja odličnosti v letu 2015

V letu 2015 je izbor za naj-sodelavca in ambasadorja odlično-sti potekal že tretjič. Vrednote in energija znotraj kolektiva sotisti, ki jih zaposleni širimo med uporabnike svojih storitev, zatoso bila merila za izbor: da osebo odlikuje spoštljivost, profe-sionalnost, partnerska naravnanost in strokovnost v odnosu douporabnikov naših storitev, motiviranost in ciljna usmerjenost,zanesljivost, odgovornost, ustvarjalnost, odličnost. Prav takopa, da je dober sodelavec, vreden zaupanja, ki z veseljem iz-menjuje in dopolnjuje svoje znanje ter izkušnje s sodelavci, delas pozitivno energijo, kakovostno v rokih izpolnjuje dogovorjenenaloge in dane obljube, je pošten, proaktiven in samoiniciati-ven, srčen in zavzet.Izbor je potekal anonimno, v tednu od 23. do vključno 27. no-vembra 2015. Vsak zaposleni je lahko oddal tri enakovredne gla-sove za tri kandidate. Skrbno varovana skrivnost, kdo je NAJ-sodelavec in kdo so le-tošnji ambasadorji ODLIČNOSTI Elektro energije, je bila raz-

krita 11. decembra 2015 v Postojni na odlično obiskanem pred-novoletnem srečanju zaposlenih družbe Elektro energija indružbe GEN–i.Absolutna zmagovalka in NAJ-sodelavka po številu prejetihglasov je Maja Koprivec Perjet, ki v Elektru energija dela nadelovnem mestu poslovne sekretarke. Maja je prepričljivo zma-gala v vseh dosedanjih izborih naj-sodelavca. Častni naziv Ambasador odličnosti leta 2015 so s podporo inglasovi svojih sodelavcev prejeli:Jure Čeč, zaposlen na delovnem mestu Vodja OE,Miha Šebenik, vodja kontrolinga in finančnega upravljana,Anton Mesarek, referent,Anrej Škerlak, strokovni sodelavec.Iskrene čestitke vsem skupaj. Priznanja so šla v prave roke inpredvsem kot spodbuda za uspešno delo vnaprej. l

mag. Violeta IrglFOTO Anton Mesarek, Maj Pavček

Andrej Škerlak, mag. Bojan Kumer, mag. Violeta Irgl, ki je prevzela priznanje v imenuMaje Koprivec Perjet, Jure Čeč, Miha Šebenik in Andrej Ribič

Maja Koprivec Perjet in Anton Mesarek

IMP

ULZ

I

nje in prijaznega komuniciranja z našimi uporabniki in odjemalci. Za-hvala celotni uredniški ekipi Elektro energije in izvajalcema, podjet-jema Kivi Com in Renderspace.l

mag. Violeta IrglFOTO Maj Pavček


STOJIMO TRDNO IN SE RAZVIJAMOPogovor z Andrejem Ribičem

VISOKA NAPETOST

Andrej Ribič že šesto leto let vodi Elektro Ljubljana. Kotpredsednik uprave družbe se je v prvem mandatu spo-padal s sanacijo. Po uspehih, ki jih je družba dosegla v

zadnjem času, je njegov pogled usmerjen v prihodnost, v kateribo Elektro Ljubljana, skupaj s partnerji, iskala priložnosti takodoma kot na tujem. Hkrati pa ne stavi zgolj na poslovni uspeh,temveč izpostavlja tudi pomen medčloveških odnosov.

Kako ste se znašli v energetiki? Kdaj vas je to področje za-čelo to zanimati?Moj oče je energetik in to področje mi je bilo vedno domače, če-prav sem nekaj časa sanjaril, da bi postal arheolog. Kolebal semtudi med medicino in energetiko ter se na srečo odločil za sled-njo. Po študiju sem ves čas deloval na tem področju, čeprav nazelo različnih delovnih mestih. Svojo poklicno pot sem začel kotinženir za prenos podatkov na Elektru Slovenija, kasneje semtam prevzel vodenje službe za relejno zaščito in službe za se-kundarne sisteme. Delo sem nadaljeval kot direktor projektov vdružbi Siemens in nato kot izvršni direktor v podjetju IstrabenzGorenje Inženiring.

Energetika je globalna panoga; kam bi postavili Slovenijona svetovnem energetskem zemljevidu?Res je. Energetika je globalna. Nafto, plin, uran in celo premoguvažamo. Tesno smo povezani in odvisni od zunanjega sveta.Imamo odprt trg z električno energijo. Navkljub svoji geograf-ski majhnosti ima Slovenija pomembno geostrateško lego. Leživ osrčju Evrope na križišču, kjer se pretaka električna energija spodročja z višjo proizvodnjo in nižjimi cenami v države, kjer sopotrebe večje od lastne proizvodnje in zato njene cena dosegavišje vrednosti.

Smo največje distribucijsko podjetje inzaposlujemo veliko število ljudi z izkušnjamiin znanjem. Lahko bi rekel, da je našprispevek k slovenski energetiki premo-sorazmeren s kvadratnimi kilometri, ki jihpodjetje zavzema na ozemlju Slovenije.

Ali so usmeritve na energetskem področju, ki jih Slovenijaizvaja na tem področju, pravilne?Vsak dober energetik ve, da to, kar se dogaja v Sloveniji na po-dročju energetike, ni pravilno, lahko bi rekli, da je včasih pravškodljivo. Na tem področju smo sprejeli vrsto slabih odločitev.Naj začnem s TEŠ 6. Nisem med tistimi, ki pravijo, da TEŠ 6 nepotrebujemo, menim pa, da je šlo pri tem za enega največjih ko-rupcijskih poslov in da je bil zaradi tega projekt zelo preplačan.Prav tako je bila slaba odločitev, da je država dodeljevala sub-vencije za izgradnjo sončnih elektrarn, saj je ta odločitev nee-konomična. V Sloveniji bomo za 1,8 % instalirane proizvodnjeelektrične energije plačali skoraj toliko kot za izgradnjo blokaTEŠ 6. Za subvencioniranje bomo v petnajstih letih porabili 80

-100 milijonov evrov državnih podpor, kar je za slovensko ener-getiko veliko in nesmiselno breme. Slovenija še vedno nimaenergetskega koncepta, ki bi začrtal smernice razvoja, zato sobile takšne odločitve sploh mogoče.

Kakšno mesto zavzema Elektro Ljubljana v slovenski elek-troenergetski podobi? Zakaj je Elektro Ljubljana pomembnaza slovensko energetiko?Podjetje je sodelovalo pri elektrifikaciji Slovenije od njenih za-četkov do danes. Elektro Ljubljana prihodnje leto praznuje 120-letnico obstoja, kar je častitljiva starost. Smo največje distribu-cijsko podjetje in zaposlujemo veliko število ljudi z izkušnjamiin znanjem. Lahko bi rekel, da je naš prispevek k slovenski ener-getiki premosorazmeren s kvadratnimi kilometri, ki jih podjetjezavzema na ozemlju Slovenije. Elektro Ljubljana je od svojegaobstoja do današnjih dni dala slovenski energetiki ogromno iz-kušenih in spoštovanih strokovnjakov, ki so skrbeli za visoko ka-kovost slovenske energetike in bodo tudi v bodoče.

Gotovo ste ponosni na lanskoletni izjemni dobiček. Kako gaje bilo mogoče doseči in ali ga je mogoče preseči?Na tem mestu bi se predvsem zahvalil vsem zaposlenim, ki sonajbolj zaslužni za to, da je Elektro Ljubljana tako uspešno po-slovala. Dosežek je rezultat prizadevanj vseh zaposlenih, ki sopodjetje pripeljali iz krize, v kateri se je znašlo pred leti. Danessmo eno izmed najboljših podjetij na področju elektroenergetike.Zadnjih pet let smo vsako leto izboljšali poslovni izid predhod-nega leta, pridobili smo najboljšo bonitetno oceno AAA, bilismo izbrani za najboljšega zaposlovalca na področju energetikein prejeli mnogo priznanj …

Kateri so neposredni izzivi, ki jih ima Elektro Ljubljana predseboj v naslednjem kratkoročnem obdobju? Izzivov je veliko. Prvi med njimi je, da ohranimo in razvijamopodjetje še naprej tako uspešno kot sedaj in da razvijamo in po-sodabljamo naše omrežje, tako da bo prijazno do naših gospo-dinjskih odjemalcev in ostalih potrošnikov. Drugi izziv je, da 'po-ročimo' naše hčerinsko podjetje z najboljšim 'snubcem'. Kot ve-ste, smo ga našli. Tako bomo v Sloveniji dobili večje in močnejšepodjetje na področju trgovanja z električno energijo, ki bo spos-obno konkurirati večjim tujim družbam, ki prihajajo na sloven-ski trg. Trdno verjamem, da je združitev pravilna. Odločili smose za podjetje, ki je mlado, a ima kljub temu veliko izkušenj; svojprostor med konkurenti si je izborilo z znanjem in trdim delom.Zavedamo se, da se združujeta dve različni delovni kulturi in za-poslene na to intenzivno pripravljamo. Želimo, da bo združitevtaka, da bo vsem zaposlenim omogočala izkoriščati svoje po-tenciale.

Kakšen je pomen predstavnikov zaposlenih, lastnikov instroke za delovanje Elektra Ljubljana?Brez dobrih odnosov med zaposlenimi ni napredka. Za uspešnodelovanje podjetja je na prvem mestu pomembna strokovna

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015VISOKA NAPETOST 11

usposobljenost in zavest ljudi, da delajo v dobro svoje družbe.Zame so vsi zaposleni enakovredni, ne glede na to, ali so članisindikata ali ne. Tudi če sindikata ne bi bilo, bi bil moj odnos dodelavcev enak kot sedaj. Vedno se poskušam postaviti na stranšibkejših in delovati v njihovo dobro. Seveda prihaja do razli-čnih pogledov, kaj je za nekoga dobro in kaj ne. Včasih je mordamodro narediti korak nazaj, da lahko kasneje narediš dva naprej.Glede lastnikov pa tako: zame ni pomembno, kdo je lastnik, alije to zasebnik ali država. Dober lastnik si prizadeva, da bo pod-jetje dolgoročno uspešno in stabilno, da se bo razvijalo in raslo.Zavedati se mora, da brez vlaganja v znanje zaposlenih in novihtehnologij ne bo napredka in podjetje ne bo raslo. Vedno je po-trebno nekaj sredstev pustiti za razvoj in napredek. Lastnik moraskupaj z upravljavcem skrbeti, da podjetje zdravo živi, se raz-vija in raste.

Brez dobrih odnosov med zaposlenimi ninapredka. Za uspešno delovanje podjetja jena prvem mestu pomembna strokovnausposobljenost in zavest ljudi, da delajo vdobro svoje družbe.

Elektro Ljubljana veliko vlaga v izobraževanje in usposa-bljanje zaposlenih. Kakšne dejavnosti so potekale na tem po-dročju v preteklem letu?Vsaka organizacija je učeča. Danes živimo v času, ko se je po-trebno neprestano izobraževati in dopolnjevati svoje znanje. V

nekaj preteklih letih smo to področje zaradi hude krize, ki jo jepodjetje preživljalo, povsem zanemarili. Tega smo se vseskozizavedali in danes je drugače. Kadrovska služba spremlja kariernirazvoj posameznikov, razvoj kadrov in razvoj podjetja. Prepri-čan sem, da so rezultati že tu in vidni, potrebno pa bo še mnogodela, da bomo zamujeno povsem nadoknadili.

Gospodarska kriza je na področju zaposlovanja najbolj pri-zadela mlade. Zakaj se je družba Elektro Ljubljana, ena red-kih, v skladu s sprejeto kadrovsko strategijo odločila zlastipri terenskih ekipah dati raje priložnost mladosti kot izku-šnjam? Po starostni strukturi smo dokaj staro podjetje. Povprečna sta-rost zaposlenih se giblje okoli 43 let. Na področju monterjev smosprejeli enotno politiko in zaposlujemo mlade izšolane kadre. Karpa se tiče ostalih delovnih mest, skušamo usklajevati izkušnje inmladost. Potrebujemo mlade, izobražene, sposobne inženirje indruge strokovnjake, ki bodo v prihodnosti prevzeli nase od-govornosti in dela, ki jih danes opravlja generacija, ki trenutnozavzema vodilna mesta v podjetju. Dobra podjetja imajo vednoizkušeno jedro in mlade, ki se od njih učijo, prevzemajo odgo-vornosti in znanje.

Skupina Elektro Ljubljana je v letošnjem letu uspešno pre-stala revizijo polnega certifikata Družini prijazno podjetje.Zakaj se vam zdi pomembno, da podjetje sodeluje pri takemprojektu?Certifikat smo dobili, ker smo takšni, kot smo; tako v podjetju

VISOKA NAPETOST12NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015

čitvam. Naši odnosi v takih okoliščinah lahko zanihajo in temuse želim izogniti v dobro vseh. Človek ni stroj in ni številka, člo-veška energija je najpomembnejša in tu se nameravam truditi posvojih najboljših močeh. Odnosi so subtilna stvar, odvisni so odmnogih dejavnikov, od vsakega posameznika. Tu se zavedam svojeodgovornosti, saj bi si želel, da bi bilo vzdušje med zaposlenimienako odlično kot poslovni uspeh. A imamo lep primer: v času,ko smo podjetje popeljali iz krize, smo se našli v skupnem deluin sožitju, naši odnosi so prispevali k uspehu podjetja. Zato vem,da je vedno mogoče narediti še kakšen korak naprej in ublažititudi ta preveč stresen čas.

Kateri so najtežji in najlepši trenutki v obdobju vašega vo-denja podjetja?Najlepše je vsakodnevno gledati in sodelovati z ljudmi, ki de-lajo pošteno in imajo svoje delo radi. Ni lepšega na svetu! Zatome trenutki, ko zlo in pohlep hočeta premagati poštenje, popol-noma potrejo. Te trenutke doživljam z veliko grenkobe, poču-tim se, kot bi me izdal dober prijatelj, kot bi mi umrla draga oseba,kot da moje delo nima več smisla. A temu sem se in se bom vednoostro zoperstavljal, ker verjamem v etična načela in pravico.

Človek ni stroj in ni številka, človeškaenergija je najpomembnejša in tu senameravam truditi po svojih najboljšihmočeh. Odnosi so subtilna stvar, odvisni sood mnogih dejavnikov, od vsakegaposameznika. Tu se zavedam svojeodgovornosti, saj bi si želel, da bi bilovzdušje med zaposlenimi enako odlično kotposlovni uspeh.

Elektro Ljubljana stoji na samem začetku elektrifikacije našedežele. Naslednje leto bomo praznovali 120-obletnico delo-vanja. Kaj vse bomo morali narediti, da bomo še naprej takouspešni? Najprej se moramo zavedati dosežkov naših predhodnikov, sajso opravili pionirsko delo. Predhodna družba, ki jo je ElektroLjubljana nasledila, je začela z elektrifikacijo v največjem slo-venskem mestu Ljubljani in to je bil izjemen dosežek. ElektroLjubljana še vedno nadaljuje s tem delom in pokriva tretjinoozemlja Slovenije. Danes je elektrika eksistenčnega pomena; za-nesljiva nabava električne energije je nepogrešljiva za napredek,tehnologijo, standard in sodoben način življenja. To je steber, nakaterem stoji današnji svet in obstali bomo lahko samo tako, dabomo skrbno in odgovorno ravnali s tem nepogrešljivim virom,upoštevali tradicijo, skrbeli za okolje, naše odjemalce in zapo-slene, predvsem pa se bomo trudili, da bomo šli v korak s časomtako, da bomo razvijali napredno tehnologijo in ostali konkurenčniv svetovnem merilu.

Kakšne so vaše želje za naslednje leto?Da bomo delali tako dobro kot doslej in da bomo ob izjemnihposlovnih uspehih našli čas tudi za duhovne dobrine. Edino takobomo lahko postali srečnejši in bolj zadovoljni. l

mag. Kristina SeverFOTO Maj Pavček

živimo. Z mislijo na zaposlene in njihove družine ravnamo, karse da prijazno, ne glede na certifikat. Menim, da je dobro, da zapridobitev certifikata podjetje ne potrebuje dodatnega napora, am-pak s svojim odnosom ves čas potrjuje, da mu je mar za zapo-slene.

Kaj bi pomenil razvoj sveta v smeri brezogljične proizvod-nje energije za podjetje, kot je Elektro Ljubljana?Tak razvoj podjetja je zapisan v naši viziji, ki ji sledimo. Elek-trično energijo proizvajamo samo v ekološko prijaznih proizvodnihenotah, prodajamo zeleno energijo, ukvarjamo se z e-mobilnostjoitd. Nimamo proizvodnih enot, ki bi proizvajale električno ener-gijo s pomočjo fosilnih goriv. Pot v brezogljično družbo je zanas edina sprejemljiva pot.

Medčloveški odnosi odsevajo tudi v uspehu podjetja. Ali gledena poslovne rezultate lahko sklepamo, da so več kot odlični?Težko je priti do dobrih poslovnih rezultatov, nikoli ne gre gladko,potrebno se je truditi, a končni rezultat je dober, kar me veseli. Poslovni rezultati se merijo s številkami, medčloveški odnosi paso številčno neizmerljivi, a so enako pomembni, če ne celo po-membnejši od poslovnih. Poleg tega se medčloveški odnosi dne-vno spreminjajo, vsak dan je človek drugačne volje, kajne? Svojesodelavce cenim in spoštujem, zato mi ni vseeno, v kakšnem raz-položenju delamo. Zavedam se, da smo vsi prevečkrat podvr-ženi stresu, naglici, napornemu delu, napetostim, težkim odlo-

VISOKA NAPETOST 13NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015

SKRB ZA ODJEMALCE IN PROCES ZDRUŽEVANJANovoletna poslanica Bojana Kumra, direktorja Elektro energije

Drage sodelavke in sodelavci,letošnjo novoletno poslanico direktorja družbe Elektro energijavam pišem s prav posebnim veseljem. Družba Elektro energijabo v skladu z oceno v letu 2015 ustvarila dober poslovni rezul-tat in okrepila svoj finančni položaj.Številne spremembe, predvsem na področju organizacije in sa-mega poslovanja družbe (celovito obvladovanje tveganj, zmanj-ševanje stroškov, iskanje povezav s strateškim partnerjem, reor-ganizacija in sistemizacija delovnih mest ter optimizacija vsehinternih procesov) so bile nujne in so že obrodile sadove. Vsepohvale celi ekipi Elektro energije. Zagotovo sta vztrajnost inpogum tisti lastnosti, ki odlično opisujeta ekipo Elektro energija,še posebno v iztekajočem se poslovnem letu 2015. Ni veliko ekip,ki so znale in zmogle v enem poslovnem letu prehoditi uspešnopot od minusa do plusa v poslovanju.

Združitev je priložnost za čisto vsezaposlene obeh družb, je priložnost zaosebni razvoj, je pa tudi priložnost za razvojnovih, še boljših storitev za vse našeodjemalce.

V letu 2015 se je Elektro energija osredinila na svojo strateškovizijo, in sicer ostati eden ključnih dobaviteljev električne ener-gije končnim odjemalcem v Sloveniji, ki jim nudimo kakovo-stne produkte in celovito energetsko oskrbo in storitve ter kre-pitev upravljanja portfelja energentov, da bi zagotovili zanesljivevire energentov. Pomemben ukrep v letu 2015 je bil tudi ukini-tev trgovanja z električno energijo oz. prestrukturiranje le-tegaupravljanje portfelja za zagotovitev optimalne nakupne ceneelektrične energija in zemeljskega plina za prodajo končnim od-jemalcem. Ocena poslovnega rezultata kaže na to, da smo biliuspešni.Za leto 2016 prednostno načrtujemo zaustavitev padanja tržnegadeleža, še posebno na profitabilnih segmentih odjemalcev in po-speševanje prodaje obeh energentov, tako elektrike kot zemelj-skega plina na vseh segmentih odjema. Načrtujemo tudi širjenjeponudbe izdelkov in storitev, tudi v svoji spletni trgovini, nad-gradnjo dobre uporabniške izkušnje in nagrajevanje zvestobe zrazličnimi ugodnostmi. Leto 2016 bo zaznamovano tudi s procesom združevanja družbeElektro energija in družbe GEN-I. Iskreno verjamem, da če že-limo v tem konkurenčnem okolju uspešno preživeti, je združi-tev edina prava in dolgoročna priložnost za obe družbi in verja-mem, da jo bomo znali skupaj dobro udejanjiti in izkoristiti.Združitev je priložnost za čisto vse zaposlene obeh družb, je pri-ložnost za osebni razvoj, je pa tudi priložnost za razvoj novih,še boljših storitev za vse naše odjemalce.Kot direktor Elektro energije čutim odgovornost in dolžnost, da

se še enkrat zahvalim svoji ekipi sodelavcev Elektro energije invse skupaj spodbudim, da še naprej dajemo od sebe vse naj-boljše.Za leto 2016 želim vsem vam in vašim dragim veliko dobrega.l

mag. Bojan Kumer, direktor, Elektro energija

FOTO Maj Pavček

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015VISOKA NAPETOST14

PRESEGLI SMO PRIČAKOVANE REZULTATEVoščilo Matjaža Glaviča, direktorja družbe Elektro Ljubljana OVE

Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj, kako uspešni smobili skozi leto. In hkrati čas, ko gledamo naprej, v pri-hodnost oziroma leto, ki prihaja. V letu 2015 smo dose-

gli in presegli pričakovane rezultate, kar potrjuje zlata plaketaodličnosti našega poslovanja. Vedno strmimo korak naprej in siprizadevamo za kakovostno in korektno opravljeno delo, polegtega pa si z novim letom zastavljamo še višje cilje.

S celovitim pristopom dobro zastavljenegaenergetskega koncepta in finančnimispodbudami bomo lahko slediliopredeljenim ciljem in sprejetimmednarodnim zavezam s področjaučinkovite rabe energije in povečanja rabeobnovljivih virov energije ter tako povečalienergetsko neodvisnost nas samih.

Vizija Elektro Ljubljana OVE je s kakovostno in cenovno kon-kurenčno proizvodnjo in preskrbo iz obnovljivih virov doseči traj-nostno preskrbo uporabnikov v Sloveniji. Prihodnost obnovlji-vih virov v Sloveniji še vedno ni jasno usmerjena, vendar smer-nice prinašajo prehod Slovenije na nizkoogljično družbo. Imamoodličen potencial obnovljivih virov energije v izkoriščanju lesnebiomase, saj smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Polegbiomase imamo tudi energijo vode, sonca, vetra, ki so temelj na-črtovanja trajnostne energetike. S celovitim pristopom dobro za-stavljenega energetskega koncepta in finančnimi spodbudamibomo lahko sledili opredeljenim ciljem in sprejetim mednarod-nim zavezam s področja učinkovite rabe energije in povečanjarabe obnovljivih virov energije ter tako povečali energetsko neod-visnost nas samih.

Ob koncu leta 2015 se kupcem naših storitev, svojim sodelav-cem Elektro Ljubljana OVE, kolegom skupine Elektro Ljubljanain Elektro energija, zunanjim partnerjem in vsem, ki ste kakor-koli pripomogli k uspešnemu delovanju, iskreno zahvaljujem zavaše strokovno in korektno sodelovanje. Leto 2016 pa nam najbo vsem skupaj manj burno, bolj jasno, pregledno in ne prevečvroče. Srečno! l

mag. Matjaž Glavič, direktor Elektro Ljubljana OVE d.o.o.

FOTO Maj Pavček

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 201515ENERGIJA IN OBRATOVANJE

S PRAVO STRATEGIJO DO POSLOVNE ZMAGEElektro Ljubljana OVE v letu 2015

Zaključujemo uspešno poslovno leto 2015 in vstopamo vleto 2016 z visoko zastavljenimi cilji, ki bodo odraz zav-zetega dela letošnjega leta. Primarna dejavnost podjetja

Elektro Ljubljana OVE je proizvodnja električne in toplotne ener-gije ter storitve trženja inženiringa s področja obnovljivih virovenergije. Že v letu 2014 je na naše poslovanje vplivalo znižanjeodkupne cene proizvedene električne energije, zato smo leto 2015začeli tržno naravnani, predvsem z izgradnjo električnih polnil-nic, postavitvijo toplotnih črpalk, izdelavo energetskih izkaznicter izvedbo celovitih projektov na »ključ« s področja obnovlji-vih virov energije in učinkovite rabe energije. Takšna diverzifi-kacija je bila nujno potrebna, saj je denarnih spodbud in obrato-

valnih podpor za nove projekte, kot so izgradnja male hidroe-lektrarne, postavitev sončne elektrarne in kogeneracije, vse manjoz. nič več.Za hitrejšo in učinkovito promocijo storitev, ki jih ponujamo natrgu, smo se povezali z Elektro energijo. Pripravili smo ugodnepakete pri nakupu toplotne črpalke, električne polnilnice in iz-delavo energetske izkaznice za vse odjemalce električne ener-gije in zemeljskega plina pri Elektro energiji. Toplotne črpalkeso trenutno najbolj zanimive tako z vidika tehnologije kot eko-nomike. Poleg toplotnih črpalk smo opravili veliko energetskihpregledov za izdelavo energetske izkaznice ter postavili kar ne-kaj električnih polnilnic po celotni Sloveniji.

Matjaž Glavič, Suzana Pavlič, Luka Žagar, Simon Peternel, Virna Konrad in Jože Wallner


ENERGIJA IN OBRATOVANJE

deljevanja soglasij za priključitev je omejen z letno kvoto močinaprav 10 MVA, zato pričakujemo veliko naročil mikro sončnihelektrarn. Vsem, ki se bodo obrnili na naš naslov, bomo ponu-dili ugoden in kakovosten paket mikro sončne elektrarne z za-silnim izklopom »PV SAFESIG – 4S«.Poleg običajnega vzdrževanja MHE smo v tem letu začeli tudiz rekonstrukcijo MHE Zagradec. V celoti bo obnovljena zgradbaelektrarne, zamenjana bo vsa strojna, elektro in hidromehanskaoprema ter povečan odvzem vode z dosedanjih 4 m3/s na 10 m3/s.Nova elektrarna bo omogočala povsem avtomatsko delovanje zmaksimalnim izkoristkom dovoljenega vodnega potenciala, napodlagi katerega načrtujemo povečanje proizvodnje z 707MWh/leto na 2500MWh/leto.

Že v letu 2014 je na naše poslovanjevplivalo znižanje odkupne cene proizvedeneelektrične energije, zato smo leto 2015začeli tržno naravnani, predvsem zizgradnjo električnih polnilnic, postavitvijotoplotnih črpalk, izdelavo energetskihizkaznic ter izvedbo celovitih projektov na»ključ« s področja obnovljivih virov energijein učinkovite rabe energije.

Izvajamo tudi intervencijsko vzdrževanje sončnih elektrarn, kiobsega intervencijska popravila opreme, sanacijo opreme zaradivečjih napak ali okvar, ki jih ni možno odpraviti na terenu in zah-tevajo namestitev rezervne opreme.V zadnjem obdobju smo svojo dejavnost razširili tudi na po-dročju učinkovite rabe energije, saj smo svoj nadzorni sistem zaspremljanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virovoz. naprav z visokim izkoristkom SPTE razširili še na spremlja-nje porabe energije za poslovno stanovanjske objekte. Tako smov mesecu juliju na objektu Športna hiša Ilirija v Ljubljani izvedlicentralni nadzorni sistem spremljanja proizvodnje in porabe ener-gije. V prvih mesecih spremljanja rabe energije se kažejo prvipozitivni učinki uvedbe nadzornega sistema in dodatni ukrepi zazmanjšanje porabe električne energije. Za leto 2016 načrtujemo poleg proizvodnje električne energijev lastnih malih hidro in sončnih elektrarnah ter proizvodnje to-plotne energije še dve večji energetski sanaciji objektov, posta-vitev elektrarne na biomaso in več drugih projektov, kot so po-stavitev toplotnih črpalk, mikro sončnih elektrarn, nadzornegasistema, električnih polnilnic in večje število inženiring projek-tov ter naročil za izdelavo energetskih izkaznic. Celovit pristopdo dela nam odpira nove priložnosti in ključ do uspešnih poslovnihrezultatov. V šahu velja, da z eno potezo ne moreš zmagati. Po-zicijo moraš graditi in jo zgraditi do konca. Enako je v poslu,zato so prava strategija ob pravem času na pravem mestu pri-ložnosti do poslovne zmage. l

mag. Matjaž Glavič, direktor Elektro Ljubljana OVE d.o.o.

FOTO Maj Pavček

Hidroelektrarna Brod v Tacnu

Na področju e-mobilnosti izvajamo celovit inženiring za posta-vitev najsodobnejše električne polnilnice na želeni lokaciji, njenovključitev v celovit sistem daljinskega upravljanja s polnilno in-frastrukturo, redno vzdrževanje in nadzor nad delovanjem. V sodelovanju z Iskro Zaščite d.o.o. smo razvili nov inovativenprodukt »PV SAFESIG – 4S«, ki omogoča varen zasilni izklopfotonapetostnih modulov ter tako postavili prvi pilotni projektna RTP Vič, kjer smo produkt tudi testirali. Stikalni blok »PVSAFESIG« zagotavlja varno delo v primeru posegov na sončnielektrarni in požara na objektu, kjer je postavljena sončna elek-trarna. V prvi polovici decembra je bila izdana Uredba o samooskrbi zelektrično energijo iz obnovljivih virov energije. Bistvo uredbeje, da proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov ener-gije proizvaja električno energijo za lastne potrebe. Sistem po-



ZELO USPEŠNO LETO JE ZA NAMI Pomembne spremembe za družbo Elektro energija

Spremembe v načinu poslovanja in organizacijske spre-membe, ki so bile izvedene, so družbi pomagale, da smolahko prerasli težave preteklih let. V skladu z oceno bo leto

2015 za družbo Elektro energija d.o.o. zelo uspešno.Slab poslovni rezultat v letu 2014 je bil predvsem posledica do-seganje nižje marže zaradi zaostrenih pogojev na veleprodajnemin maloprodajnem trgu, neučinkovitega obvladovanja tveganj, ce-novnega ščitenja portfelja in neoptimalnega nakupa električneenergije v preteklih obdobjih za potrebe končnih odjemalcev.Zato je družba že v letu 2014 sprejela vrsto ukrepov za izboljša-nje poslovanja v smislu celovitega obvladovanja tveganj, nada-ljevala z zmanjševanjem stroškov in iskanjem povezovanja sstrateškim partnerjem. V letu 2015 se je nadaljevala stroškovnaoptimizacija poslovanja, izpeljala se je reorganizacija in siste-mizacija delovnih mest, optimizirati so se pričeli vsi interni pro-cesi.V letu 2015 se je Elektro energija osredinila na svojo strateškovizijo - ostati eden ključnih dobaviteljev električne energije kon-čnim odjemalcem v Sloveniji. Usmerili smo se na celovito ener-

getsko oskrbo, nadgradnjo kakovosti produktov in storitev ter kre-pitev upravljanja portfelja energentov z namenom zagotovitvenajbolj zanesljivih virov energentov. Pomemben ukrep v letu2015 je bil ukinitev trgovanja z električno energijo ter ustanovi-tev funkcije upravljanja portfelja za zagotovitev optimalne na-kupne cene električne energije in zemeljskega plina za prodajokončnim odjemalcem.

Segment gospodinjskih in poslovnih odjemalcevStrateška usmeritev Elektro energije je bila v letu 2015 zasledo-vanje cilja profitabilnosti ob maksimalnem obvladovanju spre-jemljivih tveganj za družbo. Glede na trenutno stanje to pomeni,da se je zgodil kratkoročni začasni padec tržnega deleža na ma-loprodajnem trgu. Kljub temu pa bo Elektro energija na malo-prodajnem trgu leto 2015 zaključila med največjimi dobaviteljiglede na tržni delež, ki ga ima v Sloveniji.Segment gospodinjskih odjemalcev je bil in bo tudi ostal gla-vna usmeritev in prioriteta Elektro energije. Srednjeročni in dol-goročni cilj je vsaj ohranjanje trenutnega števila gospodinjskih

ENERGIJA IN OBRATOVANJE18NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015

odjemalcev (tržnega deleža), ki zagotavlja sprejemljivo raventržnih tveganj, varno naložbo v prihodnost in velik potencial zavlaganja v razne lojalnostne in progresivne akcije. Že v letoš-njem letu smo zasnovali določene dejavnosti, ki že dajejo rezultatev tej smeri. Še boljše rezultate pa pričakujemo v naslednjih dvehletih. Ob ponudbi zanesljive, pestre in cenovno ugodne oskrbe z elek-trično energijo in zemeljskim plinom za svoje gospodinjske od-jemalce v prihodnjem letu načrtujemo predvsem: širjenje po-nudbe izdelkov in storitev v svoji spletni trgovini, nadgradnjodobre uporabniške izkušnje in nagrajevanje zvestobe z razli-čnimi ugodnostmi. Obstoječo ponudbo spletne trgovine Elektro energije (toplotnihčrpalk, energetskih izkaznic, IR panelov, domačih polnilnih po-staj za e-vozila, LED žarnic, kjer si odjemalci lahko zagotovijobone za elektriko tudi v višini do 15 % vrednosti nakupa) bomoše dopolnjevali in nadgrajevali.

Za kakovostno uporabniško izkušnjo načrtujemo nadaljnji raz-voj storitev našega klicnega centra na brezplačni številki 080 2808. Med drugim načrtujemo tudi dodatno prenovo računov zaenergente ter nadgradnjo elektronskega poslovanja preko por-tala Moja energija, kar bo odjemalcem omogočilo še lažje upra-vljanje računov in drugih podrobnosti ter seznanjanje z novostmiv ponudbi. Našim odjemalcem bo tudi vnaprej na voljo storitev asistenca, skatero lahko 24 ur na dan in vse dni v letu pridobijo asistenco zapomoč ali nasvet, kako pridobiti mojstre za sanacijo urgentnihpopravil, partnerje za prenovo ali pa dodatno idejo za sobotni iz-let, najbližjo črpalko in še mnogo več.

Segment poslovnih odjemalcevDružba Elektro energija je eden vodilnih dobaviteljev električneenergije in zemeljskega plina tudi na segmentu poslovnih odje-malcev. Preusmerili smo se v tržno zanimive in cenovno vzdržnesegmente poslovnih odjemalcev, kjer poslovnim partnerjem šenaprej nudimo zanesljivost, fleksibilnost, inovativnost ter obnujni konkurenčnosti tkemo dolgoročne vezi s ciljem dodajativrednost strankam pri njihovih energetskih izzivih. V letu 2015 smo v okviru svoje ponudbe ponujali ugodnosti navseh treh segmentih poslovnih odjemalcev: mali poslovni odje-malci, srednja podjetja in velika industrija tako v osnovni po-nudbi električne energije in zemeljskega plina, ki vključujejo:nizko in nespremenljivo ceno, strukturiran nakup električne ener-gije v različnih časovnih točkah in na različnih trgih, nakup elek-trične energije z zamejenim tveganjem, individualno ponudboin svetovanje, kot tudi v naboru dodatnih storitev: priporočila zanakupe in prodaje produktov z namenom optimizacije nakupaelektrične energije, tedenska poročila glede gibanja cen elektri-čne energije, podatkovni paket SPLET za spremljanje porabe,svetovalne storitve o racionalni rabi električne energije. Naj iz-postavimo tudi ugodnosti za imetnike kartice Mozaik podjetnihv okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, s katerimi bomonadaljevali tudi v letu 2016.Poleg usmeritve v ohranjanje tržnega deleža in profitabilnostiogromno vlagamo v povečevanje energetske učinkovitosti, velektronsko poslovanje, mobilno in internetno (“oblak”) poslo-vanje ter v razvoj novih inovativnih ter strankam prilagojenihproduktov. Na segmentu velikih poslovnih odjemalcev smo v Slo-veniji dobavitelj s tehnološko naprednimi produkti (storitev “de-mand response”), tovrstne rešitve in storitve na primerno prila-gojen način nameravamo ponuditi tudi gospodinjskih odjemal-cem. Velik potencial, ki ga že koristimo in ga bomo v prihodno-sti še bolj, pa vidimo tudi v sredstvih EU. Uspešno pridobivamosredstva na raznih projektih (kot npr. “Future flow”) in jih im-plementiramo v smer posodobitve poslovanja s strankami. Kljub ugodnemu poslovnemu rezultatu v letu 2015 bo številokončnih odjemalcev manjše kot leto prej, kar je predvsem po-sledica akcije Zveze potrošnikov Slovenije konec leta 2014 inagresivne agentske prodaje s strani konkurenčnih dobaviteljevelektrične energije. V letu 2016 je strateški cilj, da zadržimo dosedaj zveste odjemalce, da jih s številnimi ugodnostmi in po-sebnimi akcijami nagovorimo, da se aktivno vključijo v naše ak-tualne akcije ter ostanejo zvesti odjemalec Elektro energije. Pred-vsem želimo biti dobavitelj, ki bo zvestobo nagrajeval.



Upravljanje portfeljaK dobremu poslovnemu rezultatu Elektro energije v letu 2015 jepomembno prispevalo upravljanje portfelja z razpršenimi nakupina trgih, kjer smo prisotni. Nizke cene električne energije v letu2015 so nam omogočile, da smo dodatne potrebne nakupe izvršilipo nižjih cenah, kot smo načrtovali. Največjo optimizacijo na-kupov smo izvršili z uvozom električne energije z nemškega inmadžarskega trga in tako realizirali nižjo nakupno ceno od cenena slovenskem trgu električne energije. Zaradi ukinitve trgova-nja se je v letu 2015 količina prodane in kupljene električne ener-gije bistveno zmanjšala v primerjavi s preteklim letom.Prestrukturiranje trgovanja v upravljanje portfelja je zaradi manj-ših količin nakupov in prodaje električne energije povzročilozmanjšan obseg poslovanja in tako povzročilo tudi nižje stroškeposlovanja in lažje obvladovanje tveganj.

Obvladovanja tveganjV nekaj mesecih smo vzpostavili sistemsko in celovito obvla-dovanje tveganj in preko imenovanja odborov (kreditni odbor inodbor za upravljanje portfelja) s posodobljenimi pravili delova-nja učinkoviteje spremljali in omejevali izpostavljenost družberazličnim, predvsem kreditnim in tržnim tveganjem. To je dalopotrebno varnost poslovanja družbi ter možnost izkoriščanjatržnih priložnosti s sprejemljivim tveganjem. Prenovljena je bilacelotna interna dokumentacija, povezana z upravljanjem s tve-ganji. Le-ta je bolj sistematična in transparentna in, kar je še po-membneje, usklajena z vsemi spremembami tako znotraj družbekot v poslovnem okolju.

Informacijske storitveNa področju informacijskih storitev in podpore smo izvedli pro-jekt zamenjave rešitve klicnega centra. Sodobni klicni center jepomemben kanal komuniciranja in je ključnega pomena pri vzpo-stavitvi trdnega in kakovostnega odnosa s strankami pri zagota-vljanju konkurenčnosti podjetja. Konec leta smo zamenjali pro-gramsko opremo za upravljanje stikov s strankami z uveljavljenorešitvijo Microsofta Dynamics CRM. Rešitev je integrirana zMicrosoft Office produkti, Microsoft Outlook-om in obračunskimsistemom eIS. Hkrati sistem Microsoft Dynamics CRM omogočadostop do podatkov o stikih na poti, in sicer preko spleta ali »off-

line« preko Outlook odjemalca. Pokriti so poslovni procesi upra-vljanja prodajnih kompanij, segmentiranja kupcev, upravljanjainterakcij s kupci ter analiziranja prodajnih uspešnosti. V letoš-njem letu smo tudi zagnali projekt zamenjave ERP rešitve z Mi-crosoft AX. Zaradi obsežnosti projekta bo rešitev predana v upo-rabo prihodnje leto.

ZaposleniNa trgu prodaje energentov v Sloveniji smo priča veliki konkurenci,zato je za družbo ključnega pomena, da določi strateške usmeritvev prihodnjih obdobjih tudi na področju ravnanja z ljudmi. Z novoorganizacijo in sistemizacijo delovnih mest smo v letu 2015 sledilioptimalni prerazporeditvi človeških virov in šele začeli procesnenehnih prilagajanj učinkovitim pristopom in procesom zamaksimiranje rezultatov v zahtevnem poslovnem okolju. Na tempodročju je moč opaziti še velik potencial lastnega izboljšanja into nam daje kar nekaj izzivov za naprej.Gibanje števila zaposlenih narekuje trend zmanševanja zaposlenihtudi v bodočih obdobjih.Zaradi racionalizacije poslovanja smo bili na področjuizobraževanja zaposlenih primarno pozorni na potrebe popridobivanju strokovnih vsebin, ki so pomembne za obstoj in razvojosnovne dejavnosti družbe. Hkrati pa smo zaradi vse večjegazavedanja, da je za poslovni uspeh izjemnega pomena uspešnainterakcija med njenimi člani, tj. zaposlenimi, predvideliusposabljanje vodij ter prodajne ekipe na področju mehkih veščin,s poudarkom na komunikacijskih in vodstvenih sposobnostih tertimskem sodelovanju.Ob spremembah, ki izhajajo iz tekočega poslovanja družbe, boleto 2016 zaznamovano tudi s procesom združevanja družbeElektro energija in družbe GEN-I. Glede na vsa aktualna doga-janja na slovenskem energetskem trgu in v želji uspešnega po-slovanja v zahtevnem, konkurenčnem okolju vidimo združitev sstrateškim partnerjem kot edino pravo in dolgoročno priložnostpravzaprav za obe družbi. Združitev pomeni priložnost za čistovse zaposlene obeh družb, je priložnost za osebni razvoj, je patudi priložnost za razvoj novih, še boljših storitev za vse naše od-jemalce. l

mag.Violeta IrglFOTO Maj Pavček

Gibanje številazaposlenih v letu 2015

Opomba: V obdobju januar – junij 2015 jeod prikazanega skupnega številazaposlenih v podjetju deloopravljalo 9 agencijskih delavcev,v mesecu avgustu in septembru2015 1 agencijski delavec, voktobru 6 agencijskih delavcevin v mesecu novembru 2015 7agencijskih delacev.



MIRNO LETO IZKORISTILI ZA PRIPRAVO NOVOSTIOE ORDO v 2015

OE Obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja so vletu 2015 najbolj zaznamovale organizacijske spremembein razvoj na področju informacijske podpore. Organiza-

cijsko je sredi julija del služb v OE ORDO, tj. službo za vzdrže-vanje VN, službo za dokumentacijo, oddelek za gradbeno de-javnost in oddelek za izgradnjo VN naprav s pooblastilom za vo-denje prevzel g. Samo Šarec, izvršni direktor OE SDO.

Primarni cilj strateškega dela OE ORDO jeučinkovito planiranje vzdrževanja,učinkovito načrtovanje razvoja omrežja terplaniranje investicij v DEEI, ki se odraža vstabilnem in zanesljivem obratovanjudistribucijskega omrežja znotraj minimalnihstandardov kakovosti oskrbe ter vdoseganju ustrezne kakovosti napetosti.

Po dveh letih premora smo ponovno začeli z dejavnostmi za in-formacijsko podporo vzdrževanju EEI v okviru projekta Ma-ximo. Gre za sistem, ki bo nadomestil dosedanjo bazo tehničnihpodatkov, omogočil vodenje delovnih in varnostnih nalogov, raz-porejanje delovnih virov (delavci, oprema, material, storitve),spremljanje stanja sredstev ter tehnično upravljanje s sredstvi.Projekt je zelo zahteven in obsežen, zato vanj vlagamo ogromnosvojih naporov. Prepleta se tudi z vzpostavitvijo novega ERP (AX)sistema in drugimi zunanjimi sistemi, kjer tudi tvorno sodelu-jemo kot nosilci področja investicij in vzdrževanja. Oba sistemasta nujna za normalno poslovanje podjetja in prevzemata funk-cijo starega IIS. V letošnjem letu smo zastavili temelje (PZI) zaoba projekta, v naslednjem letu pa bo potekala izgradnja in iz-vedba ter prehod v produkcijo. Primarni cilj strateškega dela OE ORDO je učinkovito planira-nje vzdrževanja, učinkovito načrtovanje razvoja omrežja ter pla-niranje investicij v DEEI, ki se odraža v stabilnem in zaneslji-vem obratovanju distribucijskega omrežja znotraj minimalnih stan-dardov kakovosti oskrbe ter v doseganju ustrezne kakovosti na-petosti. V ta namen skrbimo za poenotenje ključnih postopkovdela in tipizacijo elementov omrežja. V letu 2015 so bile izdaneTS 34 za Priključne omarice, TS 167 za izvedbo TK povezav zoptičnimi kabli in GIZ TS 10 Univerzalni kabli ter GIZ 12 Usme-ritve za gradnjo TP. V letu 2015 smo na področju načrtovanja razvoja distribucijskegaomrežja pričeli s pripravo energetskih in ostalih podatkov za iz-delavo študije Razvoja elektrodistribucijskega omrežja ElektroLjubljana REDOS 2040, ki je podlaga za dolgoročni optimalnirazvoj omrežja družbe. Izdelana sta bila tudi dva večja elek-troenergetska elaborata, in sicer Prehod Hrastnika in Trbovelj na20 kV napetostno raven obratovanja in Elektroenergetska ana-liza SN omrežja ter prehod na 20 kV napetostno raven na ob-

močju RTP Polje. Manjše elektroenergetske analize pa smo iz-delali na območjih mesta Ljubljana, Grosuplja, Domžal, Mengša,Trzina, Logatca, Ivančne Gorice, Novega mesta, Škocjana, Ko-čevja, Trbovelj in Litije. Za potrebe povečave električne pri-ključne moči obstoječih odjemalcev in vključitve novih smo iz-delali analize napajanja, kot so Krka, RCERO, Plastoform, CČNDomžale, Špan in Melamin. Več manjših analiz smo opravilitudi za potrebe izračuna izgub moči v omrežju in padcev nape-tosti, kakor tudi priključevanja razpršene proizvodnje na distri-bucijsko omrežje.

V Učno-vadbenem centru Domžale je bilo organiziranoin izvedeno 8 internih tehničnih izobraževanj:- NV varovalni ločilniki: 26 udeležencev.- NN odvodniki: 27 udeležencev.- SN odvodniki: 24 udeležencev.- Transformatorji: 27 udeležencev.- Izdelava kabelskih končnikov Cellpack: 36 delavcev, ki

so dobili certifikat o znanju na tem področju. - NN stabilizatorji: 30 udeležencev.- Ozemljitve v SN in NN omrežju: 50 udeležencev. - Zaščita distribucijskih transformatorjev: 25

udeležencev.



Ključna investicija je bila izgradnja noveRTP 110/20 kV Mengeš vključno z izgradnjo110 kV daljnovodnega polja za napajanjeRTP Mengeš v RTP Domžale in izvedba 20kV kablovodov za priključitev obrata Lek vMengšu in Papirnice Količevo.

Na področju vodenja investicij smo spremljali realizacijo planainvesticij in operativnih planov za leto 2015 ter pripravljali plan-ske dokumente družbe za leto 2016 in za triletno obdobje 2016- 2018. Plan investicij za leto 2015 znaša 27,2 milijona EUR inpo Operativnem planu za 4. kvartal načrtujemo tudi realizacijov tem obsegu. Ključna investicija je bila izgradnja nove RTP 110/20kV Mengeš vključno z izgradnjo 110 kV daljnovodnega polja zanapajanje RTP Mengeš v RTP Domžale in izvedba 20 kV ka-blovodov za priključitev obrata Lek v Mengšu in Papirnice Ko-ličevo. Zaradi zapletov pri izvedbi javnih naročil se je zamak-nila planirana izvedba 2x110 kV daljnovodov RTP Kleče – RTPLitostroj in RTP Potoška vas – Trbovlje. S ciljem polne realiza-cije Plana investicij so bila z Operativnim planom investicij za4. kvartal 2015 planirana sredstva prerazporejena tudi na izvedbo20 kV kablovodov za izvedbo že omenjenih vključitev v RTPMengeš, iz RTP Litija proti Kresnicam in na izvedbo 2. odseka20 kV kablovoda iz RTP Trebnje proti Žužemberku.

Načrti za prihodnje letoPlan investicij za leto 2016 v vrednosti 26 milijonov EURostaja vrednostno podoben letošnjemu planu. Poleg do-končanja letos pričetih 2x110 kV daljnovodov RTP Kleče –RTP Litostroj in RTP Potoška vas – Trbovlje je v prihodnjemletu najpomembnejši objekt izgradnja 2x110 kV daljnovodaRTP Bršljin – RTP Gotna vas v dolžini dobrih 10 km. Ta dalj-novod bo napajal tudi novo RTP 110/20 kV Ločna, ki jo gradiSODO. Poleg tega za leto 2016 načrtujemo tudi pričetek iz-gradnje ob žledolomu leta 2014 porušenega daljnovodaRTP Logatec – RTP Žiri. Med SN objekti so ključne investi-cije izgradnja 1. odseka 20 kV kablovoda iz RTP Trebnje protiŽužemberku, zaključevanje 20 kV kabelske zanke iz RTP Po-lje proti Zalogu in pričetek izgradnje 20 kV kablovoda RTPDomžale - JUB Dol.

Na področju vodenja in nadzorovanja DEES smo zabeležili raz-meroma mirno leto. Pomembnejši dogodki so bili vključitev RTPMengeš in priklop odjemalcev Količevo Karton, Lek Ljubljana,Lek Mengeš, RCERO, Litostroj Jeklo skladno z novimi sogla-sji. V sodelovanju z zunanjim izvajalcem smo izdelali analizoobstoječega DCV in pripravili projektno nalogo ADMS-DCV.ADMS funkcionalnosti omogočajo večji nadzor in hitrejši od-ziv ob okvarah, hkrati pa bo omogočena povezljivost DCV z osta-limi sistemi v podjetju, s tem pa bodo informacije dostopne več-jemu krogu delavcev Elektro Ljubljana. Na izvajalskem delu OE ORDO smo odpravili še zadnje posle-dice žledoloma na 110 kV daljnovodih. Uspešno smo zaključilirazpis, preko katerega smo se elektrodistribucijska podjetja opre-mila z dodatnimi 18 montažnimi havarijskimi stebri, kar pomeni,da smo v Sloveniji sedaj dobro pripravljeni na morebitne nara-

vne nesreče. V kratkem času lahko tako s skupnimi močmi sa-niramo do 10 kilometrov podrtih visokonapetostnih daljnovo-dov. S pomočjo skupin za izgradnje iz DE Ljubljana mesto inDE Trbovlje smo izvedli tudi zamenjavo izolatorjev na enem si-stemu dvosistemskega 110 kV daljnovoda iz Novega mesta doČrnomlja. Drugo polovico opreme bomo zamenjali v letu 2016in s tem podaljšali življenjsko dobo celotnega daljnovoda. Vvzdrževanje je bil letos predan tudi nov objekt RTP 110/20 kVMengeš, kjer smo uvedli nove tehnološke rešitve, uporabili novemetode funkcionalnih preizkusov, dodatna skrb pa je bila pos-večena obratovalno tehnični dokumentaciji ter izobraževanju po-služevalcev. V letu 2016 bodo v ospredju redna vzdrževalna delav RTP-jih, RP-jih in na daljnovodih. Na daljnovodnem odseku110 kV daljnovoda od Kleč do Vrhnike bomo najbolj kritičnenosilne stebre zamenjali z zateznimi in s tem zmanjšali ranlji-vost daljnovoda za večje mehanske obremenitve. Nadaljevalibomo s postavitvijo novih, oziroma zamenjavo dotrajanih avto-matiziranih ločilnih mest na SN omrežju ter skrbeli za nemotenooddajo signala za krmiljenje tarife – MTK, kjer se v prihajajo-čih letih, zaradi počasne realizacije zamenjave števcev z AMI,kaže potreba po revitalizaciji MTK oddajnega sistema.V letu 2015 smo pripravili oziroma pridobili dokumentacijo, kijo je bilo potrebno izdelati za namen prostorskega umeščanja,pridobivanja gradbenih dovoljenj, uporabnih dovoljenj in del, kise izvajajo v skladu z uredbo o vzdrževalnih delih v javno ko-rist za VN energetske objekte. Pridobili smo pravnomočno grad-beno dovoljenje za nadzemni del daljnovoda za objekt 2 x 110kV RTP Bršljin – RTP Gotna vas. Intenzivno smo pridobivalipravico za prvo fazo izgradnje objekta DV 2x 110 kV RTP Gro-suplje – RTP Trebnje in za sanacijo DV Logatec – Žiri. V letu2016 načrtujemo pridobitev gradbenega dovoljenja za prvo fazoizgradnje objekta DV 2x 110 kV RTP Grosuplje – RTP Trebnje,izdelavo PZI dokumentacijo za sanacijo DV Logatec – Žiri inpridobitev vseh dokazil o pravici do gradnje. Izdelali bomo PGDdokumentacijo za RTP 110/20 kV Ivančna gorica, pridobili pra-vico za izgradnjo daljnovoda za vključitev RTP 110/20 kV Do-bruška vas in izdelali dokumentacijo RTP 110/20 kV Hrastnik.Pričakujemo tudi, da bo sprejet Državni prostorski načrt za ob-jekt DV 2x 110 kV Kamnik – Visoko. V OE ORDO smo aktivno sodelovali pri podpisu Aneksa št. 4 kpogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvaja-nju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežjater pri pripravljanju pripomb na predloge Sistemskih obratoval-nih navodil za distribucijsko omrežje električne energije, Pra-vilnika o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih trans-formatorskih postaj, Pravilnika o strokovnem usposabljanju inpreizkusu znanj za upravljavca energetskih naprav, Zakona ourejanju prostora, Gradbenega zakona, Zakona o pooblaščeniharhitektih in inženirjih ter Uredbe o energetski infrastrukturi.Z ARIS orodjem smo popisali procese s področja upravljanja zinfrastrukturo, katerih nosilec je OE ORDO. Procesi so smiselnovpeti v procesni področji Razvoj DEEO ter Obratovanje in vzdrže-vanje DEEO. Z njimi smo definirali naloge, odgovornosti, do-kumente in aktivnosti, s katerimi uresničujemo strateške ciljedružbe in cilje energetske politike za zagotavljanje varne, zane-sljive in kakovostne oskrbe uporabnikov električne energije. l

Matjaž Osvald, izvršmi direktor OE ORDO

FOTO Marko Piko



Vletu 2015 je v OE SDO prišlo do kadrovskih sprememb,saj sem s 1. majem prevzel vodenje enote kot izvršnidirektor. Po kratkem uvajalnem obdobju sem s

pooblastili predsednika uprave prevzel še vodenje službe zavodenje investicij, službe za dokumentacijo ter službe zavzdrževanje VN naprav. Namen teh sprememb je predvsemzdruževanje vseh izvajalskih del v eni organizacijski enoti, karpostavi jasno razmejitev med obratovanjem in načrtovanjemelektroenergetske infrastrukture ter izvedbo del. Za leto 2015 je bilo značilno tudi to, da je preteklo brez večjihneugodnih vremenskih razmer. Na DE je delo potekalo v skladu s kvartalnimi in letnimi plani.Najbolj intenziven je bil že tradicionalno četrti kvartal, kjer sose poleg rednih aktivnosti še bolj intenzivno izvajaleinvesticijske dejavnosti na SN in VN objektih. Tako kot prejšnja leta smo z lastnimi zmogljivostmi izvedli vsanačrtovana dela na 110kV prostozračnem omrežju (Potoška vas- Trbovlje, Bršljin - Gotna vas, RP Hudo - RTP Metlika/Črnomelj) ter vsa dela na optični infrastrukturi na daljnovodih.Zaradi povečanega obsega teh del v prihodnosti bomo usposobilidodatno ekipo za delo na daljnovodih, ki jo bodo sestavljalisodelavci iz DE Trbovlje in DE Novo mesto. V letu 2015 smo na DE Ljubljana mesto poskusno sami izvedlipolaganje optičnih kablov v kabelsko kanalizacijo, kar bo edenod ciljev razširitve naše dejavnosti tudi v prihodnje.Na področju tržnih storitev bo realizirano uspešno leto, ki bonekoliko preseglo lanskoletno.Na segmentu elektromontažnih del smo izvedli nekaj objektov,ki smo jih v komercialnem smislu spremljali že dlje časa.Uspešno smo izvedli nekaj obsežnih in vrednostno večjihobjektov, za katere smo dobili nove reference. Nekaj večjihtržnih poslov smo tako kot v prejšnjih letih izvedli tudi izvenpodročja našega podjetja (KB Ruše, TP Planica, TP Dom DaniceVugrinec, Urgenca Jesenice, napajanja za elektro polnilnepostaje na bencinskih servisih), ki v segmentu elektromontažnihdel predstavljajo približno 18 % delež, ta je bil v lanskem letudobrih 10 %. Vse to je posledica uspešnega izvajanja komercialnih aktivnostiin večje prepoznavnosti tudi izven meja našega območja. Na segmentu izvajanja priključkov pričakujemo približno 15 %večjo realizacijo kot leto prej, na segmentu projektiranja za trgpa približno 30 % večjo realizacijo.Naše podjetje je na trgu poznano kot uveljavljeno podjetje zreferencami, znanjem, opremo in usposobljenimi kadri zaizvajanje vseh vrst elektromontažnih del. Prav prepoznavnost,reference in rezultati nam nakazujejo, da smo kljub krizi in velikikonkurenci na pravi poti k doseganju še boljših rezultatov.Poleg izvajanja osnovnih ključnih nalog organizacijske enote,tj. distribucije električne energije, gradnje, vzdrževanja inrazvoja distribucijskega omrežja ter zanesljivosti oskrbe zelektrično energijo bomo poskušali po najboljših močeh vpeljati

in izvajati naslednje aktivnosti: izobraževanje in izvajanje delna področju VN kabelske tehnike ter del pod napetostjo za lastnepotrebe in trg; izobraževanje in izvajanje del na področjuoptičnih kablov; izboljšanje projektnega vodenja za večjeinvesticije/projekte oziroma objekte večjih vrednosti;izboljševanje organizacije del in optimiranje izrabe delovnegačasa za zagotavljanje izvedbe vzdrževanja elektroenergetskeinfrastrukture, lastnih investicij in tržnih del v okvirunormativov; sodelovanje pri potrebnih testiranjih in ostalihdejavnosti v zvezi s projektom AXEL in aktivnostih pri uporabiprograma Maximo in izboljšanje uporabe enotnih popisov del,tipizacije in kalkulacij na projektantskem področju.V okviru omenjenih dejavnosti bi bilo smiselno nadaljevati innadgraditi projekt del pod napetostjo tako v smisluizobraževanja kot tudi v smislu večjega trženja te storitve terizobraževanje in izvedbo del na področju VN kabelske tehnikeza lastne potrebe in trg, saj je v prihodnje predvidenih kar nekajprojektov na tem segmentu elektromontažnih del. Podobno veljaza izvedbo del na področju optičnih kablov. Več časa bo potrebno posvetiti tudi pravočasni pripravi različnihjavnih razpisov, ki so potrebni za izvedbo večjih projektov. Pospešiti bo potrebno tudi delo posameznih tehničnih komisij, kiz izdajanjem ustreznih novih in prenovljenih tehničnih smernictudi lahko pripomorejo k izboljšanju normativov, uporabi novihtehnologij kot tudi optimizaciji oziroma zmanjševanju stroškovna različnih področjih. V zvezi s sistemom vodenja kakovosti bomo z upoštevanjempriporočil in ukrepov ter posledično z dopolnitvijo obstoječihpredpisov in navodil poskušali izboljšati organizacijo terpripravo dela tako na reguliranem kot tržnem segmentu; tuditako bomo skrbeli za optimizacijo delovnih nalog, stroškov inanaliziranja ter spremljanja porabe sredstev investicij. Vsem zaposlenim v enoti in tudi ostalim sodelavcem v družbi sezahvaljujem za njihov trud in prispevek pri uspešni realizacijizadanega plana. Sodelavkam in sodelavcem, njihovim bližnjimter vsem našim upokojencem želim v prihajajočem letu velikozdravja, osebne sreče in uspehov! l

Samo Šarec, Izvršni direktor OE SDOFOTO Maj Pavček

USPEŠNO AKTIVNI OE Storitve na distribucijskem omrežju v letu 2015



ZAZRTI V SVETLO PRIHODNOST OE Storitve za uporabnike 2015

Marija Košir, Igor Volf, Tadej Šinkovec, Nataša Oblak, Klemen Hrovat in Uršula Krisper

Storitve za uporabnike, učinkoviti komunikacijski kanali inuporabniška izkušnja so ključni za poslovanje podjetja.Za nadaljnjo rast in krepitev podobe podjetja pa je po-

memben konstruktiven in ciljno usmerjen pristop zaposlenih, kije v OE SU del vsakdana in v zavesti vseh zaposlenih. OE SU lahko v grobem opredelimo z naslednjimi poglavitnimiprocesi: merjenje električne energije, obračun uporabe omrežja,komunikacija z uporabniki omrežja ter dobavitelji in zagota-vljanje dostopa do sistema. Navedene procese v zaključeno ce-loto odlično in uspešno nadgrajuje proces izvajanja naprednihstoritev. Uvedba novega informacijskega sistema eIS je zahtevala precejdodatnih aktivnosti za zagotovitev nekaterih ob prehodu ne-im-plementiranih nujnih funkcionalnosti v procesu življenjskega ci-kla uporabnika ter pripadajočih orodij za poročanje (analitiko). Na področju načrtovanega uvajanja napredne merilne infra-strukture smo cilje v obravnavanem letu uspešno realizirali. Vobravnavanem letu smo opremljanje merilnih mest z naprednomerilno infrastrukturo (NMI) nadaljevali na področju nadzorni-štev Novo mesto, Vrhnike in del DE Ljubljana mesto ter nad-zorništva Kamnik. Skupno je bilo nameščenih preko 15.000 na-prednih števcev el.en. Število nameščenih naprednih števcev napodročju Elektra Ljubljane je tako preseglo število 105.000, karje skoraj 32-odstotni delež vseh MM.Glede na to, da segment merjenja električne energije s stališčadelovne intenzivnosti predstavlja levji delež v OE SU, smo op-timizaciji stroškov dela namenili še posebno pozornost. Z izve-denimi ukrepi smo pri daljinskem odčitavanju, pri katerem po-datke pridobivamo dnevno, zmanjšali stroške za 10 %/odbirek,pri ročnem popisovanju pa za 4 %/odbirek, glede na podatke zaleto 2014. V procesu prevzema in priklopa merilnega mesta smoz racionalnejšim postopkom in enkratnim obiskom zmanjšalištevilo potrebnih ur za 16 %, kar na letni ravni predstavlja preko1.500 delovnih ur. Nadaljujemo tudi z rednim izvajanjem stati-stičnega vzorčenja, kjer se po ocenah iz tujine pričakuje občutnozmanjšanje stroškov overjanja merilnih naprav. V letu 2015 smopo načinu statističnega vzorčenja izvedli pregled 562 vzorcev,ki so vsi uspešno prestali pregled in tako meroslovni žig za na-daljnja 4 leta podaljšali kar 27.771 števcem el.en.Z vpeljavo nove programske podpore klicnega centra smo po-večali zanesljivost delovanja poglavitnega komunikacijskega ka-nala in optimizirali stalne stroške obratovanja. V povprečju za-gotavljamo zavidljivo 90-odstotno ''pokritost'' dohodnih klicev,v letu 2014 ustanovljenega enotnega klicnega centra, kar je zamarsikateri primerljiv klicni center praktično nedosegljiv cilj. Zletom 2015 smo pričeli s kontinuiranim merjenjem zadovoljstvauporabnikov omrežja pri reševanju reklamacij. Le na podlagipovratnih informacij s strani uporabnikov lahko procese in pri-padajoče komunikacijske kanale sproti prilagajamo in izbolj-šamo rezultate merjenja zadovoljstva uporabnikov. Z Renault Slovenija smo uspešno sodelovali pri promocijskikampanji novega električnega vozila ZOE (E-taxi), predvsem zzagotovitvijo premičnih polnilnih postaj. Glede na strategijo EU

po obveznem zagotavljanju polnilne infrastrukture na javnih po-vršinah mestnih občin do leta 2020 smo MOL nudili vso pod-poro pri pripravi pripadajočega koncepta. Virtualna elektrarna za zagotavljanje terciarne rezerve ostajazgodba o uspehu v podjetju. Kljub nekoliko zmanjšanem obseguaktivnosti le-te v letu 2015, ob sicer večjem naboru sodelujočihpartnerjev, smo uspešno prestali kvalifikacije za leto 2016. Ne smemo pa mimo mednarodnih raziskovalnih projektov, v ka-tere smo aktivno vključeni: • ICT4EVEU – informacijska rešitev za nadzor nad uporabljeno

infrastrukturo za električna vozila in uporabnike;• MOBINCITY – v e-vozilo vgrajen sistem, ki na podlagi spre-

jetih podatkov optimizira pot e-vozila;• E-Badge – inteligentni mehanizem za balansiranje na mejah

Avstrije, Italije in Slovenije, ki vključuje sisteme virtualnihelektrarn in pomaga pri upravljanju prenosnega ter distribucij-skega omrežja;

• VPP4DSO – rešitev za optimiziranje obratovanja omrežja v po-sebnih razmerah s prilagajanjem generacije in odjema delovnein jalove energije.

Od leta 2011 do decembra 2015 je tako podjetje Elektro Ljubljanaza opravljeno delo na EU projektih prejelo 352.371,95 EUR.Prihodnost je tu, sooblikujemo jo že v sedaj z definiranjem ci-ljev in samim načrtovanjem. Ob ciljni usmerjenosti in konstru-ktivnem pristopu ekipe OE SU se pripadajočemu procesnemupodročju obeta svetla prihodnost. Vsem sodelavcem se najlepše zahvaljujem za uspešno leto, ki jeza nami. V letu 2016 pa vsem zaposlenim in njihovim bližnjimželim predvsem zdravja, veselja in uspehov na vseh področjih.l

Igor VolfFOTO Maj Pavček



UVAJAMO NOVE TEHNOLOGIJE Povezujemo področji informatike in telekomunikacij

Vletu 2016 bomo združili dve službi, katerih osnovni teh-nologiji sta v vsakdanjem življenju že eno; to sta infor-matika in komunikacije. Zato raje kot SIS in TK upora-

bljamo izraz IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije).IKT je danes praktično povsod. Glede na svetovne trende bomokmalu povsem odvisni od njega. Vstopa v naše domove (“smarthomes”), v Slovencem ljube avtomobile (e-mobilnost), celodržava se je razvila v e-upravo in e-recept. S tem pa odpiramovrata nevarnostim, ki jih prinaša razvoj. Ne samo, da samo odIKT odvisni, ta odvisnost žal ni poceni. Našo odvisnost lahkonekdo tudi neprimerno izkoristi.V letu 2016 se bo služba IKT Elektro Ljubljana posvečala var-nosti in zaščiti, prenovi poslovnih procesov, mobilnosti zaposlenih,obvladovanju stroškov storitev Elektra Ljubljana, sledljivostistoritev IKT, iskanjem vzorcev nad velikimi količinami poda-tkov ... Ti splošni izrazi, ki se skladajo s svetovnimi trendi na na-šem področju, imajo za seboj konkretne projekte, s konkretnimiimeni in cilji. Nekatere združba že pozna, na primer AXEL (pre-nova poslovnih aplikacij), pTKo (prenova Telekomunikacijskegaomrežja), vpeljava ITIL principov v IKT življenje združbe. Z dru-gimi pričenjamo v prihodnjem letu.Zgradbe podjetja smo se namenili popeljati bliže mobilnim na-pravam in jih opremiti z Wi-Fi tehnologijo. Pri tem moramomaksimalno poskrbeti za varnost in nadzor nad dostopanjem vbrezžično omrežje.Na področju omrežja ločujemo procesno omrežje od poslovnegaomrežja. Pri tem uvajamo nove tehnologije. Na drugi strani uva-jamo nove uporabniške rešitve, nov poslovni sistem, sistem ob-vladovanja sredstev, zmanjšujemo količino papirja v poslovanju,odpravljamo dela, ki ne prinašajo visoke dodane vrednosti, da-jemo kolegom možnosti za razvoj.Posebno, bolj skrito delo predstavlja standardizacija storitev vIKT. Uporabili bomo »dobre prakse obvladovanja IKT«, ki jih

z angleško kratico imenujemo ITIL (angl. »Information Techo-olgy Infrastructure Library«). Vse, kar se zgodi v procesih pod-jetja, je v velikem odstotku povezano z IKT. Moramo torej ve-deti, kje je napaka nastala. Poleg tega pa tudi, na kaj je napakaše lahko vplivala. Zato uvajamo enotno vstopno točko in sled-ljivost reševanja posamezne prijave. Zanimivo področje, ki prehaja v IKT, je obvladovanje velikihkoličin podatkov, ki nastanejo na merilnih mestih. Posebna ma-tematika začne veljati pri količinah, ki jih »grmadijo« stroji inne več ljudje. Poiskati bomo morali načine, da to bogastvo ob-delamo in na osnovi rezultatov izvedemo modre poslovne odlo-čitve. Še preden omenjeni podatki pridejo do uporabnikov, sodijo v IKTtudi tehnologije za prenos teh podatkov. Iskali bomo cenovnougodne načine prenosa. Morda so to digitalne radijske zveze, kijih ravno testiramo tudi na ALM (avtomatskih ločilnih mestih),morda LTE tehnologija ali prihajajoča LoRA (tehnologija, pod-obna Wi-FI na nizkih frekvencah). Če bo mogoče in cenovnoupravičeno, bo to optična povezava.Pomemben del IKT je obvladovanje stroškov, ki jih povzročajoomenjeni projekti. Elektro Ljubljana je močno povezana s hče-rinskim podjetjem Informatika, kjer za nas poganjajo obračun,podporo življenjskemu ciklu odjemalca, tehnično bazo podatkov… Zato moramo obvladovati stroške storitev, ki jih nudijo, zatose tudi trudimo doseči tržni pristop in beleženje dejansko opra-vljenega dela. Pri omenjenih rešitvah so možnosti nadgradenj,ki bi pospešile procese v Elektru Ljubljana. Znižujemo stroškevzdrževanja in podaljšanih garancij tudi na ostali opremi. Zatošolamo lastne kadre. V IKT nas je skupaj 33. Vendar v podjetju nismo zaradi sebe,pač pa smo servisna storitev procesom in njihovim uporabnikom.IKT niso strežniki, usmerjevalniki in optični kabli. Je mnogo več.Je vse našteto in vse, kar podpre procese, ki jih zaposleni opra-vljajo dnevno. Je v resnici način, kako je organizirano delo po-sameznika. To so organizacijski predpisi v digitalni obliki. Pod-piramo procese, tako da dostavimo podatek na pravo mesto obpravem času in s tem omogočimo odločanje. Ker poznamo to-kove podatkov na teoretični IKT ravni, lahko povemo, kako najse proces odrazi v praksi. Nikoli pa nismo (razen za celovitosti)odgovorni za samo vsebino informacije.IKT uporabljamo, vendar nismo spremenili miselnosti še iz ča-sov po 2. svetovni vojni. Zato imamo včasih občutek, da je IKTpredrag. Projektna skupina AXEE se zelo trudi spremeniti to ob-stalost v preteklosti. Pri tem nam uprava stoji povsem ob strani.S sodelavci, lastniki procesov, uvajamo drugačne procese z ena-kimi cilji. Pri tem sledimo splošnim standardom. Nihče od nas se ne pritožuje nad novim prenosnim telefonom,ko ga 14 dni po prejemu ureja, prilagaja, izgublja podatke, se učinjegovih novih funkcij; to nam v IKT daje upanje, da je ta teh-nologija torej lahko razumljena in dobro sprejeta tudi na po-slovnem področju. l

Alenka KolarFOTO Maj Pavček



ZA NAMI JE ZAHTEVNO, DINAMIČNO IN USPEŠNO LETOOE RFS v letu 2015

Vletu 2015 smo lahko spremljali zelo dinamično gibanjena finančnih trgih. Prvič v zgodovini so se evrske obre-stne mere pomaknile v negativno raven. Politika nega-

tivnih kratkoročnih obrestnih mer, deflacije v evro območju invisoke presežne likvidnosti na trgu je rezultirala v znižanju de-pozitnih obrestnih mer. Zato so se znižale tudi obrestne mere, kijih družba prejema za depozite na odpoklic. Sredi januarja leta2015 je Švicarska centralna banka presenetila finančne trge, koje sporočila, da bo prenehala z vzdrževanjem tečaja nad 1,20 frankaza en evro. Po letu 2011 je to že druga, še bolj ekstremna spre-memba deviznega tečaja, ki je ponovno potrdila, da ni predvid-ljivih valut. Vse dokler globalno gospodarstvo ne bo doseglo sta-bilnejše rasti, ne moremo izključiti negotovosti na valutnem trgu. OE RFS je v letu 2015 nadaljevala dolgoročno strategijo, ki pred-videva prestrukturiranje obstoječega dolga družbe z namenomizboljšanja likvidnosti družbe, znižanja stroškov obstoječih kre-ditov in izboljšanja poslovnega rezultata družbe. Tudi letos smopredčasno poplačali del dolgoročnih kreditov, uspešno smo se

Tudi letos smo predčasno poplačali deldolgoročnih kreditov, uspešno smo sepogajali in s tem podaljšali ročnostobstoječih kreditov in znižali efektivneobrestne mere na že obstoječih kreditih.

pogajali in s tem podaljšali ročnost obstoječih kreditov in zni-žali efektivne obrestne mere na že obstoječih kreditih. V začetkuoktobra smo podpisali dolgoročno posojilno pogodbo z Evrop-sko investicijsko banko o financiranju strateških projektov družbe.Družba bo sredstva, ki jih bo črpala v več tranšah v obdobju 2015-2017, porabila za investiranje v prenovo in obnovo distribucij-skega elektroenergetskega omrežja. Zaradi uspešnega poslova-nja in dobre bonitetne ocene družbe smo uspeli najeti dolgoro-čni kredit po ugodni obrestni meri, ki je primerljiva z obrestnimimerami za financiranje infrastrukturnih objektov v EU.



Prenova poslovno-informacijskega sistemaOE RFS je od maja leta 2015 intenzivno vpeta v prenovo po-slovno-informacijskega sistema (ERP). Prenova ERP predstavljatemeljit in korenit proces in zahteva velike spremembe, tako or-ganizacijske kot spremembe procesov in delovnih praks. Zave-damo se, da so informacijske spremembe vedno del strategijesplošne optimizacije poslovanja družbe, znižanja stroškov in zvi-šanja dodane vrednosti. Vsled temu smo v OE RFS proaktivnopristopili k strateškemu projektu naše družbe.Trenutno smo v zaključni prvi fazi prenove, v kateri smo skozipopis in analizo obstoječega stanja zajeli funkcionalne in pro-cesne zahteve, identificirali zahteve in procese, ki odstopajo odstandardne rešitve in konceptov izvajalca, pripravili opis testnihscenarijev s konkretnimi primeri in intenzivno sodelovali priusklajevanju dokumentov funkcionalnih potreb. Proaktivno smosodelovali in skrbeli, da so vključeni vsi procesi znotraj področjaračunovodstva, financ in kontrolinga ter da so za posamezne pro-cese opredeljene procesne in funkcionalne zahteve. Tudi v letu 2016, ko bo izvedeno testiranje funkcionalnih zah-tev in usposabljanje končnih uporabnikov, bo OE RFS imela po-membno vlogo pri uspešni vpeljavi novega ERP v poslovanjepodjetja.

V letu 2015 smo dejavno sodelovali tudi pripripravi novega akta o omrežnini, kajti zletom 2015 se zaključuje regulativnoobdobje 2013-2015. Agencija za energijo znovim aktom za naslednje regulativnoobdobje 2016-2018 spreminja takometodologijo za določitev regulativnegaokvira kot sam obračun omrežnine.

V okviru projekta uvedbe elektronskega dokumentnega sistemasmo med letom uspešno razširili modul Likvidiranje vhodnih ra-čunov še na preostale vrste prejetih računov (investicije, mate-rial). V naslednjem letu načrtujemo, da bomo elektronski doku-mentni sistem nadgradili z modulom Pogodbe, s čimer bomo za-gotovili celovito podporo procesu priprave in hrambe pogodb.Poleg teh računovodsko in finančno pomembnih kategorij bo pro-gramski modul podprl tudi delovanje vložišča in tako celovitozaokrožil elektronsko podporo na celotni vhodni dokumentacijidružbe.Sredi leta 2015 je stopil v veljavo spremenjen in dopolnjen Za-kon o gospodarskih družbah, ki uvaja več novosti, predvsem vdružbah v večinski in pretežni državni lasti. Za družbo ElektroLjubljana, d.d. so pomembne predvsem spremembe glede:- zastaralnih rokov za odškodninske zahtevke do organov vode-

nja v družbah, in sicer se le-ti podaljšajo;- uvedbe odbitne franšize, vsaj v višini 10 % škode, pri zavaro-

vanju odgovornosti članov organov vodenja in nadzora;- poročanja odvisnih družb o poslih s povezanimi družbami;- vrednotenja postavk v računovodskih izkazih in konsolidira-

nja računovodskih izkazov po Mednarodnih standardih raču-novodskega poročanja (MSRP).

Spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah na-rekujejo tudi spremembo računovodskih standardov. S 1. 1. 2016tako stopijo v veljavo novi SRS 2016, ki bodo v računovodstvovnesli več novosti. V OE RFS zato že potekajo aktivnosti prila-goditve spremenjenim računovodskim predpisom skladno s pra-vili skrbnega računovodenja. Do tega trenutka zaradi kom-pleksnosti računovodenja dokončna odločitev o prehodu na med-narodne računovodske standarde (MSRP) v družbi še ni spre-jeta, se pa močno nagibamo v smeri uvedbe mednarodnih raču-novodskih standardov v vse družbe skupine Elektra Ljubljana. V letu 2015 smo dejavno sodelovali tudi pri pripravi novega aktao omrežnini1, kajti z letom 2015 se zaključuje regulativno ob-dobje 2013-2015. Agencija za energijo z novim aktom za naslednjeregulativno obdobje 2016-2018 spreminja tako metodologijo zadoločitev regulativnega okvira kot sam obračun omrežnine. Bi-stvene spremembe akta se nanašajo na določanje upravičenih stro-škov delovanja in vzdrževanja, upoštevanje naložb na podlagipresoje naložbenega načrta, posodobitev modela reguliranja s ka-kovostjo oskrbe ter meril in sheme spodbud za investicijske pro-jekte na področju pametnih omrežij, uvedbo izvedbene spod-bude za kvalificirane pilotne projekte na področju obračunaomrežnine, določitev meril za prenos 110 kV omrežja itd., priobračunu omrežnine pa se med drugim poenostavlja obračun priodjemalcu in ureja obračunavanje prekomerno prevzete jaloveenergije. Agenciji za energijo smo predložili vse zahtevane podatke takoza potrebe priprave nove metodologije za določitev regulativ-nega okvira kot tudi za potrebe rednega obračuna regulativnegaleta. Skladno s pogodbo smo tudi SODO-ju redno poročali o iz-vajanju pogodbeno dogovorjenih storitev in o investiranju napodročju regulirane dejavnosti družbe ter predložili vse zahte-vane podatke in dokumentacijo za potrebe izvedbe preliminar-nega in končnega obračuna najemnine in storitev.Poleg tega redno pripravljamo informacije o poslovanju družbeElektro Ljubljana in njenih hčerinskih podjetij tudi za ostale upo-rabnike – notranje in zunanje. Med slednjimi so poleg agencijein SODO-ja najpogosteje nadzorni svet družbe, Slovenski drža-vni holding, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, AJPES, Sta-tistični urad, banke in druge institucije. Za potrebe poslovnegaodločanja vodstva družbe pripravljamo različna poročila in ana-lize, in sicer tedensko, mesečno in kvartalno oz. po potrebi.Za konec naj še omenimo, da se je del sodelavk OE RFS sredileta preselil v skupne delovne prostore v VII. nadstropje, da bidosegli večjo medsebojno povezanost in složnost pri poslovnemsodelovanju in boljšo organizacijsko klimo. Vsem sodelavkam se zahvaljujem za zaupanje in sodelovanje vletošnjem letu. Želim vam, da bo novo leto 2016 polno poslov-nih uspehov, elana in motiviranosti ter predvsem sreče in oseb-nega zadovoljstva. l

mag. Marjan Ravnikar, izvršni direktor OE RFSFOTO Maj Pavček

1 Akt o metodologiji za določitev reguliranega okvira in metodologije zaobračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Ur.l. 66/15)



POMLAJEVANJE EKIPE NA TERENUKadrovsko področje v letu 2015

Tako kot vsako leto je bilo tudi leto 2015 na kadrovskempodročju izjemno pestro. Kadrovsko področje se namrečvsak dan srečuje z novimi izzivi. Vseskozi pa je potrebno

iskati učinkovite načine za ustvarjanje dodane vrednosti za pod-jetje. Posameznim OE in DE v družbi smo se trudili biti učin-kovita podpora s strokovnimi nasveti in hitrim odzivom pri re-ševanju tekoče kadrovske problematike. V nadaljevanju so nakratko opisani ključni dogodki v letu 2015. Novi akti in predpisiPa začnimo z najpomembnejšim. S 1. januarjem 2015 je pričelaveljati nova Podjetniška kolektivna pogodba Skupine Elek-tro Ljubljana, ki je usklajena z novo delovnopravno zakono-dajo in panožno pogodbo elektrogospodarstva. V letu 2015 smoprenovili tudi Pravilnik ukrepov Družini prijazno podjetje ter Pra-vilnik za evidentiranje delovnega časa.

Selekcija kadrov – umetnost, veščina ali srečnaroka?Tako kot v športu trener potrebuje zmagovalno moštvo, tudi vposlovnem okolju vodja potrebuje uspešno ekipo. Naloga vodjeje, da opravi delo ob pomoči svojih sodelavcev, zato je izbiranjesodelavcev, s katerimi mu to lahko uspe, odločilnega pomena.Vodenje in motiviranje sodelavcev sta gotovo dejavnik njegoveuspešnosti, vendar pa je izbor osebe, ki zmore, zna in hoče pri-spevati v njegovem timu, prvi korak k doseganju zastavljenih ci-ljev. Skrbna priprava na selekcijski proces je odločilen dejavnikuspešnosti izbire. Ključ do uspešne selekcije pa je jasna pred-stava o tem, koga iščemo in kaj potrebujemo. Namen selekcij-skega postopka je namreč izbrati takšnega kandidata, za kate-rega menimo, da bo pri opravljanju delovnih nalog uspešen. Če-prav daje zmaga v tekmi za delovno mesto marsikomu vtis se-lekcije najboljšega v vrednostnem smislu, gre pri izbiri kadrovza to, da ločimo za delovno vlogo primernejše od manj primer-nih kandidatov. V družbi Elektro Ljubljana d.d. smo v skladu ssprejeto kadrovsko strategijo tudi v letošnjem letu posebno po-zornost namenjali izbiri naših bodočih sodelavcev ter tako na-daljevali s pomlajevanjem naše ekipe na terenu. Komisije za iz-bor novih sodelavcev, ki so bile imenovane s strani predsednikauprave, so svoje odločitve o izbranem kandidatu sprejele sogla-sno. Vsi interni razpisi za prosta delovna mesta v družbi pa sose ravno tako zaključili z uspešnim izborom ustreznega kandi-data.

Planiranje kadrovV sodelovanju z izvršnimi direktorji OE in direktorji DE smopripravili plan kadrov za prihodnje triletno obdobje. V veliko po-moč pri planiranju kadrov predstavlja uvedba razgovorov z za-poslenimi, ki v naslednjem letu izpolnijo pogoje za upokojitev.Podatki o nameravani upokojitvi so za podjetje pomembni z vi-dika planiranja kadrov in s tem tudi zagotavljanja njegovega dol-goročnega razvoja. Odločitev o upokojitvi je seveda osebne na-rave, vsekakor pa vsako obdobje življenja prinese nekaj novega,podjetje pa lahko tako da priložnost mladim.

Izobraževanje in razvoj kadrovZnanje je naša pomembna konkurenčna prednost in tega se zelozavedamo, saj sodelavcem omogočamo izobraževanja in uspo-sabljanja tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Izobraževanje in pre-nos znanja v družbi sta z leti vse pomembnejša, zato imamo tudilasten Učno vadbeni center v Domžalah. V letošnjem letu smozaposlenim omogočili vsa izobraževanja, ki so jih potrebovaliza nemoteno izvajanje svojih delovnih nalog tako na tehničnempodročju kot tudi na področju razvoja veščin komuniciranja, vo-denja in timskega dela. V podjetju deluje tudi sistem mentorstvaza novo zaposlene sodelavce. Vlaganje v izobraževanje bo tudiv prihodnje pomemben del strategije družbe.

Družini prijazno podjetjeV letošnjem letu smo uspešno prestali revizijo Polnega certifi-kata Družini prijazno podjetje. Družba je uspešno implemen-tirala vse ukrepe iz pravilnika. Za sodelavke smo organizirali pre-ventivne preglede dojk; sodelavcem, ki so dlje časa odsotni, smona dom pošiljali naš interni časopis; v okviru Tima za usklaje-vanje poklicnega in družinskega življenja smo izbrali darila zadedka Mraza; najpomembneje pa je, da smo tudi v letošnjem letuomogočili športne dejavnosti za zaposlene na podlagi indivi-dualne izbire. Tudi letos smo ostali zvesti tradiciji in organiza-ciji dobrodelne akcije za socialno ogrožene otroke.Letošnje leto je zaznamovalo tudi intenzivno delo pri uvedbinovega informacijskega sistema, ki se nam obeta s 1. januar-jem 2017. Žal smo tudi v letu 2015 imeli nekaj disciplinskih po-stopkov. Tako kot vsako leto si tudi ob koncu tega leta želimo,da bi jih bilo v prihodnjem letu čim manj. Več o samih številkahv zvezi s kadrovsko strukturo v letu 2015 vam bomo posredo-vali v naslednji številki. Vsem sodelavkam in sodelavcem želim zdravo in uspešno leto2016. l

mag. Vesna Petrović, vodja kadrovske službeFOTO Maj Pavček



LETO IZBOLJŠAVKakovost in varstvo pri delu

Leto 2015 smo začeli s prehodom na novi standard ISO27001:2013 in notranjimi presojami. Po prvem procesuKakovosti, imamo danes v ARISU popisanih in sprejetih

že preko 20 procesov od 30. Sledile so priprave na nov poslov-nik kakovosti, ki je postal vitek dokument z opisano procesnoarhitekturo podjetja. Natančna zunanja presoja je potrdila, da setrud, ki se vlaga v Sistem vodenja kakovosti, obrestuje, pripo-ročila pa so še dodatno pripomogla k izboljšavam naših poslov-nih procesov. Izvajanje kakovosti na terenu je pokazalo, da je in-teres vseh zaposlenih, da imamo delujoč sistem spremljanja ka-kovosti. Na področju varovanja okolja, ki ga pokriva standardISO 14001, smo bili v letu 2015 uspešni. Imeli smo samo 2 ne-želena dogodka, ki sta bila prijavljena in z ukrepi tudi sanirana.Izdelani so bili novi NGO (načrti gospodarjenja z odpadki) inoptimizacija zabojnikov za ločevanje odpadkov. Izvajali so seokoljski programi. Velik prihranek v energiji in posledično pri-jazno do okolja je bila tudi investicija v nova - energetsko var-čna okna na Upravni zgradbi družbe.Na področju varovanja informacij (SUVI) so bili zabeleženi inobravnavani 4 neželeni dogodki. Sprejeti in realizirani so tudiukrepi za obvladovanje informacijskih tveganj. Kako pomem-bno je področje varovanja informacij, se pogosto zavemo šele,ko je prepozno, zato sta zavedanje in poslovna kultura odločilnipri preprečevanju takih dogodkov. ISO 27001 nam zagotavljaanalizo informacijskih tveganj in ocene tveganj z ukrepi, da smona grožnje pripravljeni.Velik poudarek je bil tudi na obvladovanju tveganj. Vsak vzpo-stavljeni sistem terja določen čas, da se, »prime«. In se je prijel.

Imamo sistem, ki nam zagotavlja spremljanje neželenih dogod-kov, definirane odgovornosti in ukrepanje za preprečevanje po-novitve. Z notranjo revizijo smo dodatno izpopolnili sistem upra-vljanja neželenih dogodkov s področja VZD. Varnost in zdravjepri delu sta prva in najpomembnejša naloga nas vseh. Neodgo-vorna ravnanja pri delu lahko botrujejo veliki delovni nezgodine le povzročitelja, ampak tudi ostalih zaposlenih, naših upo-rabnikov in družbe. V letu 2015 je bilo na področju varnosti inzdravja pri delu 26 neželenih dogodkov (brez težjih poškodb),kar je 9 prijavljenih neželenih dogodkov manj kot v letu 2014.V zadnjem kvartalu smo imeli obisk inšpektorja za delo ter po-žarnega inšpektorja, ki nista ugotovila kršitev, le podala sta do-datne predloge. Tudi odnos do alkohola in psihoaktivnih sredstev (drog) se spre-minja. V letu 2015 smo bili vsi zaposleni vsaj enkrat nenapove-dano testirani z alkotestom. In ko napišemo vsi, to pomeni vsi -od vodilnih delavcev do izvajalcev na terenu. Prepovedali smotudi vnos alkohola v naše delovne prostore. Spremenil se je tudi postopek nabave ter izločitev iz uporabeosebne varovalne opreme kot tudi za delo povezanih sredstev zzagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu pred nevarnostjo elek-tričnega toka. Vsak zaposleni mora ob iztrošenosti vrniti dotra-jano opremo, predložiti potrebne obrazce za odpis ter morebitninakup nove opreme. V začetku leta je bila objavljena prenovljenaIzjava o varnosti z oceno tveganja. Uvedla se je Aktivna minutana delovnem mestu za pisarniške delavce. Na področju nasiljatretjih oseb sta izdelani dve navodili za ravnanje zaposlenih naterenu ter v sprejemnih pisarnah. Udeleževali smo se obravnavna senatu Invalidske komisije za naše zaposlene. V štiriletnemobdobju se bo na posameznih lokacijah namestilo 8 defibrila-torjev. Prvič smo v podjetju izvedli pregled in ustrezno sanacijodveh zaklonišč, imeli smo tudi požarno vajo na lokaciji Sloven-ske ceste. V letu 2016 nas čaka prehod na novi standard ISO 9001:2015,Novi ISO 14001:2015, analiza ocen kazalnikov kakovosti, no-tranje presoje, notranje kontrole, zunanje presoje, analize tve-ganj SUVI, VZD, RO. Uvajanje posameznih elementov poslo-vne odličnosti po modelu EFQM ali EMS standarda. Procesnaanalitika bo omogočila vpogled v učinkovitost procesov in op-timizacijo poslovnih procesov ter učinkovito merjenje (BABOK). Izvajanje posameznih dejavnosti Oddelka VZD se bo prilago-dilo delovnim procesom terena. Kot cilj oddelka za leto 2016 jeprehod izvajanja teoretičnega preverjanja znanja v elektronskoobliko. Zagotovo lahko pričakujemo tudi obiske inšpekcijskihslužb, ki so se že napovedale za leto 2016 s poudarkom izpol-njevanja zakonskih zahtev na terenu. Večji poudarek oddelkaVZD bo tudi na nadzoru sprejetih ukrepov za zmanjševanje inobvladovanje tveganj. Nadaljevali bomo z nenapovedanimi te-stiranji z alkotestom, z ukrepi promocije zdravja na delovnemmestu in zmanjševanjem tveganja nasilja tretjih oseb.l

Gregor Kita, vodja Službe za kakovostFOTO Maj Pavček

Vesna Oman, Gregor Kita in Jani Škrbec



UČINKOVITO SERVISIRANJE PODJETJA Splošna služba v letu 2016

Sodelavci v Splošni službi smo v leto 2015 vstopili z mi-slijo na množico zadev, ki jih je potrebno urediti v skladuz gospodarskim načrtom podjetja ter na zadeve, za katere

poprej ni bilo ne sredstev ne časa ali pa se je našlo kaj nujnej-šega. Dobra in utečena ekipa se je tako lotila rednega urejanjaposlovnih stavb in počitniških objektov, planirane nabave invzdrževanja vozil, delovnih strojev in orodij ter optimizacije pro-cesov v vložišču, ekonomatu in telefonski centrali. Prvo leto vseh navedenih procesov, združenih pod »eno streho«Splošne službe, je prineslo tudi kadrovsko ojačitev. V Oddelekstavb so poleg novega sodelavca prišli tudi gospodarji z DE, vOddelek avtoprometa in orodij pa vsi referenti avtoparka. Zdru-žitev gospodarjev se je izkazala za izredno učinkovito, sedaj vsamanjša vzdrževanja ali popravila v Oddelku stavb izvedejo sami,hitro in učinkovito. Ekipa skrbi tudi obratovanje naših poslov-nih objektov, kot tudi za vzdrževanje počitniških objektov. Večjeprenove je bila deležna vila v Selcah, prenovili smo tudi vse ko-palnice v Izoli in se lotili prenove kopalnic na Bledu. Nove po-steljnine in televizorji v nekaterih objektih so še dodatno prispevalik zadovoljstvu uporabnikov, da bo vsako leto bolje, pa se bomotrudili še naprej. Podjetje Elektro Ljubljana je staro podjetje, temu primerno bilahko označili tudi energetske lastnosti naših poslovnih stavb.Ravno zvišanje energetske učinkovitosti, ki jo od nas terja tudizakonodaja, je eden temeljnih ciljev v zvezi s poslovnimi ob-jekti. Izvedena je bila zamenjava oken na več objektih, prenovefasad se in se bodo izvajale, vgrajujejo se termostatski ventili,potratni objekti pa morajo biti čim prej energetsko sanirani. Vsakareorganizacija v podjetju za nas pomeni tudi dodatno delo; seli-tve in urejanje prostorov so se izvajali kot po tekočem traku, vmespa so bile uspešno izvedene tudi večje investicije. Največja jevsekakor sanacija podzemne garaže in parkirišča nad njo na DEELM, tako po ceni kot tudi po obsegu in končnem zadovoljstvunaše službe, ki ga nudi pogled na varen, saniran objekt, z ureje-nim sistemom parkiranja. Oddelek avtoprometa in orodij se je usmeril k zanesljivemu instroškovno učinkovitemu vzdrževanju tehnike, večji skrbi upo-rabnikov za vozila in orodja ter potrebni nabavi v okvirih go-spodarskega načrta. Združeni referenti avtoparka so sistem cen-tralizirane nabave in vzdrževanja preko vodje oddelka, vodjeslužbe ter odgovornega direktorja izpilili do podrobnosti; ve sekdo naroča, kaj, zakaj in za koliko. Za lažje in pravno pravil-nejše vzdrževanje delovnih vozil so bile sklenjene pogodbe s po-oblaščenimi serviserji posameznih tipov vozil. Kot dober go-spodar skrbimo za vozila in orodje z rednim izvajanjem kontrolpo terenu. Te so najavljene, saj ne iščemo kršiteljev, temveč že-limo vzpostaviti pravilen odnos do službene opreme. Omeniti jepotrebno tudi zahtevno nalogo oblikovanja gospodarskega na-črta 2015 in pripravo načrta za obdobje 2016 - 2018. Zaposleni v vložišču, ekonomatu in telefonski centrali so sku-paj poskrbeli, da je pošta prišla pravočasno v prave roke, da jestranka dobila pravi odgovor ter da je pisarniški material distri-

buiran na vse konce našega podjetja. Pomembna prihajajočasprememba v zvezi s pošte je uvedba elektronskega dokument-nega sistema. Projekt je bil sicer narejen že v prejšnjih letih, vzadnjih mesecih 2015 pa se je v okviru uvedbe novega infor-macijskega sistema v celotnem podjetju premaknil v sklepnofazo. Pohvaliti se moramo še z nakupom večjih arhivskih pro-storov v kleti poslovne stavbe na Slovenski cesti, kar nam bovsem v podjetju za daleč vnaprej olajšalo arhivsko delo. V Splošni službi smo se v letu 2015 pospešeno lotili odprodajeposlovno nepotrebnih nepremičnin. Poleg že vnaprej določenihin s strani Sveta delavcev odobrenih prodaj določenih nekoriš-čenih počitniških objektov so se prodale skoraj vse najemniškegaraže in večje število zemljišč, na katerih stojijo tuji objekti,prodaja pa se tudi nekaj praznih stanovanj. Za naslednje leto na-črtujemo prodajo tovrstnih nepremičnin razširiti tudi na raznamanjša in prazna zemljišča, ki so v lasti našega podjetja in jih vbodočnosti ne nameravamo uporabljati. Spisali ali posodobilismo tudi nekaj pravilnikov in navodil; ne zato, ker imamo pre-več časa, temveč zato, ker je bilo to potrebno in zahtevano.Splošna služba bo v letu 2016 nadaljevala svojo usmeritev vstroškovno optimalno in učinkovito servisiranje celotnega pod-jetja. Kaj delamo, torej veste, kdo smo, veste; če kaj potrebujete,veste, komu poslati predlog za nabavo ali vzdrževanje, če vasslučajno že nimamo v gospodarskem načrtu. Upam, da ste naštrud do sedaj že zaznali; popolni sicer res nismo, se bomo pa po-trudili, da bomo čim bližje temu. Uspešno leto želimo tudi vsemvam, sodelavkam in sodelavcem! l

Egon HodaFOTO Maj Pavček

Vesna Malovrh Jeglič, Venera Panajotova in Valentina Petrič



Đorđe Perić, Martina Pohar inMitja Breznik

IGNORANTIA IURIS NOCETPravna služba v letu 2015

Zlatinskim izrekom Ignorantia iuris nocet (nepoznavanjeprava škoduje) me je na prvem izpitu na Pravni fakultetiv Ljubljani seznanil profesor Rimskega prava v trenutku

vpisa negativne ocene v indeks. Ni kaj, bilo je zelo poučno. V želji, da tudi vi, spoštovani sodelavci, ne bi trpeli negativnihposledic nepoznavanja prava, kot se je to pripetilo tedaj še neu-kemu študentu, smo se v pravni pisarni trudili delovati tudi v iz-tekajočem letu. V pretežni meri smo se ukvarjali s tekočimi opra-vili, zlasti s (pravnimi) vprašanji s področja energetske zakono-daje ter s tem povezanimi postopki in pogodbenimi odnosi. Te-koče delo je obsegalo tudi vprašanja s splošnega področja, stvar-nega prava in pogodbenega prava ter tematike specialne zako-nodaje, kot so informacije javnega značaja, varstvo konkurencein potrošništva, upravnimi postopki (vezanimi tako na odnose zAgencijo za energijo, SODO d.o.o., prisilnimi služnostmi ipd.)in drugimi pravnimi področji. Statistika uspešno rešenih sodnihpostopov je bila tudi v letošnjem letu pozitivna, posebno pa smoveseli letošnje odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki je potrdilastališče naše pravne pisarne, in sicer, da je priposestvovanje služ-nosti na gospodarski javni infrastrukturi pravno dopustno (po-drobnosti s tem v zvezi so bile že predstavljene v eni od lanskihštevilk Elektro novic). Dolgoročno takšna odločitev prav gotovopomeni upad odškodninskih zahtevkov in postopno formalno-pravno ureditev »neurejenih« stvarno pravnih razmerij.V letošnjem letu smo v pravni pisarni dokončno in celovito prev-zeli tudi proces vodenja izvršilnih postopkov. Do sedaj se je iz-terjava vodila s strani OE RFS, pravna pisarna pa je postopkeprevzela šele v primeru ugovora dolžnika oziroma ob začetkupravdnega postopka. Nova interna ureditev sicer pomeni pove-čano obremenitev pravne pisarne, vsebinsko pa je brez dvomakorak v pravo smer in bo dolgoročno pomenila racionalnejše inučinkovitejše vodenje izvršb, predvsem pa pričakujemo manjugovorov dolžnikov ter s tem hitrejše zaključevanja procesa iz-terjave. Novost bo prav tako pomenila racionalizacijo tudi na po-

dročju stroškov pooblaščenih odvetniških pisarn, ki novih iz-vršilnih postopkov v imenu naše družbe ne bodo več vodile.Predvsem pa – iztekajoče leto je bilo kljub dejstvu, da smo sebolj ali manj ukvarjali s tekočimi zadevami, za nas pestro pred-vsem na kadrovskem področju. Naša dolgoletna sodelavka TinaMatoš (sedaj tudi Eržen) je bila zaradi svoje nove materinskevloge odsotna praktično celo leto, zaradi česar je breme nalog vpretežnem delu odpadlo na preostali, moški del kolektiva. K srečismo se v avgustu okrepili z novo Tino, sodelavko, ki se je pomoji in splošni oceni v dosedanjem delu izkazala za odličnookrepitev in za naše podjetje prav gotovo predstavlja dodanovrednost.

Statistika uspešno rešenih sodnih postopovje bila tudi v letošnjem letu pozitivna,posebno pa smo veseli letošnje odločitveVrhovnega sodišča RS, ki je potrdilastališče naše pravne pisarne, in sicer, da jepriposestvovanje služnosti na gospodarskijavni infrastrukturi pravno dopustno

V prihajajočem letu pa so pred nami že novi izzivi – Državnizbor je že sprejel novelo Zakona o javnem naročanju, obetajo senam spremembe zakonodaje s področja gradnje in urejanja pro-stora, kar bo zahtevalo nove prilagoditve ter pravno-formalnourejanje postopkov tako znotraj kot izven podjetja.Za zaključek pa - v pravni pisarni smo se, tako kot vsako leto,trudili, da kot podporna služba s hitrim odzivom in strokovnostjov največji meri pripomoremo k uspešnemu poslovanju družbe.V upanju, da ste bili z našim delom in prijaznostjo zadovoljni,vam želimo vse dobro tudi v prihodnjem letu. l

Mitja Breznik, vodja pravne pisarneFOTO Maj Pavček



KABINET UPRAVE

PRIPRAVE NA JUBILEJNO LETOSlužba za korporativno komuniciranje

Letošnje leto je bilo za nas intenzivno in veliko prekratko,a nam je vseeno uspelo uresničiti vse načrte in projekte.Ko se pred novim letom, kot je to običajno, ozremo na-

zaj, smo lahko z doseženimi rezultati več kot zadovoljni.Sodelovanje z mediji je bilo dobro tako za nas kot, upamo, tudizanje. Pomagali smo jim z odgovori na raznovrstna vprašanja inozaveščanjem predvsem na temo e-mobilnosti in učinkovite rabeenergije. Pripravili smo dve novinarski konferenci; na prvi smopredstavili evropski pilotni projekt, ki je omogočil gostovanje zauporabnike električnih vozil v okviru mednarodnega projektaICT4EVEU, na drugi pa smo predstavili odločitev AVK skupajz GEN-I in Elektro energijo.V posebno veselje nam je bila priprava Dneva podjetja v Viniciskupaj z DE Novo mesto. Letošnji Elektrožur je bil kljub sla-bemu vremenu in precejšnji oddaljenosti eden najbolj obiskanihdoslej. Ob izjemni dolenjski ekipi smo dobili občutek, kako učin-koviti so fantje tudi pri vsakdanjem delu. Prvi Dan podjetja pred-stavljamo tudi na našem letošnjem koledarju v mesecu maju, vkaterem nastopa Alojz Struna.S sponzorstvi smo podprli različna športna društva in kulturne

ustanove, z donacijami pa smo si prizadevali prispevati čim večk lokalnemu okolju, predvsem za otroke in osebe v stiski. Električar Piko je bil tudi letos neutruden pri svojem poslan-stvu izobraževanja in ozaveščanja mladih. Pripravil je obiske šti-rih RTP, dvakrat predstavil Staro mestno elektrarno - Elektro Lju-bljana, šolarje peljal na obisk HC v Tacnu, pripravil tri predava-nja v šoli in obisk petih vrtcev.V Stari mestni elektrarni smo letos skupaj z Zavodom Bunkerzačeli pripravljati prenovo muzejskih vizualij. Stare panoje, kipredstavljajo zgodovino elektrifikacije Ljubljane in zgodovinoMestne elektrarne, bomo nadomestili z zaslonom na dotik, ki bonameščen na konstrukcijo iz pred kratkim podrtega stebra pri Li-tostroju.Ob koncu leta smo pripravili tudi prednovoletno druženje v Starimestni elektrarni in znova uživali v tem izjemnem prostoru.Ob koncu leta se želim zahvaliti sodelavcema, ki sta med po-glavitnejšimi razlogi, da se vsak dan znova veselim prihoda vslužbo. l

mag. Kristina SeverFOTO Martina Pohar

Maj Pavček, Kristina Sever, Marko Piko



USPEŠNO IZVEDENE NALOGEDE Ljubljana mesto v letu 2015

Ssodelavci smo si na začetku leta razdelili delovne naloge,ki so izhajale iz gospodarskega načrta za našo enoto za leto2015 in si zastavili cilj delovne naloge izvesti čim bolj učin-

kovito. Kljub temu, da se je med letom izkazalo, da je obseg de-lovnih nalog večji, kot smo jih načrtovali na začetku leta, siupamo trditi, da smo naloge izvedli uspešno.Tako smo na področju investicijskih gradenj z izgradnjo distri-bucijskega omrežja zagotovili možnost priključitve novim več-stanovanjskim objektom v Polju in Dolgem mostu, izvedbo po-večave moči posameznim poslovnim odjemalcem v Stegnah terzagotovili priključitev polnilnic za električna vozila na dveh par-

Roman Jesenko, FOTO Marko Piko

kiriščih P+R na Dolgem mostu in Barjanski cesti. V sodelova-nju z Mestno občino Ljubljana smo se vključevali v skupno ob-novo komunalnih vodov na več področjih; na tem področju iz-postavljamo dela, vezana na prenovo Slovenske ceste v ožjemmestnem središču v Ljubljani. Z izgradnjo distribucijskega omrežjaza namen prehoda z 10 kV na 20 kV napetostno raven smo na-daljevali na področju Zaloga in tako poleg spremembe napeto-stne ravni zagotovili tudi možnost povečave moči Centralni či-stilni napravi v Zalogu, ki namerava izvesti nadaljnjo stopnjo čiš-čenja odpadnih vod v Ljubljani. Z izgradnjo elektro kabelske ka-nalizacije na odseku med Gričem in Cesto na Vrhovce smo za-gotovili možnost začetka izvajanja prehoda tudi na področju medVičem in Podutikom. Izvedena so bila tudi obsežna, a manj opa-zna, investicijsko-vzdrževalna dela na obstoječem distribucij-skem omrežju, katerih cilj je ohraniti in tudi izboljšati kakovostdobave električne energije na področju, na katerem upravljamoz omrežjem. Za doseganje teh ciljev sproti teče tudi priprava do-kumentacije za gradnjo novih ali obnovo obstoječih objektov vprihodnjih obdobjih.

Da nam izvajanje del na svojih napravahzaupajo tudi zunanji naročniki, lahko vletošnjem letu dokažemo z večjimiizvedenimi posli za naročnika Snaga priizgradnji Regijskega centra za zbiranjeodpadkov na Barju in naročnika Lek priizvedbi del na SN povezavah, potrebnih zauvrstitev uporabnika v višjo odjemnoskupino na lokaciji Verovškova.

Da nam izvajanje del na svojih napravah zaupajo tudi zunanjinaročniki, lahko v letošnjem letu dokažemo z večjimi izvede-nimi posli za naročnika Snaga pri izgradnji Regijskega centra zazbiranje odpadkov na Barju in naročnika Lek pri izvedbi del naSN povezavah, potrebnih za uvrstitev uporabnika v višjo od-jemno skupino na lokaciji Verovškova. Delo nam zaupa tudi vseveč investitorjev na področju gradnje ali obnove električnih pri-ključkov. V letošnjem letu smo razširili tudi naša področja delaza zunanje naročnike, in sicer z izvajanjem optičnih povezav poelektrokabelski kanalizaciji. Pri izvajanju delovnih nalog smo ves čas stremeli k čim večjivarnosti pri delu oziroma k zmanjševanju možnosti poškodb pridelu. Sproti smo obravnavali vse nevarne dogodke oziroma do-godke, ki predstavljajo tveganje na področju varnosti in zdravjapri delu. Na ta način želimo delovati predvsem preventivno.Prepričan sem, da nam izzivov tudi za prihodnje leto ne bo zmanj-kalo. Kot do sedaj jih bomo v dobrem in slabem poskušali s so-delavci čim uspešneje rešiti. Zdravo, uspešno leto 2016 želimvsem sodelavcem in njihovim bližnjim. l

Roman Jesenko, direktor DE Ljubljana mestoFOTO Marko Piko



VSE JE V TIMSKEM SODELOVANJU IN V DELU DE Ljubljana okolica v letu 2015

Tisti, ki so podjetje zlorabljali zgolj za lastno okoriščanje,so morali oditi, vodje, ki jim je bilo delo sekundarnegapomena, so se morali umakniti, podizvajalci, ki so kovali

svoje dobičke na nerealiziranih, a zaračunanih količinah, so selahko le poslovili. Tudi v prihodnje ne bo nič drugače.Dela in prostora je dovolj za vse, ki delajo dobro. Problem veli-kih organizacij je, da se večina pozornosti potroši za uravnava-nje negativnih odstopanj; za posameznike, ki delajo dobro inodlično, pa ostane premalo pozornosti. Z zmanjševanjem nega-tivnosti se bo to razmerje pozornosti samo po sebi zagotovo spre-menilo. V zadnjih letih uprava podjetja ogromno vlaga v kulturopodjetja in v trajen sistem vrednot. Okolje, v katerem bivamo indelamo, je povsem tržno. To velja tudi za naše podjetje. Ni sa-moumevno, da redno in na planiran dan dobimo plačo. Predvsem

je to odraz dejstva, da uprava ve, kaj počne, zato ji lahko le sle-dimo in to prav vsak posameznik po svojih najboljših močeh.Tako kot je treba poznati pet zlatih pravil za varno delo na elek-tričnih napravah, je treba razumeti, poznati in slediti petim ci-ljem podjetja:1.) zadovoljevati razvojne potrebe po el. energiji podjetjem, ki

se trudijo za nova delovna mesta;2.) zadovoljevati potrebe po el. energiji ostalim bodočim odje-

malcem;3.) zagotavljati vsaj predpisane minimalne standarde kakovosti

obstoječim odjemalcem;4.) izvajati naloge stroškovno optimalno;5.) ustvarjati dodatne prihodke.Vsi smo razporejeni v procese, ki so definirani tako, da lahko lekot celota sledimo zapisanim ciljem. Vsakdo s svojim dobrimdelom lahko ustvarja v podjetju pomembno dodano vrednost, vsiskupaj pa s sodelovanjem v isti smeri lahko prispevamo k še sta-bilnejšemu podjetju.V preteklem letu smo se na DE Ljubljana okolica še veliko ukvar-jali z odpravo posledic havarij iz februarja 2014. Ob tem smobili deležni ogromno nesebične pomoči sodelavcev drugih DE.Na Notranjskem je bilo poškodovanega toliko prostozračnegaomrežja, da se bomo s posledicami ukvarjali še v letu 2016. Nad-zorništvo Litija se je priključilo DE Trbovlje, nadzorništvo Kam-nik se je preselilo na lokacijo nadzorništva Domžale, izvajalskeskupine Notranjske smo skoncentrirali v Logatcu. Vse poteze sose že izkazale v prid odjemalcem, kar je najbolj pomembno, pravtako pa v prid zaposlenim. Veliko delamo na 110 kV omrežju insmo veseli, da se bo znanje razširilo še na novo skupino, ki seza dela na 110 kV napravah ustanavlja iz vrst osebja DE Novomesto in DE Kočevje. In nenazadnje, ko smo združili sile vsehnaših plezalcev podjetja, smo na državnem prvenstvu z velikimnaskokom odnesli pokal.V prihodnjem letu si obetamo, da si bomo s pomočjo naših de-javnosti na zakonodajnem področju olajšali kablitve prostozra-čnih omrežij. Vzrok ponavljajočih havarij namreč ni žled, dre-vje ali sneg, pač pa prostozračno omrežje, ki ga je nujno in si-stematično treba pokabliti. Dela in izzivov ne bo zmanjkalo. Sprejemajmo spremembe s po-zitivnim individualnim angažiranjem ter optimizmom in dajmoprihodnosti nekaj časa. Medsebojno sodelovanje samo po sebiprinaša pozitivne učinke, ne samo v smislu konkurenčnosti, am-pak tudi v smislu osebnega zadovoljstva, ki ga zlasti v božično-novoletnem času radi zaželimo drug drugemu.Še enkrat se zahvaljujem vsem sodelavcem skupine Elektro Lju-bljana d.d. za sodelovanje. V letu, ki prihaja, vsem želim velikoosebne sreče, zdravja in veselja ter obilo delovnih uspehov. Vo-ščilo je namenjeno tudi vašim najbližjim. l

Iztok Bartol, direktor DE Ljubljana okolicaFOTO Maj Pavček



V SKLADU Z NAČRTIDE Novo mesto v letu 2015

Kaj reči o letu 2015? Vsekakor je bilo bistveno mirnejšekot preteklo – vreme nam je v zimskem času prizaneslo,poleti ni bilo pretiranih težav v obratovanju omrežja, ki

bi nastopile kot posledica vremenskih nevšečnosti. Da nam jevreme letos služilo, potrjuje tudi jesenska trgatev na Dolenjskemin v Beli krajini, tako po količini kot kakovosti.Poslovno smo leto preživeli v skladu z načrti. Dodaten pospe-šek smo v IV. kvartalu dobili na področju izvedbe investicij.Sredstva smo usmerili pretežno v reševanje slabih napetostnihrazmer, ki so na nekaterih področjih naše enote še vedno najboljpereč problem.

Ne morem mimo Dneva podjetja, ki je vmesecu oktobru potekal na Vinici. Bili smoorganizatorji. Hvala sodelavcem, ki stepomagali. Bilo je nepozabno. Dogodek je bil»second to none«, bi rekli Angleži. Odziviizključno pozitivni. Hvala vsem, ki ste prišli.

Spremljali smo gradnjo RTP 110/20 kV Ločna, katere investitorje SODO. Lahko rečemo, da objekt lepo napreduje, zaenkrat vsev skladu z načrti. Tudi priprave na izgradnjo napajalnega 110kVdaljnovoda potekajo v skladu s terminskim planom.

Zmagovalna ekipa v vlečenju vrvi, skupaj z navijači, Dan podjetja, Vinica, oktober 2015

Žal za naslednji pomemben objekt, 110kV povezavo Kočevje -Črnomelj, tega ne moremo reči. Objekt je nujno potreben zavzpostavitev rezervnega napajanja Bele krajine. Ne premaknemose z mrtve točke, kamor so nas spravile po našem trdnem pre-pričanju nerazumne zahteve lokalne skupnosti. Slednji pričaku-jejo izvedbo zadnjega dela trase v podzemni tehniki, ker pa greza kmetijske površine brez goste poselitve, za tako odločitev nistrokovnih argumentov.

Izgradnja omrežja na napetostnih ravneh 20 in 0,4 kV, za kateresmo pristojni na DE, je potekala v skladu z načrti, enako lahkougotovimo za vzdrževalna dela. Izvedba projekta AMM na po-dročju nadzorništva Novo mesto gre v zaključno fazo.Z veseljem smo se pridružili akciji zbiranja igrač za otroke, ka-terih družine so v stiski. Izročili smo jih Karitasu iz Novega me-sta v prepričanju, da bodo darila prišla v prave roke. Sem skoraj pozabil … Ne morem mimo Dneva podjetja, ki je vmesecu oktobru potekal na Vinici. Bili smo organizatorji. Hvalasodelavcem, ki ste pomagali. Bilo je nepozabno. Dogodek je bil»second to none«, bi rekli Angleži. Odzivi izključno pozitivni.Hvala vsem, ki ste prišli. Pa še naši Šentjernejčani so zmagali v vlečenju vrvi …V letu 2016 gremo novim zmagam naproti! l

Mitja Brudar, direktor DE Novo mesto, FOTO Igor Adlešič



POSTALI SMO UČINKOVITEJŠIDE TRBOVLJE V LETU 2015

Pogled na Zagorje iz SM6-deemontaža 35kV DV Potoška vasTrbovlje

Netipičen december. Kar težko verjamem, da se leto iz-teka in da je čas za slovo in oceno iztekajočega se leta.Tako delovno intenzivnega decembra se ne spomnim, pa

tudi sodelavci, ki so pred upokojitvijo, ne. Snega ni, tempera-ture dovoljujejo terensko delo. V Parizu se je iztekla podnebnakonferenca, ki vliva upanje, da bodo tudi naši vnuki doživljaliprave zime in se greli na elektriko.Za našo DE Trbovlje je leto 2015 zgodovinsko leto. K DE Trbo-vlje smo priključili nadzorništvo Litija. Uresničili smo načrt, kije bil že kar nekaj časa v predalu in kazalo je že, da bo tam tudikončal. Število zaposlenih se ni povečalo kljub povečanemu ob-segu dela. Postali smo učinkovitejši. Zaznati je pravo energijoin delovno vnemo. Veliko je prilagajanja. Dobro prakso si iz-menjujemo, slabo pa opuščamo. Pomnik, ki bo zapisan s poudarjenimi črkami v kroniki DE Trbo-vlje, je odločitev o prehodu območji nadzorništva Hrastnik inTrbovlje na 20kV napetostno raven. Ukinjamo 35 in 10kV na-petostno raven. Aktivno smo se vključili v pripravo elaborata pre-hoda. Načrtujemo, da bo prehod na 20kV raven končan konecleta 2018. Projekta smo se lotili fazno, in sicer bo RTP Trbovljezačasno postala RP. V letu 2020 pa bomo RTP Trbovlje povezalis 110kV DV iz RTP Potoška vas in inštalirali energetski TR110/20kV. Daljnovod 2x110kV RTP Potoška vas - RTP Trbovljese že gradi, in sicer smo novembra demontirali obstoječi 35kVDV. Na istem mestu bomo postavili deset novih stojnih mest zanovi dvosistemski 110kV DV. Demontaža je bila zaradi razgi-banega terena izredno zahtevna. Delo smo opravili z lastnimi eki-pami za izgradnjo – seveda s pomočjo ostalih distribucijskihenot. Skupine za izgradnjo so bile angažirane pri vseh delih na110kV omrežju Elektra Ljubljana. Nudili smo pomoč ostalim eno-tam. Medsebojna pomoč se je v praksi izkazala kot zelo učin-kovit ukrep pri izvajanju obsežnejših investicij. Tako smo, de-nimo, pri največji investiciji na DE TR, KB Kresnice, v treh

dneh s pomočjo ekip iz DE LM in DE KO položili 25km 20kVKB. Investicija KB Kresnice je vsebovala tudi vključitve v RTPLitija. Investicija predstavlja sistemski ukrep k izboljšanju ne-prekinjenosti napajanja. V RTP Litija smo tako dobili tri nove20kV KB izvode, kar pomeni, da smo skupno dolžino daljno-vodov na izvod skrajšali. Še eno zelo pomembno investicijo sstališča zanesljivosti oskrbe smo izvedli, in sicer z 20kV KB po-vezavo med Logom pri Mlinšami in Vidergo. S tem smo pove-zali dva daljnovoda in posledično dve RTP – Domžale in Poto-ško vas. V letu 2015 smo na DE TR realizirali za 1.124.500,00€ investicij.

Zvezda na vrhu najzahtevnejšega droga

Zelo velik vpliv na zanesljivost in kakovost oskrbe z električnoenergijo ima tudi kakovostno vzdrževanje. Plan vzdrževanja jev celoti realiziran. Pomembno je tudi dejstvo, da ob pravilni ka-drovski politiki tudi skupine za vzdrževanje posedujejo znanjas področja izgradnje omrežja. V zadnjem kvartalu letošnjega letasmo bili zelo uspešni tudi pri pridobivanju tržnih poslov oz. smonudili kakovostno podporo komercialni službi. Pohvalimo selahko s pridobitvijo tržnih poslov v višini 250.000€. Naše sku-pine za izgradnjo pa so bile angažirane tudi v Planici pri izgradnjisodobnega nordijskega centra, na katerega smo upravičeno po-nosni. Tudi v stavbe smo vlagali, in sicer smo zamenjali okna na Gim-nazijski ulici in v nadzorništvu Radeče ter pristopili k energet-ski sanaciji večnamenskih prostorov na Savinjski ulici. Ocenjujem, da je za nami uspešno poslovno leto. Za uspeh smozaslužni vsi zaposleni. Res je, da za svoje delo prejemamo pla-čilo, pa vendar šteje tudi pripadnost in ozaveščenost, da je elek-trika dobrina, brez katere se sodoben svet ustavi. Ne glede nauro dneva ali noči in ne glede na vremenske razmere se moramoodzvati na prekinitev distribucije električne energije in v naj-krajšem možnem času uporabnikom sistema zagotoviti oskrboz električno energijo. Hvala vsem, ki s svojim delom soobliku-jete podobo enote in širše Elektro Ljubljana. Vesele božične praznike in veliko zdravja ter družinske in osebnesreče v letu 2016 vam želim. l

Roman Ponebšek, direktor DE TrbovljeFOTO Alojz Primon



LETO V ZNAMENJU DOKONČANJA OBJEKTOVDE Kočevje v letu 2015

Začetek leta je potekal v znamenju dokončanja ob-jektov, ki smo jih začeli graditi po havarijah v letu2014. Razen enega smo vse dokončali že v letu

2014. Objekt Grivac-Kuželj pa smomorali na zahtevo geologa izvajati poleti 2015. Skupaj jebilo položenih 50,72 km srednjenapetostnih kablov. V mesecu juliju smo z izgradnjo m/TPl Gladloka prevzeliše zadnje večje število odjemalcev, ki so bili napajani izhrvaškega elektroenergetskega sistema. Danes je samo šeen odjemalec na slovenski strani napajan iz tega sistema,mi pa napajamo še dva odjemalca na hrvaško stran.

Nagradni bonusi zvestobe in ugodna akcijska ponudba zemeljskega plinaV družbi Elektro energija bomo v prihajajočih mesecih veliko pozornosti namenili našim zvestim odjemalcem. Z bonusizvestobe bomo nagradili njihovo zvestobo in zaupanje. Pripravili pa smo tudi akcijsko ponudbo zemeljskega plina po šeposebej ugodni ceni. Pripravljeni bosta dve različni akciji, in sicer posebej za odjemalce osnovne oskrbe in za ostale odje-malce.- Odjemalci električne energije na osnovni oskrbi bodo lahko prejeli kar dva bonusa za električno energijo in enega za ze-

meljski plin. Bonus bodo prejeli v obliki mesečnega dobropisa za porabo, strošek za odjemalca bodo zgolj omrežnina,trošarina in druge dajatve, določene s strani države. Obvestilo o ugodnostih bodo prejeli po pošti. Vse, kar morajo sto-riti, je, da podpišejo aneks k obstoječi pogodbi o oskrbi z elek-trično energijo in/ali pošljejo prijavnico na akcijo za zemeljskiplin v priloženi povratni kuverti.

- Za ostale odjemalce, tako gospodinjske kot tudi poslovne,je na voljo ponudba zemeljskega plina po isti ceni, vendar brezbonusov. Le-ti se bodo lahko naročali enostavno na posod-obljeni spletni strani www.elektro-energija.si, na tel. št. 080 2808, [email protected] in v poslovalnicah Elektro energije.

Akciji veljata do 10. 1. 2016.

Takoj po končani izgradnji smo pričeli s pridobivanjem upravne do-kumentacije (vsa potrebna soglasja z vlogami) za uporabno dovolje-nje. Letošnji plan investicij in vzdrževanja je potekal po načrtu in je vceloti realiziran. Med letom nismo imeli veliko nepredvidenih dogod-kov. V drugi polovici novembra je na novo zapadli južni sneg povzro-čil več kot 70 dogodkov. Večja okvara se je zgodila v vasi Brezovica,kjer se je zlomila aluminijasta jamborska postaja, vendar smo tudi tohitro sanirali. V naslednjem letu pričakujemo umirjeno in ustaljeno delo tako na po-dročju vzdrževanja kakor tudi investicij.Vsem sodelavkam in sodelavcem želim zdravo in zadovoljno novoleto. l

Vincenc Janša, direktor DE Elektro KočevjeFOTO Ljubica Vesel

Podrta TP Gladloka



ČUDOVITI POGLEDINaši počitniški objekti v letu 2015

VOddelku stavb, Počitniške kapacitete, smo tako kot ževrsto let tudi v preteklem letu poskrbeli, da smo se na-užili čistega zraka, lepega vremena ter čudovitih mor-

skih in gorskih razgledov. Kdor še ni v samosvojem miru pose-dal na lastnem vrtu klasične vile, nekaj metrov od morske obale,mu vsekakor priporočamo obisk Selc ne glede na letni čas. Vilaje namreč urejena za oddih tako v poletni vročini kot tudi v blagimediteranski zimi. Poleti vam bo prav prišlo toplo morje in kupturističnih dogodkov v Selcah in bližnji Crikvenici, pozimi papriporočamo sprehode ali kolesarjenje po prazni asfaltirani lo-kalni cesti med Selcami in Crikvenico in še naprej, ki vas vesčas vodi ob obali, skorajda brez avtomobilskega prometa. Do-bro druženje se seveda lahko zaključi v domačih gostilnah ali pav enem od štirih modernih apartmajev v vili.Mimo Kranjske Gore v zimskem času pravzaprav ne moremo,saj je pomemben gorski turistični kraj in svetovno znano zim-sko športno središče, predvsem zaradi vsakoletnih tekmovanj zasvetovni pokal v alpskem smučanju Pokal Vitranc; skoki in po-leti v Planici pa so ponesli ime kraja in doline v svet. Posebejrazveseljiva novica je, da je v sredini letošnjega decembra pote-kala otvoritev popolnoma prenovljenega nordijskega športnegacentra Planica, ki bo živel pozimi in poleti. Najlepši izleti v okolico Kranjske Gore so vzpon na Vršič, Cipr-nik, pot Triglavske Bistrice, dolina Vrat, martuljški slapovi, je-zero Jasna, slap Peričnik, tromeja, pohod v Tamar, kolesarskapot Kranjska Gora – Mojstrana in še več.Tudi v času veselega decembra nudi Kranjska Gora kar nekajzanimivosti. Kot vsako leto poteka v soteski Mlačca v Mojstranigledališka predstava Žive jaslice v ledenem kraljestvu. Vabljenina sprehod med v led odeta drevesa, prosojne ledene zavese, le-dene vrtnice, brvi, potočke, jezerca, v rudnik ledenih sveč in kvodometu želja do velike kristalne dvorane ledenih slapov!Potekali bodo tudi božični koncerti, novoletni koncert, obiščitepraznične stojnice v Mojstrani, privoščite si eskimsko avanturoali eskimsko noč v eskimski vasi, ki jo že tradicionalno pripra-vlja ekipa Eskimske vasi na treh lokacijah, med katerimi je tudiKranjska Gora in še več.Sredi te raznolike ponudbe se nahajajo tudi naši apartmaji. V Kranj-ski Gori, v Savskem naselju, nudimo v prenovljeni počitniški hiši4 apartmaje. V spodnjem delu hiše sta apartmaja, ki sta boga-tejša za dve ležišči. Garaži smo preuredili v dodatno spalnico.Apartmaja št. 1 in 2 sta namenjena petim osebam, zgornja pre-novljena apartmaja pa štirim osebam. V naselju Čičare imamogarsonjero, ki je sicer malo manjša, vendar še vedno svetla inprijetna za letovanje do štirih oseb.Naš biser vsem dostopnih gora je vsekakor Mala planina, kočaMurka, ki ne samo, da ima enega najlepših pogledov s planine,temveč je tudi »strateško« locirana med tremi priljubljenimi pla-ninskimi domovi. V Črnuškem, Jarškem in Domžalskem domubodo poskrbeli, da ne bomo ne lačni ne žejni niti brez zabave,tako da nam ni potrebno nositi s seboj nikakršnih prekomernihtovorov, potrebujemo le nekaj sape in dobro voljo. Seveda imakoča v celoti opremljeno kuhinjo, spalnic s posteljami in pogradi

Pogumno preko zamrznjenega jezerca na Veliki planini

pa toliko, da se lahko udobno namesti tudi večja družba. Potinavzgor je več, vsakdo si lahko izbere sebi primerno. Najdaljšaje bolj za športne tipe, z avtomobilom se je potrebno pripeljatile do Stahovice pri odcepu za Kamniško Bistrico, potem pa pešnavkreber, ura in pol do dveh je za povprečnega planinca ravnoprav. Kdor bi se sprehajal malo manj, se bo pač zapeljal protiČrnivcu, zavil levo za Planino ter parkiral na krožnem parkiriščupri planšarski domačiji, kjer se da dobiti tudi domače mlečne iz-delke. Potem pa samo pod daljnovodom navkreber, pol ure ni-mamo kaj početi, pa smo že na mehki travi planine in 5 minutod naše koče. Tretja pot je bolj razgledna, preko Velike planine.Z nihalko se zapeljemo in potem malce sprehodimo do Zelenegaroba, nato pa po »ravnem« razgledu do Male planine. Seveda seje potrebno ustaviti ob kapelici Marije snežne, če pa bomo za-deli pravi čas, bomo tam ravno v času zganjanja čred v dolinoin zaključnega praznika z glasbo in jedačo. Obisk planine pri-poročamo v vseh letnih časih, poleti uidemo dolinski vročini, je-seni se grejemo na soncu nad megleno prevleko, pozimi pa nasočara snežno ledena nedotaknjena belina.Skratka, počitniški objekti Elektra Ljubljana nam lahko izpol-nijo vse, kar si zaželimo ob oddihu v naravnem okolju; da bo bi-vanje vsem udobno, pa se bomo v Oddelku stavb, počitniške ka-pacitete, vsako leto še bolj potrudili. Več informacij o počitni-kovanju lahko dobite na Intranetni strani http://pocitniske-kapa-citete/elektrolj/, na voljo pa smo vam tudi na telefonski št. 01/23043 45 v času uradnih ur: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od7:30 – 10:30.Prijeten počitniški pozdrav in srečno v novem letu vam želimo.l

Valentina Petrič, Oddelek stavb, počitniške kapaciteteFOTO Egon Hoda


NAŠE VAROVALKE

LETO NOVIH IZZIVOVSINDIKALNO SLOVO OD LETA 2015

Spoštovane kolegice in kolegi,med urejanjem postopkov združevanja Elektro energije in GEN-I in obravnavo novega gospodarskega načrta sem te dni prebralkar precej nenavadnih sporočil. Tudi na skupnih srečanjih zad-njega meseca dobivam vprašanja, za katere sem mislil, da jih le-tos ne bo, da smo se jih s podpisom nove Podjetniške kolektivnepogodbe končno znebili. Ni mi namreč jasno, kako kljub toli-kokrat napisanemu in povedanemu na vseh koncih, še vedno do-bim vprašanje, zakaj letos pri nas ne bo izplačana božičnica;drugje jo izplačujejo, pri nas je pa ne bo - kljub odličnim rezul-tatom poslovanja. Mimogrede pa dobim še očitek, da je tudi re-gres bil premajhen, torej sindikat nič ne naredi za svoje člane.Naj najprej pojasnim višino izplačanega regresa v letu 2015. Vskladu s 143. členom PKP je višina regresa določena z višinopovprečne plače v elektrogospodarstvu, regres tako znaša 70 %te osnove. Ne glede na to odlično izhodišče, ki bi nam brez za-konske omejitve prineslo cca. 1.500 € regeresa, pa nam je biloizplačano zgolj toliko, kot dovoljuje interventni zakon, to pa jenajveč v višini minimalne plače v Sloveniji. Tako smo, ne za-radi slabega sindikata, niti varčnega delodajalca, ampak zaradiinterventne zakonske omejitve dobili manj, kot pa imamo napi-sano v pogodbi. Omejitev je bila izvedena z Zakonom o doda-tnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) in je po mne-nju večinskega lastnika, še v veljavi. Sindikat je v zvezi s tem sprožil ustrezne pravne postopke, takobomo na sodišču dokazovali, da je veljavnost določil tega inter-ventnega zakona potekla že za izplačila v letu 2015 in da nampripada poračun regresa do višine, ki je v PKP. Če nam tožbauspe, bomo to seveda poračunali tudi za 2015. In zdaj nekaj pojasnil glede božičnice. Velikokrat smo vsem po-jasnili, da v naši novi PKP nimamo več božičnice, saj smo jo na-domestili s »poslovno uspešnostjo«. Z razliko od božičnice vstari pogodbi, kjer smo imeli stalni problem zaradi uvrstitve tegaizplačila v gospodarski načrt, je ta problematika v novi pogodbiurejena v 118., 119. in 120. členu PKP, kjer smo z veliko naporain resnimi pogajanji to področje uredili tako dobro, da našo ure-ditev kopirajo ostale distribucije. V vodstvu Sindikata skupine Elektro Ljubljana se zavedamo, kajje naša primarna obveza do naših članov, na kar smo vedno bilipozorni in bomo tudi v prihodnje. Skrb za ekonomsko socialnovarnost članstva je naše primarno delo in tukaj ni odstopanja, neglede na različne poglede med člani. Mora pa biti vsakomur ja-sno, da nas je veliko, da zaradi tega nimamo vedno istih pogle-dov na probleme, predvsem moramo biti vedno fokusirani na ti-ste probleme, ki zadevajo večje število zaposlenih. Apeliramona vse, da posredujete nove ideje in predloge, skupaj se bomopotrudili, da nam bo vsem še bolje. V naslednjem letu pričakujemo pravno in formalno ureditev pro-blematike vzdrževanja zaščitne opreme, s katero smo se na po-budo članov začeli ukvarjati letos. Ker gre za pravno ureditevproblema, moramo biti strpni, saj le tako lahko pridemo do želj-nega rezultata.V letošnjem letu smo se lotili tudi dodatnega zavarovanja zdravja

naših članov, v nekaterih podružnicah so že v pripravi pogodbe,ki se bodo podpisovale v začetku novega leta.Še vedno ostaja odprto vprašanje razlikovanja med člani in neč-lani pri zadevah, ki jih uspešno ureja sindikat. Prav vsem morabiti jasno, da so pravice, ki izhajajo iz PKP, rezultat dela Sindi-kata in njegovih članov. Prav nič ne podarja delodajalec sam, zavse to se je pogajal sindikat. Vsak član pridobi iz naslova delasindikata neprimerno več, kot pa je njegov prispevek s člana-rino, zato pripomba nekaterih, da je strošek članarine velika po-stavka pri plači, kaže na nepoznavanje dejanskega stanja. Neč-lanom, ki trenutno še uživajo vse sadove dela Sindikata, bi mo-ralo biti nerodno. Zato ker za njihovo korist dela nekdo drug, inza njihove bonitete skrbi Sindikat. Pomembno je, da se tegamnogi zavejo šele takrat, ko je že prepozno. Sindikat je članomna voljo ne samo takrat, ko je potrebna pravna in podobna po-moč, solidarnost med nami je tudi v primeru drugih težav, za nasali naše družinske člane. Vabimo vse tiste, ki se do sedaj še ni-ste odločili za članstvo, predvsem pa računam na aktivnost inpredloge članov, ki se dobro zavedajo pomena in vloge močnegasindikata v družbi. Le tako bomo zmagovali tudi v bodoče.Vsem skupaj privoščim dobrega počutja in več dobrih medse-bojnih odnosov, naj bo zdravo in uspešno, še posebej za naše čla-nice in člane iz Elektro energije. Če bodo vsi postopki uspešnopotrjeni, bodo lahko kmalu v novem letu že na novi lokaciji. Naj v boljših pogojih ne pozabijo na nas, tako kot mi nismo nanaše upokojene sotrpine, ki jim želimo vse dobro v letu 2016. l

Mitja Fabjan, Predsednik Sindikata skupine Elektro Ljubljana


NAŠE VAROVALKE

PRAVILNIKI ZABOLJŠE VZDUŠJEDelo Sveta delavcev v letu 2015Spoštovane sodelavke, sodelavci, spet je prišel čas za »novoletne« članke, v katerih se pisci ozi-ramo nazaj v preteklost, v leto, ki je že skorajda neaktualno, terpopisujemo in opisujemo dogodke, dejanja in vse, kar smo ponašem mnenju koristnega naredili za skupno podjetje. Ker pa sonaši zapisi, zapisi Sveta delavcev Elektra Ljubljana, skozi letože povzeli vse naše dejavnosti in ker so te aktivnosti in rezultatiže popisani tudi na oglasnih deskah ter intranetu, menim, da ješe enkrat ponavljati vse skupaj nekoristno in dolgočasno. Zatobo tokratno novoletno pisanje namenjeno drugim zadevam. Na primer, splošnemu vzdušju, ki vlada v podjetju, seveda nasubjektiven način; nihče pač ne more pisati o vzdušju, ki ga ob-čuti kdo drug. Ali pa o pogledu na splošni pomen Sveta delav-cev. Ali pa morda o povezavi med obema. Kot jaz vidim to našeskupno podjetje, se je skozi moja službena leta temeljito spre-menilo. Najbrž nisem edini, ki je to opazil. Pa vendar se mi zdita, za nekatere neprijetna sprememba navzven očitna predvsemv spremenjenih pravilih poslovanja in spremenjenem dojemanjunašega dela; oboje je namreč vsako leto bolj in bolj uokvirjenoin natančno določeno ter za podjetje bolj stroškovno učinkovito.

Prav nič pa se po mojih izkušnjah ni v vseh teh letih spremenilomed sodelavci, če izvzamemo kakšno frizuro manj in kakšen ki-logram več. Podjetje smo še vedno mi, ljudje, ki smo se tu zbrali,da za plačo nekaj naredimo in so pravilniki na mizah le zato, kersmo jih morali spisati, da bi lahko lažje in bolje opravili delo.Če lahko samo malce stopim v bran vsej tej množici pravil: resdav njih marsikaj piše, se pa v vsakem najde tudi veliko koristnega.Predvsem pa se je treba zavedati, da nam pravilnike ne piše ne-kdo iz pisarne na vrhu stolpnice, ampak jih pišemo sami. Pišemojih tisti, ki delamo, kar v njih piše. Piše jih vsak zase in za vse,pišemo in oblikujemo jih sodelavci. Če kdo torej ocenjuje vzdu-šje skozi množico novih pravilnikov ali pa morda samo skozizadnji pravilnik o evidentiranju delovnega časa, to po mojem mne-nju počne neupravičeno. Vzdušje smo namreč mi, sodelavci, vzdu-šje je prijazen »dobro jutro«, vzdušje je smeh na hodniku in šalana račun šefa, vzdušje je dobro opravljeno delo in kozarec ra-denske v roki v dobri družbi pred odhodom domov. Noben pra-vilnik tega ne spremeni. Pravilniki, navodila in drugi interni aktiso le posledica našega skupnega naprezanja k popolnosti, v njihje navedeno, kaj mora posamezni zaposleni, na katerega se aktnanaša, storiti, da bo zadovoljeno zakonodaji in hkrati poslovniter stroškovni učinkovitosti podjetja. Vedeti je potrebno, da jeskorajda celotno področje, s katerim se naše podjetje ukvarja,

regulirano z zakonodajo in podzakonskimi predpisi in je v vsa-kem od teh zakonov na koncu navedeno tudi, kakšne globe nampripadajo, če ne ravnamo tako. Te določbe zato moramo poznati,te določbe so zato tudi temelj skoraj vseh naših pravilnikov. Ni-smo si v podjetju izmislili ločevanja in tehtanja organskih od-padkov; preizkusi alkoholiziranosti se ne izvajajo zaradi inter-nega veselja nadrejenih. V obeh primerih nam nespoštovanje za-konskih zahtev prinese ukrepe državnih organov, ki jih sevedaneradi vidimo tudi kje drugje, kaj šele v službi. Pa še stanejo, teglobe niso polovičke, ampak gredo v deset tisoče evrov, najdepa se kakšna, ki lahko skoči tudi preko sto tisočaka. Pravilnikitorej niso tu, da nam kvarijo vzdušje, pravilniki so po mojemmnenju tu prej zato, da imamo zaradi dobro opravljenega delalahko še boljše vzdušje. V povezavo med pravilniki in vzdušjempa se seveda vedno vključi Svet delavcev. Hočeš nočeš, upravaima dolžnost, da nam te zadeve predstavi in da posluša, kaj imatrinajst članov Sveta o tem povedati. Tudi na tem področju smov podjetju zavezani zakonodaji, ki je prav tako podkrepljena zglobami. Pa tudi, če ne bi bili, prav je, da se uprava o teh ukre-pih posvetuje z nami. Vedno je sicer problem le v podrobnostih,ker pa je Svet delavcev sestavljen iz zaposlenih, ki imamo do-ločeno delovno dobo v podjetju in ki vemo, kako zadeve pote-kajo, lahko zatrdim, da vsak od nas pozna veliko podrobnosti,vsi skupaj pa skoraj vse. Zato se lahko vse zmenimo, da je v pov-prečju prav za vse. Seveda nihče ne more v vsem ustreči vsem,se pa trudimo. Svet delavcev ni sindikat in ne ureja višje plačein napredovanj. Svet delavcev ni osebni svetovalec in ne razlagapravilnikov, te si bomo prebrali sami. Svetu delavcev je vseeno,če nam ni všeč znamka službenega telefona. Dokler ta dela se-veda in se nas da priklicati, kadar je to potrebno. In če je kdo sla-bega vzdušja, mu žal ne moremo pomagati, obrniti se bo trebana prave sodelavce. Bo pa Svet delavcev vedno iz pravilnikovizločil tisto, kar vanj ne sodi ali tisto, kar je glede na zakonodajoprekomerno breme za nas, morda pa tudi tisto, kar lahko po ne-potrebnem pokvari vzdušje. Ne bom ponavljal, česa vse smo semorali v preteklem letu že lotiti (raznih pravilnikov in reorgani-zacij), vem pa, da smo se vsega lotili tudi z mislijo, da ohranimovzdušje. To pomeni, da se sicer zavedamo, da pravila morajo biti,vendar pa naj ne presegajo zakonskih zahtev in naj brez upravi-čenega razloga oziroma brez koristnih posledic za podjetje neposegajo v vzdušje. Toliko o vzdušju, pravilnikih in Svetu de-lavcev. Dovolj je bilo za letos, drugo leto bo najbrž še več; nebomo se pritoževali, dokler imamo kaj početi in to lahko počnemo.Zdravja torej, dobrega vzdušja in veliko dela nam želim vsem,zgoraj in spodaj, tudi v 2016. l

Egon Hoda

Vzdušje smo namreč mi, sodelavci, vzdušjeje prijazen »dobro jutro«, vzdušje je smehna hodniku in šala na račun šefa, vzdušje jedobro opravljeno delo in kozarec radenskev roki v dobri družbi pred odhodom domov.

40

Sodelovanje na timski delavnici Timsko delo prinaša boljše rezultate

MORAMO SI ZAUPATITimsko delo in vodenje

Živimo v času informacijskega razvoja in medsebojne po-vezanosti ne le v prostoru, kjer delujemo, ampak širokoglobalno. V takih razmerah pa vodenje ni več individualni

proces, timsko delo pa prav tako ne več skupina ljudi z določe-nimi nalogami.Vodenje in timsko delo je skupek procesov in medsebojnih in-terakcij. Torej, kaj je to tim? Kakšne so njegove značilnosti? Jepomemben vsak posameznik v timu? Potrebuje tim vodjo? Stro-kovnjaka? Kreativnega člana? Zagrizenega izvajalca? Iskalcaidej? Morda še koga? Kakšne so faze tima? Kdaj je tim bolj inkdaj manj učinkovit?Vse to so vprašanja, na katera smo poskušali dobiti odgovor natimski delavnici. Delavnica je potekala interaktivno, vsak je lahkoprispeval svoj delež k odgovorom na zastavljena vprašanja. De-lavnica nam ni dala le odgovora na prej zastavljena vprašanja,ampak nam je ponudila možnost, da svojo vlogo in svoj prispe-vek k uspešnosti poslovanja naše družbe definiramo sami in sepozicioniramo v tisto vlogo v podjetju, ki nam omogoča, da odsebe damo tisto, za kar smo najbolj usposobljeni.V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj odzivov posameznihudeležencev timske delavnice:

Vedno je zanimivo in zaželeno s sodelavci preživeti nesluž-beni dan v službene namene. Nevsakdanje situacije nas učijoo ljudeh, o načinu njihovega reagiranja, o pripravljenosti napogovor. Vse, kar moraš vedeti tudi v službenih okoliščinah.Predvsem pa, skladno z nekdanjim napisom v preročišču v Del-fih, spoznavamo sami sebe.

Alenka Kolar

Biti sodelavec pomeni, da vsi delamo skupaj in se trudimo zaiste cilje. A ker smo kot del velikega stroja razporejeni na ra-zlične naloge in lokacije, si moramo tudi zaupati. Osnova zau-panja sta komunikacija in pozitivna izkušnja. Ker ni prilož-nosti za toliko komunikacije, kot bi si želeli, je prepoznanodobro delo vsakega od nas tisto nadomestilo, ki nas opisuje

in nas definira kot lastno izkušnjo. Če naš stroj ustvari več,kot vanj vložimo, potem smo dober tim. Če pa stroj hkrati šeteče lepo kot pesem, potem tim preraste v okolje, kjer se do-bro počutimo in je del naše vsakdanje sreče. Vse je v nas, vseje v delu!

Iztok Bartol

»S sodelavci smo na delavnici preživeli zanimiv in poučen dan.Predvsem pa smo še enkrat pokazali, da znamo delati v timuin da so naši skupni rezultati ob takem načinu dela še boljši.«

Roman Jesenko

Pretok informacij, ustrezna raven komunikacije, delitev na-log, spremljanje rezultatov dela - to so izzivi pri vsakdanjemdelu. Za vsemi rezultati dela stoji dober in uglašen tim. Resje, da smo v službi in za delo prejemamo plačilo, pa vendarbrez zavedanja, da smo del tima, rezultati izostanejo, delo po-stane naporno, ni nam več v zadovoljstvo. Zelo pomembne solastnosti posameznika in zavedanje, da ga delo veseli, rezul-tati pa motivirajo. Kjer je edini motivator za delo plačilo, jezelo težko ustvariti prijetno timsko delovno okolje. Vodenjetima je svojevrstni izziv, ki zahteva stalno preverjanje in po-trjevanje. Zelo pomembno vlogo igra znanje, ki ga pridobišna različnih delavnicah. Delavnica, na kateri sem sodeloval,je bila poleg tega, da smo se učili preko dela (angl. learningby doing), posebna še po tem, da smo v prvem delu izvedlipsihometrično testiranje. To je bila zame novost, ki me je nav-dajala z različnimi občutki in kar nekaj treme je bilo prisotne.Testom je sledil individualni razgovor, v katerem mi je stro-kovnjakinja, vodja delavnice ga. Ksenija Božič, podala ocenoin zanimive napotke, ki mi bodo koristili pri nadaljevanju po-klicne kariere.

Roman Ponebšek

mag. Vesna Petrović, vodja kadrovske službeFOTO Maj Pavček

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015MREŽENJE

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 201541MREŽENJE

BREZ DENARJA NA NOŽNI POGONPO LJUBLJANINepozabni team building ekipe Elektro energije

Konec novembra se je ekipa sodelavk in sodelavcev Elek-tro energije udeležila dvodnevnega programa motiva-cije, povezovanja in druženja s ciljem izgradnje še učin-

kovitejše ekipe. Po krajšem uvodu s teorijo o glavnih značilno-stih delovanja tima so sledile praktične vaje, ki so bile po-spremljene z veliko dobre volje in smeha. Vrhunec delavnice jebila vaja, ki je potekala v sobotnem dopoldnevu, poimenovanaLov za izzivi, ko je bilo treba v omejenem času v centru Lju-bljane uspešno opraviti vrsto izzivov brez denarja in na nožnipogon. Vsem petim skupinam je uspelo opraviti vse izzive, zma-govalni skupini, v kateri so bili Damjana Mes Plestenjak, MajaKoprivec Perjet, Jure Čeč, Miha Šebenik in Tomaž Cetinski, pase je uspelo vrniti na zbirno mesto kot prvim. Čestitke vsem pe-tim skupinam za pošteno borbo. l

mag. Violeta IrglFOTO arhiv EESproščeno vzdušje na team buildingu Elektro energije

Zabava na tržnici

42 MREŽENJE

KOMUNICIRANJA SE UČIMO VSE ŽIVLJENJEDelavnici za komuniciranje s strankami

Komunikacija je v današnjem svetu zelo pomembna, sajneprestano komuniciramo v različnih situacijah in z ra-zličnimi udeleženci. Komuniciranja se učimo že od roj-

stva dalje in lahko bi rekli, da je to veščina, ki jo nekateri ob-vladajo bolj, drugi malo manj. Sposobnost učinkovitega komu-niciranja je ena izmed najpomembnejših veščin za uspeh v ži-vljenju.

Komunikacija s strankami je za našodružbo zelo pomembna, saj je od nje vveliki meri odvisno, ali bo strankazadovoljna ali bo ostala naša stranka ali sebo morda raje odločila za kako drugopodjetje oz. bo našo družbo pohvalila tudiprijateljem in znancem.

Komunikacija je učinkovita, ko ljudje razumejo, kar drug dru-gemu sporočajo. Je vir vsakega uspeha, običajno tudi vzrok zaneuspehe, saj velikokrat ne povemo tega, kar mislimo. Pogostone preverimo, ali je prejemnik razumel sporočilo, tako kot je mi-slil pošiljatelj. Za boljše komuniciranje je predvsem pomembnaumetnost dobrega govorjenja in umetnost dobrega poslušanja,saj le njuna kombinacija zagotavlja učinkovito komunikacijo. Zelopomembno je tudi neverbalno komuniciranje, ki ga izražamo zgovorico telesa, s simboli, z glasbo, s tonom, z glasnostjo in shumorjem. Žalost ali veselje, utrujenost in energija človeka seizraža v nebesedni komunikaciji.Komunikacija s strankami je za našo družbo zelo pomembna, sajje od nje v veliki meri odvisno, ali bo stranka zadovoljna ali boostala naša stranka ali se bo morda raje odločila za kako drugopodjetje oz. bo našo družbo pohvalila tudi prijateljem in znan-cem. V ta namen smo za zaposlene, ki so v stiku s strankami, or-ganizirali dve delavnici na temo komuniciranja s strankami. Na

delavnici so udeleženci spoznali osnovne zakonitosti in pravilaza učinkovito oz. kakovostno komunikacijo s strankami. Polegtega so tudi s praktičnimi primeri spoznali način ustreznega ko-municiranja z različnimi tipi strank in tehnike obvladovanja konf-liktnih situacij ter iskanja ustreznih rešitev. Delavnico je vodilamag. Irena Deželak, ki je dvakratna dobitnica nagrade TOP 10predavatelj in ena najboljših poslovnih trenerk v Sloveniji z 20-letnimi izkušnjami v praksi. Dve delavnici, ki sta bili organizi-rani v novembru in decembru leta 2015 za 37 zaposlenih staimeli izjemno pozitiven odziv.

ODZIV UDELEŽENCEV:Želim si več takšnih delavnic.Super, odlično!Dinamično in pristno predavanje.Odlično in primerno za vse zaposlene. Brez komentarja - popolno izobraževanje. Upam, da se bo predavanje ponovilo oz. da ga poglobimo inše v večji meri obdelamo. Pozitivno.Koristno za delo s strankami.

V stiku s strankami je zelo pomembno, da smo do njih spoštljivi,da jo aktivno poslušamo, smo pozitivno naravnani, znamo ohra-niti »mirno kri« in pripraviti sogovornika na sodelovanje. Strankehrepenijo po občutku, da jih nekdo razume, ceni in jim poskušapomagati.Z upoštevanjem pravil profesionalne komunikacije ter razvija-njem naše socialne in čustvene inteligentnosti nam je pri delu zljudmi prihranjena marsikatera osebna prizadetost, ogorčenostali užaljenost, zaradi katere izgubljamo energijo in doživljamostres. l

Alenka PretnarFOTO Maj Pavček

Delavnica komunikacije s strankami


43MREŽENJENOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | DECEMBER 2015

NAJPOMEMBNEJŠE JE VAROVANJE ZDRAVJARaziskava seznanjenosti zaposlenih z ukrepi DPP

polni cert if ikat

Skupina Elektro Ljubljana je v letu 2009 prejela osnovni certifikatDružini prijazno podjetje, v letu 2012 pa polnega. V tem času smosprejeli vrsto ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zaseb-

nega življenja. Vsako leto izvajamo tudi številne dejavnosti na področjupromocije zdravja na delovnem mestu. Ker se v Skupini Elektro Lju-bljana zavedamo pomena usklajevanja poklicnega in zasebnega življe-nja, iz leta v leto v sodelovanju s Timom za usklajevanje poklicnega indružinskega življenja širimo in nadgrajujemo naše ukrepe. Da smo napravi poti, nam pritrjujejo številni pozitivni odzivi zaposlenih.V novembru 2015 smo v sodelovanju z Ekvilib Inštitutom izvedli ano-nimno raziskavo med zaposlenimi v Skupini Elektro Ljubljana, da bipridobili mnenje zaposlenih o seznanjenosti z ukrepi projekta Družiniprijazno podjetje (v nadaljevanju DPP), načinu njihovega usklajevanjater o zadovoljstvu z njimi. V okviru omenjene raziskave so lahko za-posleni podali tudi konkretne predloge v zvezi z nadgradnjo posamez-nih ukrepov. Realiziranih je bilo 128 anket, kar pomeni 13-odstotni od-ziv.

Kar 97 % zaposlenih je bilo seznanjenih, da je podjetje prejelo certifi-kat DPP, 83 % zaposlenih ve, na koga se lahko obrne v zvezi s koriš-čenjem ukrepov, 61 % zaposlenih meni, da ima možnost dati predlogev zvezi z ukrepi DPP in 70 % zaposlenih meni, da ima dovolj informa-cij o koriščenju ukrepov DPP. Večina oz. 83 % zaposlenih je z ukrepi DPP zadovoljna in 73 % zapo-slenih meni, da je večina ukrepov namenjenih tistim, ki imajo predšol-ske ali šolske otroke. Med najpomembnejše ukrepe so zaposleni uvrstili ukrep za varovanjezdravja (34 %), osrednji delovni čas z izbiro prihoda in odhoda (27 %)in otroški časovni bonus (16 %). Dve tretjini zaposlenih meni, da se je usklajevanje zasebnega in pokli-

cnega življenja s koriščenjem ukrepov DPP izboljšalo in 64 % zapo-slenih je dalo podjetju oceno DPP odlično ali prav dobro.Večina zaposlenih meni, da vodstvo podjetja, nadrejeni in sodelavciupoštevajo in podpirajo reševanje problemov, ki so povezani z uskla-jevanjem dela in družinskih obveznosti. Zaposleni, ki so imeli težavepri koriščenju ukrepov, so največkrat navajali, da so težave lahko re-šljive in da se pojavljajo zaradi narave delovnega mesta ali ker jim de-lovni proces ni omogočal koriščenja ukrepov.

Ohranite takšne ukrepe kot do sedaj in jih dosledno izpolnjujte, pa bo super šenaprej. Bistvena se mi zdi ponudba športnih dejavnosti, ker veliko sedimo predračunalniki in je telesna dejavnost nujna, kot tudi posluh za družinsko življenje.Hvala!

Delam v božanskem podjetju z izjemnimi sodelavkami in sodelavci. Ta trditevvelja za vse zaposlene, od predsednika uprave, predsednika nadzornega sveta pavse do kurirja! To je naravnost privilegij biti zaposlen v tem podjetju. Nudi namvse, kar potrebujemo za kreativno in ustvarjalno delo, kjer smo lahko vsizadovoljni.

Same pohvale z moje strani, ker mi res pomaga pri usklajevanju družinskegaživljenja.

Podjetje postaja vse bolj družini prijazno podjetje, kar je pohvalno. Pričeti bimorali delati tudi na področju medsebojnih odnosov zaposlenih, ki se iz leta v letoslabšajo.

Zaposleni so kot najpomembnejši ukrep DPP omenili ukrep za varova-nje zdravja, ki je namenjen vsem starostnim skupinam, vključno z in-validi in nosečnicami. Veseli nas, da je večina zaposlenih zadovoljna zukrepi DPP in da se je usklajevanje poklicnega in družinskega življe-nja s certifikatom DPP še izboljšalo. Zdravi zaposleni so eden ključnihdejavnikov uspešnega podjetja, zato bo naše podjetje tudi v prihodnješe več energije usmerilo v spodbujanje zaposlenih k zdravemu in aktiv-nemu načinu življenja. Razgibano telo za osebno zdravje in dobro po-čutje je eden od virov življenjske energije, ki nam daje moč, da dobroin zadovoljno delamo. Vsem, ki ste sodelovali v raziskavi, se lepo za-hvaljujemo.l

Alenka Pretnar

PODALJŠANJEPOLNEGACERTIFIKATA DPP

Alenka Pretnar prevzema certifikat Družini prijazno podjetje

Ekvilib Inštitut je 15. decembra 2015 organiziral dogodek, na ka-terem je Skupina Elektro Ljubljana prejela posebno zahvalo opodaljšanju polnega certifikata. Na dogodku so bila prisotna pod-

jetja in organizacije, ki so se že pred 6 leti odločile, da še izboljšajomožnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja svojih zapo-slenih.


MREŽENJE

SKUPINA ELEKTRO LJUBLJANA

NAČRT DELOVNEGA ČASA ZA LETO 2016Zap. št. Mesec Število dni Število nedelj Število sobot

Številopraznikov

Ure praznikovbrez sob.,ned.

Številodelovnih dni Delovne ure 5 dnevni teden

Skupnošt. ur

1. JANUAR 31 5 5 1 8 20 160 21 1682. FEBRUAR 29 4 4 1 8 20 160 21 1683. MAREC 31 4 4 1 8 22 176 23 1844. APRIL 30 4 5 1 8 20 160 21 1685. MAJ 31 5 4 1 8 21 168 22 1766. JUNIJ 30 4 4 0 0 22 176 22 1767. JULIJ 31 5 5 0 0 21 168 21 1688. AVGUST 31 4 4 1 8 22 176 23 1849. SEPTEMBER 30 4 4 0 0 22 176 22 176

10. OKTOBER 31 5 5 1 8 20 160 21 16811. NOVEMBER 30 4 4 1 8 21 168 22 17612. DECEMBER 31 4 5 1 8 21 168 22 176

SKUPAJ 366 52 53 9 72 252 2016 261 2088

Pojasnila: Na osnovi sprejete kolektivne pogodbe velja za delavceelektrogospodarstva 40 urni delovni teden. Letna kvota ur po sistemu 40 urnega delovnega časa je 2088; in sicer 261 dni x 8 urje 2088 ur.

DAN ELEKTROGOSPODARSTVA: 30. december 2016 (petek)

PRAZNIKI IN DELA PROSTI DNEVI V LETU 20161. januar NOVO LETO (petek)8. februar PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK (ponedeljek)27. marec VELIKA NOČ (nedelja)28. marec VELIKONOČNI PONEDELJEK (ponedeljek)27. april DAN UPORA PROTI OKUPATORJU (sreda)1. in 2. maj PRAZNIK DELA (nedelja in ponedeljek)15. maj BINKOŠTI (nedelja)25. junij DAN DRŽAVNOSTI (sobota)15. avgust MARIJINO VNEBOVZETJE (ponedeljek)31. oktober DAN REFORMACIJE (ponedeljek)1. november DAN SPOMINA NA MRTVE (torek)25. december BOŽIČ (nedelja)26. december DAN SAMOSTOJNOSTI (ponedeljek)

ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska 58, Ljubljana

PLAN OBDELAVE IN IZPLAČILA PLAČ za leto 2016Izplačilo 7. delovni dan

PLAČA za mesec OBDELAVA (4.del.dan) IZPLAČILO(7.del.dan)Januar 4.02.2016 – četrtek 10.02.2016 – sredaFebruar 04.03.2016 – petek 09.03.2016 – sredaMarec 06.04.2016 – sreda 11.04.2016 – ponedeljekApril 06.05.2016 – petek 11.05.2016 – sredaMaj 06.06.2016 – ponedeljek 09.06.2016 – četrtekJunij 06.07.2016 – sreda 11.07.2016 – ponedeljekJulij 04.08.2016 – četrtek 09.08.2016 – torekAvgust 06.09.2016 – torek 09.09.2016 – petekSeptember 06.10.2016 – četrtek 11.10.2016 – torekOktober 07.11.2016 – ponedeljek 10.11.2016 – četrtekNovember 06.12.2016 – torek 09.12.2016 – petekDecember 05.01.2017 – četrtek 10.01.2017 - torek

Opomba:Oddaja delovnih dnevnikov:- vsak torek do 10. ure za pretekli teden;- za zadnji teden v mesecu pa 1. delovni dan do 10. ure

naslednjega meseca. Prosimo vas za redno oddajanje dokumentov, saj le tako omo-gočite normalni proces za vnos opravljenih ur in s tem izplačilaplač na predvideni datum. l

Pripravila: Danica Romihizvršni direktor RFS: mag. Marjan Ravnikar

Kadrovskenovice

V preteklih mesecih sta se nam pridružila naslednjasodelavca: Kristina Sever (Strokovna sodelavka) inBoštjan Bolšec (elektromonter v DE Novo mesto). Z delovnim razmerjem so zaključili Rajko Malavašič,Vinko Goršak, Franc Cerar, Stanko Podkoritnik, AntonVardjan, Janez Forte in Zdenka Jelčič. Po težki bolezninas je zapustil sodelavec Danilo Osovnikar. Za vedno so nas zapustili naši nekdanji sodelavci -upokojenci: Vladimir Matičič, Rafael Trojar, Jože Gorenc,Jože Forte, Ivan Ban, Ivan Krajšič in Rudolf Miklavčič.Vsi podatki o prihodih, odhodih in prerazporeditvah soobjavljeni na našem internem spletnem portalu podrubriko Kadri in izobraževanje. l

Kadrovska služba


ODKLOP

NEKOČ IN DANESPrevozi

Dela na terenu zahtevajo tudi prevoze raznih materialov.V začetkih elektrifikacije je bilo prevoznih sredstev maloin so se morali monterji znajti sami. Po pripovedovanju

starejših je bil za zaposlitev na Elektru nekaj časa celo pogoj, dasi imel svoje kolo. Prevoze so izvajali na različne načine, le daso si olajšali težko prenašanje bremen. Za večje količine drogovso uporabljali vozove s konjsko vprego, za posamezni drog paso si za kolesa in mopede priredili posebne prikolice. Prvi ka-mioni so bili iz vojne zapuščine, povečini ameriške in ruske iz-delave, ki pa jih je bilo malo in so si jih morale skupine med se-boj izposojati. Planiranje del je moralo biti zelo usklajeno.Danes se prevozi opravljajo z modernimi kamioni, prirejenimiza terensko delo in opremljeni z močnimi dvigali in košarami,ki so v veliko pomoč monterjem na terenu. S kamioni so sedajopremljene vse distribucijske enote. l

Marko PikoFOTO Arhiv Elektra Ljubljana, Marko Piko

Prevažanje drogov s konjsko vprego

Prevoz lestev z mopedom

Tovorni avto z vgrajeno vitlo Ford Canada

Stari vojaški James

Kamioni so danes prirejeni za delo na terenu


USTVARJALNA IN ELEKTRIČNAENERGIJA SPOJENI V STARI MESTNI ELEKTRARNIZavod Bunker in Stara mestna elektrarna

Zavod Bunker je nevladna, neprofitna kulturnaorganizacija, kjer produciramo sodobne gle-dališke in plesne predstave, organiziramo ra-

zlične izobraževalne programe in raziskave ter obli-kujemo mednarodni festival Mladi levi in festival Dru-gajanje. Od leta 2004 pa smo tudi umetniški upravitelji Staremestne elektrarne – Elektro Ljubljana, ki je že enaj-sto leto prostor ustvarjalnosti in oder raznolikih obliksodobne umetnosti. V enajstih letih si je v Stari me-stni elektrarni predstave in druge umetniške dogodkeogledalo že več kot 130.000 malih in velikih obi-skovalcev. Vsakič znova so obiskovalci prevzeti innavdušeni nad ambientom, ki ga prostor elektrarnenudi – nad zgodovino, vpisano v opeke, arhitekturo,velike stare turbine in fascinantno lokomobilo ... Zdigitalizacijo informacij o zgodovini elektrarne, kijo skupaj z Elektrom Ljubljana pripravljamo v mu-zejskem preddverju, bo tudi predstavitev tega kras-nega prostora industrijske in kulturne dediščine za-živela v novi dimenziji.Skozi leta delovanja Stare mestne elektrarne – Elek-tro Ljubljana opažamo, da so umetniške akcije že za-čele spreminjati četrt Tabor v Ljubljani iz spalne,sive soseske v privlačen in živ prostor druženja, ka-terega epicenter je prav elektrarna. Kronski dogodekleta v Stari elektrarni, ki vsa naša prizadevanja po-veže v celoto in jih tudi izpostavi na zelo viden na-čin, je festival Mladi levi. Letos je festival doživel Betontanc - Pista sveta

Na otvoritvi prireditve Mladi levi

polnoletnost, potekal je konec avgusta, že osemnaj-stič. Mladi levi so s predstavami, koncerti in vizual-nimi instalacijami v Ljubljano prinesli utrip svetov-nih odrov, sodobno progresivno umetnost, obenem pasosesko Tabor zanihali v živ in utripajoč organizem,kjer smo ekipa Bunkerja, več kot 70 tujih umetnikov,150 prostovoljcev in someščani deset dni soustvar-jali novo skupnost, kjer je bil edini jezik jezik umet-nosti.Z umetnostjo in skozi umetnost pa se lotevamo tudiizobraževalnih in razvojnih projektov, v sklopu kate-rih sodelujemo s petindvajsetimi osnovnimi in sred-njimi šolami, pa tudi z različnimi ljubljanskimi vrtciin tako skušamo skozi doživetje umetnosti svet spre-minjati na bolje.Stara elektrarna je izjemen in edinstven prostor, kjersobivata umetnost in gospodarstvo, električna inustvarjalna energija, občutljiv dispečerski center, kipokriva ves center Ljubljane, in občutljiv proces ume-tniške produkcije. Elektro Ljubljana in zavod Bunkersta lahko upravičeno ponosna na rezultate skupnihnaporov. Želimo si, da bi bilo sodelovanje v prihod-nje še bolj sinergično in da bi zgodbo o uspešnem so-delovanju skozi čas samo še nadgrajevali.Srečno 2016 in se vidimo v Stari elektrarni! lTamara Bračič Vidmar, vodja komunikacije zavoda Bunker

FOTO Nada Žgank, Jure Frelih

ODKLOP


ODKLOP

ŠE VEČ »AKTIVNIH« ŠPORTNIKOVDelo športnega društva v 2015

Športnice, športniki!December je čas, ko večina ugotavlja, kako uspešno je bilo leto,ki se izteka in dela načrte za prihajajoče leto.V našem športnem društvu smo sledili zastavljenemu planu, karnam je v veliki meri tudi uspelo. Glede na to, da se naše dejav-nosti večinoma odvijajo na prostem, smo zelo odvisni tudi odvremenskih razmer. Le-te nam pogosto ne omogočajo izvedbezastavljenih ciljev, predvsem v zimskem času. Kljub temu se tru-dimo, da izpeljemo kar največ zastavljenih ciljev. V letu 2015 smo tako izvedli enajst dejavnosti, poleg tega pa uspe-šno organizirali in izpeljali zimske športne igre EDS v KranjskiGori v začetku leta. Ob tem smo se srečevali in družili s svojimiprijatelji in sodelavci, sklepali nova poznanstva in tako krepilinašo povezanost. Veselili smo se novih srečanj in z njih odhajalipolni novih doživetij.Za prihajajoče leto smo pripravili nov plan dela, s katerim že-limo nadaljevati z dejavnostmi, za katere ugotavljamo, da se jihnaši člani radi udeležujejo. Prav tako smo pripravljeni izpeljatitudi nove dejavnosti, seveda na pobudo in ob sodelovanju našihčlanov. Ob tem pozivam vse člane, da svoje ideje in pripravlje-nost za sodelovanje posredujejo svojim predstavnikom. Skupajse bomo potrudili, da sledimo vašim željam in tako pridobimoše več »aktivnih« športnikov.V prihajajočem letu želim vsem članom društva in vsem, ki toleberete, obilo zdravja, uspeha in osebne sreče. Srečno! l

predsednik ŠD Elektro Ljubljana, Igor Čučnik

Tekaći: Špela Kocjan, Damjan Grabrijan, Robert Lekše, Tatjana Škrjanec, Andreja Skubic Petrovič, Nataša Oblak; zadaj Dane Leskovec

Kolesarji

Namizni tenisači

Smučarji

ŠP

OR

T


ZOPET V ŠOLSKIH KLOPEHV deželi belih brez

Odpeljali smo se v deželo belih brez in steljnikov, lanu inplatna, belih narodnih noš, v našo najjužnejšo pokrajino– Belo krajino.

Naša prva postaja je bila Soteska, kjer smo si ogledali stolp innekdanji paviljon Starega gradu. Stolpa se je zaradi zabav in pre-grešnih užitkov prijelo ime »Hudičev turn«. Notranjost stolpa jeposlikana z mitološkimi prizori. Ogledali smo si tudi nekdanjegospodarsko poslopje dvorca, v katerem je danes muzej starod-obnikov. Pot smo nadaljevali v vas Radovico, kjer stoji Osno-vna šola »Bistra buča«. Sedli smo v šolske klopi in postaliučenci v šolskem letu 1957/58. »Gospod učitelj« nas je na za-baven, a poučen način seznanil z zgodovino, kulturo in kulina-riko Bele krajine. Za neprimerno obnašanje (klepetanje, priše-petavanje, smeh) in neznanje je pela palica ali pa je sledilo kle-čanje na koruzi. Po pouku smo vsi prejeli spričevala, žal pa ni-smo vsi izdelali razreda. Uspehe in neuspehe smo zalili v Dra-šičah pri kosilu. Tu že več kot 250 let deluje edina preživela

»Soseska zidanica«, katere člani so vinogradniki iz Drašičev insosednjih vasi. Prostore ima v nekdanji šoli in povezuje vaščanev posebno vaško skupnost. l

Zvonka Osredkar

SPET JE TU MARTINOVODOLENJSKE ZNAMENITOSTI IN VINO

Pred šolo Stara buča v Beli krajini, FOTO Janez Weilgoni

Utrinek z Martinovanja, FOTO Zvonka Osredkar

Spet je tu Martinovo. Tokrat smo se odpeljali med dolenj-ske griče, proti Mokronogu, in se na Žalostni gori povz-peli do romarske cerkve. Ob poti stoji sedem kapelic, ki

ponazarjajo sedem Marijinih žalosti, ki nas pripeljejo do svetihstopnic v kapeli sv. Križa. Mokronog je naselje na jugovzhodu Slovenije. Leži ob robu kot-

line, ki jo preči reka Mirna in je obdan s hribi, med katerimi iz-stopa Žalostna gora. Na vrhu se nam odpre razgled po vsej Mi-renski dolini in naprej od vrhov severno od Save nad Sevnicopreko Kuma do Zaplaza. Vidi se kar 32 cerkva, med njimi cer-kev, ki stoji na nasproti, to je cerkev na Veseli gori. Cerkev naŽalostni gori je bila sezidana leta 1670, o čemer priča letnica na-stanka glavnega oltarja, narejenega iz črnega marmorja. Oltar jedal leta 1675 napraviti mokronoški graščak Kajzer. Poslikavaprezbiterija je delo baročnega slikarja Frančiška Jelovška. Po-sebno zanimive so svete stopnice v kapeli sv. Križa iz leta 1761,ki jih krasijo freske in prikazujejo Škofjeloški pasijon. Romar-ska procesija se prične pred stopnicami, kjer je prostor duhovnepriprave, sledi vzpenjanje po stopnicah po kolenih (po svetih stop-nicah se ne hodi) in se konča pred kapelo Božjega groba, v ka-teri je prizor Vstajenja. Po ogledu smo se odpeljali na Malko-vec, kjer nas je čakalo še precej dela – degustacija in krst vina,Martinovo kosilo, kdor pa je imel po vsem tem še voljo in do-volj moči, je ob dobri glasbi lahko tudi zaplesal. Ker pa se vseenkrat konča, smo tudi mi morali obrniti našo »barko« proti do-mači luki, kamor smo s postanki v Novem mestu in Kočevju sre-čno priveslali v večernih urah.l

Zvonka Osredkar

DEJAVNOSTI V LETU 2015Kot običajno, smo se tudi letos v februarju srečali na občnem zboru, ki je bil v go-stilni Strah in je bil zelo lepo obiskan. Izlete smo v redu organizirali, težava se kažena pohodih, ker je premalo prijav, zato jih v prihodnje ne bi več planirali.Izleta na Primorsko in v Škofjo Loko sta bila zelo uspešna, izlet na Višarje smo za-radi rdečega alarma prestavili, ker takrat ne bi vozila žičnica. Prestavitev za tedendni je bila z razumevanjem sprejeta, tako pri članstvu kot tudi pri prevozniku. VKobaridu smo si ogledali muzej na prostem, kjer nam je vodič slikovito predsta-vil vse težave bojevanja na Soški fronti. V Salzburg smo se zaradi beguncev od-pravili nekoliko previdno, ker nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo na meji. Kljubvsemu smo nemško mejo uspešno prečkali in izlet izvedli po načrtu. Bela krajinanas vedno privlači zaradi svoje lepote in prijaznega sprejema. Letos smo moralizopet sesti v šolske klopi, strog učitelj, spričevala pa tako - tako, ne vem?! Marti-novali smo v Mokronogu. Da pa smo si to zaslužili, smo se povzpeli najprej na Ža-lostno goro, nato pa se odpeljali na Malkovec v Vinski dvor, kjer smo v družbi s so-trpini iz Dolskega, svetniku primerno, praznovali njegov god. Vse dejavnosti sodobro uspele. Žalosti pa me, ker nisem uspel postaviti našega muzeja. Eksponatiso sedaj shranjeni v RTP Črnuče. Mislim, da bi ta muzej moral biti postavljen nekjev Stari elektrarni v Kotnikovi ulici.Na koncu leta se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem v upravnem odboru Društvaupokojencev Elektro Ljubljana za vso pomoč pri vodenju društva. Hvala predsed-niku uprave Elektro Ljubljana gospodu Andreju Ribiču za vso podporo in dona-torstvo.Vse lepo v letu 2016 in vesele božično-novoletne praznike želim vsem članom inčlanicam društva, upokojencem in zaposlenim Elektro Ljubljana. l

Jože Bergant, predsednik Društva upokojencev Elektro Ljubljana

UP

OK

OJE

NC

IODKLOP


MARMORNI KOLAČSestavine:2 jajci1 pecilni prašek1 vanilin sladkormalo rumamalo solinaribana limonina lupina1 jogurtni lonček jogurta1 jogurtni lonček sladkorja2 jogurtna lončka moke1/2 jogurtnega lončka olja

Naredimo ločeno dve masi (vanilijevo in čokoladno).Sestavine so enake, le da se v drugo maso doda še en lončekčokolade v prahu. Masi za kolač dobro zmešamo in vlijemov pekač. Pred vlivanjem pekač namažemo z maslom inpotresemo z moko, da se kolač ne bo prijel modela. Najprej vlijemo svetlo maso in nato po sredini vlijemo šetemno. Z vilico potegnemo po sredini, da se temna masapomeša med svetlo. Tako dobimo lepo pisan kolač.Kolač pečemo 75 minut pri temperaturi 180 oC oziroma 90minut pri temperaturi 150°C.

Dober tek.

ODKLOP

J-Rupert d.o.o., Litostrojska c. 40A, 1000 LjubljanaT: 01 514 16 90 I [email protected] I www.j-rupert.com


NAJFOTOGRAFIJA 2015

Anton Mesarek - Ko posije sonce Janez Bernot - V snežnem objemu

Janez Bernot - Ledeni oklep

Anton Mesarek - V megli

Blaž Majer - Da drog ne pobegne

Tudi v letu 2015 nadaljujemo z nagradnim natečajem zanajboljšo fotografijo leta. Za to številko glasila smo pre-jeli pet zanimivih fotografij; upamo, da bo odziv v naslednji

boljši. K sodelovanju za Naj fotografijo leta 2015 vabimo vsesodelavce in upokojence! l

Uredništvo Novic

ODKLOP


Med velikim številom prejetih pravilnih rešitev nagradne križanke čestitamo izžrebancu Demec Alojzu iz Gabrja, ki bo po pošti prejel praktično nagrado.

Prosimo, da gesla tokratne križanke, ki jo je pripravil Toni Štimec, zapišete na dopisnico do vključno 19. 2. 2016 in pošljete na naslov: Elektro Ljubljana d. d., Uredništvo Elektro novic, Slovenska c. 58, 1516 Ljubljana.

KR

IŽA

NK

AUmetnost PerjejSestavil priprave/ Lojna pri Del voza Bivališ eT O N I postrežbe bula repi, za vprego umrlih

hrane natjeTežkoorožje,

top

Prikri-vanjevanje

davkov

Podolgovatkos lesa,

lata

Kemijski Avstrijskisimbol Živalski kipar,

za vrt HansIridij

Simbol za ZoranNobelij Artnak

Star izraz Obrambniza žalost igralec

LahkaJan ar Risto dvo-Nada Savin sedežna

ko ijaPlasti en Varjeno Oborožena

Divja izola- mesto krajaovca cijski Rimski Rde i

material hišni duh sadežKrajša.

obi ajno Jurij Tujzabavna Leder dvoglasnikskladbaskladba

Velika Povelje, pticakomanda ujeda

Upravna V glasbi:enota lahkotno

katoliške No nicerkve lokal

Staro-Lekše Dolenjska slovanska Zgolj, OranjeRobert Banka pija a, samo

pivoOsrednji

Olimpijske Pritr- slovenskiigre dilnica asnik

S L i lStara LatinsloNace prestol- imeTrtnik nica za

Babilonije Javor

ODKLOP

Documents

Z vami mrežimo svetlo prihodnost! - Elektro energijaSindikalno slovo od leta 2015 Delo sveta delavcev v letu 2015 40 Mreženje Timsko delo in vodenje Delavnici za komuniciranje s