PROGRAM POBUDE SKUPNOSTI - mddsz.gov.si · PDF file4.3.2 Tema 5: Pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks (Prilagodljivost) ... 5.3 Tematsko mreženje,

PPPRRROOOGGGRRRAAAMMM PPPOOOBBBUUUDDDEEE SSSKKKUUUPPPNNNOOOSSSTTTIII

EEEQQQUUUAAALLL

222000000444---222000000666

ZZZAAA RRREEEPPPUUUBBBLLLIIIKKKOOO SSSLLLOOOVVVEEENNNIIIJJJOOO

Marec 2004

KAZALO 1 UVOD IN POVZETEK ..................................................................................................... 4

1.1 Potek programiranja ................................................................................................... 6 1.1.1 Utemeljitev programiranja pobude EQUAL ...................................................... 7

2 TRG DELA ...................................................................................................................... 11 2.1 Uvod ......................................................................................................................... 11 2.2 Splošno ..................................................................................................................... 11

2.2.1 Splošno gospodarsko okolje............................................................................. 11 2.2.2 Trg dela: Zaposlenost, brezposelnost, veščine in znanje ................................. 12 2.2.3 Zaključki........................................................................................................... 16

2.3 Analiza diskriminacije in neenakosti na trgu dela ................................................... 16 2.3.1 Invalidi ............................................................................................................. 17 2.3.2 Ženske .............................................................................................................. 19 2.3.3 Mladi ................................................................................................................ 20 2.3.4 Starejši delavci ................................................................................................. 21 2.3.5 Romi ................................................................................................................. 22 2.3.6 Prosilci za azil .................................................................................................. 23 2.3.7 Žrtve trgovine z ljudmi..................................................................................... 24 2.3.8 Nekdanji zaporniki ........................................................................................... 25 2.3.9 Brezdomci ........................................................................................................ 25 2.3.10 Diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti ...................................................... 26 2.3.11 Zaključki........................................................................................................... 27

2.4 SWOT analize trga dela ........................................................................................... 28 3 KONTEKST POLITIKE.................................................................................................. 31

3.1 Uvod ......................................................................................................................... 31 3.2 Kontekst evropske politike....................................................................................... 31

3.2.1 Evropska politika zaposlovanja, JAP in JIM .......................................................... 32 3.2.2 Referenčni okvir politike.................................................................................. 32

3.3 Pregled nacionalne politike ...................................................................................... 33 3.3.1 Trg dela in zaposlovanje .................................................................................. 33 3.3.2 Socialna vključenost......................................................................................... 34 3.3.3 Integracija načela enakosti spolov (gender mainstreaming) ............................ 35

4 STRATEGIJA ZA IZVEDBO POBUDE EQUAL V SLOVENIJI................................. 37 4.1 Splošni pristop.......................................................................................................... 37 4.2 Pobuda EQUAL in njenih šest načel........................................................................ 39

4.2.1 Tematski pristop............................................................................................... 39 4.2.2 Inovativnost ...................................................................................................... 39 4.2.3 Partnerstvo........................................................................................................ 39 4.2.4 Povečevanje vpliva in moči (empowerment) ................................................... 40 4.2.5 Vključevanje v prevladujoče politike (mainstreaming) ................................... 40 4.2.6 Transnacionalnost............................................................................................. 40

4.3 Izbira tem.................................................................................................................. 41 4.3.1 Tema 1: Omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vračanje vanj (Zaposljivost) ................................................................................................................... 42 4.3.2 Tema 5: Pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks (Prilagodljivost)................................................................................................................ 43 4.3.3 Tema 8: Zmanjšanje razlik med spoloma in podpiranje enakopravnosti na delovnem mestu (Enake možnosti) .................................................................................. 45 4.3.4 Tema 9: Podpora socialnemu in poklicnemu vključevanju prosilcev za azil .. 46

3

4.4 Horizontalna tematska področja............................................................................... 47 4.4.1 Informacijska družba........................................................................................ 47 4.4.2 Pospeševanje enakih možnosti za ženske in moške ......................................... 48 4.4.3 Žrtve trgovine z ljudmi..................................................................................... 49

4.5 Ocena pričakovanega vpliva .................................................................................... 49 4.6 Količinska opredelitev ciljev in kriterijev uspešnosti .............................................. 51 4.7 Dodeljena finančna sredstva..................................................................................... 51

5 AKCIJE V OKVIRU POBUDE EQUAL ........................................................................ 53 5.1 Vzpostavljanje razvojnih partnerstev in transnacionalnega sodelovanja (Akcija 1) 53 5.2 Izvajanje delovnih programov razvojnih partnerstev (Akcija 2) ............................. 55 5.3 Tematsko mreženje, razširjanje dobre prakse in vplivanje na nacionalno politiko (Akcija 3).............................................................................................................................. 56 5.4 Ukrepa tehnične pomoči........................................................................................... 58

6 IZVAJANJE POBUDE SKUPNOSTI ............................................................................. 61 6.1 Določila o upravljanju.............................................................................................. 61

6.1.1 Organ upravljanja............................................................................................. 61 6.1.2 Določila o izvajanju nadzora............................................................................ 62

6.2 Določila o spremljanju izvajanja.............................................................................. 62 6.2.1 Nadzorni odbor................................................................................................. 62

6.3 Finančna ureditev ..................................................................................................... 64 6.3.1 Plačilni organ.................................................................................................... 64

6.4 Tehnična pomoč ....................................................................................................... 65 6.4.1 Določila za izvajanje tehnične pomoči............................................................. 65 6.4.2 Nacionalna podporna struktura (NPS) ............................................................. 68

6.5 Razvojna partnerstva ................................................................................................ 68 6.6 Združljivost in skladnost s politikami skupnosti...................................................... 69

6.6.1 Skladnost s politikami skupnosti...................................................................... 69 6.6.2 Združljivost PPS EQUAL in 2. prioritete EPD (ESS) ..................................... 71 6.6.3 Skladnost z zakonodajo o državnih pomočeh .................................................. 75

6.7 Poročanje.................................................................................................................. 79 6.7.1 Letno poročilo o izvajanju (37. člen Uredbe 1260/99) .................................... 79 6.7.2 Končno poročilo o izvajanju (37. člen Uredbe 1260/99) ................................. 80

6.8 Strategija obveščanja in informiranja javnosti ......................................................... 80 6.9 Sodelovanje s tretjimi državami............................................................................... 82

7 FINANČNE ZADEVE..................................................................................................... 83 7.1 Finančni načrt ........................................................................................................... 83 7.2 Sofinanciranje........................................................................................................... 83

8 SOUPORABA PODATKOV SPREMLJANJA .............................................................. 84 8.1 Souporaba podatkov na evropski ravni .................................................................... 84

9 VREDNOTENJE ............................................................................................................. 85 9.1 Predhodno vrednotenje............................................................................................. 85 9.2 Stalno vrednotenje.................................................................................................... 85 9.3 Naknadno vrednotenje.............................................................................................. 86

10 Priloga A FINANČNE TABELE ZA PPS EQUAL .................................................... 88 11 Priloga B: Podatki za souporabo iz skupne podatkovne zbirke pobude EQUAL........ 89

4

1 UVOD IN POVZETEK Ta dokument je Program pobude skupnosti (PPS), ki je podlaga za izvedbo pobude EQUAL v Sloveniji. Pobuda, ki jo financira Evropski socialni sklad (ESS), bo s transnacionalnim sodelovanjem preskušala in pospeševala nove načine boja proti vsem oblikam diskriminacije in neenakosti na slovenskem trgu dela pri tistih, ki so zaposleni, in tistih, ki iščejo delo. Vključevala bo tudi aktivnosti, ki podpirajo socialno in poklicno vključevanje prosilcev za azil. EQUAL je hkrati del celostne strategije Evropske skupnosti za boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji, predvsem tisti, ki je povezana s spolom, raso ali etničnim izvorom, vero ali prepričanjem, invalidnostjo, starostjo ali spolno usmeritvijo. Pobuda EQUAL ima devet tem, ki so opredeljene v Evropski strategiji zaposlovanja in socialnega vključevanja. Teme podpirajo vsevključujoče cilje polne zaposlenosti, kakovosti in učinkovitosti dela, povezanosti in vključujočega trga dela. Splošni cilj tega tematskega pristopa je raziskovanje novih načinov pri obravnavi problemov, ki so skupni za različne vrste diskriminacije in neenakosti, namesto da bi se osredotočili na posamezno prikrajšano skupino. Teme so:

1. omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vrnitve nanj za tiste, ki imajo težave pri vključevanju ali vnovičnem vključevanju vanj, saj mora biti odprt za vse;

2. boj proti rasizmu in strahu pred tujci v povezavi s trgom dela; 3. odpiranje ustanavljanja novih podjetij, tako da se vsem zagotovijo orodja, potrebna za

ustanavljanje podjetij, ugotavljanje in izkoriščanje novih možnosti pri ustanavljanju novih delovnih mest v mestnih in podeželskih okoljih;

4. krepitev socialne ekonomije (tretji sektor), še zlasti storitev, ki so zanimive za skupnost, s poudarkom na izboljšanju kakovosti delovnih mest;

5. pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks, ki spodbujajo, da na trg dela pridejo in na njem ostanejo tisti, ki trpijo zaradi diskriminacije in neenakosti v povezavi s trgom dela;

6. podpora prilagodljivosti podjetij in zaposlenih pri strukturnih spremembah gospodarstva in uporabi informacijske tehnologije ter drugih novih tehnologij;

7. usklajevanje družinskega in poklicnega življenja in tudi ponovno vključevanje moških in žensk, ki so zapustili trg dela, z razvijanjem prožnih in učinkovitih oblik organizacije dela in podpornih storitev;

8. zmanjšanje razlik med spoloma in podpiranje enakopravnosti na delovnem mestu; 9. podpora socialnemu in poklicnemu vključevanju prosilcev za azil.

Slovenija je opredelila tematska področja in ustrezne aktivnosti v programu glede na potrebe na trgu dela, prednostne naloge politik in izsledke posvetovanj s partnerji. Pri vseh tematskih področjih je bil upoštevan pristop vključevanja v prevladujočo usmeritev (mainstreaming). Glede na obseg finančnega prispevka, ki ga bo Slovenija prejela za svoj PPS EQUAL, in kratek čas, ki je na razpolago za programiranje, je slovenski PPS pri izvedbi sofinanciranih aktivnosti omejen le na štiri teme (1., 5., 8. in 9.). S tem bo zagotovljena osredotočenost na dejavnosti, aktivnosti in prizadevanja ter bodo razvita kakovostna partnerstva. Pobuda EQUAL bo delovala tako, da bo na posameznem zemljepisnem območju ali sektorju združila ključne nosilce v razvojna partnerstva. Javna uprava, nevladne organizacije, socialni partnerji in poslovni sektor (še zlasti mala in srednja podjetja) bodo, ne glede na svoje posebnosti, delovali v partnerstvu, v katerem bodo združevali različne vrste strokovnosti in

5

izkušenj. Ta partnerstva bodo izbrala eno od tem in se dogovorila o strategiji, s katero bodo poskusila uvesti nove oblike obravnave diskriminacije in neenakosti, ki so jih že opredelila. Za delo vsakega takega razvojnega partnerstva bo osrednjega pomena, da se poveže vsaj z enim partnerstvom iz druge države članice, in če je mogoče ali ustrezno, tudi iz pridruženih partnerjev iz držav, ki so vključene v programe TACIS, MEDA, PHARE ali CARDS, ter da se vključuje v mrežo drugih, ki v Sloveniji in tudi po Evropi obravnavajo isto temo. Nove ideje se bodo preskušale s stališča uporabe izsledkov za vplivanje na oblikovanje prihodnje politike in prakse. Razvojna partnerstva bodo tudi sodelovala pri širjenju in vključevanju dobre prakse v prevladujoče usmeritve. Razvojna partnerstva, ki jih bo financirala pobuda EQUAL, bodo izbrana na podlagi javnega razpisa. Skupen način izbiranja razvojnih partnerstev bo določil slovenski nadzorni odbor. Pri vsaki temi bo pobuda EQUAL financirala aktivnosti v okviru naslednjih štirih akcij:

− vzpostavitev in organizacija razvojnih partnerstev in transnacionalnega sodelovanja (1. akcija);

− izvajanje delovnih programov razvojnih partnerstev (2. akcija); − tematsko povezovanja v mreže, razširjanje dobre prakse in vplivanje na državne

politike (3. akcija) in − strokovno-tehnična pomoč v podporo 1., 2. in 3. akcije – 8 % vrednosti programa.

Prva in druga akcija si sledita v zaporedju. Tretja akcija pa naj bi se začela izvajati takoj, ko je mogoče, potem ko so za razširjanje na razpolago izsledki razvojnih partnerstev ali pa se lahko izvaja vzporedno z drugimi akcijami. Slovenska razvojna partnerstva (posamezna ali v skupini) ali ad hoc konzorciji razvojnih partnerstev, razširjevalci in strokovnjaki so lahko izbrani za aktivnosti, kot so presoja, predstavitev in pospeševanje primerov dobre prakse na državni ali evropski ravni, npr. delovanje s pomočjo dobre prakse iz prvega kroga pobude EQUAL. Strokovno-tehnična pomoč bo na voljo v podporo izvajanju PPS že pred začetkom prve akcije. Sredstva ESF, dodeljena slovenskemu programu za triletno obdobje 2004–2006, znašajo 1.556.806.333 SIT (6.442.268 evrov). K temu prispevku mora država dodati javna sredstva v višini 518.935.444 SIT (2.147.423 evrov). Celoten obseg dodeljenih sredstev za program CIP tako znaša 2.075.741.777 SIT (8.589.691 evrov). Ta sredstva so med posamezne teme porazdeljena takole:

− 1. tema: 60 % − 5. tema: 15 % − 8. tema: 15 % − 9. tema: 2 % − strokovno-tehnična pomoč: 8 %

Ta PPS je del uradne odločitve Evropske komisije o dodelitvi sredstev za program v vsaki državi članici in je tudi osnova za izvedbo aktivnosti, ki jih bo podpirala Pobuda skupnosti EQUAL v Sloveniji v obdobju 2004-2006. PPS vsebuje okvir ukrepov, ki jih bo Slovenija izvedla v programskem obdobju. Opis ukrepov je podrobnejši v programskem dopolnilu (PD), predvsem v smislu (i) podrobnega opisa posamezne teme, (ii) njenega izvajanja, ki vključuje podatke o finančni porazdelitvi po temi, (iii) opisa vzpostavljanja in organizacije razvojnih

6

partnerstev, (iv) transnacionalnega sodelovanja, (v) upravičenih aktivnosti in izdatkov, (vi) določb o upravljanju PPS in (vii) o sistemu izplačil. PD se osredotoča še na (i) splošne podatke o postopku prijave razvojnih partnerstev za pridobitev sredstev in izbora razvojnih partnerstev s podrobnim opisom meril izbora, (ii) podatke o sistemu spremljanja s poudarkom na glavnih indikatorjih in (iii) opis sistema zbiranja podatkov in njihovega prenosa Evropski komisiji. Poleg tega PD predvideva tudi (iv) podatke o nadzoru aktivnosti ter (v) strategijo informiranja in obveščanja. Posebne priloge k PD so finančne tabele na ravni ukrepa (teme).

1.1 Potek programiranja Program PPS je pripravilo Področje trga dela, zaposlovanja in izobraževanje – Sektor za ESS v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki je organ upravljanja PPS EQUAL (OU PPS EQUAL). Pred začetkom programiranja je MDDSZ organiziralo delovno skupino za pobudo EQUAL s sedmimi člani, vsi iz Sektorja za ESS, ki ji je predsedovala državna sekretarka MDDSZ, odgovorna za trg dela, zaposlovanje in izobraževanje. Pozneje je OU PPS EQUAL ustanovil programski svet, ki vključuje predstavnike MDDSZ, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ), Ministrstva za gospodarstvo (MG), Ministrstva za finance (MF), Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), Službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj (SVRP) in Urada vlade za enake možnosti, ki so sodelovali pri pripravi programa. Pri pripravi PPS sta programski svet in delovna skupina za EQUAL uporabila naslednje dokumente in njihove podatke kot glavne vplive na vsebino izvedbene strategije za pobudo EQUAL v Sloveniji:

− Evropska strategija zaposlovanja (2003); − Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (2001); − Državni razvojni program (2001); − Enotni programski dokument 2004–2006 (EPD); − Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006; − Državni program boja proti revščini in socialni izključenosti in poročilo o

uresničevanju programa; − Skupna presoja prednostnih nalog politike zaposlovanja v Sloveniji (JAP); − Skupni memorandum o socialnem vključevanju (JIM); − Predhodna ocena Programa Pobude skupnosti EQUAL (Priloga C).

PPS temelji na Evropski strategiji zaposlovanja, Skupnem procesu vključevanja ter Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS), ki je bila potrjena julija 2001 in katere glavni cilj je povečanje blaginje v Sloveniji živečih prebivalcev na trajnosten način. Decembra 2001 je Slovenija oblikovala svoje strateške cilje v Državnem razvojnem programu (DRP) kot dejanske programe, ukrepe in projekte, vključno z opredelitvijo finančnih virov. Tako je postal ta načrt ogrodje za Slovenijo pri njenem odločanju o ukrepih, ki jih želi podpreti v okviru ukrepov evropske strukturne politike. Na ta način bo zagotovljena tudi povezljivost s politikami drugih držav.

7

1.1.1 Utemeljitev programiranja pobude EQUAL Glede na to, da je med glavnimi vzroki revščine in socialne izključenosti brezposelnost, je lažji dostop do zaposlitve postal ključen način za izhod iz revščine in socialne izključenosti. Kljub zmanjševanju brezposelnosti v Sloveniji so strukturni problemi še vedno prisotni. Tako je izziv v tem, da se zmanjšajo strukturna neskladja zlasti z usmerjanjem večje pozornosti v ukrepe aktivne politike zaposlovanja pri dolgoročno brezposelnih, nekvalificiranih, mladih (zlasti ženskah), starejših brezposelnih osebah in brezposelnih Romih. Nadaljnje ukrepanje bi moralo biti preusmerjeno od pasivnih oblik (prejemki) pomoči v aktivne oblike, predvsem k tistim, ki odstranjujejo vzroke brezposelnosti, kamor še zlasti spadajo nizka raven izobrazbe in neustrezna poklicna usposobljenost ter s tem povezane težave pri iskanju zaposlitve. Povedano z drugimi besedami to pomeni, da mora politika tiste, ki so odvisni od prejemkov, ponovno zaposliti ter hkrati ustvariti dodatna in boljša delovna mesta. Zaradi povečevanja izključenosti invalidov s trga dela bo treba posebno pozornost posvetiti izenačitvi možnosti in povečani neodvisnosti ljudi s posebnimi potrebami. Nadalje bo treba zagotoviti zaposlitvene možnosti za najranljivejše skupine, obremenjene z nakopičenimi problemi socialne izključenosti, ki so zaradi tega tudi najbolj oddaljene od trga dela (to so invalidi, ženske, mladi ljudje, starejši delavci, etnične skupine, kot so Romi, nekdanji zaporniki, uporabniki drog in alkohola ter tisti, ki so zapostavljeni zaradi spolne usmerjenosti ipd.). Izobrazbena struktura prebivalstva se je izboljšala, toda delež oseb z dokončano visokošolsko izobrazbo je še vedno relativno nizek, prav tako so tudi vključevanje starejših oseb v izobraževanje in usposabljanje ter raven funkcionalne pismenosti še vedno nezadovoljivi. Poleg brezposelnosti je pomanjkljiva izobrazba še nadalje glavni dejavnik pri revščini in socialni izključenosti. Prav zato je povečanje vlaganj v izobraževanje še vedno prava dolgoročna politika za preprečevanje revščine in socialne izključenosti. Posebno pozornost bi morali nameniti razvoju in razširitvi kulture vseživljenjskega učenja. Vključevanje mladih v izobraževanje se povečuje, vendar je stopnja osipa še vedno relativno visoka, predvsem v nižjih poklicnih šolah. Ker je prekinitev šolanja pred pridobitvijo ustrezne kvalifikacije vzrok za zmanjšanje možnosti za zaposlitev, je zniževanje osipa (preprečevanje mladim, da bi zapustili šole in njihovo ponovno vključevanje v izobraževanje) v srednjih šolah še vedno ena ključnih strategij v boju proti socialni izključenosti. Poleg tega se je zadnja leta pojavila neskladnost med Slovenijo in Evropsko unijo pri uporabi medmrežja, tako da mora Slovenija še marsikaj storiti, da bo spodbudila napredek pri uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije. Tako bi se zmanjšalo tveganje, ki je povezano z digitalno vrzeljo. Pobuda EQUAL bi morala zagotoviti dodano vrednost in bi se morala dopolnjevati še zlasti z dejavnostmi v zvezi z zaposlovanjem in razvojem človeških virov, ki jih omogoča druga prednostna naloga Enotnega programskega dokumenta (EPD) 2004–2006 (znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje), ter poskrbeti za čim boljše dopolnjevanje z drugimi pobudami skupnosti, posebno pobudo INTERREG, programom LEONARDO in Evropskim skladom za begunce. V zvezi s tem bi morala razvojna partnerstva izvajati ukrepe in

8

dejavnosti, za katere v okviru EPD še ni zagotovljeno financiranje, da bi tako povečala učinkovito dodelitev javnih virov in preprečila podvajanje ali sovpadanje. 1.1.1 Proces posvetovanja Posvetovanje je sestavni del priprave PPS in določanja prednostnih tem, ki jih bo v Sloveniji obravnavala pobuda EQUAL. Začelo se je septembra 2002 s predstavitvami pobude EQUAL zainteresiranim stranem, se nadaljevalo med letom 2003 in še vedno poteka. V skladu z načelom povečevanja vpliva in moči (empowerment), ki ga uveljavlja pobuda EQUAL, so bile že v načrtovalni fazi v program vključene številne zainteresirane strani. Organ upravljanja pobude EQUAL je v načrtovanje vključil predstavnike z različnih ravni ter notranje nosilce (druga ministrstva in vladne urade) na eni strani in zunanje nosilce (socialne partnerje, nevladne organizacije, nedobičkonosne organizacije, posameznike ipd.) na drugi strani. Pred nastopom pred civilno družbo in splošno javnostjo je bilo s pomočjo programskega sveta izvedeno posvetovanje z drugimi resorji državne uprave. Najprej se je organ upravljanja posvetoval s Področjem socialnih zadev v MDDSZ, ki je pripravilo Skupni memorandum o socialnem vključevanju (JIM), za katerega je Fakulteta za družbene vede izvedla študijo, imenovano Socialna in ekonomska vključenost ranljivih skupin v Sloveniji – možni ukrepi za dvig zaposljivosti najbolj ranljivih kategorij težje zaposljivih in neaktivnih oseb. Organ upravljanja se je posvetoval tudi z drugimi ministrstvi in vladnimi uradi, ki bi lahko prav tako sodelovali pri nadaljnjih pripravah programa in njegovem izvajanju. Med njimi so bili Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za notranje zadeve, Urad vlade za enake možnosti in Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Poleg podatkov, ki so bili vključeni v analize trga dela, so ti viri dali dragocene nasvete in zamisli v zvezi s programiranjem pobude EQUAL. To sodelovanje, ki še poteka, se bo nadaljevalo do sprejetja PPS in tudi med samim izvajanjem programa v obliki prihodnjega nadzornega odbora. MDDSZ je javnosti predstavilo temeljne informacije o pobudi EQUAL ob različnih priložnostih. Organiziralo je Forum o Pobudi skupnosti EQUAL, na katerega je bila povabljena večina najbolj zainteresiranih socialnih partnerjev, skupin civilne družbe, nevladnih organizacij in drugih ustreznih ustanov in organizacij iz Slovenije. Več kot štirideset oseb, zastopnikov tistih, ki se spoprijemajo z diskriminacijo in neenakim položajem na trgu dela, se je udeležilo foruma in pokazalo veliko zanimanje za pobudo. Nekateri so dali svoje predloge ali postavili vprašanja, na katera so dobili odgovor na spletni strani MDDSZ (http://www.gov.si/mddsz/zaposlovanje/equal.htm). Nekatere organizacije so poslale predloge in zamisli o mogočih razvojnih partnerstvih. MDDSZ jih je upoštevalo pri pripravi PPS. Nazadnje pa je bila pobuda EQUAL v obdobju od septembra 2002 do marca 2004 predstavljena ob številnih drugih priložnostih.1

1 Pobuda EQUAL je bila predstavljena septembra 2002 na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju; novembra 2002 na konferenci na Bledu Uresničevanje strukturnih skladov; maja 2003 na konferenci Konferenca o razvoju človeških virov v Zrečah; junija 2003 na forumu, ki sta ga organizirala Slovenski svet za invalidske organizacije in Evropski invalidski forum v Ljubljani; decembra 2003 na kongresu prostovoljcev v Novem mestu; decembra 2003 na konferenci Evropa in izobraževanje odraslih v Sloveniji v Portorožu; decembra 2003 na Posvetovanju s partnerji ESF v Ljubljani in dvakrat v parlamentu, januarja in februarja 2004; februarja 2004 pri nevladni organizaciji Ozara v Mariboru.

9

Poleg tega so bila opravljena tudi posvetovanja in ad hoc sodelovanje te vrste z nevladnim sektorjem. Namen takega sodelovanja je bil, da se nevladne organizacije spodbudijo k dejavnejšemu sodelovanju pri pripravi strateških dokumentov in politike. Zato je posvetovanje temeljilo predvsem na pisnih odgovorih in predlogih k dokumentom, ki so bili objavljeni na spletni strani MDDSZ, številnih uradnih in neuradnih sestankih programskega sveta, sestankih z zainteresiranimi stranmi na zahtevo ali priložnostno. Glavne prednostne naloge, ki so bile ugotovljene, spadajo k temi »Omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vrnitve nanj« za prikrajšane skupine z enakimi možnostmi in socialnim vključevanjem kot dvema ključnima in ves čas prisotnima vprašanjema. Razprave, ki so potekale med procesom, prejeta vprašanja in predlogi partnerjev so vključevali vse, od izbire aktivnosti, opredelitev prikrajšanih skupin in sredstev, ki so na razpolago za razvoj partnerstev, do zagotovitve podpornih aktivnosti za izvedbo pobude EQUAL. Opaziti je bilo tudi predloge za izpopolnitev sedanjih programov in politik. Izsledki posvetovanja so bili obravnavani, vendar so bili zaradi potrebe, da se med trenutnim obdobjem programiranja osredotočimo le na najpomembnejša vprašanja, le nekateri vključeni v PPS. Čeprav tokrat ni bilo mogoče upoštevati vseh, bodo dragocen prispevek k nadaljnjemu državnemu načrtovanju politike in programov. Pri dokončevanju PPS in tudi med njegovo izvedbo se bo posvetovanje med partnerji in drugimi ustreznimi telesi ter organizacijami nadaljevalo. 1.2 Časovni okvir programa Začetni datum tega programa in začetni datum za upravičenost izdatkov je 1. januar 2004, zadnji datum za upravičenost izdatkov pa je 31. december 2008. 1.3 Zemljepisni okvir programa Zemljepisni okvir programa je celotno ozemlje Slovenije.

10

I. del: Programiranje pobude EQUAL Drugo do peto poglavje PPS zagotavlja teoretično utemeljitev tega programa EQUAL. Drugo poglavje opisuje trg dela v Sloveniji s posebnim poudarkom na težavah, ki bi jih lahko rešili s pomočjo pobude EQUAL Tretje poglavje opisuje državni in evropski okvir politik za aktivnosti pobude EQUAL. Četrto poglavje predlaga izbor tem (ukrepov) programa, kar temelji na potrebah trga dela, kot so opisane v drugem poglavju, in na ciljih politik iz tretjega poglavja. Peto poglavje opisuje akcije, preko katerih se EQUAL izvaja.

11

2 TRG DELA

2.1 Uvod V tem poglavju je podana ocena slovenskega trga dela. Prva dva dela se ukvarjata predvsem z orisom splošnih gospodarskih razmer in položajem na trgu dela v Sloveniji, medtem ko tretji del analiza trg dela glede na skupine, ki doživljajo diskriminacijo in neenakost, in pomaga določiti prednostna področja za financiranje po programu EQUAL.

2.2 Splošno

2.2.1 Splošno gospodarsko okolje Slovenija meri 20.256 kvadratnih kilometrov in se razprostira med Alpami, Jadranskim morjem in Panonsko nižino. Ima 1.956.986 prebivalcev (0,5% prebivalstva EU); od teh je 87,9% Slovencev, ostali pa se prištevajo k narodnostnim manjšinam: italijanski (okoli 0,2%), madžarski (okoli 0,5%) in drugim skupinam (večina pripadnikov narodov nekdanjih jugoslovanskih republik). Uradni jezik je slovenščina, v narodnostno mešanih območjih tudi italijanščina in madžarščina. Število prebivalstva je stabilno, čeprav je od leta 1996 naprej naravni prirast negativen, kar pomeni, da je v Slovenijo prišlo veliko priseljencev (leta 2001 je priliv znašal 7803 oseb, odliv pa 4811 oseb). Makroekonomski položaj Slovenije je na splošno stabilen, čeprav se je leta 2001 gospodarska rast - po obdobju hitrejše gospodarske rasti bruto domačega proizvoda (BDP) (4%-5%) - upočasnila na 2,9%. Za leto 2001 je bila značilna zmerna rast domačega povpraševanja kot posledica počasne rasti zasebne porabe in upadanja vlaganj, čemur se je pridružila hitra rast izvoza, ki je presegla rast uvoza. Stabilna realna rast izvoza skupaj z izboljšanimi pogoji trgovanja je privedla do znatnega izboljšanja na tekočem računu. Leta 2002 se je presežek na računu dvignil na 1,7% BDP, najvišjo vrednost po letu 1994. Hkrati je tudi običajno nizek priliv tujih neposrednih vlaganj dosegel rekordnih 8,3% BDP; to je bilo zvečine povezano s privatizacijo bančništva in farmacevtske industrije, ki sta predstavljala glavnino kapitalskih prilivov v letu 2002. Vendar pa kaže, da je dejavnik spodbude splahnel: prilivi tujih neposrednih vlaganj so se spet spustili na nizko raven prejšnjih let. Zaradi hitrejše gospodarske rasti se je stopnja razvitosti Slovenije, ki se meri z BDP na prebivalca po kupni moči, dvignila s 67% (1998) na 70% (2002) povprečja EU. Najnovejši podatki Eurostata o BDP na prebivalca po kupni moči za leto 2001 postavljajo Slovenijo po gospodarski razvitosti ne le pred druge prihodnje članice EU, temveč kažejo, da je Slovenija celo prehitela Grčijo in dosega razvojno stopnjo Portugalske. Pod predpostavko postopnega oživljanja konjunkture v mednarodnem okolju, bo gospodarska rast do leta 2006 dosegla dolgoročno sposobnost gospodarske rasti, ki je bila ocenjena na podlagi potencialne rasti bruto domačega proizvoda po statistični metodi Evropske komisije na 3,8 % (PEP 2003) na osnovi Hodrick Prescott filtra. Glede na jesenske napovedi Evropske

12

komisije, naj bi se rast BDP leta 2004 povečala na 3,1% in leta 2004 na 3,7%, ko se bo domače povpraševanje povečalo, rast izvoza pa narasla zaradi oživljene rasti EU. Pričakovati je, da se bo inflacija še naprej zniževala, vendar pa bo še vedno presegala maastrichtske kriterije (1,5 odstotnih točk nad povprečno stopnjo treh držav članic z najnižjo inflacijo), ko se bo Slovenija vključila v EU. Leta 2002 je inflacija znašala 7,5%, znižala se je z 8,6% v letu 2001. K povečanju maloprodajnih cen je največ prispevalo zvišanje davkov, od države nadzorovanih cen in cen energije. Inflacijo dodatno poganjajo odsotnost konkurence v raznih sektorjih, strukturalna neravnotežja na trgu dela in še vedno dokaj razširjeni sistem indeksacije. Prijazna monetarna politika in sistem vodenega drsenja tečaja še prispevajo k vztrajanju inflacije. Tabela 1: Makrogospodarski kazalniki 1995-1999 2000 2001 2002 Spremembe v primerjavi s prejšnjim letom (%) BDP pri konstantnih cenah 4.4 4.1 2.9 2.9 Zasebna poraba 4.6 0.3 2.4 1.1 Javna poraba 3.3 2.3 4.0 2.5 Bruto kapital v osnovnih sredstvih 14.8 2.6 -0.4 1.3 Izvoz (blago in storitve) 4.8 13.0 6.4 6.5 HCPI n/o 8.9 8.6 7.5 V BDP (%) Proračunska bilanca n/o -3.1 -1.3 -2.3 Bilanca tekočih transakcij -0,8 -2,8 0,1 1,7 Vir: Evropska komisija, Generalni direktorat gospodarske in finančne zadeve, Ekonomske raziskave, jesenske napovedi 2003.

2.2.2 Trg dela: Zaposlenost, brezposelnost, veščine in znanje Gospodarska rast je v Sloveniji le delno izboljšala razmere na trgu dela. Po podatkih Eurostata se je stopnja zaposlenosti v Sloveniji rahlo znižala, medtem ko se je leta 2002 stopnja brezposelnosti dvignila za 6% v primerjavi z letom 2001. Glede zaposlitvenih možnostih se trg dela sooča s sledečimi poglavitnimi težavami: (i) z dolgoročno brezposelnostjo, (ii) z nizko izobrazbeno stopnjo brezposelnih, (iii) z visoko stopnjo brezposlenosti med mladimi, (iv) z regionalnimi in lokalnimi neskladji v brezposelnosti, (v) z majhno mobilnostjo delovne sile, (vi) z vrzeljo v stopnji brezposelnosti med spoloma, (vii) s precejšnim deležem invalidov in oseb s posebnimi težavami pri vključevanju na trg dela med brezposelnimi in (viii) z majhno udeleženostjo starejših na slovenskem trgu dela. S stališča izobraževalnega sistema in ustreznosti človeškega kapitala se na slovenskem trgu dela pojavljajo naslednje poglavitne težave: (i) nizka izobraženost odraslih, (ii) nizka stopnja funkcionalne pismenosti, (iii) šibka povezanost podiplomskega študija s potrebami gospodarstva, (iv) majhna udeležba odraslih v vseživljenjskem izobraževanju, (v) visoka stopnja osipa in ponavljanj v šoli, (v) neodzivnost izobraževalne infrastrukture na potrebe gospodarstva, trga dela in posameznikov, (vi) materialne ovire pri nadaljnjem udejanjanju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, (vii) pomanjkljivo medinstitucionalno in medresorsko usklajevanje na državni in lokalnih ravneh upravljanja v zvezi z razvojnimi projekti.

13

Zaposlenost Po najnovejših podatkih Eurostata se je zaposlenost v Sloveniji dvignila s 656.000 zaposlenih oseb leta 1998 na 883.000 zaposlenih leta 2002. Tudi pri stopnji zaposlenosti se kaže pozitivno gibanje (62,9% leta 1998 na 63,4% leta 2002). Najvišja je bila leta 2001, ko je dosegla 63,8%. Stopnja zaposlenosti tako moških (68,2%) kot žensk (58,6%) se je leta 2002 znižala glede na leto 2001. Pri moških je bila nižja kot v EU-15 (72,8%), pri ženskah pa višja (55,6%). Ob zasledovanju stopnje rasti po starostnih skupinah se v zadnjih petih letih kaže pozitivno gibanje v stopnji zaposlenosti do leta 2001 v starostni skupini 25-54 za oba spola, za moške v starostni skupini 25-54 in 55-64 ter za ženske v starostni skupini 25-54. Stopnja zaposlenosti mladih (starostna skupina 15-24) se znižuje: leta 2002 je dosegla 30,6% in je bila nižja kot v EU-15 (40,6%), še posebno pri mladih ženskah (26,5% v Sloveniji in 37,4% v EU-15), kar je posledica večjega vpisa v srednje šole in univerze. Medtem ko se je stopnja zaposlenosti starejših delavcev (starostna skupina 55-64) leta 2001 dvignila in dosegla 25,5%, se je 2002 znižala na 24,5% in ostaja zelo nizka v primerjavi s povprečjem v EU-15 (40,1%) (cilj: 50% do leta 2010). To je posledica nizke upokojitvene starosti, ki je znašala leta 2001 le 57 let in dva meseca (59 let in 3 mesece za moške in 55 let in 5 mesecev na ženske). Zaradi reforme pokojninskega sistema leta 2000 se je upokojitvena starost že rahlo dvignila, vendar pa se bo vpliv reforme na večjo zaposlenost starejših pokazal le počasi. Kljub nekaterim ugodnim gibanjem in reformam Slovenija še vedno zaostaja za EU v prilagodljivosti trga dela. Razlike so velike predvsem pri deležu zaposlitev za krajši delovni čas. Leta 2002 je bilo v EU s krajšim delovnim časom zaposlenih povprečno 18,5% oseb, v Sloveniji pa za več kot polovico manj, leta 2002 je bilo v Sloveniji zaposlenih s krajšim delovnim časom le 6,1% oseb. Razmerje med zaposlitvami za določen in nedoločen čas se je v zadnjem desetletju spremenilo: delež moških, zaposlenih za določen čas, je 10%, medtem ko delež žensk z zaposlitvami za določen čas narašča in je leta 2002 dosegel 14%. Delodajalci raje ponujajo delo za določen čas, ker jim pušča več prilagodljivosti in jim omogoča, da z leta v leto prilagajajo stroške glede na gospodarsko rast. Več kot dve tretjini prijavljenih prostih delovnih mest je ponujalo zaposlitev za določen čas; delež razpoložljivih delovnih mest za določen čas v letu 2000 je tako znašal 70,2% in se je leta 2001 povečal na 72%. Od brezposelnih, ki so našli delo, jih je 74,4% dobilo zaposlitev za določen čas (v povprečju za 7,7 meseca). Zaposlitvena struktura po sektorjih kaže, da Slovenija zaostaja za EU po stopnji zaposlenosti v storitvenem sektorju (52,4% leta 2002; EU-15: 71%). Kljub temu pa se zaposlenost v storitvenem sektorju povečuje, hitreje pri moških (43,9%) kot pri ženskah (62,6%), predvsem na področju zdravstvenih in finančnih storitev. Pozitivna zaposlitvena gibanja se kažejo tudi v javnem sektorju, medtem ko so v deficitarnih industrijskih panogah (tekstilni, usnjarski in čevljarski) negativna.

14

Ob koncu leta 2002 je bilo v podjetjih in organizacijah zaposlenega 80% aktivnega prebivalstva, 8,4% oseb je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, 6,4% je bilo samozaposlenih, 4,4% pa je bilo kmetov. Tabela 2: Stopnja zaposlenosti po spolu in starostnih skupinah, v %

Leto 1998 1999 2000 2001 2002 EU-15

Skupaj

15-64 62,9 62,2 62,8 63,8 63,4 64,3 15-24 37,5 34,3 32,8 30,5 30,6 40,6 25-54 81,6 81,7 82,6 83,6 83,4 77,2 55-64 23,9 22,0 22,7 25,5 24,5 40,1

Moški

15-64 67,2 66,6 67,2 68,6 68,2 72,8 15-24 39,5 36,3 35,7 34,1 34,4 43,7 25-54 85,2 85,2 85,7 87,0 86,7 86,8 55-64 31,8 31,3 32,3 35,9 35,4 50,1

Ženske

15-64 58,6 57,6 58,4 58,8 58,6 55,6 15-24 35,4 32,4 29,7 26,8 26,5 37,4 25-54 77,8 78,1 79,3 80,1 80,0 67,4 55-64 16,1 13,2 13,8 15,8 14,2 30,5 Vir: Eurostat Brezposelnost Stopnja brezposelnosti se je po zadnjih podatkih Eurostata znižala s 7,4% (1998) na 5,8% (2001). To pozitivno gibanje je bilo prekinjeno v četrtem četrtletju leta 2001, ko se je brezposelnost dvignila na 7,1% in v letu 2002 dosegla 6%. Brezposelnosti je v Sloveniji nižja kot v EU-15 (7,7% leta 2002). Med leti 1998 in 2002 je stopnja brezposelnosti pri moških padla za 1,6 odstotka (s 7,3% na 5,7%), medtem ko je bilo zmanjšanje brezposelnosti pri ženskah manj izrazito: 1,1 odstotka (s 7,5% na 6,4%). Ti podatki kažejo, da je ostala pri ženskah brezposelnost višja kot pri moških, toda pri obeh je bila nižja kot v EU-15, kjer je bila stopnja brezposelnosti moških leta 2002 6,9%, žensk pa 8,7%. Kljub tem pozitivnim gibanjem je struktura nezaposlenih glede na potrebe in priložnosti na trgu dela neugodna. Med brezposelnimi je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje leta 2002 prijavljenih na primer:

− 51,2% žensk; − 19,6% iskalcev prve zaposlitve; − 21,7% brezposelnih, starejših od 50 let; − 45,1% brezposelnih z izobrazbo I. in II. stopnje; − 55% dolgotrajno brezposelnih (nad letom dni).

V primeru dolgotrajne brezposelnosti je bilo gibanje negativno, čeprav je bilo več kot 55% brezposelnih brez dela več kot leto dni. Leta 2002 se je dolgotrajna brezposelnost znižala na 3,3% (v EU-15 3,0%) glede na leto 2001 (3,5%). Dolgotrajna brezposelnost prevladuje pri osebah z zgolj osnovno stopnjo izobrazbe in pri osebah, starejših od 40 let.

15

Tudi struktura brezposelnih je značilna: leta 2002 je bilo 23,5% brezposelnih starejših od 40 let in 21,7% starejših od 50 let. Med presežnimi delavci so prevladovali starejši in manj izobraženi delavci, ki imajo tudi zdaj manjše zaposlitvene možnosti. Značilno nižja izobrazba brezposelnih se kaže kot največja strukturna težava: 45,1% brezposelnih ima le osnovno izobrazbo – zaposlitvene možnosti za to kategorijo pa so majhne – več kot četrtina brezposelnih ima poklicno izobrazbo, več kot petina jih ima srednješolsko izobrazbo, 4,6% pa ima visokošolsko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe. Veščine in znanje Izobrazbena struktura odraslih prebivalcev se v Sloveniji izboljšuje, toda delež oseb z dokončano visokošolsko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe je še vedno razmeroma nizek, vključenost starejših v izobraževanje in usposabljanje ter stopnja funkcionalne pismenosti pa še vedno nezadovoljiva. Poleg brezposelnosti je slaba izobraženost glavni vzrok revščine in socialne izključenosti. V Sloveniji je 16,8% delovne sile v za delo predvideni starosti končalo visokošolsko ali univerzitetno izobraževanje, 63,8% je ima srednješolsko in 19,4% le osnovnošolsko izobrazbo. Stopnja delovno aktivnih oseb z več kot srednješolsko izobrazbo je 87,5%, oseb s srednješolsko izobrazbo 73,4% in tistih z le osnovno izobrazbo 48,3%. Vključenost mladih v izobraževanje se veča, osip pa zmanjšuje (14,1% generacije 1992-1997 ni končalo srednje šole, pri generaciji 1993-1998 je ta delež 13%, pri generaciji 1994-1999 pa 11,6%), čeprav je še vedno visok, posebno v nižjem poklicnem izobraževanju (31% generacije 1993-1998 ni končalo nižjega poklicnega izobraževanja). Podrobnejša analiza je pokazala, da je bil osip večji v primeru učencev, ki so se prepisali iz drugih programov, kjer so tudi že doživeli neuspeh. Med spoloma ni bistvenih razlik, čeprav je osip na splošno nižji pri dekletih. Značilno velik je v prvih letnikih, medtem ko ga v četrtih letnikih praktično ni. Drugi kazalnik, delež tistih, ki zgodaj izstopijo iz izobraževanja, kaže, da se stanje na tem področju izboljšuje v zadnjih letih (leta 1995 jih je bilo 10,8%, medtem ko jih je bilo leta 2002 le 5%, v EU-15 pa 18,9%). Vendar pa ti podatki ne vključujejo mlajših od 18 let, kjer je bil osip, kot je razvidno iz prej omenjenih podatkov, višji. Zaposlene ženske so za 4,6% bolj izobražene od moških, če to merimo s povprečnim številom let opravljenega izobraževanja pri zaposlenih. V povprečju opravijo ženske 11,4 let izobraževanja in usposabljanja, moški pa le 10,9 leta. Izobrazbene razlike med spoloma so največje pri univerzitetni izobrazbi: univerzitetno diplomo ima 12,5% od zaposlenih žensk in 10,4% zaposlenih moških. Koncept vseživljenjskega izobraževanja se v Sloveniji šele začenja uveljavljati - udeleženost v tem procesu je nizka: leta 1999 se je udeležilo različnih oblik izobraževanja in usposabljanja le 136.195 zaposlenih odraslih. Vlaganja delodajalcev v razvoj človeškega kapitala so razmeroma majhna. Slovenija ima bogato mrežo izobraževalnih ustanov, vendar pa izobraževalni sistem ne sledi dovolj hitro zahtevam po novih pristopih na področju usposabljanja in preusposabljanja delovne sile ali po pridobivanju kvalifikacij v poklicnem in strokovnem usposabljanju. Proces prilagajanja potrebam trga dela – prestrukturiranje šolskega sistema – je prepočasen.

16

Sodelovanje med šolskih sistemom in trgom dela je prešibko tudi na področju izobraževalne infrastrukture, posebno v opremljenosti šol z informacijsko tehnologijo.

2.2.3 Zaključki Analiza kaže skromne, vendar pozitivne premike na trgu dela v Sloveniji. Pričakujemo lahko, da se bodo takšna gibanja nadaljevala, čeprav bi utegnila prevladati negativna gibanja zaradi: (i) stagnacije zaposlovanja v industrijskem sektorju in zmanjševanja zaposlovanja v srednje velikih in velikih podjetjih, (ii) stopnje brezposelnosti (čeprav je nižja od povprečja v EU in čeprav se kaže težnja k zmanjševanju), za katero so značilni nekateri neugodni pojavi, na primer, velik delež dolgotrajno brezposelnih, nekvalificiranih in starejših od 40 let ter invalidov ter dejstvo, da se brezposelnost med mladimi nadaljuje in da število iskalcev prve zaposlitve narašča, (iii) nizka dosežena izobrazbena stopnja pri odraslih in razmeroma visok osip v šolah. Glavni razvojni cilj Slovenije, opredeljen v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, je trajnostna rast blaginje ljudi, ki živijo državljanov Slovenije, pri čemer je blaginja opredeljena kot ravnotežje med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi dejavniki. Eden od načinov za doseganje blaginje je tudi krepitev slovenskega trga dela in odpravljanje njegovih pomanjkljivosti. Stabilno makroekonomsko okolje je poleg drugih pomembnih dejavnikov bistveni predpogoj za zagotavljanje zaposlitvenih možnosti. Namen slovenske vlade je poskrbeti za možnosti za zaposlitev vseh in ljudem pomagati, da te možnosti tudi izkoristijo. Vrsto priložnosti ponujajo ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki poskuša zmanjšati opisana strukturna neskladja. Tako zagotavljajo izboljšanje zaposljivosti delovne sile in njeno dolgoročno ohranjanje. Razen vladne politike in dejavnosti strukturnih skladov bo financiranje programa EQUAL prispevalo k reševanju nekaterih od omenjenih problemov s pospeševanjem in preizkušanjem novih načinov boja proti diskriminaciji in neenakosti, ki ju doživljajo najbolj prizadete skupine na trgu dela. To so invalidi, ženske, mladi, starejši delavci, etnične skupine (Romi), bivši zaporniki, odvisniki od drog in alkohola, prosilci za azil in diskriminirani zaradi spolne usmerjenosti. Naslednja poglavja vsebujejo opis težav, s katerimi se te skupine soočajo na trgu dela po tematskih področjih Pobude skupnosti EQUAL.

2.3 Analiza diskriminacije in neenakosti na trgu dela Družbeni položaj se je v Sloveniji v času transformacijske krize neizogibno poslabšal, v drugem delu obdobja tranzicije pa se je začel ponovno izboljševati, pretežno po zaslugi aktivne socialne politike in dejstva, da se sistemi socialne varnosti v času tranzicije niso poslabšali. Kljub temu pa je mogoče zaznati marginalizacijo nekaterih družbenih skupin kot negativni stranski učinek procesa tranzicije. To velja posebej za ranljive skupine ljudi, prepoznane med pripravo slovenskega Skupnega memoranduma o socialnem vključevanju (JIM). Po ugotovitvah JIM so ranljive skupine predvsem invalidi, brezdomci in Romi. Poleg teh skupin, ki se jim že namenja veliko pozornosti in obravnava s posebnimi ukrepi (podrobno opisanimi v 3. poglavju), so še manjše skupine oseb s posebnimi potrebami, ki vključujejo ženske, mlade, starejše delavce, bivše zapornike, sedanje in nekdanje odvisnike od drog in alkohola. O nekaterih od teh skupin ni na voljo dovolj podatkov, da bi lahko dobili jasno slike njihovega položaja na trgu dela.

17

Vsem skupinam pa je skupno to, da so se zaradi najrazličnejših težav znašli za daljši čas v skrajno težavnem ekonomskem in socialnem položaju. Na trgu dela so zapostavljeni in zato zelo težko najdejo zaposlitev. Veliko jih izgubi voljo; ker niso več motivirani, da bi si poiskali delo, postanejo trajno odvisni od socialne podpore. Raziskava o družbenem in ekonomskem vključevanju prikrajšanih skupin2, ki je bila izvedena leta 2003, je razkrila naslednje dejavnike, zaradi katerih imajo posamezniki iz teh skupin slabši položaj na trgu dela:

− posebne težave posameznikov, zaradi katerih je njihova delovna sposobnost zmanjšana (npr. odvisnost od drog in alkohola, brezdomstvo, dejstvo, da so žrtev nasilja v družini)

− nizka izobrazbena stopnja in težave s funkcionalno pismenostjo (pri večini ugotovljenih ranljivih skupin),

− dolgotrajna odsotnost iz sveta dela (daljša obdobja odvisnosti, rehabilitacije, čas, preživet v zaporu, obdobja brezdomstva)

− brezvoljnost in majhna motiviranost za iskanje dela in zaposlitve, − stigmatiziranost in nezaupanje delodajalcev.

Delo s temi skupinami je v glavnem usmerjeno v reševanje perečih težav posameznikov, opravljajo ga krizni centri in centri za pomoč žrtvam vseh zločinov, zatočišča za ženske in azili za zlorabljene ženske in otroke, informacijski centri in stanovanjske skupnosti za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Centri za socialno delo so javne ustanove, odgovorne za osebe v postpenalni obravnavi.

2.3.1 Invalidi Po leta 2002 opravljeni analizi je v Sloveniji 168.755 invalidov, t.j. 8,48% celotnega prebivalstva oziroma 5,4% delovno sposobnega prebivalstva. Ob koncu leta 2001 je bilo s polnim delovnim časom zaposlenih 28.967 invalidov3. Od teh jih je bilo konec leta 2001 22.813 zaposlenih na odprtem trgu dela, drugi pa v invalidskih podjetjih. Do konca leta 2002 se je število zaposlenih invalidov zmanjšalo na 27.373. V tem času je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 14.493 invalidnih iskalcev zaposlitve. Po teh podatkih je na trgu dela torej skoraj 44.000 invalidnih oseb. Število registriranih nezaposlenih invalidov se je v preteklih letih hitro povečevalo. Leta 1995 je znašal delež invalidov v celotnem številu brezposelnih le 5,7%, medtem ko je decembra 2000 znašal že 16,4%, decembra 2001 pa 17,9%. Med prijavljenimi brezposelnimi je bilo 14.493 invalidov, od tega 86% delovnih, 7% mlajših odraslih in 7 % odraslih. Leta 2002 je prišlo do spremembe Zakona o zaposlovanju, ki izključuje iz evidence brezposelnih tiste brezposelne, ki ne iščejo aktivno dela in ki niso zaposljivi. Zato se je odstotek invalidnih oseb med brezposelnimi decembra 2002 zmanjšal na 14,5%.

2 Raziskava: Socialna in ekonomska vključenost ranljivih skupin v Sloveniji - možni ukrepi za dvig zaposljivosti najbolj ranljivih kategorij težje zaposljivih in neaktivnih oseb (sofinancirano s strani Evropske komisije, Ref.št.: VS/2003/0068). 3 Podatki so zbrani na podlagi vprašalnika LP-Zap, ki ga uporablja Zavod RS za zaposlovanje Slovenije.

18

Glavni vzroki delovne invalidnosti so bolezni mišičevja in okostja ter duševne in vedenjske motnje – slednje so poglavitni vzrok novejših primerov zaposlitvene invalidnosti. Tretji najpogosteje zastopani vzrok invalidnosti so bolezni srca in ožilja. V Sloveniji se kaže na področju invalidnosti več značilnih vzorcev:

− višja stopnja invalidnosti pri starejših (82% invalidnih oseb je starejših od 40 let); − verjetnost, da kdo z leti postane invalid, je večja pri ženskah; − invalidne osebe imajo nižjo izobrazbo (63% invalidnih oseb je brez poklicne

izobrazbe). Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih je v sedanjih razmerah najprimernejša, včasih zanje edina možnost za zaposlitev. V Sloveniji je 151 invalidskih podjetij (podatki iz februarja 2002), kjer je zaposlenih 6.202 invalidov in 6.767 neinvalidov. Status invalidskega podjetja lahko dobi s soglasjem vlade podjetje, ki celo proračunsko leto usposablja in zaposluje invalide; teh mora biti med zaposlenimi vsaj 40%. Invalidska podjetja usposabljajo in zaposlujejo invalidne osebe, ki se zaradi svoje invalidnosti in zmanjšane delovne zmožnosti ne morejo usposabljati in iskati zaposlitev pod enakimi pogoji kot drugi invalidi. Na trgu se invalidska podjetja ne razlikujejo od drugih gospodarskih subjektov, vendar pa imajo poseben pravni status glede davkov, delovnih razmerij, socialne varnosti itd. Upravičena so do mesečnih nadomestil dela plač za zaposlene invalide. Invalidska podjetja so oproščena plačevanja davka na dobiček podjetja in na zaposlene. Prispevki za socialno varnost se odvajajo na poseben račun delodajalca in se uporabljajo za materialni razvoj podjetja. Da bi izboljšali položaj te najšibkejše skupine v družbi, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo posebno Strategijo usposabljanja in zaposlovanja invalidov v RS do leta 2006. Ta strategija neposredno prispeva k uresničevanju strateških ciljev Nacionalnega programa za razvoj trga dela in zaposlovanja do leta 2006. Osnutek novega Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidnih oseb je bil pripravljen po opisanih izhodiščih; pričakuje se, da ga bo Državni zbor RS sprejel v začetku leta 2004. Nova zakonska določila terjajo obsežnejše spremembe na tem področju, saj sedaj veljavna zakonodaja, ki ureja organiziranje usposabljanja in zaposlovanja invalidov, izvira iz leta 1967. Poleg socialnih razlogov tudi ekonomski narekujejo spremembe na tem področju, saj ukrepi, ki so veljali pred letom 1990, invalidnih oseb ne motivirajo k aktivnemu prizadevanju, da bi se usposobili in pridobili možnosti za zaposlitev. Namen novega zakona je preskrbeti invalidnim osebam primerne oblike usposabljanja in zaposlovanja v specializiranih ustanovah, kakor tudi na prostem trgu, ki bi temeljile na njihovih spretnostih in sposobnostih za delo in samostojno življenje. Zakon uvaja naslednje novosti:

− pravico do zaposlitvene rehabilitacije, ki bi jo izvajali regionalni rehabilitacijski centri, − varovano zaposlitev na zaščitenih delovnih mestih za invalide, ki so kljub delovni

rehabilitaciji zaposljivi le pod posebnimi pogoji v regionalnih in lokalnih centrih, − pomoč pri zaposlovanju v obliki strokovne, tehnične in materialne podpore

zaposlenim in delodajalcem, ki zaposlujejo invalidne osebe, ter subvencioniranje njihovih plač

19

− sistem kvot, ki delodajalce zavezuje k zaposlitvi določenega števila invalidov glede na skupno število zaposlenih.

Zakon tudi predvideva ustanovitev javnega sklada, kamor se bodo nalagala sredstva za pomoč pri zaposlovanju invalidov (sredstva delodajalcev, ki ne zaposlujejo predpisanega števila invalidnih oseb po sistemu kvot in druga sredstva).

2.3.2 Ženske Ženske imajo formalno na trgu dela v Sloveniji enake pravice in možnosti kakor moški, vseeno pa se srečujejo z nekaterimi ovirami in slabšimi pogoji. Zaposlenost žensk v zadnjih letih se je znižala, vrzel v delovni aktivnosti med spoloma pa znaša 10 odstotnih točk. Slovenija je bila več kot 50 let dežela, kjer so ženske dosegale visoko stopnjo aktivnosti, še posebej delovne. Poleg političnih vzrokov so na odločitev žensk, da po porodu ne ostajajo doma, temveč da vstopijo na trg dela, vplivali ekonomska nuja in želja po višjem življenjskem standardu. Čeprav so ženske bolj izobražene od moških ter dosegajo višjo izobrazbeno stopnjo in usposobljenost, je število žensk na najvišjih in najbolje plačanih delovnih mestih (zakonodajalci, visokimi funkcionarji in menedžerji) pod povprečjem (31,8%). Po podatkih Raziskave o delovni sili iz leta 2001 so ženske nadpovprečno zastopane v naslednjih poklicih: uradniški (66,6%), storitve in prodaja (62,8%), strokovne službe (59,3%) in v poklicih, ki zahtevajo osnovnošolsko izobrazbo (59,9%). Ženska delovna sila prevladuje v zdravstvu in socialnem skrbstvu, v izobraževanju in kulturi, v turizmu, trgovini in v finančnih storitvah. Statistični podatki letne vzorčne raziskave plač po stopnji strokovnosti in dejavnostih jasno kažejo vrzel v povprečni plači med ženskami in moškimi: -12,2% (2000) in -10,8% (2001) v škodo žensk. Če upoštevamo še višjo izobraženost žensk, je dejanska vrzel v povprečni plači med ženskami in moškimi, ki se meri kot vrzel v človeškem kapitalu med spoloma, še večja: -16,8%. V zakonodaji je Slovenija dosegla precejšen napredek pri zagotavljanju enakosti med spoloma. Julija 2002 je začel veljati Zakon o enakih možnostih žensk in moških, ki uvaja celostni pristop k ustvarjanju enakih možnosti in spodbujanju enakosti med spoloma. Zakon je splošen in določa skupne smernice in podlage, ki naj bodo vodilo pri pripravi zakonodaje za posamezna področja. Zakon med drugim opredeli enakost spolov kot odpravljanje ovir pri uveljavljanju takšne enakosti, predvsem s preprečevanjem in odpravljanjem neenake obravnave zaradi spola kot oblike diskriminacije, ki v praksi izvira iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenega različnega dojemanja družbenih vlog, kakor tudi ustvarjanje pogojev za uveljavitev enake zastopanosti obeh spolov na vseh področjih družbenega življenja. Prvo eksplicitno omembo diskriminacije med spoloma najdemo v Zakonu o delovnih razmerjih, ki je začel veljati 1. januarja 2003. Zakon prepoveduje posredno in neposredno razlikovanje, zagotavlja enake možnosti in enako obravnavo žensk in moških pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, poklicnem usposabljanju, pri plačah in drugih dohodkih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, nagradah, odsotnosti od dela, delovnih pogojih, delovnem času in prenehanju delovnih razmerij. Uvaja t.i prenos dokaznega bremena; prepoveduje oglaševanje prostih delovnih mest zgolj za ženske ali zgolj za moške; pri sklepanju delovnih pogodb prepoveduje zahtevati od prosilcev podatke o družini ali

20

zakonskem stanu, o nosečnosti in načrtovanju družine, če ti podatki niso neposredno povezani z delovnim razmerjem; zagotavlja enako plačilo za enako ali enako vredno delo; ureja zaščito zaposlenih v času nosečnosti in starševstva (prepoved dela med nosečnostjo in dojenjem, zaščita med nosečnostjo in starševstvom glede nočnega dela in nadurnega dela, pravica do dojenja). Določa tudi način izvajanja in zaščite pravic ter nadzor nad izvajanjem. Zakon o starševski varstvu in družinskih prejemkih, ki je začel veljati 1. januarja 2002, je zelo pomemben za usklajevanje področja dela in družinskega življenja. Matere imajo pravico do porodniškega dopusta za dobo 105 dni. Do dopusta za nego otroka (praviloma 260 dni) imata pravico oba starša, ki pa se morata dogovoriti, kako ga bosta uporabila. Zakon uvaja povsem novo pravico, po kateri je oče upravičen do 90-dnevnega očetovskega dopusta. Prvih 15 dni, ki jih mora izkoristiti med materinim porodniških dopustom, prejema stoodstotno nadomestilo plače (očetovski dodatek), medtem ko je za ostalih 75 dni (ki jih mora izkoristiti do osmega leta otrokove starosti) upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost za minimalno plačo.

2.3.3 Mladi Pri mladih v starostni skupini 15-24 let beležimo nižjo stopnjo delovne aktivnosti (36,6% leta 2002, za starostno skupino 25-54: 88,1% leta 2002) in hkrati višjo stopnjo brezposelnosti kot za starejše brezposelne. Glavni razlog za to je, da se v tej dobi mladi še vedno izobražujejo in so manj delovno aktivni. Po drugi strani pa so za višjo stopnjo brezposelnosti med mladimi (15-24 let) krive tudi težave pri prehodu iz izobraževanja na trg dela in splošno stanje na trgu dela v Sloveniji. Prehod iz izobraževanja v zaposlitev ostaja problematičen predvsem zaradi strukturnih značilnosti trga dela, na primer velikega priliva mladih iskalcev prve zaposlitve v določenih obdobjih, strukture delovnih mest na lokalni in regionalni ravni, netipičnih oblik dela, relativne zaposlovalne odprtosti ali zaprtosti v nekaterih obdobjih, odnosa delodajalcev do zaposlovanja mladih itd. Čeprav so velike spremembe na trgu dela praviloma v prid bolj prožni delovni sili, kamor štejejo mladi, ostajajo ob prehodu iz izobraževanja na trg dela ranljiva skupina. Mladi, ki iščejo prvo zaposlitev, predstavljajo četrtino celotnega pritoka v brezposelnost, toda po letu 1998 se je naraščanje tega števila ustavilo, tako da je bilo leta 2001 za 2,1% nižje. Delodajalci vidijo v mladih delavce z manj ali nobenimi delovnimi izkušnjami in brez delovne prakse in zato večje tveganje v zaposlovanju. Posledica tega je, da lahko mladi najdejo predvsem začasna dela in takšna, ki zahtevajo večjo prilagodljivost, ne pa stalne zaposlitve. Analiza je v Sloveniji pokazala, da so izkušnje – takoj za izobrazbo – najpomembnejši dodatni pogoj za zaposlitev. Med nezaposlenimi mladimi je visok odstotek žensk. Ženske si v tej dobi običajno ustvarjajo družino – delodajalci jih ne želijo zaposlovati, ker je veliko verjetnosti, da bodo odsotne od dela (nosečnost, bolniški dopusti za nego otrok itd.). Tako je bilo leta 2002 v starostni skupini 15-24 brezposelnih 18,7% žensk in 15,2% moških. Izobrazbena stopnja delovne sile se po zaslugi mlade generacije izboljšuje – število ljudi z visokošolsko diplomo se veča. Leta 2001 je 30,4% mladih v starostni skupini 25-29 končalo visokošolsko izobrazbo. Še vedno pa je število mladih, ki vstopajo na trg dela brez izobrazbe, z nizko stopnjo izobrazbe ali brez primerne izobrazbe visoko. Posebno problematični so

21

osipniki; to so mladi, ki so se iz različnih vzrokov prenehali šolati, preden so končali srednjo šolo ali si pridobili kvalifikacije. Takih je v povprečju 13%. Mladi brez strokovnih kvalifikacij so najbolj problematična skupina mladih. So težko zaposljivi, delovna mesta in poklici, ki so jim dostopni, ne nudijo prave socialne varnosti. Sistemsko in vsebinsko spreminjanje izobraževalnega sistema se je začelo leta 1995 s sprejemom nove šolske zakonodaje (Zakon o predšolskih ustanovah, Zakon o šolskih ustanovah, Zakon o poklicnem in tehniškem izobraževanju, Zakon o gimnazijah, Zakon o izobraževanju odraslih), čemur je sledila revizija učnih načrtov in uresničevanje prenovljenih programov. Da bi zmanjšali osip, so bili uvedeni naslednji ukrepi:

− širitev mreže šol in možnosti za vpis, da bi se učenci lahko vpisali v zaželeni program; − poklicno svetovanje; − uvedba dualnega sistema v srednješolskem izobraževanju; − usposabljanje učiteljev na delovnem mestu, ki prispeva k bolj kakovostnemu poteku

izobraževanja in posredno k zmanjševanju osipa. Izobraževalna politika naj v prihodnje stremi za doseganjem naslednjih ciljev:

− še vnaprej skrbeti za zmanjševanje osipa; − končati posodabljanje učnih vsebin v poklicnem in strokovnem izobraževanju,

predvsem z uvedbo certifikatnega sistema; − še vnaprej povečevati delež prebivalstva, predvsem mladih, vključenega v višje in

visokošolsko izobraževanje; − doseči, da postane vodilo vsega učenja in izobraževanja vseživljenjsko izobraževanje.

2.3.4 Starejši delavci Stopnja zaposlenosti starejših (starostna skupina 55-64) se je leta 2001 dvignila in dosegla 25,5%, leta 2002 pa se je nekoliko znižala na 24,5%; v primerjavi z evropskim povprečjem, 40,1% (cilj je doseči 50% do leta 2010), pa ostaja zelo nizka. To je posledica zelo nizke upokojitvene starosti, ki je bila leta 2001 v povprečju le 57 let in 2 meseca (59 let in 3 mesece za moške, 55 let in 5 mesecev za ženske). Aprila 2002 je bilo med prijavljenimi brezposlenimi 21,7% oseb, starejših od 50 let (leta 1988 19%). Leta 2001 je bila v starostni skupini 50-64 stopnja brezposelnosti 4,8%, precej podobna kot pri mladih v starostni skupini 25-29 (5,1%). Leta 2002 se je nezaposlenost pri starejših med 50 in 64 leti znižala na 4,3%, a je še vedno višja kot v starostni skupini 55-64% (3%), ki je manj problematična. Med odpuščenimi presežnimi delavci so v zadnjih letih prevladovali starejši in manj izobraženi delavci, ki ostajajo težje zaposljivi. Medtem ko je vključenost mladih v izobraževanje visoko (neto vpisni količnik za skupine do 29 let je višji kot v EU), je vključenost starejših starostnih skupin v formalno izobraževanje še vedno majhno. Vpisni količnik za vse tri stopnje izobraževanja je nižji od povprečja v EU. Tudi raven vseživljenjskega izobraževanja, ki se meri po udeležbi odraslih v izobraževanju in usposabljanju (5,1% leta 2002 – strukturni indikator), je znatno nižja od evropskega (8,4%).

22

Po ugotovitvah Zveze upokojencev so v Sloveniji starejši delavci na trgu dela v slabšem položaju od mlajših. Mnenja so, da so največje težave, s katerimi se soočajo starejši delavci, naslednje:

− odpuščeni presežni delavci, starejši od 45 let, zelo težko najdejo novo službo, predvem, če imajo nizko izobrazbo;

− pomanjkanje individualne podpore, ki bi starejšim pomagala vrniti se na trg dela; − odsotnost zavesti o prednostih preusposabljanja starejših delavcev; − nezadostna materialna podpora v času med izgubo dela in upokojitvijo; − pomanjkanje ukrepov ob upokojitvi, ki bi starejšim pomagale sprejeti nov način

življenja in nove dejavnosti; − nezmožnost preživljati se (nezadostna pokojnina) in pomanjkanje možnosti za delo z

nepolnim delovnim časom.

2.3.5 Romi Romska skupnost ima v Sloveniji status posebne etnične skupnosti. Pripadniki te skupine živijo bolj ali manj skoncentrirano v skupinah v naseljih v Pomurju (v severovzhodni Sloveniji) in na Dolenjskem, v Posavju in v Beli Krajini (jugovzhodna Slovenija), posamične družine in manjše skupine pa razkropljeno tudi drugod. Med štetjem prebivalstva leta 2002 se je 3.236 oseb opredelilo za Rome (0,17% vsega prebivalstva), ocenjuje pa se, da ima skupnost od 7.000 do 10.000 članov. Glede na Skupni memorandum o socialnem vključevanju (JIM) sedanje stanje na trgu dela Romom ni posebno naklonjeno. Pomanjkanje osnovnih kvalifikacij, funkcionalna nepismenost in predsodki delodajalcev prispevajo k temu, da je v Sloveniji delovno aktivnih Romov veliko manj, kot kažejo podatki za večinsko prebivalstvo; le redki imajo redno zaposlitev, večina dela občasno (natančnih podatkov ni, obstajajo le približne ocene). Zaradi zakonskih določil o varovanju osebnih podatkov Zavod RS za zaposlovanje ne hrani evidence o narodnostni pripadnosti brezposelnih. Ocenjuje pa se, da je 98,2% brezposelnih Romov, prijavljenih na Območni službi zavoda za zaposlovanje v Novem mestu (v jugovzhodnem delu Slovenije), brez dokončane osnovne šole, tistih, prijavljenih na Območni službi zavoda v Murski Soboti (v vzhodnem delu) pa 90%. Število prijavljenih romskih iskalcev zaposlitve se počasi veča, vendar ne presega števila 2.300 (ocena iz februarja 2003). Novembra 1995 je vlada sprejela program z ukrepi za pomoč Romom, s katerim je določila politiko socialnega vključevanja pripadnikov romske skupnosti. Program se uresničuje preko priprave programov in ukrepov na področju zaposlovanja, izobraževanja in stanovanjske politike. Posamezna ministrstva so odgovorna za pripravo programov in ukrepov na svojem področju in za njihovo izvajanje, medtem ko je Urad za narodnosti zadolžen za njihovo usklajevanje in nadzor. Na področju izobraževanja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zagotavlja vključenost romskih otrok v predšolske programe vsaj dve leti pred začetkom šole (v sodelovanju z ustreznimi občinami), dodatne učne ure za romske otroke, da so deležni pouka v majhnih skupinah zunaj običajnih razredov, finančno podporo za pobude šol pri izvajanju različnih oblik varstva in izobraževanja, ki naj pripomore k njihovi socializaciji, denar za šolske obroke hrane in pomoč pri nakupu učbenikov za romske učence.

23

Pripravljenih je bilo tudi več posebnih programov za zaposlovanje Romov (zadnji je iz leta 2000). Pomladi 2003 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport začelo pripravljati akcijski zaposlitveni program za brezposelne Rome. Pričakovati je, da ga bo vlada sprejela na začetku leta 2004. Cilj programa je izboljšati zaposlitvene možnosti za Rome in zmanjšati brezposelnost med njimi s pomočjo naslednjih ukrepov: z vključevanjem brezposelnih mladih Romov v osnovne in poklicne šole, z vključevanjem odraslih v programe s subvencioniranimi delovnimi mesti (v sodelovanju z romskimi in lokalnimi skupnostmi), z ustvarjanjem javnih del (za učno pomoč), da bi zmanjšali šolski osip, in z zaposlovanjem romskih svetovalcev v javnih zavodih za zaposlovanje.

2.3.6 Prosilci za azil Letno poročilo o delu Ministrstva za notranje zadeve za leto 2002 kaže, da se je število prošenj za azil leta 2002 zmanjšalo na 646 v primerjavi s predhodnima letoma, ko jih je bilo 12.934 (2000) oziroma 1.882 (2001). V prvi polovici leta 2003 se je njihovo število spet začelo večati. Večina prosilcev za azil prihaja iz Turčije, Iraka, Srbije in Črne gore, Bosne in Hercegovine, Irana, Makedonije, Alžirije, Rusije in Gruzije. Med prosilci za azil v Sloveniji je veliko mladih moških in moških srednjih let (okoli 80%). V oskrbi države ostajajo povprečno 179 dni. Zakon o azilu, ki uresničuje leta 1951 v Ženevi sprejeto Konvencijo o statusu beguncev, določa, da imajo prosilci za azil pravico do začasnega ali občasnega dela, če se zanj potegujejo. To pravico podrobneje opredeljuje in pogojuje Zakon o začasnih beguncih. V skladu z njim lahko slovenske oblasti izdajo napotnico, ki pribežniku dovoljuje opravljanje začasnega ali občasnega dela. Sektor za azil pri Ministrstvu za notranje zadeve izdaja manjše število takšnih napotnic, predvsem za sezonska dela v gradbeništvu, v mehaničnih delavnicah in za čiščenje. Doslej je bilo število prošenj za azil majhno iz več vzrokov:

− Za večino prosilcev je Slovenija zgolj prehodna dežela, običajno jo po šestih mesecih zapustijo.

− Prosilcem, ki bi želeli delati, je težko najti zaposlitev, ker imajo praviloma na voljo le nizko kvalificirano sezonsko delo. To se kaže kot ovira predvsem pri ženskah in osebah z višjo izobrazbo.

− Zapostavljenost prosilcev za azil in tistih, ki so si pridobili status begunca, pa ima vzroke tudi drugod: v težavah pri sporazumevanju in v predsodkih (za pribežnike iz afriških držav velja, na primer, da nimajo delovnih navad).

Po ocenah Ministrstva za notranje zadeve bo Slovenija postala zanimivejša za morebitne prosilce za azil po vstopu v EU. Zato je potrebno bolje pravno urediti predvsem vprašanje njihove pravice do dela in hkrati odpraviti ovire, s katerimi se srečujejo pri iskanju dela, posebno tisti, ki jim je bil podeljen status begunca. Poročilo o položaju tujcev, prosilcev za azil in beguncev v Sloveniji za 2001-2003, ki ga je pripravil slovenski Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, ugotavlja, da je potrebno pripraviti programe za vključevanje zlasti na vladni ravni. Nevladne organizacije že

24

izvajajo nekatere takšne programe za osebe pod začasno zaščito (pravna pomoč, pomoč pri iskanju dela, psihosocialna pomoč itd).

2.3.7 Žrtve trgovine z ljudmi Poročilo ameriškega State Departmenta iz julija 2003 uvršča Slovenijo med države, ki še ne zadovoljujejo vseh zahtev, ki se nanašajo na trgovanje z ljudmi, ki pa so vendarle dosegle v tej smeri velik napredek. Sem kaže šteti vladne dejavnosti, vključno z dejavnostmi medresorske delovne skupine za boj proti trgovanju z ljudmi in prizadevanja v okviru Pakta stabilnosti za južne in jugovzhodno Evropo. Posebni sporazum o sodelovanju pri preprečevanju trgovanja z ljudmi, ki sta ga podpisala Ministrstvo za notranje zadeve in generalni državni tožilec z nevladno organizacijo Ključ leta 2003, postavlja pravne podlage za bivanje takšnih žrtev v Sloveniji, ki jim s tem daje mednarodno primerljivo zaščito in možnost za uveljavljanje pravic. Ta sporazum pomeni, da je Slovenija začela uresničevati obvezo, ki jo je sprejela julija 2003 s podpisom posebne izjave v okviru pakta stabilnosti. S tem sporazumom tako prehaja z zgolj represivnih ukrepov pri obravnavanju trgovanja z ljudmi na nudenje socialne zaščite in drugih oblik pomoči žrtvam. Čeprav je pri trgovanju z ljudmi Slovenija tako ciljna, kot prehodna in izvorna država, je po neuradnih podatkih slovenska policija leta 2002 obravnavala le 21 primerov prostitucije in 10 primerov prisilnega in obveznega dela. Skupno je bilo obtoženih prostitucije in trgovanja z ljudmi 55 oseb, 28 oseb pa je bilo registriranih kot žrtev teh protizakonitih dejanj. Tudi pri preprečevanju nezakonitega pribežništva je bila Slovenija uspešna, saj se je število prijetih nezakonitih pribežnikov bistveno zmanjšalo. Medtem ko so leta 2001 prijeli 35.000 nezakonitih pribežnikov, se je leta 2003 to število znižalo na približno eno desetino. V kategorijo trgovanja z ljudmi sodi tudi trgovanje s človeškimi organi, otroška prostitucija in suženjstvo; v Sloveniji je najpogostejše trgovanje z osebami, prisiljenimi v prostitucijo. Po nekaterih ocenah naj bi potovalo preko Slovenije vsako leto okoli 1500 do 2000 žensk, prisiljenih v prostitucijo. Te številke je težko preveriti, ker je policija lani odkrila le 69 takšnih oseb. Leta 2002 je bilo iz Slovenije prodanih pet deklet starih 17 let, medtem ko naj bi jih bilo v Slovenijo prodanih okoli 25. Po trditvah Ključa so številke še višje. Ta organizacija trdi, da preko Slovenije vsako leto prepeljejo med 2000 in 5000 žensk, medtem ko naj bi jih 1500 ostalo v kakih sedemdesetih nočnih lokalih v Sloveniji. V boju proti trgovanju z ljudmi se uporabljajo tudi drugi instrumenti. EU je na primer organizaciji Ključ v okviru programa “Priča” v okviru programa Phare dodelila 23.400.000 SIT (100.000 evrov), kar jim je omogočilo nakup varne hiše, izdajo publikacij, usposabljanje prostovoljcev in ustanovitev terapevtske skupine za rehabilitacijo žrtev. Sodelovanje med vlado in nevladnimi organizacijami je na tem področju bistvenega pomena. Nevladne organizacije lahko odigrajo pomembno vlogo pri nudenju pomoči žrtvam, njihovi zaščiti, splošni skrbi zanje, njihovi socialni varnosti in pomoči pri vračanju v domovino.

25

2.3.8 Nekdanji zaporniki Število oseb v postpenalni obravnavi je v Sloveniji razmeroma ustaljeno, po oceni Centrov za socialno delo jih je letno okoli 11004. Na moških in ženskah, ki so prestali zaporno kazen, je pustila izguba prostosti neizbrisen pečat in jim dala občutek, da niso sposobni spopasti se z življenjem zunaj zaporniških zidov. Bivši zaporniki pogosto izgubijo sposobnost za ponovno vključitev v družbeno okolje, v katerem živijo. Počutijo se ločene od drugih, nezaščitene, nizko se cenijo, gojijo negativno samopodobo, njihove socialne veščine so nezadostne, zato si ne morejo ustvariti zdrave in učinkovite socialne mreže. Večinoma tudi nimajo več delovnih navad ali pa, kar je še huje, je njihovo znanje zastarelo. Zato večina (približno 70%) po prestani kazni nadaljuje po poti kriminala. V postpenalni obravnavi se jih veliko sooča s številnimi težavami, z alkoholom in/ali z zasvojenostjo z drogami, z brezdomstvom, s psihičnimi težavami in z nasiljem. Veliko oseb v postpenalni obravnavi je bilo pred prestajanjem zaporne kazni brezposelnih – po izpustu iz zapora se le redko prijavijo na Zavodu RS za zaposlovanje. Socialni delavci začenjajo izvajati programe postpenalne obravnave v zaporih že takoj na začetku prestajanja kazni, ko določijo potrebe in cilj posameznikov. Te dejavnosti običajno obsegajo reševanje problemov v resničnih socialnih situacijah, svetovanje za obvladovanje stresa, socialno svetovanje, učenje družinskih spretnosti in pomoč pri iskanju zaposlitve med prestajanjem zaporne kazni in po preteku kazni ter zdravljenje zasvojenosti. V zaporih za obsojence ni enotnih programov za pripravo na zaposlitev. Strokovnjaki delajo z zaporniki individualno in iščejo različne možnosti, da bi jim nudili podporo in pomoč, ki ju potrebujejo. Posebni dopolnilni programi v podporo uspešne vnovične vključitve in za odpiranje možnosti za razvoj, spremembe in pridobivanje primernih vedenjskih vzorcev bi lahko osebam v postpenalni obravnavi pomagali v procesu ponovnega vključevanja v njihove skupnosti. Toda v Sloveniji ni organiziranih podpornih mrež5 za bivše zapornike, ki bi jim pomagale v procesu ponovne vključitve v družbo. Razen tega osebe, ki niso prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, tudi niso upravičene do pomoči iz programov aktivne politike zaposlovanja.

2.3.9 Brezdomci V obdobju tranzicije je število brezdomcev počasi, a vztrajno naraščalo. Po ocenah naj bi jih bilo med 800 in 1000. Poglavitni težavi brezdomcev sta stanovanjska in zdravstvena, zaradi česar so tudi težje zaposljivi. Ker so v Sloveniji le tri zavetišča s 60 posteljami in nekaj zavetišč, ki jih upravlja Karitas, se stanovanjsko vprašanje ne izboljšuje. V letu 2002 se je v Ljubljani odprla zdravstvena ambulanta, ki brezdomcem nudi osnovne in specialistične zdravstvene storitve. Občine vzdržujejo zavetišča za brezdomce v sodelovanju z lokalnimi organizacijami, država pa financira neposredno delo v zavetiščih (informiranje, svetovanje, pomoč pri pridobivanju osnovnih osebnih dokumentov itd.).

4 Raziskava: Socialna in ekonomska vključenost ranljivih skupin v Sloveniji - možni ukrepi za dvig zaposljivosti najbolj ranljivih kategorij težje zaposljivih in neaktivnih oseb (sofinancirano s strani Evropske komisije, Ref.št.: VS/2003/0068). 5 Glej analizo v okviru projekta EXIT- “Poklicna in socialna reintegracija zapornikov v postpenalni obravnavi”, opravljeno v Sloveniji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Estoniji v okviru programa Leonardo.

26

Iz raziskave, ki so jo opravili na Fakulteti za družbene vede, je položaj brezdomcev na trgu dela zelo težak. Če iščejo delo, ga marsikdaj dobijo, toda le začasno, na primer pomoč na kmetijah, sezonska dela, čiščenje itd., lažje se zaposlujejo na črnem trgu. Raziskava navaja naslednje glavne razloge za zapostavljanje brezdomcev na trgu dela:

− izgled in neuspešna komunikacija, − zdravstvene težave, ki ovirajo delavno sposobnost, − pomanjkanje ali neustreznost delovnih navad, poklicnih kvalifikacij in spretnosti

zaradi daljših obdobij brezdomstva in izključenosti s trga dela, − pomanjkljiva funkcionalna pismenost in poznavanje informacijske in komunikacijske

tehnologije, − stigmatiziranost in nezaupanje delodajalcev.

Problemi brezdomstva se rešujejo v okviru programov za reševanje stanovanjske problematike ter socialnih in zdravstvenih storitev. Nacionalni program socialne pomoči in storitev 2002-2005 predvideva širitev mreže na pet sprejemnih centrov in zavetišč v različnih slovenskih mestih s 100 dodatnimi posteljami za brezdomce. Nacionalni stanovanjski program predvideva zagotavljanje začasne namestitve za preprečevanje brezdomstva, kar ureja novi stanovanjski zakon. V Sloveniji ni programov, ki bi se ukvarjali izrecno z odpravljanjem ovir pri zaposlovanju brezdomcev. Predvsem mlade brezdomce bi lahko vključili v programe za psihosocialno rehabilitacijo, potrebna pa bi bila tudi zaposlitvena rehabilitacija, ki bi sledila psihosocialni. Rehabilitacija brezdomcev terja veliko časa in bi morala biti postopna.

2.3.10 Diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti Drugačnost zaradi spolne usmerjenosti je v Sloveniji dolgo veljala za sprejemljiv razlog za zapostavljanje, neenako in nepravično obravnavanje na različnih področjih vsakodnevnega življenja, vključno z zaposlovanjem. Vprašanje spolne usmerjenosti in posebej diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti obravnavata v Sloveniji dva zakona. Zakon o varovanju osebnih podatkov, ki je bil sprejet leta 2001, govori o spolni usmerjenosti in v 3. členu prepoveduje zbiranje podatkov o spolni usmerjenosti posameznikov brez njihovega pisnega soglasja. Šesti člen zakona o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet leta 2002, pa delodajalcem prepoveduje neenako obravnavanje zaposlenih zaradi njihove spolne usmerjenosti, prepoveduje na delovnem mestu posredno ali neposredno diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, vendar pa spolne usmerjenosti izrecno ne omenja med nesprejemljivimi razlogi (npr. rasa, barva,spol, starost) za odpuščanje delavcev. Žal v Sloveniji ni statističnih podatkov o brezposelnosti kot posledici diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, toda to je eno od vprašanj, s katerimi se ukvarja Poročilo o raziskavi diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti v Sloveniji. V tej raziskavi je sodelovalo 172 oseb; od tega 43,6% žensk in 52,9% moških (pri 3,5% ni bilo podatkov o spolu). 40,7% udeležencev raziskave je izjavilo, da so stari manj kot 25 let, 42,2% pa, da so starejši od 25 let, 16,9% jih na to vprašanje ni odgovorilo. V tej raziskavi je 2,9% udeležencev izjavilo, da so izgubili delo zaradi spolne usmerjenosti, medtem ko je nadaljnjih 2,3% izrazilo sum, da so bili odpuščeni iz tega razloga. Ti, ki so z gotovostjo trdili, da so izgubili delo zaradi svoje spolne usmerjenosti, predstavljajo 10% skupine, katere spolna usmerjenost je bila nedvoumna. Sedem odstotkov udeležencev je izjavilo, da so doživeli diskriminacijo pri

27

iskanju zaposlitve, medtem ko je dodatnih 7% izrazilo sum, da se jim je to zgodilo. Štirinajst odstotkov vseh udeležencev je izjavilo, da zaradi svoje spolne usmerjenosti niso mogli napredovati, medtem ko je dodatnih 14% sumilo, da je bilo tako.

2.3.11 Zaključki Predstavljena analiza trga dela glede diskriminacije in neenakosti obravnava predvsem položaj nekaterih ranljivih skupin in probleme, značilne za njihov položaj v Sloveniji. Kot je bilo prikazano, so nekateri dejavniki, ki pogojujejo ta neugodni položaj, skupni pripadnikom večine prizadetih skupin. Med takšne dejavnike štejejo dejavniki, ki so lastni posameznim članom prizadetih skupin, npr. posebne težave, zaradi katerih so delovne sposobnosti posameznikov na trgu dela omejene, njihova nizka raven izobrazbe in funkcionalne pismenosti ali dolgotrajna odsotnost s trga dela, kakor tudi tiste, ki izhajajo iz okolja, npr. stigmatizacija in nezaupanje delodajalcev. Z dejavniki, ki prikrajšane skupine postavljajo v neugoden položaj na trgu dela, se morajo posebej ukvarjati razvojna partnerstva v okviru programa EQUAL. Poleg neugodnih dejavnikov, ki so skupni vsem prizadetim skupinam, obravnava pričujoča analiza tudi nekatere od najbolj problematičnih značilnosti položaja vsake od prizadetih skupin posebej. Kot povzetek analize in opozorilo na njene najpomembnejše vidike je v zaključku podana še SWOT analiza.

28

2.4 SWOT analize trga dela Tabela 3: SWOT: Zaposlenost, brezposelnost, znanje in uspešnost

Prednosti − zmerna gospodarska rast − stopnja brezposelnosti pod povprečjem

EU − visoko kvalificirana mlajša generacija

delovne sile − višja izobraženost pri ženskah kot pri

moških − ugodna stopnja aktivnosti in

zaposlenosti.

Slabosti − strukturni problemi v registrirani

brezposelnosti (dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost nekvalificiranih delavcev, oseb z manj priložnostmi, iskalcev prve zaposlitve in mladih)

− nizka stopnja zaposlenosti starejših (nad 55 let)

− nizka udeleženost v vseživljenjskem izobraževanju

− vztrajna vrzel v stopnji zaposlenosti in predvsem nizka stopnja zaposlenosti starejših žensk

− vrzel v povprečni plači med spoloma; največje in nedavne pri osebah z univerzitetno diplomo

Priložnosti − vse večja prilagodljivost trgu dela − ukrepi aktivne politike zaposlovanja za

povečevanje zaposljivosti, posebej za osebe s težavami pri (ponovnem) vstopu na trg dela

− rast delovnih mest v storitvenih dejavnostih

− rast delovnih mest v sektorju malih in srednjih podjetij

− izboljševanje izobrazbene ravni delovne sile

Nevarnosti − zmanjševanje potrebe po delovni sili v

delovno intenzivnih industrijah − zmanjševanje potrebe po delovni sili v

srednje velikih in velikih podjetjih − rastoča brezposelnost nekvalificiranih

delavcev − pomanjkanje lokalnih pobud za

odkrivanje zaposlitvenih priložnosti

29

Tabela 4: SWOT:Diskriminacija in neenakosti 1. tema: Pomoč pri dostopu in vrnitvi na trg dela Prednosti − visoko kvalificirana mlajša generacija

delavcev − uvajanje koncepta vseživljenjskega

izobraževanja − intenzivnejše usposabljanje v podjetjih

Slabosti − nizka izobrazbena stopnja brezposelnih,

predvsem v prikrajšanih skupinah − strukturni problemi pri registrirani

brezposelnosti (dolgotrajna brezposelnost nekvalificiranih oseb in prikrajšanih oseb)

− nizka funkcionalna pismenost v starostni skupini 15-64

− posebne težave posameznikov v ranljivih skupinah (invalidnost, odvisnost od drog ali alkohola, brezdomstvo itd.)

− ne dovolj uveljavljeno vseživljenjsko izobraževanje

− neodzivnost izobraževalne infrasktrukture na potrebe trga dela

Priložnosti − razmeroma veliko javnih sredstev BDP,

namenjenih za izobraževanje − zmerna gospodarna rast − rast delovnih mest v delovno

intenzivnih storitvenih dejavnostih − večja prilagodljivost trgu dela − odpiranje trga dela EU − dobro organiziran zavod za

zaposlovanje, tudi na regionalni ravni

Nevarnosti − omejene zaposlitvene možnosti za

invalide, starejše in Rome − majhen delež zaposlitev s krajšim

delovnim časom − zmanjševanje zaposlovanja v delavno

intenzivnih industrijah − možnost pritoka izobražene in visoko

usposobljene delovne sile iz EU

5. tema: Spodbujanje vseživljenjskega učenja Prednosti − spodbujanje koncepta vseživljenjskega

učenja − intenzivnejše usposabljanje v podjetjih

Slabosti − nizka udeleženost v vseživljenjskem

učenju − nizka funkcionalna pismenost v starostni

skupini 15-64 Priložnosti − večja prilagodljivost trgu dela − ukrepi aktivne politike zaposlovanja za

povečanje zaposljivosti, posebej za osebe s težavami pri (ponovnem) vključevanju na trg dela

− število računalnikov na 100 prebivalcev primerljivo stanju v EU

Nevarnosti − neodzivnost izobraževalne infrastrukture

za potrebe trga dela

30

Tema 8: Zmanjševanje razlik med spoloma na delovnem mestu Prednosti − višja izobrazbena stopnja pri ženskah

kot pri moških − visoka stopnja aktivnosti in

zaposlenosti žensk v Sloveniji − vrzel v povprečni plači med spoloma

manjše kot v EU

Slabosti − precejšna vrzel v stopnji zaposlenosti

med spoloma − nizka stopnja zaposlenosti starejših

žensk − velika, vztrajna vrzel v povprečni plači

med spoloma − precej manjši delež žensk (v primerjavi

z moškimi) na vodilnih in vodstvenih položajih v podjetjih

Priložnosti − odsotnost večjih ovir pri zasledovanju

višjih kvalifikacij in znanja − obsežni in velikopotezni politični

ukrepi, ki omogočajo združevanje poklicnega in družinskega življenja (dolg porodniški/očetovski/starševski dopust z neokrnjeno plačo; organizirano, cenovno dostopno otroško varstvo; ustrezna delovna zakonodaja)

Nevarnosti − pogodbe o delu, ki diskriminirajo osebe,

ki načrtujejo otroke ali imajo majhne otroke

Tema 9: Podpora za socialno in poklicno vključevanje prosilcev za azil Prednosti − razmeroma majhno število prosilcev za

azil − obširni programi nevladnih organizacij

za vključevanje prosilcev za azil

Slabosti − majhno povpraševanje po delu s strani

prosilcev za azil

Priložnosti − pravica prosilcev za azil do začasnega

dela

Nevarnosti − za večino prosilcev je Slovenija le

prehodna država

31

3 KONTEKST POLITIKE

Uvod Evropska strategija zaposlovanja je opredeljena v poglavju Zaposlovanje Amsterdamske pogodbe. Evropska strategija zaposlovanja z vrsto zaposlovalnih smernic podpira in usmerja prizadevanja držav članic v boju proti brezposelnosti, za povečanje zaposljivosti in prilagodljivosti, za izboljšanje prilagodljivosti trga dela ter izboljšanje enakosti spolov na delovnem mestu. Države članice se letno dogovorijo o zaposlovalnih smernicah, s katerimi usmerjajo razvoj svojih politik zaposlovanja, vsako leto pa tudi poročajo o napredku pri uresničevanju svojih akcijskih načrtov za zaposlovanje. Glavni cilji Evropske strategije zaposlovanja so:

− doseči visoko raven zaposlovanja v gospodarstvu, in sicer za vse skupine na trgu dela, − premakniti se od pasivnega boja proti brezposelnosti k pospeševanju trajne

zaposljivosti in ustvarjanju delovnih mest, − podpirati nove pristope v organizaciji dela tako, da se bodo podjetja v Evropski uniji

lahko soočila z gospodarskimi spremembami, hkrati pa povezala varnost s prilagodljivostjo, posameznikom pa bo to omogočilo sodelovanje v vseživljenjskem učenju,

− vsem na trgu dela zagotoviti enake možnosti za sodelovanje in enak dostop do dela.

Kontekst nacionalne politike za dejavnosti na področju trga dela in zaposlovanja je opredeljen z Nacionalnim programom razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006. V okviru tega programa in na podlagi smernic za Evropsko politiko zaposlovanja so bile pripravljene Smernice za aktivno politiko trga dela za leto 2002 in 2003 in letni Programi aktivne politike zaposlovanja (APZ). Pripravljen je bil Program aktivne politike zaposlovanja 2004, ki mu je sledil Nacionalni akcijski načrt 2004. Z vsemi naštetimi dokumenti so bili določeni letni cilji, ki naj bi pripomogli k uresničitvi globalnih dolgoročnih ciljev do leta 2006, kot so bili določeni v nacionalnem programu. Politika socialnega vključevanja v Sloveniji sledi strateškim ciljem trajnostnega izboljšanja blaginje prebivalstva preko uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja. Socialna vključenost je ena izmed jasno prepoznanih prednostnih nalog vladne politike, kar je potrdil tudi sprejem prvega Nacionalnega programa za boj proti revščini in socialni izključenosti februarja 2000 ter Prvo poročilo o uresničevanju programa iz aprila 2002. S sprejetjem slednjega je vlada pooblastila Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da še naprej sledi in koordinira uresničevanje strategije. Nacionalna politika, Evropska strategija zaposlovanja, Skupna ocena prednostnih nalog na področju zaposlovanja (JAP) ter Skupni memorandum o socialnem vključevanju (JIM) so politični okvir pobude EQUAL.

Kontekst evropske politike

32

3.2.1 Evropska politika zaposlovanja, JAP in JIM Proces JAP in Evropska strategija zaposlovanja JAP – Skupna ocena prednostnih nalog politike zaposlovanja in trga dela v Sloveniji (julij 2000) predstavlja dogovorjeno skupino ciljev za zaposlovanje in trg dela, ki so potrebni za nadaljevanje preoblikovanja trga dela v državi, za napredek pri prilagajanju sistema zaposlovanja v smeri uresničevanja Evropske strategije zaposlovanja ter za pripravo na pristop k Evropski uniji. Proces JAP naj bi služil kot osnova za prednostne naloge razvoja človeških virov, opredeljene v slovenskem Državnem razvojnem programu. Slovenska strategija zaposlovanja (Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006) predstavlja celoten pristop za zmanjšanje brezposelnosti in spodbujanje zaposlovanja. Za vse to bo potrebno aktivno socialno partnerstvo, kar se bo odražalo pri načrtovanju, izvedbi in financiranju politike zaposlovanja, ki jo določa Evropska strategija zaposlovanja. Evropska strategija zaposlovanja in JIM Polno sodelovanje v odprti metodi koordiniranja socialnega vključevanja je ena izmed temeljnih prednostnih nalog Vlade Republike Slovenije. Glede na skupne strateške cilje in posamezne cilje Evropske unije, zastavljene v Lizboni, Nici in Stockholmu, ter ob upoštevanju najpomembnejših vidikov trenutnega stanja v Sloveniji, splošni dolgoročni pristop temelji na gospodarskem razvoju in učinkoviti povezavi med gospodarsko, zaposlovalno in socialno politiko. Da bi dosegli cilje in glavne prednostne naloge Slovenije na področju socialnega vključevanja so predvideni naslednji ukrepi politike:

− široka paleta programov aktivne politike zaposlovanja za različne prikrajšane skupine, za dolgotrajno brezposelne, nekvalificirane, mlade, starejše brezposelne, še zlasti pa za invalide, Rome in druge socialno izključene (npr. duševno motene osebe, odvisnike, nekdanje zapornike itd.);

− ukrepi tako za zmanjšanje osipa v šolah kot za spodbujanje vseživljenjskega učenja z dodatnimi programi za odrasle, sofinanciranje, itd.;

− izvajanje reforme zdravstvenega zavarovanja, ki vključuje več pravic v okviru obveznega zavarovanja;

− ukrepi za povečanje zagotavljanja socialnih in neprofitnih stanovanj ter za izvajanje novega sistema za subvencioniranje najemnin za najemnike z nizkimi dohodki;

− uvedba dodatnih programov in socialnih storitev za vključevanje najbolj ogroženih, kot so invalidi, Romi, brezdomci in žrtve nasilja, v procese ponovnega vključevanja;

− preventivni ukrepi, še zlasti dejavnosti povezane z e-vključenostjo, za preprečevanje brezdomstva in osipa v šolah.

3.2.2 Referenčni okvir politike Enotni programski dokument (EPD) predstavlja akcijski načrt Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 in določa, kako naj se dosežejo strateški cilji in posamezni cilji. To je skupni programski dokument med Slovenijo in Evropsko komisijo, saj bosta obe partnerici

33

sodelovali pri njegovem izvajanju in financiranju. Slovenija bo črpala razpoložljiva sredstva iz strukturnih skladov, kohezijskega sklada, pa tudi drugih finančnih instrumentov in zagotavljala sofinanciranje za tiste dejavnosti, katerih cilj je obravnavanje najšibkejših točk, ki ovirajo družbeno-gospodarski razvoj v državi. EPD temelji na Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije in Državnem razvojnem programu (DRP), v katerih je Slovenija podrobno razčlenila svoje strateške cilje preko dejanskih programov, ukrepov in projektov, skupaj s potrebnimi finančnimi viri. Druga prednostna naloga EPD - »Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje«, je pospeševanje preventivnih in aktivnih ukrepov v podporo aktivnih politik trga dela, vseživljenjskega učenja, pospeševanja podjetništva, spodbujanja prilagodljivosti delovne sile in olajšanja socialne vključenosti. Ta prednostna naloga bo tudi podpirala enake možnosti, vidike trga dela za informacijsko družbo in lokalne zaposlitvene pobude, predvsem tiste, ki temeljijo na partnerstvu. V tem okviru bo pobuda EQUAL koristno orodje za preizkušanje idej, ki se lahko potem vključijo v programe Evropskega socialnega sklada, ter za pomoč pri izboljšanju učinkovitosti, določene v slovenskem DRP. V skladu z 9.c členom Uredbe 1260/1999 je EPD priložen tudi izdelan Referenčni okvir za politiko zaposlovanja in razvoja človeških virov v Sloveniji. Ta temelji na Nacionalnem programu razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006, prednostnih področjih Skupne ocene (JAP) in ključnih izzivih Skupnega memoranduma o socialnem vključevanju (JIM) ter določa izbrane strateške prednostne naloge za podporo iz Strukturnih skladov v perspektivi Evropske strategije zaposlovanja. Strateške prednostne naloge za obdobje 2004–2006, kot so navedene v referenčnem okviru, temeljijo na zavezanosti k pospeševanju zaposlovanja in socialne kohezije v okviru izzivov, ki jih postavlja na znanju temelječa družba, še zlasti pa, prvič – pospeševanje novih ukrepov za ustvarjanje delovnih mest, ki bi povečali zaposlenost in zmanjšali brezposelnost, in drugič – pospeševanje vrednosti človeških virov z vlaganjem v človeški kapital ter z bojem proti vsem oblikam diskriminacije na trgu dela. Strateške prednostne naloge so bile v ospredju pri izbiri področij za podporo v okviru EPD, še zlasti pa pri izoblikovanju prednostnih nalog in ukrepov, kot so opisani v drugi prednostni nalogi EPD.

Pregled nacionalne politike

Trg dela in zaposlovanje V Nacionalnem programu razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006, sprejetem novembra 2001, so opredeljeni naslednji strateški cilji za izvajanje politike zaposlovanja:

− povišanje ravni izobrazbe in usposabljanja za aktivno prebivalstvo, − zmanjšanje strukturnih neskladij, − zagotavljanje vključenosti v aktivne programe vseh mladih brezposelnih, ki niso našli

nove zaposlitve v šestih mesecih po začetku brezposelnosti, ter za vse tiste brezposelne, ki niso našli zaposlitve v 12 mesecih od začetka brezposelnosti,

− zmanjšanje regionalnih neskladij na trgu dela, − rast zaposlovanja,

34

− nadaljnji razvoj socialnega partnerstva na področju ukvarjanja s problemom brezposelnosti in povečanja zaposlenosti.

V okviru tega programa so bile pripravljene tudi Smernice za aktivno politiko trga dela za 2002 in 2003 ter letni programi Aktivne politike zaposlovanja (APZ). APZ predvideva vključevanje brezposelnih bodisi v programe, ki vodijo neposredno k zaposlitvi bodisi v izobraževalni program oz. program usposabljanja, ki bistveno poveča zaposlitvene možnosti težko zaposljivih oseb. Letno APZ, ki se je izvajala v obdobju 2000–2003, je zaznamovala postopna sprememba v strukturi brezposelnih, ki so sodelovali v programu, tako da so vključeni predvsem dolgotrajno brezposelni brez izobrazbe, invalidi, mladi in starejši brezposelni, torej vsi tisti, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo opredeljeni kot težje zaposljivi. Dodatni trendi k doseganju večje učinkovitosti predstavljajo spremembe glede vključenosti brezposelnih oseb v integrirane in daljše programe, v katerih lahko dosežejo višjo stopnjo izobrazbe in izboljšajo svoje možnosti za vstop v redno zaposlitev. Poleg sprememb v strukturi brezposelnih, vključenih v APZ, pa se je povečalo tudi število ljudi, ki so se zaposlili. Učinkovitost APZ lahko vidimo v številu in strukturi brezposelnih. Število prijavljenih brezposelnih kot tudi stopnja brezposelnosti se postopoma zmanjšujeta. Rast zaposlenosti kot tudi število zaposlenih se povečujeta. Zmanjšuje se priliv v brezposelnost, medtem ko se povečuje odliv iz brezposelnosti. Struktura brezposelnih se postopoma spreminja v pozitivni smeri za skoraj vse dolgoročne cilje: zmanjšuje se delež dolgotrajno brezposelnih in tistih, ki so mlajši od 50 let, delež brezposelnih brez poklicne izobrazbe ter delež mladih brezposelnih pa ostajata skoraj nespremenjena. Hkrati pa se še vedno povečuje delež brezposelnih žensk, kar je predvsem posledica težav v tekstilni in obutveni industriji. Kljub široki paleti izvajanih programov APZ pa trg dela in stanje zaposlenosti v Sloveniji še vedno zahtevata izboljšave v mehanizmih politike, da bi tako dosegli globalne cilje ter uskladili nacionalne cilje s cilji, sprejetimi na ravni EU. Še zlasti so potrebna dodatna prizadevanja za premik od pasivne k aktivni politiki trga dela. V tem kontekstu je potrebno več pozornosti nameniti določenim skupinam ljudi, ki se s težavo prebijejo na trg dela, predvsem ženske, mladi, starejši delavci, nekdanji zaporniki, odvisniki od alkohola in drog ter tisti, ki so deležni neenakopravnega obravnavanja na osnovi spolne usmerjenosti, kot tudi prosilci za azil ter skupine ljudi, za katere obstaja tveganje socialne izključenosti. Poleg tega so potrebni znatni napori na področju pospeševanja podjetništva, ustvarjanja novih delovnih mest ter povišanja stopnje dosežene izobrazbe tako med brezposelnimi kot tudi med nizkokvalificiranimi zaposlenimi.

Socialna vključenost Politika socialne vključenosti v Sloveniji sledi strateškemu cilju trajnostnega izboljšanja blaginje prebivalstva preko uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja. Sodobno politiko socialne vključenosti je opredelila Vlada Republike Slovenije februarja 2000 v Programu boja proti revščini in socialni izključenosti. Aprila 2002 je Vlada sprejela prvo poročilo o izvajanju programa in opredelila smernice za njegovo nadaljnje izvajanje. S sprejetjem tega programa je bila politika socialne vključenosti opredeljena kot prednostna naloga vladne politike. Tako se je Vlada polno zavezala za zmanjšanje tveganja revščine in socialne izključenosti kot tudi za omogočanje socialne vključenosti za tiste, ki so že izključeni

35

ali za katere obstaja tveganje izključenosti. Priprava Skupnega memoranduma o socialnem vključevanju (JIM), ki se je zaključila oktobra 2003, do podpisa pa je prišlo decembra 2003, predstavlja dodaten korak pri oblikovanju konteksta politike socialnega vključevanja v Sloveniji. Socialna vključenost kot prednostna naloga politike je bila prepoznala kot povezovalni element različnih vladnih politik in izvajana preko njih. Najpomembnejša posamezna področja politike, ki tako podpirajo procese socialnega vključevanja, so:

− politika pospeševanja dostopa do redne in kakovostne zaposlitve preko programov aktivne politike trga dela;

− programi socialne zaščite z vgrajenimi mehanizmi za zaščito najbolj ranljivih skupin6 prebivalstva, tako glede prejemkov, različnih storitev, kot tudi drugih oblik pomoči;

− izobraževanje in usposabljanje, še zlasti politike za zmanjševanje osipa in pospeševanje vključevanja odraslih v izobraževanje preko strategije vseživljenjskega učenja;

− politika zdravstvenega varstva, namenjena zmanjševanju razlik v zdravstvenem varstvu in v zdravstvenem stanju prebivalstva;

− stanovanjska politika s poudarkom na povečanju ponudbe socialnih stanovanj in stanovanj z neprofitno najemnino, ki spodbuja pridobivanje neprofitnih in socialnih stanovanj za skupine ljudi, ki jim grozi socialna izključenost; in

− programi e-vključevanja, katerih namen je preprečevanje digitalne vrzeli in informacijske izključenosti hkrati z zagotavljanjem novih možnosti za inovativne oblike dela in vključevanja na trg dela za prikrajšane ljudi.

Kot je bilo prikazano v prvem poročilu o izvajanju Programa za boj proti revščini in socialni izključenosti, je bila v preteklih letih sprejeta vrsta ukrepov, ki so bistveno prispevali k zmanjšanju neenakosti in pospeševanju socialne kohezije. Vendar pa na osnovi analiz trenutnega stanja ter ob upoštevanju dejstva, da je doseganje ciljev socialne vključenosti kontinuiran proces, ki bo šele dolgoročno prinesel trdne rezultate, lahko trdimo, da so potrebni omenjeni ukrepi politike na področju socialne vključenosti. Razpon naštetih dejavnosti zahteva usklajeno delovanje vseh relevantnih državnih ustanov in virov v prihodnjih letih. V programskem obdobju 2004–2006 naj bi nekatere dejavnosti, predvsem za tiste vidike socialne vključenosti, ki so povezani z zaposlovanjem, črpale sredstva iz finančne pomoči strukturnih skladov.

Integracija načela enakosti spolov (gender mainstreaming) Kontekst politike, v okviru katerega se v Sloveniji izvaja integracija načela enakosti spolov, je začrtan z vrsto pravnih določil in institucionalno ureditvijo. Osnovni pravni okvir je določen z Zakonom o enakih možnostih za ženske in moške, Zakonom o delovnih razmerjih ter Zakonom o zaščiti starševstva in družinskih dodatkih. Vloga Urada za enake možnosti ter zagovornika oziroma zagovornice enakih možnosti žensk in moških je še zlasti pomembna za učinkovito izvajanje pravnih predpisov (glej tudi 2.3.2).

6 V skladu z JIM vključujejo ranljive skupine invalide, brezdomce, Rome in ljudi z nizkimi dohodki. Poleg tega so ljudje s posebnimi potrebami oz. težavami pri vstopu na trg dela tudi žrtve nasilja, ljudje z duševnimi motnjami, odvisniki, ter ljudje, ki so prestali zaporno kazen, kot tudi ljudje brez delovnega dovoljenja.

36

Slovenija je tako določila temelje za izboljšanje položaja žensk in za ustvarjanje enakih možnosti za ženske in moške na političnem, gospodarskem, družbenem, izobraževalnem in drugih področjih. V tem kontekstu delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstev, Urada za enake možnosti, lokalnih skupnosti, socialnih partnerjev, nevladnih organizacij ter drugih organizacij civilne družbe kot tudi posameznih strokovnjakov, pripravlja Nacionalni program enakih možnosti za ženske in moške. Kljub dobro vpeljanim pravnim določilom in institucionalni ureditvi razlike med ženskami in moškimi še vedno obstajajo in se utegnejo celo še poglobiti. Med njimi velja omeniti vrzeli med spoloma v smislu delovne aktivnosti in stopnje zaposlenosti, stopnje brezposelnosti žensk glede na stopnjo brezposelnosti moških, vztrajno ločevanje po spolu in prevelika zastopanost žensk v nekaterih in premajhna zastopanost žensk v drugih poklicih in sektorjih (za dodatne podatke gl. 2.3.2). Zaradi tega so potrebna dodatna prizadevanja in sistematično delovanje s pristopom integracije načela enakosti spolov, kar pa je tudi pristop, sprejet v Programu Pobude skupnosti EQUAL (PPS).

37

4 STRATEGIJA ZA IZVEDBO POBUDE EQUAL V SLOVENIJI

Splošni pristop Slovenska strategija za izvajanje pobude EQUAL temelji in pomembno dopolnjuje nacionalno strategijo za zaposlovanje in razvoj človeških virov v programskem obdobju 2004-2006. Z informacijami, pridobljenimi v procesih JAP in JIM, ter na osnovi Nacionalnega programa za razvoj trga dela in zaposlovanja do leta 2006, je slovenska strategija za zaposlovanje in razvoj človeških virov namenjena podpori izvajanja EPD 2004–2006 za Slovenijo. Kot je zapisano v referenčnem okviru politike, ki predstavlja sestavni del EPD, so strateške prednostne naloge slovenske vlade za podporo iz strukturnih skladov za človeške vire pospeševanje zaposlenosti in socialna kohezija v družbi, temelječi na znanju, še zlasti pa:

1. Pospeševanje ukrepov za ustvarjanje delovnih mest, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju brezposelnosti in povečanju zaposlenosti, da bi tako lahko zagotovili več boljših delovnih mest kot tudi ustrezno usposobljene ljudi, ki bi lahko zasedli prosta delovna mesta.

2. Spodbujanje vrednosti človeških virov z: – naložbami v človeški kapital in zagotavljanjem človeških virov z zahtevano

kvalifikacijo, – bojem proti vsem vrstam diskriminacije na trgu dela, da bi dosegli blaginjo vseh

prebivalcev Slovenije, vključno s tistimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti. Strategija temelji na strateških prednostnih nalogah za razvoj človeških virov in zaposlovanja v Sloveniji v programskem obdobju 2004–2006, ki bodo dobivale podporo tako iz državnih virov, večinoma preko programov aktivne politike zaposlovanja (APZ), kot tudi iz strukturnih skladov. V tem kontekstu naj bi pobuda EQUAL prispevala k razvoju obsežne in usklajene strategije zaposlovanja v skladu s smernicami za politike zaposlovanja držav članic Evropske unije ter igrala pomembno vlogo v razvoju človeških virov na svoj poseben način, t.j. z iskanjem novih metod boja proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela, da bi dosegli blaginjo vseh prebivalcev Slovenije, in tako spodbujali vrednost človeških virov. V okviru tega splošnega strateškega pristopa so temeljni cilji pobude skupnosti EQUAL iskanje novih metod boja proti diskriminaciji in neenakosti, še posebej: – možnosti za vključevanje prikrajšanih skupin v ukrepe in storitve institucij, ki

delujejo na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja; poleg strukturnih problemov v prijavljeni brezposelnosti in nizkih stopnjah zaposlenosti starejših delavcev, še zlasti starejših žensk, ki ju lahko poudarimo kot dve najbolj pereči težavi na slovenskem trgu dela, analiza v prejšnjih poglavjih izpostavlja tudi nekatere šibkosti, ki so posledica prikrajšanosti in neenakostih določenih skupin ljudi. Predvsem gre tu za nizko raven izobrazbe brezposelnih, še zlasti v prikrajšanih skupinah, nizko stopnjo funkcionalne pismenosti, nezadostno razvito prakso vseživljenjskega učenja, specifične probleme posameznikov iz ranljivih skupin (odvisniki od drog in alkohola, brezdomci itd.), kar vse kliče k razvoju novih strategij, ki – če se izkažejo za učinkovite – bi jih lahko prevzele institucije, ki delujejo na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja, za zagotavljanje vključenosti teh skupin, bodisi za izboljšanje njihove zaposljivosti bodisi za

38

povečanje njihovega sodelovanja v dejavnostih vseživljenjskega učenja. V kontekstu obstoječe nacionalne politike in programov, katerih namen je izboljšanje položaja prikrajšanih skupin na trgu dela, pa še vedno med drugim obstaja tudi potreba po razvoju novih integriranih programov in rešitev za usposabljanje, še zlasti tistih, ki vodijo k zaposlovanju, kot tudi novih metod za prepoznavanje zaposlitvenih možnosti in prilagojenih učnih programov za osebe z nizko izobrazbo in starejše osebe. Pod ta cilj spadajo tudi prikrajšane skupine, ki so prepoznane kot najbolj ranljive na trgu dela (vključno s prosilci za azil), ki iz različnih razlogov niso vključene v obstoječe programe.

– novih in učinkovitih politike in praks za obravnavanje problemov, s katerimi se soočajo prikrajšane skupine. Analiza trga dela ter opis obstoječih programov in politik sta pokazala, da so se ti programi v veliki meri izkazali za učinkovite. Povečanje odlivov iz brezposelnosti, postopno zmanjševanje stopnje brezposelnosti itd. – na vse to lahko gledamo tudi kot na rezultat programov aktivne politike zaposlovanja. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da položaj na trgu dela še vedno zahteva izboljšave v mehanizmih politik, da bi dosegli globalne cilje na tem področju. Ta cilj je torej namenjen iskanju takšnih novih mehanizmov politik; še zlasti takšnih, s katerimi bi se lahko soočali s problemi, s katerimi se srečujejo prikrajšane skupine, in ki bi jih lahko vključili v obstoječe politike in prakse. Primere lahko najdemo na področjih, kjer programi izobraževanja in usposabljanja že obstajajo (na primer za invalidne osebe), a prikrajšanost in neenakosti še vedno ostajajo: v visoki stopnji invalidnosti med starejšimi osebami, visoki stopnji osipa, nizki stopnji sodelovanja v vseživljenjskem učenju, ali v vrzeli zaposlenosti spolov in plačni vrzeli, kot tudi v bistveno nižjem številu žensk v primerjavi z moškimi na vodilnih mestih v podjetjih.

– inovativnosti, ki bi jo lahko vključili v politike in prakse, da bi zagotovili večjo pokritost prikrajšanih skupin, politik, sektorjev ali geografskih območij kot v obstoječih politikah in praksah. Ta cilj se osredotoča na področja, kjer je potrebna iznajdljivost za odpravo nekaterih slabosti trga dela. Še zlasti to velja za nizke stopnje zaposlenosti starejših delavcev v primerjavi s stopnjo brezposelnosti v celoti (15-64), kar je nekoliko pod povprečjem EU-15, dolgi izostanki z dela (t.j. daljša obdobja okrevanja, obdobja, preživeta na prestajanju zaporne kazni, obdobja brezdomstva), apatija ter nizka motiviranost za iskanje zaposlitve, stigmatizacija in nezaupanje delodajalcev, nizka ali previsoka zastopanost moških in žensk v določenih sektorjih – vse našteto sodi med dejavnike, ki zahtevajo posebno pozornost. Inovativne politike in prakse pogosto zahtevajo dejavnosti za spodbujanje motivacije in ozaveščanja, ki spremljajo, na primer, prilagojene programe za učenje in usposabljanje, da bi tako premagali ovire pri delu, usposabljanju in izobraževanju, s katerimi se soočajo prikrajšane skupine.

Pri izvajanju pobude EQUAL bodo uporabljene izkušnje pridobljene pri izvajanju programov APZ in programov PHARE v Sloveniji, da bi omogočili razvoj in preizkus zlasti novih metod za boj proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela ter da bi nova spoznanja, ki so dodana vrednost pobude skupnosti, razširjali in uporabljali kot dobro prakso v Sloveniji in drugih državah članicah. Program torej gradi na predhodnih slovenskih in tujih izkušnjah, kar skupaj povečuje možnosti za uspeh. Glede na strategijo in naštete cilje, se pobuda EQUAL osredotoča na pristop, ki se razlikuje od programa Evropskega socialnega sklada v okviru cilja 1 (EPD):

− EQUAL se ukvarja s koreninami diskriminacije, neenakosti in izključenosti

39

− EQUAL se ukvarja s potrebami najbolj prikrajšanih ljudi na trgu dela, tako brezposelnih, neaktivnih in zaposlenih, z iskanjem inovativnih načinov in instrumentov, ter izkorišča transnacionalno sodelovanje

− EQUAL je zasnovan tako, da vpliva na lokalne in državne politike in strukture tako, da preusmerja inovacije v ustrezne sisteme. Zato vključevanje (mainstreaming), razširjanje in posploševanje inovacij po načelu povečevanja vpliva in moči (empowerment) predstavljajo osrednje elemente strategije pobude EQUAL.

Zgoraj opisani strateški pristop in cilji bodo prevedeni v tematska področja, cilje in dejavnosti, ki bodo sledili štirim osrednjim področjem ukrepanja:

− izboljšanje zaposljivosti in ustvarjanje pogojev za zaposlovanje najbolj ranljivih oseb na trgu dela

− spodbujanje vseživljenjskega učenja kot načina za boj proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela

− krepitev politike enakih možnosti za ženske in moške in odpravljanje ločevanja po spolu

− pospeševanje integracije prosilcev za azil. Ob upoštevanju stanja trga dela v Sloveniji, zlasti vidikov, ki razkrivajo diskriminacijo, neenakosti ali druge primere, ki posameznikom onemogočajo, da bi sodelovali v skupnem trgu dela, bodo navedene osrednje usmeritve podpirale izvajanje strategije pobude EQUAL v Sloveniji. Med njimi močno prevladujejo prve tri usmeritve v okviru dejavnosti pobude EQUAL.

4.1 Pobuda EQUAL in njenih šest načel

4.1.1 Tematski pristop Pobuda EQUAL temelji na tematskem pristopu, ki je povezan z devetimi temami, za katere države članice menijo, da bi jim lahko transnacionalno sodelovanje pomagalo pri izboljšanju izvedbe njihovih nacionalnih politik zaposlovanja in socialnega vključevanja. Osredotočenje na posebne teme olajšuje vzpostavitev mrež, primerjalne analize, preverjanje in potrjevanje, prenos in vključevanje rezultatov v prevladujoče usmeritve in politike.

4.1.2 Inovativnost Pobuda EQUAL je namenjena preizkušanju, razvoju in potrjevanju inovativnih pristopov k razvoju politik, njihovemu izvajanju na lokalni, nacionalni in evropski ravni ter vključevanju potrjenih dobrih praks v politike in dejavnosti. Sem je vključen tudi prenos rešitev, metodologij ali pristopov od drugod, kar lahko poveča uspešnost izvajanja politik. Inovativnost lahko pomeni tudi (v nacionalnem kontekstu) novo kombinacijo obstoječih elementov ali pa občutno spremembo načinov in sredstev dela.

4.1.3 Partnerstvo

40

Pobuda EQUAL poskuša prevajati Evropsko strategijo zaposlovanja v aktivnosti na lokalni in regionalni ravni (npr. v urbanih in podeželskih okoljih) in na posebnih problematičnih območjih, ki so razpotegnjena čez več regij. Pobuda EQUAL sofinancira aktivnosti, ki jih izvajajo partnerstva s preizkušanjem in potrjevanjem novih pristopov. Ta razvojna partnerstva:

− združujejo že v najbolj zgodnjih fazah oblikovanja in razvoja strategije vse zainteresirane akterje, da bi razvili celostni pristop do reševanja problemov, tako da sodelujejo pri prepoznavanju vzrokov problemov, združujejo prizadevanja in vire ter iščejo inovativne rešitve za skupne probleme

− bodo svoje delo osnovala na skladni strategiji, ki določa skupni pogled na naravo in vzroke diskriminacije in izključenosti, ovire, ki jih je potrebno premagati, skupne cilje, prispevek vsakega od partnerjev in metodologijo za spremljanje in ocenjevanje izvedenih aktivnosti

− bodo odprta, tako da bodo zagotavljala, da so vključeni vsi pomembni akterji, majhni in veliki, kot so na primer: zavod za zaposlovanje, nevladne organizacije, podjetniški sektor (predvsem majhna in srednja podjetja) in socialni partnerji. Vključene bi morale biti tudi lokalne in regionalne oblasti; s tem bi se zagotovila skladnost med načrtovanimi aktivnostmi in razvojnimi potrebami na območju.

4.1.4 Povečevanje vpliva in moči (empowerment) Povečevanje vpliva in moči je ključni element pri oblikovanju razvojnega partnerstva. To pomeni, da

− bodo vsi akterji v razvojnem partnerstvu in vsi udeleženci njegovih aktivnosti imeli priložnost, da prispevajo h krepitvi sposobnosti, da sodelujejo v skupnem procesu učenja in da sodelujejo pri odločanju

− bi moralo razvojno partnerstvo spodbujati proces zbiranja skupnih sredstev, razvoj veščin za aktivno oblikovanje prihodnosti posameznika ter vpletenost in sodelovanje vseh zainteresiranih akterjev od začetka oblikovanja strategije razvojnega partnerstva. Na ta način bi moralo biti upravljanje razvojnega partnerstva odprto in pregledno.

4.1.5 Vključevanje v prevladujoče politike (mainstreaming) Pobuda EQUAL skuša vplivati na in spreminjati izvajanje lokalnih, nacionalnih in celo evropskih politik zaposlovanja preko razširjanja inovativnih rešitev in njihovega organiziranega prenosa k politikom in glavnim zainteresiranim akterjem. Ta proces vključuje prepoznavanje naukov, razčiščevanje inovativnih elementov in pristopov, ki so prinesli rezultate, njihovo razširjanje, potrjevanje in prenos. Podrobneje, vključevanje v prevladujoče politike tudi določa obdobje prenosa in način, na katerega ostali akterji spoznajo rezultate, pristope in glavne elemente, ki so jih izdelali eden ali več razvojnih partnerstev. Da bi zagotovile kar največji vpliv, bodo države članice vzpostavile učinkovite mehanizme za ocenjevanje in primerjavo rezultatov kateregakoli razvojnega partnerstva ter za razširjanje dobrih praks na vseh ravneh v državah članicah EU.

4.1.6 Transnacionalnost

41

Transnacionalnost je pomemben element v pobudi EQUAL za spodbujanje prenosa znanja in dobrih praks med razvojnimi partnerstvi in med državami članicami. S souporabo rezultatov inovativnih aktivnosti, ki jih na nacionalni ravni izvedejo razvojna partnerstva, transnacionalno sodelovanje zagotavlja resnično dodano vrednost za razvoj politik na nacionalni in evropski ravni. V skladu s tem, je pobuda EQUAL strukturirana tako, da še posebej pospešuje in spodbuja učinkovito transnacionalno sodelovanje in partnerstvo. V okviru pobude EQUAL je zato transnacionalno sodelovanje organizirano na treh ravneh: 1. Med razvojnimi partnerstvi:

Transnacionalno sodelovanje bo povezalo razvojna partnerstva iz več držav članic. Transnacionalno sodelovanje zahteva skupni pogled na reševanje posebnih problemov, razvoj podobnih in/ali dopolnilnih strategij, pristopov in ciljev ter dogovor o prioritetah za skupno dejavnost, da bi na ta način lahko dosegli rezultate.

2. Med nacionalnimi tematskimi mrežami razvojnih partnerstev Razvojno partnerstvo bo preverilo in potrdilo, razširilo in vključevalo v prevladujoče politike njihove izkušnje in rezultate ne le preko tematskih mrež na nacionalni ravni, temveč tudi na evropski ravni. Delovne pogoje za to stopnjo sodelovanja bo usklajevala Evropska komisija, da bi olajšala:

− tematske preglede strateških pristopov in doseženih rezultatov − prepoznavanje dobrih praks, ki se bodo odražale v nacionalnih akcijskih načrtih

zaposlovanja in nacionalnih akcijskih načrtih socialnega vključevanja − razširjanje rešitev dobrih praks na forumih za razpravo po vsej Evropi.

3. Med odgovornimi državnimi oblastmi in ključnimi akterji po vsej EU

Odgovorni organi upravljanja so se v svojih nacionalnih programih Pobude skupnosti EQUAL zavezali k tesnemu sodelovanju in skupnemu učenju. To bodo izvedli v okviru delovnih skupin in sestankov, ki jih bo usklajevala Evropska komisija, in preko neposrednega sodelovanja med državami članicami. V okviru slednjega bodo lahko sodelovali tudi drugi ključni akterji na nacionalni ravni.

Izbira tem Zaradi finančnih sredstev Evropskega socialnega sklada, ki jih bo Slovenija prejela za pobudo EQUAL, in zaradi kratkega programskega obdobja, je slovenski program pobude skupnosti (PPS) omejen na izvedbo sofinanciranih aktivnosti v okviru štiri od devetih prednostnih tem. S tem bo zagotovljeno osredotočenje aktivnosti, dejavnosti in prizadevanj, razvita pa bodo tudi kakovostna razvojna partnerstva. Tudi strokovno-tehnična pomoč bo del PPS. Zaradi tega in v okviru zgoraj navedenega strateškega pristopa je Slovenija izbrala naslednje prednostne teme:

− Tema 1: Omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vrnitve nanj za tiste, ki imajo težave pri vključevanju ali vnovičnem vključevanju vanj, saj mora biti odprt za vse.

− Tema 5: Pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks, ki spodbujajo zaposlovanje in zadržanje oseb, ki so bile žrtve diskriminacije in neenakosti v zvezi s trgom dela.

42

− Tema 8: Zmanjšanje razlik med spoloma in podpiranje enakopravnosti na delovnem mestu.

− Tema 9: Podpora socialne in poklicne integracije prosilcev za azil.

Tema 1: Omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vračanje vanj (Zaposljivost) Utemeljitev Tema 1 “Omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vrnitve nanj za tiste, ki imajo težave pri vključevanju ali vnovičnem vključevanju vanj, saj mora biti odprt za vse” je za Slovenijo izredno pomembna iz dveh razlogov. Prvič, Slovenija potrebuje nove in inovativne aktivnosti na tem področju. Obstoječi programi za izboljšanje zaposljivosti in ustvarjanje pogojev za zaposlovanje (Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006, programi APZ, programi za izobraževanje in usposabljanje ter drugi) postopoma izboljšujejo stanje na trgu dela v Sloveniji, a v prihodnje so potrebne nove zamisli in razvoj novih partnerstev. Drugič, večji poudarek bi moral biti na prikrajšanih skupinah, ki so jih politike in programi zapostavili zlasti na področju socialne izključenosti v povezavi z invalidnostjo, zasvojenostjo, prestopništvom ali brezdomstvom in drugimi pojavi, povezanimi z neaktivnimi, brezposelnimi in težko zaposljivimi osebami. Analiza trga dela (poglavje 2.3) kaže na to, da je problem predvsem v strukturi brezposelnih. Dejavniki, ki kličejo k celostnemu ukrepanju, da bi olajšali dostop do in vračanje na trg dela za večino prikrajšanih skupin, so specifični problemi posameznikov zaradi njihovih omejenih delovnih sposobnosti, nizke ravni izobrazbe in funkcionalne pismenosti, dolgotrajne odsotnosti z dela, nizke motiviranosti za iskanje zaposlitve, stigmatiziranja in pogosto tudi nezaupanja delodajalcev. Ti ukrepi bi morali slediti usmeritvam za izboljšanje zaposljivosti in ustvarjanje pogojev za zaposlitev najbolj ranljivih oseb na trgu dela. Zgoraj omenjena analiza je pokazala tudi, da se zmanjšuje osip iz šol, ki pa je še vedno relativno visok. Ker si vsaka oseba, ki opusti šolanje preden pridobi ustrezen poklic, zmanjša svoje obete za iskanje zaposlitve, je zmanjšanje stopnje osipa v srednjih šolah (preprečevanje mladim, da bi opustili šolanje, in njihovo vračanje v učni proces) še vedno ena od ključnih strategij v boju proti socialni izključenosti. V skladu z JIM je eden od ciljev, ki jih je treba uresničiti v bodoči politiki, zaključeno posodabljanje vsebin poklicnega in strokovnega izobraževanja predvsem z uvajanjem certifikatnega sistema. Ta sistem ni predviden kot alternativa šolskemu sistemu, temveč kot njegova dopolnitev. Vsem bi moral omogočati dostop do certifikatov, ne glede na starost ali strokovne kvalifikacije, potrdila pa bi bila javno priznane listine, ki dokazujejo strokovno usposobljenost na specifični težavnostni stopnji. Zaradi tega naj bi prišlo do zmanjšanja števila brezposelnih, ki so brez osnovnih strokovnih kvalifikacij in med katerimi najdemo prav mlade, ki so opustili šolanje. Drugi pomembni razlog za uvedbo sistema potrdil je zmanjševanje razlik med splošnim znanjem in veščinami, ki ga lahko pridobimo v navadnem šolskem sistemu, in tistim, ki ga potrebujejo in iščejo delodajalci. To je priložnost za rešitev problema velikega števila mladih, ki opustijo šolanje. V slovenskem kontekstu se bo ta tema torej osredotočila na izboljšanje zaposljivosti in vključevanje na trg dela, pa tudi na ustvarjanje pogojev za zaposlovanje prikrajšanih skupin, na katere so zgoraj navedeni programi že opozarjali, in sicer s poudarjanjem novih pristopov,

43

ter na prikrajšane skupine, prepoznane kot najbolj ranljive na trgu dela, ki so jih obstoječi programi iz različnih razlogov zapostavljali. Splošni in posamezni cilji Cilj so:

− povečati stopnjo udeležbe določenih prikrajšanih skupin − zmanjšati brezposelnost in − olajšati pogoje za stalno integracijo na trg dela.

Aktivnosti V okviru te teme bo Slovenija podpirala razvoj naslednjih možnih aktivnosti:

− Razvoj novih integriranih programov in mehanizmov motiviranja-usmerjanja-vključitve na trg dela in podpornih naprednih rezultatov za osebe, ki so na trgu dela najbolj marginalizirane, ob upoštevanju njihovih specifičnih potreb in mobilizaciji različnih spretnosti (sprejemanje, orientacija in sledenje določenim korakom oz. postopkom).

− Razvoj novih rešitev za usposabljanje in novih podpornih orodij, ki upoštevajo posebne potrebe prikrajšanih skupin (metodologije za usposabljanje in vključevanje; programi za socializacijo; novosti v učnih načrtih; ocenjevanje/ovrednotenje spretnosti; uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT), prilagojenih različnih posameznikom …)

− Uvedba certifikatnega sistema kot dopolnilo šolskemu sistemu, ki bi moral vsem omogočati dostop do certifikatov, ne glede na starost ali strokovno usposobljenost

− Razvoj lokalnih in/ali sektorskih pristopov k prepoznavanju možnosti za zaposlitev in pripravljanje prikrajšanih skupin, da izkoristijo take možnosti.

− Integracija posebnega usposabljanja za spretnosti oz. znanja, ki izpolnjuje potrebe tistih, ki se srečujejo z ovirami zaradi diskriminacije, in omogočanje doseganja rezultatov v smislu dostopa do zaposlitve.

Pri izvajanju teh aktivnosti je treba nameniti posebno pozornost motiviranju in ozaveščanju, zato da bi premagali ovire pri delu, usposabljanju in izobraževanju. Prikrajšane skupine Širok seznam prikrajšanih skupin, na katere se osredotoča Tema 1, lahko vključuje: invalide, mlade, Rome, pa tudi žrtve nasilja, osebe z motnjami v duševnem zdravju, odvisnike in nekdanje zapornike.

Tema 5: Pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks (Prilagodljivost)

Utemeljitev

44

Tema 5 “Pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks, ki spodbujajo, da na trg dela pridejo in na njem ostanejo tisti, ki trpijo zaradi diskriminacije in neenakosti v povezavi s trgom dela” bo prispevala k nadaljnjemu razvoju dveh pomembnih procesov s strateškim ciljem dvigniti izobrazbeno raven aktivnega prebivalstva in raven veščin. Trenutno so vseživljenjsko učenje in vključevalne delovne prakse v Sloveniji še na zgodnji stopnji razvoja. Druga prednostna naloga EPD “Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje” namenja veliko podpore vseživljenjskemu učenju (posodobitev in razvoj izobraževalnih programov in programov usposabljanja za odrasle, s posebnim poudarkom na IKT, učenju na daljavo in razvoju). Pobuda EQUAL bi morala biti zato namenjena preskušanju novih načinov izboljšanja vključevanja na trg dela in možnosti za socialno marginalizirane z razvojem vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks. V slovenskem kontekstu bo ta tema osredotočena na odrasle, zlasti na starejše z nizko ravnijo veščin in nizko ravnijo kvalifikacij, ljudi z nizkimi dohodki, vključno s posamezniki, ki so v zvezi s trgom dela prikrajšani še na kak drug način (ljudje z motnjami v duševnem zdravju itd.), v obliki prilagojenih programov za vseživljenjsko učenje. Po drugi strani pa bodo v to vključena tudi mala in srednje velika podjetja in njihovi managerji, da bodo spodbujali razširjanje in utrdili položaj vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja kot kulturo v malih in srednje velikih podjetjih. Splošni in posamezni cilji Cilji aktivnosti, ki jih podpira ta tema, so naslednji:

− povečanje stopnje udeleženosti določenih prikrajšanih skupin; − zmanjšanje stopnje brezposelnosti; − olajšanje stalne integracije na trg dela; − pospeševanje razvoja sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bi "oborožili"

posameznike z veščinami, ki jih zahteva trg dela. V okviru te teme bo Slovenija podpirala razvoj naslednjih možnih aktivnosti:

− oblikovanje novih metod izobraževanja in usposabljanja z uporabo IKT (npr. programi za usposabljanje za specifične prikrajšane skupine z uporabo e-učenja, dela na daljavo - teleworking, učenja na daljavo);

− ukrepi za ozaveščanje in motiviranje, namenjeni nizkokvalificiranim zaposlenim, ki imajo otežen dostop do izobraževanja, zato da bi spodbudili njihovo željo, da bi dosegli višjo kvalificiranost z nadaljnjim usposabljanjem;

− razvoj in ponudba prilagojenih učnih programov (npr. prepoznavanje učnih potreb ljudi z motnjami v duševnem zdravju in vedenjskimi težavami);

− ukrepi za ozaveščanje o pomembnosti spodbujanja vseživljenjskega učenja zlasti v malih in srednje velikih podjetjih in pri managerjih (npr. razširjanje in utrjevanje položaja vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja kot kulture v malih in srednje velikih podjetjih, pa tudi inovativna uporaba novih tehnologij pri usposabljanju in priznavanju poklicnega znanja, zlasti iz IKT).

45

Pri izvajanju teh aktivnosti je treba nameniti posebno pozornost motiviranju in ozaveščanju, zato da bi premagali ovire pri delu, usposabljanju in izobraževanju. Prikrajšane skupine Širok seznam prikrajšanih skupin vključenih v Temo 5 lahko vsebuje: starejše ljudi z nizkim strokovnim znanjem in nizko kvalifikacijo, ljudi z nizkimi dohodki, vključno s posamezniki, ki so v zvezi s trgom dela prikrajšani še na kak drug način.

Tema 8: Zmanjšanje razlik med spoloma in podpiranje enakopravnosti na delovnem mestu (Enake možnosti)

Utemeljitev Tema 8 se ukvarja s problemi, s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji. Udeleženost žensk na trgu dela v Sloveniji je že tradicionalno na visoki ravni. Vendar pa je vrzel v stopnji zaposlenosti med ženskami in moškimi precejšnja, obstaja pa tudi velika vrzel v povprečnih plačah moških in žensk, zlasti če upoštevamo visoko izobrazbo žensk. Na splošno so ženske v Sloveniji preveč zastopane na slabše plačanih delovnih mestih v javni upravi, izobraževanju, zdravstvu in socialnih storitvah, premalo pa so zastopane v industriji in gospodarstvu. Glede na to, bi morala ta tema obravnavati neenakost spolov na trgu dela ter prispevati h krepitvi politike enakih možnosti za ženske in moške in se spopadati z ločevanje po spolu. V Sloveniji obstaja cela vrsta pravnih določb in institucionalnih ureditev, ki določajo podlago za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti za ženske in moške na političnem, gospodarskem, socialnem, izobraževalnem in drugih področjih. Poleg pravnega okvira, ki ga določajo Zakon o enakih možnostih za ženske in moške, Zakon o delovnih razmerjih ter Zakon o zaščiti starševstva in družinskih dodatkih, je za učinkovito izvajanje integracije načela enakosti spolov pri obravnavanju diskriminacije ali neenakega obravnavanja zlasti pomembna tudi vloga Urada za enake možnosti in zagovornice oziroma zagovornika enakih možnosti žensk in moških. Poleg tega pa delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstev, Urada za enake možnosti, lokalnih skupnosti, socialnih partnerjev, nevladnih organizacij in drugih organizacij civilne družbe in posameznih strokovnjakov, pripravlja Nacionalni program za enake možnosti za ženske in moške. Kljub dobro vpeljanim pravnim določbam in institucionalnim ureditvam pa lahko razlike med ženskimi in moškimi ostanejo in se celo še poglobijo. Zato naj bi ukrepi v okviru te teme pobude EQUAL dopolnjevali ukrepe, ki se na nacionalni ravni že izvajajo. Komplementarnost je zelo pomembna predvsem z ukrepi Evropskega socialnega sklada, ki jih pradvideva EPD za Slovenijo. Ukrepi ESS spodbujajo zagotavljanje enakih možnosti med ženskami in moškimi predvsem s pristopom integracije načela enakosti spolov, vendar pa niso predvidene posebne aktivnosti le za ženske, kot jih načrtuje Uredba 1784/1999 o ESS. Splošni in posamezni cilji Cilj te teme je prispevati k bolj enakomerni porazdelitvi žensk in moških v gospodarsko uspešnih sektorjih kot tudi znotraj hierarhije delovnih mest.

46

Aktivnosti V okviru te teme bo Slovenija podpirala razvoj naslednjih možnih aktivnosti: a) Pobude za boj proti diskriminaciji pri zaposlovanju:

− Pospeševanje kariernega napredovanja žensk zlasti z dostopom do vseživljenjskega učenja kot temelja za zagotavljanje posodabljanja strokovnega znanja.

− Aktivni akcijski načrti za pospeševanje dostopa žensk in njihove udeležbe pri procesih odločanja, vodilnih položajih in socialnega pogajanja znotraj njihovih delovnih mest, da bi povečali njihovo moč in vpliv v okviru trga dela.

b) Pobude za pospeševanje udeleženosti žensk na trgu dela:

− Pospeševanje vključevanja tako moških kot žensk v sektorje in poklice, v katerih so že tradicionalno premalo zastopani, na primer, s prisotnostjo žensk na tehničnih področjih; modeli preverjanja neformalno pridobljenih veščin in znanja.

− Spremeniti odnos in kulturo do žensk in IKT z, na primer, feminiziranjem in prilagajanjem IKT, prednost naj imajo mlade ženske, starejše ženske, prikrajšane ženske, kot je ustrezno).

− Pilotni načini podiranja in preseganja stereotipov o "ženskih" in "moških" poklicih ter o vlogah med starši, učitelji, poklicnimi svetovalci, izvajalci izobraževanja in delodajalci z izobraževanjem in ozaveščanjem.

Prikrajšane skupine Širok seznam prikrajšanih skupin, na katere se osredotoča Tema 8, lahko vključuje: ženske; aktivnosti za dvig ravni ozaveščenosti morajo biti namenjene tako moškim kot ženskam.

Tema 9: Podpora socialnemu in poklicnemu vključevanju prosilcev za azil Utemeljitev Na posebnem srečanju Evropskega sveta v Tamperu oktobra 1999 so države članice obnovile svojo zavezanost načelom Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in potrebo po zagotavljanju zaščite tistim, ki jim grozi sodni pregon. Države članice so se tudi zavezale boju proti zlorabi azilnega postopka, da bi zagotovile, da lahko čim hitreje zagotovijo pomoč ljudem, ki tako zaščito resnično potrebujejo. Skupni minimalni standardi za sprejem prosilca za azil s strani države članice so določeni v Direktivi Sveta 2003/9/ES. V slovenskem kontekstu bo ta tema osredotočena na ljudi, katerih prošnja za azil se preučuje. Na ta način bodo dopolnjeni politika in prizadevanja pristojnih organov v Sloveniji, ki delujejo v okviru slovenskega Zakona o azilu. Predvsem bodo podprte aktivnosti za olajšanje vstopa prosilcev za azil na trg dela, da bi se izognili podvajanju ukrepov, bodisi tistih v okviru nacionalnih programov bodisi potencialnih operacij Evropskega sklada za begunce (European Refugee Fund – ERF), ki je bil ustanovljen leta 2000 za podporo državam članicam pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb ter posledicah teh aktivnosti. Aktivnosti pobude EQUAL s ciljem podpore socialnega in poklicnega vključevanja upravičencev te teme bi torej spremljale vladne ukrepe, zlasti preventivne ukrepe, in podpirale nevladne organizacije, ki so aktivne na tem področju, spremljale vladne represivne ukrepe

47

proti nezakonitim trgovcem z ljudmi, spremljale spremembe v pravnih določbah, socialno in humanitarno pomoč žrtvam in mednarodno sodelovanje v okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, Mednarodnega centra za razvoj migracijske politike, Mednarodne organizacije za migracije in Pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi. Splošni in posamezni cilji Cilj te teme je razviti programe usposabljanja, usmerjene v zaposlovanje, za posameznike, ki so zaprosili za azil v Sloveniji, da bi olajšali njihovo socialno in poklicno vključevanje. Aktivnosti V okviru te teme bo Slovenija podpirala razvoj naslednjih možnih aktivnosti, namenjenih prosilcem za azil, ki čakajo na rešitev njihove prošnje:

− seznanjanje s kulturo in navadami v Sloveniji; − jezikovno usposabljanje in razvijanje komunikacijske spretnosti vključno z osnovno

pismenostjo, kar bi pripomoglo k vključevanju; − prilagojeno usposabljanje za pomoč prosilcem za azil pri iskanju ustrezne zaposlitve

(npr. usposabljanje iz IKT, usposabljanje z namenom pridobitve tehničnih veščin in tehničnega jezika, ki se povezuje z že obstoječim znanjem in spretnostmi prosilca za azil);

− vzpostavljanje in izvajanje učne poti za upravičence z namenom hitrejšega vključevanja na slovenski trg dela;

− intenzivno vodenje in dajanje napotkov prosilcu za azil in pospeševanje stikov z delodajalci.

Razvojna partnerstva naj bi pri izvajanju teh aktivnosti krepila sektor nevladnih organizacij, da bi mu omogočili učinkovito partnersko sodelovanje z ustreznimi organi.

Horizontalna tematska področja Pri izvajanju tega programa, izbranih tem in aktivnosti je treba posvetiti posebno pozornost trem horizontalnim tematskim področjem: (i) razvoju informacijske družbe, (ii) pospeševanju enakih možnosti za ženske in moške ter (iii) podpori žrtvam trgovine z ljudmi. Ta tri horizontalna tematska področja naj bi se odražala v vseh temah, skozi ves življenjski ciklus programa, prav tako pa jih morajo kar najbolj spodbujati razvojna partnerstva.

Informacijska družba Kadar koli je to mogoče in ustrezno, se v okviru tega programa pričakuje pospeševanje uporabe storitev informacijske družbe ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). IKT naj bi se uporabljala kot orodje in oprema za usposabljanja, ali pa naj bi usposabljanje na področju IKT podpiralo in dopolnjevalo druge aktivnosti, usmerjene v izboljšanje položaja prikrajšanih skupin na trgu dela. Zlasti pa se pričakuje, da bodo koristi in prednosti storitev IKT prispevale k vključevanju, povezovanju v mreže in razširjanju aktivnosti v okviru tega programa.

48

Pospeševanje enakih možnosti za ženske in moške Integracija načela enakosti spolov (gender mainstreaming) je orodje, ki se bo uporabljalo v slovenskem Programu pobude EQUAL za doseganje enakosti žensk in moških. To orodje bo presegalo spodbujanje enakosti z izvajanjem posebnih ukrepov za pomoč ženskam, tako da bo mobiliziralo vse splošne politike in ukrepe s posebnim namenom doseganja enakosti in bo že v fazi načrtovanja programov aktivno in odprto upoštevalo možne vplive teh politik in ukrepov na položaj žensk in moških (vidik spola). To pomeni sistematično preučevanje ukrepov in politik in upoštevanje njihovih možnih vplivov pri njihovem opredeljevanju in izvajanju (COM (96)67 končna: Vključevanje enakih možnosti za ženske in moške v vse politike in aktivnosti skupnosti). Slovenski program pobude EQUAL podpira tako posebne ukrepe za izboljšanje dostopa žensk do trga dela in njihove udeležbe na trgu dela, kot tudi oceno vpliva spola, da bi lahko v vseh ukrepih upoštevali enake možnosti za ženske in moške kot del pristopa za integracijo načela enakosti spolov. Organ upravljanja bo zagotovil, da se bosta vidik spola in spodbujanje enakih možnosti upoštevala pri načrtovanju, izbiri, izvajanju in vrednotenju razvojnih partnerstev, pa tudi pri vključevanju dobrih praks v prevladujoče politike. Domači strokovnjaki na področju integracije načela enakosti spolov bodo zagotovili smernice razvojnim partnerstvom, odboru za izbiro projektov, organu upravljanja, nacionalni podporni strukturi in evalvatorjem pri izvajanju integracije načela enakosti spolov. Tudi razvojnim partnerstvom naj bi upoštevala vidik spola v svojih delovnih programih. V procesu izbire bodo imela v vseh temah prednost razvojna partnerstva, ki bodo pripomogla k enakosti spolov. Kazalniki, ki se uporabljajo za vrednotenje vpliva intervencij, bodo razčlenjeni po spolih. Pri razširjanju in vključevanju rezultatov bo posebna pozornost namenjena dobrim praksam pri spodbujanju zagotavljanja enakosti spolov. Zato se spodbujanje enakih možnosti za ženske in moške sistematično upošteva v fazi programiranja pa tudi med izvajanjem, spremljanjem, vrednotenjem in poročanjem. Ta pristop integracije načela enakosti spolov se odraža v Programu Pobude skupnosti EQUAL, zlasti v posebni Temi 8, ki je usmerjena v zmanjševanje razlik med spoloma in podpiranju enakopravnosti na delovnih mestih, pa tudi s pristopom integracije načela enakosti spolov v vseh drugih temah. Pristop integracije enakosti spolov bo vključen tudi v merila za izbiro razvojnih partnerstev. Rezultati tega pristopa morajo biti naslednji:

− vsaj 40 % zastopanost vsakega spola v vseh izbranih razvojnih partnerstvih (razen za Temo 8, ki je prvenstveno namenjena ženskam)

− vidik spola se mora uporabljati v opredeljevanju in načrtovanju delovnih programov in aktivnosti, med izvajanjem kot tudi razširjanjem in vključevanjem strategij in aktivnosti v prevladujoče politike in usmeritve.

Med procesi poročanja, spremljanja in vrednotenja je treba paziti na to, da so vsi ustrezni podatki razčlenjeni in kažejo na moško/žensko udeleženost ciljnih in vključenih oseb, kadar je to ustrezno. Nadzorni odbor, nacionalne tematske mreže in druge podporne strukture pobude EQUAL bodo zagotavljale čim večjo uravnoteženost spolov v svojem članstvu.

49

Zagotavljanje enakosti žensk in moških je potrebno nenehno obravnavati in vrednotiti, pa naj bo to v smislu dostopa do možnosti za zaposlovanje ali možnosti na delovnem mestu. Končni cilj je namreč zagotoviti upoštevanje enakosti med spoloma v vseh politikah. Slovenski programi aktivne politike zaposlovanja kot tudi ukrepi EPD vključujejo procese za integracijo načela enakosti spolov znotraj celotnega nacionalnega okvira politike enakih možnosti (gl. poglavje 3.3.3). Vendar pa je zagotavljanje integracije načela enakosti spolov dolgoročne narave in bi lahko pridobilo s pomočjo inovativnih načinov obravnavanja različnih vidikov, kot so vrzeli v povprečnih plačah žensk in moških, sektorsko ločevanje ali vrzeli v stopnji zaposlenosti po spolu. Pobuda EQUAL naj bi prispevala k doseganju zgoraj omenjenega cilja zlasti s tem, da bi iskala inovativne načine obravnavanja razlik med spoloma in vprašanj ločevanja.

Žrtve trgovine z ljudmi Vprašanje trgovine z ljudmi je izrednega pomena. Prizadevanja na tem področju v okviru pobude EQUAL bi lahko dopolnjevala dejavnosti Vlade RS, vključno s tistimi, ki jih izvaja Medresorska delovna skupina7 za boj proti trgovini z ljudmi v okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Na srečanju Evropskega sveta v Tamperu so države članice pozvale k akcijam za boj proti trgovini z ljudmi. Poleg tega je svet povabil komisijo in države članice,8 naj izkoristijo finančna sredstva pobude EQUAL za pospeševanje socialne in poklicne integracije prosilcev za azil v skladu z nacionalno zakonodajo. Ta pristop sledi usmeritvi smernic Evropske komisije za izvajanje pobude EQUAL9,ki obravnavajo porajajočih se izzive, kot tudi nacionalnim prizadevanjem pri preprečevanju tega pojava in boju proti njemu. Čeprav ni uradnih podatkov o trgovini z ljudmi v Sloveniji, pa nevladne organizacije, aktivne na tem področju, ocenjujejo, da že samo število žensk, žrtev trgovine z ljudmi, dosega število od 1500 do 300010 letno. Podobno je tudi zunanje ministrstvo ZDA v svojem poročilu o trgovini z ljudmi julija 2003 umestilo Slovenijo med države, ki še ne izpolnjujejo vseh standardov, ki pa je že veliko naredila v tej smeri, vključno s kaznovanjem nezakonitih trgovcev, in si močno prizadeva za odpravo tega problema.

Ocena pričakovanega vpliva Splošni cilj PPS je razviti inovativne politike trga dela z iskanjem novih metod za boj proti diskriminaciji na trgu dela, da bi dosegli blaginjo vseh ljudi, ki živijo v Sloveniji, in tako pospeševali vrednost človeških virov. Program naj bi pripomogel k prepoznavanju in premagovanju težav, s katerimi se soočajo prikrajšane skupine in posamezniki na slovenskem trgu dela.

7 Vlada RS je decembra 2003 oblikovala medresorsko delovno skupino, ki jo vodi nacionalni koordinator, in jo prosila, naj do junija 2004 pripravi akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi, naj spremlja izvajanje akcijskega načrta in poroča vladi. Delovno skupino sestavljajo predstavniki iz vladnih ministrstev, vključno z MDDSZ, in uradov, mednarodnih organizacij, kot je UNHCR, in nevladnih organizacij. 8 Resolucija Sveta o pobudah za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami (20. oktober 2003). 9 Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomskemu in socialnemu odboru ter Odboru regij o smernicah za drugi krog Pobude skupnosti EQUAL glede mednarodnega sodelovanja za pospeševanje novih načinov boja proti vsem oblikam diskriminacije in neenakosti v povezavi s trgom dela – “Prost pretok idej”. 10 Podatki s Konvencije Združenja ACTIVA VITA o odpravi vseh oblik diskriminacij žensk, maj 2003.

50

PPS EQUAL bo tudi pripomogel k doseganju strateških ciljev za razvoj trga dela in zaposlovanja v Sloveniji do leta 2006, kot tudi k procesu socialnega vključevanja (poglavje 3.2), na naslednje načine:

− z obravnavanjem korenin diskriminacije, neenakosti in izključenosti v Sloveniji; − z ukvarjanjem s potrebami večine prikrajšanih ljudi v povezavi s trgom dela, pa naj

gre za brezposelne, neaktivne ali zaposlene ljudi, tako da se iščejo inovativna sredstva in instrumenti ter izkorišča transnacionalno sodelovanje;

− z vplivanjem na lokalne in nacionalne politike ter strukture s preusmeritvijo inovacij v ustrezne sisteme preko vključevanja, razširjanja inovacij in socializacije inovacij po načelu povečevanja moči in vpliva (empowerment).

Glede na skupine, na katere so usmerjene aktivnosti PPS je potrebno do konca trajanja programa doseči naslednje:

− v okviru Teme 1 in Teme 5 naj se poveča udeležba prikrajšanih skupin kot posledica razvoja novih integriranih programov motiviranja-usmerjanja-vključitve na trg dela, rešitev za usposabljanje in podpornih orodij, novih metod usposabljanja kot tudi aktivnosti za ozaveščanje; to bo doseženo z obravnavanjem potreb prikrajšanih skupin, iskanjem novih instrumentov in vključevanjem rezultatov v politike.

− v okviru Teme 8 naj nacionalno in transnacionalno sodelovanje pripomore k spopadanju z neenakostjo med spoloma, z vrzeljo v stopnji zaposlenosti/brezposelnosti in z vrzeljo v povprečni plači moških in žensk z iskanjem inovativnih metod boja proti neenakostim pri zaposlovanju in s pospeševanjem udeleženosti žensk na trgu dela. Še posebej pa morajo biti tisti rezultati, ki jih je treba vključiti v prevladujoče usmeritve in politike, usmerjeni v bolj enako zastopanost žensk in moških v gospodarsko uspešnih sektorjih kot tudi v hierarhiji delovnih mest.

− V okviru Teme 9 naj se v Sloveniji razvijejo programi usposabljanja, usmerjeni v zaposlovanje, pa tudi druge programi za podporo socialnemu in poklicnemu vključevanju prosilcev za azil.

Nenazadnje morajo vsa razvojna partnerstva pri izvajanju programa upoštevati tri horizontalne cilje, ki so skupni vsem štirim zgoraj opisanim tematskim področjem:

− uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) mora prispevati k oblikovanju informacijske družbe;

− spodbujanje enakih možnosti za ženske in moške mora biti vključeno v vse aktivnosti; s tem se bodo zmanjšale obstoječe vrzeli med spoloma na trgu dela;

− poleg tega se lahko v okviru vseh teh tem obravnava problem trgovine z ljudmi. Navedeni cilji in pričakovani vplivi tega programa so bolj kvalitativne narave in jih je izjemno težko kvantificirati. Zaradi tega splošnih ciljev ne gre razumeti kot končni cilj, temveč bolj kot napredek, h kateremu se teži in ki ga je treba med procesom izvajanja natančno spremljati. Podlaga za te težnje se lahko določi v naslednjih kazalnikih konteksta (glej tudi podatke v 2. poglavju): Kazalniki konteksta Temelj (datum) Vir Indeks človeškega razvoja 0.879

rank 29 (173) (2000) UNDP

51

BDP na prebivalca v SKM (EU15 = 100) 70% (2001) Eurostat Rast števila zaposlenih (SNA) -0.5 (2002) SURS Stopnja zaposlenosti (15-64) 63.4% (2002) SURS Brezposelnost (ILO) 6.4% (2002) SURS Vrzel v stopnji zaposlenosti po spolu (15-64) (moški/ženske)

0.9% (2002) SURS

Količinska opredelitev ciljev in kriterijev uspešnosti V skladu s smernicami pobude EQUAL je treba določiti posebne cilje programa v zvezi z vsako od izbranih tem in jih količinsko opredeliti, kjer je mogoče. Poleg tega smernice komisije11 zahtevajo ustrezen in učinkovit sistem kazalnikov uspešnosti programa. Zavedati pa se moramo, da je oboje, tako količinska opredelitev splošnih ciljev in posameznih ciljev kot tudi vzpostavitev sistema pokazateljev, izredno težka iz različnih razlogov, kot so:

− pomanjkanje uradnih, zanesljivih in preverjenih temeljnih podatkov o velikem številu prikrajšanih skupin v okviru programa, zaradi česar si je cilje zelo težko postaviti in še težje razviti kazalnike za merjenje uspešnosti in učinkovitosti programa;

− pred izbiro razvojnih partnerstev je lahko količinska opredelitev osnovnih razmer in napovedi nagnjena k širokim variacijam;

− pomanjkanje izkušenj z aktivnostmi pobude EQUAL ter s kulturo spremljanja in vrednotenja v Sloveniji.

Vendar pa se zahteva določen minimum vhodnih in izhodnih informacij za zagotovitev slike “obsega” aktivnosti, ki jih v Sloveniji financira pobuda EQUAL. V Programskem dopolnilu bo zagotovljen tudi seznam pokazateljev v skladu s skupnim minimumom, ki ga določajo v smernice komisije.

Dodeljena finančna sredstva V skladu z analizo trga dela in v veliki meri tudi z analizo diskriminacije in neenakosti na trgu dela je bilo temi "Omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vrnitve nanj za tiste, ki imajo težave pri vključevanju ali vnovičnem vključevanju vanj, saj mora biti odprt za vse" dodeljeno daleč največ finančnih sredstev, saj je bilo zanjo namenjeno okrog 60% vseh sredstev. Tema “Pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks, ki spodbujajo, da na trg dela pridejo in na njem ostanejo tisti, ki trpijo zaradi diskriminacije in neenakosti v povezavi s trgom dela” je namenjena preskušanju novih načinov izboljševanja vključevanja na trg dela in možnosti za socialno marginalizirane. Ta tema dopolnjuje obstoječe nacionalne politike, katerih strateški cilj je dvigniti raven izobrazbe aktivnega prebivalstva in raven veščin. Tema dopolnjuje tudi ukrepe, ki jih podpira EPD (posodabljanje in razvoj programov izobraževanja in usposabljanja za odrasle s posebnim poudarkom na IKT, učenju na daljavo in razvoju certifikatnega sistema), zato je bilo tej temi dodeljenih 15% razpoložljivih sredstev.

11 Smernice za sisteme spremljanja in vrednotenja za Pobudo o človeških virih EQUAL v obdobju 2000–2006

52

Namen Teme “Zmanjšanje razlik med spoloma in podpiranje enakopravnosti na delovnem mestu” je preskusiti različne načine zmanjšanja prikrajšanosti, s katerimi se soočajo zaposlene ženske. Čeprav so se razlike v zadnjem desetletju povečevale, se ocenjuje, da vrzeli med moškimi in ženskami na trgu dela niso velik problem. Vendar pa lahko neenakost spolov postane resno vprašanje, če ta trend ne bo zaustavljen in obrnjen. Prav zato je bilo tej temi dodeljenih 15% vseh finančnih sredstev. Tema “Podpora socialnemu in poklicnemu vključevanju prosilcev za azil" je namenjena temu, da bi ugotovili, kako lahko na trgu dela izboljšamo položaj posameznikov, ki so zaprosili za azil v Sloveniji; tej temi sta bila dodeljena 2% finančnih sredstev.

53

5 AKCIJE V OKVIRU POBUDE EQUAL V skladu s smernicami pobude EQUAL, bo pobuda EQUAL v Sloveniji financirala aktivnosti v okviru naslednjih štirih akcij:

− vzpostavljanje razvojnih partnerstev in transnacionalnega sodelovanja (Akcija 1); − izvajanje delovnih programov razvojnih partnerstev (Akcija 2); − tematsko mreženje, razširjanje dobre prakse in vplivanje na nacionalno politiko

(Akcija 3); − ukrepi tehnične pomoči za podporo vsem akcijam.

Tematsko mreženje in vključevanje dobrih praks v prevladujoče usmeritve in politike (mainstreaming) se bo začelo izvajati bodisi takoj po tem, ko bodo na voljo rezultati slovenskih razvojnih partnerstev za razširjanje, bodisi bo potekalo vzporedno z drugimi akcijami. Slovenska razvojna partnerstva (ki lahko delujejo samostojno ali v skupinah) ali ad hoc konzorciji partnerjev, razširjevalcev ali strokovnjakov razvojnih partnerstev se lahko izberejo za izvajanje aktivnosti ocenjevanja, predstavljanja in pospeševanja dokazov dobre prakse na nacionalni ali evropski ravni, npr. delovanje z dobro prakso že od prvega kroga pobude EQUAL.

Vzpostavljanje razvojnih partnerstev in transnacionalnega sodelovanja (Akcija 1) Cilj Akcije 1 je olajšati oblikovanje ali utrditev trajnih, učinkovitih razvojnih partnerstev (RP) in zagotoviti, da bo imelo transnacionalno sodelovanje resnično dodano vrednost. Za dodelitev finančnih sredstev bo izveden le en izbirni postopek, ki bo izveden po javnem razpisu za oddajo ponudb. Izbor RP pobude EQUAL bo temeljil na prijavi, ki jo bodo skupaj oddale številne organizacije (pobudnice RP); v okviru tematskega področja in območja delovanja. Prijava mora opredeliti:

− partnerje, ki bodo vključeni v RP od vsega začetka; načine za zagotovitev, da se bodo vsi ustrezni partnerji lahko vključili v RP tudi med trajanjem partnerstva, vključno z ustreznimi majhnimi organizacijami; ter načine za obravnavanje administrativnih in finančnih odgovornosti;

− utemeljitev za partnerstvo in zakaj se podaja prošnja za financiranje v okviru pobude EQUAL;

− splošne cilje partnerstva; − oceno relevantnosti obravnavanega problema in rešitve, ki jo je treba preskusiti;

razlago, kako bi se lotili diskriminacije in neenakosti, ter opis, kako se bodo rezultati razširjali in prenašali v politiko in prakso;

− podroben delovni program, metodologija in načini upravljanja za razvoj in dokončanje Sporazuma o razvojnem partnerstvu (SRP), ki jih spremlja realistični finančni načrt;

− načrt predvidenih aktivnosti za razvoj in preizkušanje inovativnih pristopov za celotno programsko obdobje, vključno z osnutkom finančnega načrta; pričakovanja za transnacionalno sodelovanje.

54

Postopki za izbiro razvojnih partnerstev so v pristojnosti organa upravljanja. Kriteriji za izbiro morajo odražati splošna načela pobude EQUAL, organ upravljanja pa mora zagotoviti, da pri izbirnem postopku ne pride do konflikta interesov. Organ upravljanja pobude EQUAL bo o izboru za sodelovanje v pobudi EQUAL obvestil sodelujoče z uradnim obvestilom, ki bo vsebovalo finančni načrtom za Akcijo 1 in časovno obdobje, na voljo za Akcijo 1, ki ne bo nikoli daljše od šestih mesecev od datuma uradnega obvestila. Neuspešni prosilci bodo prejeli obrazložitev, zakaj niso bili izbrani, in bodo obveščeni o možnosti pritožbe. Transnacionalno sodelovanje Razvojna partnerstva morajo prepoznati vsaj enega partnerja iz druge države članice. Na splošno bi moralo biti sodelovanje vzpostavljeno med razvojnimi partnerstvi, izbranimi v okviru pobude EQUAL, in tistimi, ki delujejo na enakem tematskem področju; sodelovanje pa se lahko razširi tudi na podobne projekte v državi nečlanici, upravičene do finančnih sredstev programov Phare, Tacis, Meda in Cards. Izjemoma bi lahko razvojno partnerstvo sodelovalo s partnerji izven področja delovanja pobude EQUAL, pod pogojem, da bi to predstavljalo potencialno dodano vrednost za to sodelovanje in da bi lahko zaradi tega njegovi partnerji pokrili svoje stroške, ki nastanejo zaradi tega sodelovanja. Vzpostavljanje razvojnih partnerstev in transnacionalnega sodelovanja (Akcija 1) bo veljalo za zaključeno, ko bodo razvojna partnerstva upravljalnemu organu PPS EQUAL predstavila skupno strategijo, ki temelji na Sporazumu o razvojnem partnerstvu (SRP), ki vključuje Sporazum o transnacionalnem sodelovanju (STS). SRP mora vsebovati:

− oceno trenutne izključenosti s trga dela, diskriminacije in neenakosti na trgu dela v okviru zadevnega tematskega področja in območja/sektorja;

− splošne cilje in prednostne naloge za akcijo, ki odražajo izkušnje iz prejšnjih ustreznih akcij na območju oz. v sektorju;

− podrobni delovni program z realističnim finančnim načrtom; − jasno opredelitev vloge vsakega partnerja, vključno z ureditvijo za usmerjanje in

vodenje partnerstva ter administracijo finančnega poročila; − mehanizem za stalno vrednotenje, vključno s predstavitvijo podatkov in informacij o

razvojnem partnerstvu ter analiza rezultatov; − zavezanost razvojnega partnerstva za sodelovanje pri Akciji 3; − strategijo in mehanizme za izvajanje pristopa integracije načela enakosti spolov; − ustrezno metodologijo in mehanizme za izvajanje pristopa integracije načela enakosti

spolov; − ustrezno metodologijo in mehanizme za spremljanje in oceno skupnih aktivnosti v

transnacionalnem sodelovanju; − zavezanost razvojnega partnerstva in njegovih transnacionalnih partnerjev, da bodo

sodelovali pri aktivnostih vključevanja v prevladujoče usmeritve in politike na nacionalni in evropski ravni;

− sporazum o transnacionalnem sodelovanju (STS).

Sporazum o transnacionalnem sodelovanju (STS) mora vsebovati:

55

− delovni program transnacionalnih partnerjev skupaj s finančnim načrtom; − prispevek in vlogo vsakega od transnacionalnih partnerjev, skupne metode odločanja

in organizacijsko ureditev za izvajanje skupnega delovnega programa; − dodana vrednost transnacionalnih aktivnosti; − metodologije za spremljanje in vrednotenje skupnih aktivnosti.

Ta sporazum o transnacionalnem sodelovanju mora biti predstavljen na podlagi skupnega formata, ki je opisan v Smernicah o transnacionalnosti, in ga je treba vnesti v skupno podatkovno bazo "Internetni modul transnacionalnega sodelovanja EQUAL" (EQUAL transnational co-operation internet module – ETCIM). Papirna verzija kopije vnosa v podatkovno bazo mora biti priložena osnutku Sporazuma o razvojnem partnerstvu. Med pogoji, ki jih mora razvojno partnerstvo dokazati v Sporazumu o razvojnem partnerstvu skupaj s Sporazumom o transnacionalnem sodelovanju, da bi bilo izbrano in da bi prejelo finančna sredstva za izvajanje delovnega programa za Akcijo 2, so tudi naslednji:

− finančna izvedljivost: razpoložljivost potrebnega sofinanciranja; − transparentnost: javni dostop do doseženih rezultatov (proizvodi, instrumenti, metode

itd.); − krepitev zmogljivosti in povečevanje vpliva in moči: razvojno partnerstvo lahko

mobilizira in zagotovi učinkovito sodelovanje med različnimi akterji v okviru njegove skupne strategije. Posebna pozornost gre načinom za zagotavljanje, da se lahko vsi ustrezni akterji, kot so javni organi, javni zavod za zaposlovanje, nevladne organizacije, poslovni sektor (zlasti majhna in srednje velika podjetja) ter socialni partnerji, vključijo v času trajanja partnerstva. Razvojno partnerstvo mora pokazati, da so vsi partnerji v celoti sodelovali pri načrtovanju in razvoju Sporazuma o razvojnem partnerstvu;

− volja do učenja: sposobnost in pripravljenost, da se uči od drugih in aktivno sodeluje pri mreženju, razširjanju in vključevanju aktivnosti v prevladujoče usmeritve in politikr tako na nacionalni kot na evropski ravni.

Organ upravljanja naj bi zagotovil zadostno podporo, da razvojnemu partnerstvu omogoči, da čim prej dokonča osnutek Sporazuma o razvojnem partnerstvu. Če razvojno partnerstvo ne predloži osnutka sporazuma, bo to vodilo k razveljavitvi izbire, zaradi česar izdatki ne bodo več upravičeni. Po prejemu osnutka Sporazuma o razvojnem partnerstvu organ upravljanja potrdi – običajno v 8 tednih – začetno izbiro razvojnega partnerstva skupaj z večletnim finančnim načrtom, ki je na voljo za izvajanje delovnega programa (Akcija 2).

5.1 Izvajanje delovnih programov razvojnih partnerstev (Akcija 2) Akcija 2 je za razvojna partnerstva ključna stopnja izvajanja in dokončanja dela. Če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, organ upravljanja potrdi začetno izbiro partnerstva in ga o tem obvesti v obdobju največ 8 tednov po njegovi predložitvi Sporazuma o razvojnem partnerstvu, ki vključuje tudi večletni finančni načrt, ki je na voljo za izvajanje delovnega programa.

56

Ta delovni program zajema obdobje največ 30 mesecev od datuma uradnega obvestila za Akcijo 2. Če pa dobljeni rezultati upravičijo podaljšanje, se lahko odobri dodatna donacija skupaj s podaljšanjem obdobja financiranja za razvojno partnerstvo. Od razvojnih partnerstev se pričakuje, da bodo izvedla svoje nacionalne in transnacionalne delovne programe, ki lahko zajemajo:

− preizkušanje novih pristopov izvajanja politik trga dela in socialne vključenosti; − izvajanje študij in analiz diskriminacije in neenakosti na trgu dela; − ozaveščanje o vzrokih in posledicah diskriminacije; − pripravljanje aktivnosti informiranja in obveščanje javnosti; − oblikovanje in razvoj gradiva, tečajev, usposabljanja in drugih zaposlovalnih pomoči; − ponujanje delovne prakse/vključitve v delo; − ponujanje usmerjanja, svetovanja in usposabljanja; − ustvarjanje in vzdrževanje delovnih mest in − izboljšanje zaposlovalnih storitev.

Uradno obvestilo vključuje tudi datum upravičenosti izdatkov za to obdobje. Dodeljena finančna sredstva, namenjena za transnacionalne aktivnosti, ne smejo biti manjša od 10% finančnega načrta za Akcijo 2.

5.2 Tematsko mreženje, razširjanje dobre prakse in vplivanje na nacionalno politiko (Akcija 3)

Cilj Akcije 3 je obveščati, vplivati in spreminjati politiko trga dela in prakso (mainstreaming). Ta vpliv bo dosežen s povezovanjem v mreže (povezovanjem ljudi), razširjanjem (posredovanjem informacij posameznikom in organizacijam) ter aktivnosti vključevanja praks v prevladujoče politike in usmeritve v okviru pobude EQUAL. Sodelovanje v tej akciji je obvezna za vsa razvojna partnerstva, da bi zagotovili vpliv, ki ga želi doseči pobuda EQUAL. Akcija 3 se bo začela izvajati bodisi takoj po tem, ko bodo na voljo rezultati slovenskih razvojnih partnerstev za razširjanje, bodisi bo potekala vzporedno z drugimi akcijami. Slovenska razvojna partnerstva (ki lahko delujejo samostojno ali v skupinah) ali ad hoc konzorciji partnerjev, razširjevalcev ali strokovnjakov razvojnih partnerstev se lahko izberejo za izvajanje aktivnosti ocenjevanja, predstavljanja in pospeševanja dokazov dobre prakse na nacionalni ali evropski ravni, npr. delovanje z dobro prakso že od prvega kroga pobude EQUAL. Aktivnosti vključevanja dobrih praks na nacionalni ravni morajo:

− prepoznati dejavnike, ki vodijo k neenakosti in diskriminaciji na delovnem mestu in pri dostopu do možnosti trga dela;

− spremljati in analizirati vpliv ali morebitni vpliv razvojnih partnerstev na prednostne naloge politik, določene v Nacionalnem akcijskem načrtu, in na različne skupine, ki so žrtve diskriminacije in neenakosti v povezavi s trgom dela;

− prepoznati in oceniti dejavnike, ki vodijo k dobri praksi, in primerjati njihovo uspešnost, ter

− razširjati dobre prakse (tako horizontalno kot vertikalno).

57

Sporočilo komisije o smernicah za izvajanje pobude EQUAL opisuje "mainstreaming" kot “integracijo in vključevanje novih zamisli in pristopov v politike”. Obenem poudarja, da je kljub strukturi in orodjem za olajšanje te aktivnosti, ki jih zagotavlja pobuda EQUAL, odgovornost vsakega razvojnega partnerstva, države članice in komisije, da vključuje v svoje delovanje tiste pristope, ki so bili pilotsko izvedeni in razviti s pomočjo pobude EQUAL v njenem prvem in drugem krogu. Razvojna partnerstva preverijo in potrdijo, razširjajo in si delijo izkušnje ter rezultate tako v okviru nacionalnih tematskih mrež kot tudi na evropski ravni preko Evropskih tematskih skupin. Sodelovanje na nacionalni in evropski ravni podpira:

− tematska poročila strateških pristopov in doseženih rezultatov; − prepoznavanje dobre prakse, zlasti tiste, ki je pomembna za Evropsko strategijo

zaposlovanja in Proces socialne vključenosti; − razširjanje rešitev dobre prakse v forume za razpravo na evropski ravni.

Transnacionalna dimenzija pobude EQUAL bi morala zagotoviti tudi okvir za vključevanje novih pristopov politik in dobrih praks v obstoječe. Verjetno se bodo lahko v številnih primerih dobre prakse iz drugih držav prenesle v slovenski kontekst, čeprav jih bo treba prilagoditi nacionalnim, regionalnim in lokalnim okoliščinam in potrebam. Ker Slovenija razpolaga z relativno majhnim proračunom za izvajanje pobude EQUAL, bo predvidoma število izbranih razvojnih partnerstev majhno (od 6 do 10). Organ upravljanja bo podpiral vzpostavljanje razvojnih partnerstev, ki bodo vključevala partnerje, ki lahko prispevajo tako k horizontalnemu (med podobnimi vrstami organizacij ali organizacijami, ki sodelujejo pri skupnem problemu) in vertikalnemu (na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni) vključevanju rezultatov v obstoječe usmeritve in politike. Poleg tega pa lahko za povečanje razširjanja in vključevanja inovacij, po prejemu predloga s strani razvojnega partnerstva, organ upravljanja financira dodatne aktivnosti razvojnega partnerstva, ki deluje bodisi samostojno bodisi v skupini, na podlagi njihovega posebnega strokovnega znanja in že dokazanih zmogljivosti, ali v ad hoc konzorcijih partnerjev razvojnih partnerstev, razširjevalcev in strokovnjakov. Aktivnosti na nacionalni ali evropski ravni, ki predstavljajo in promovirajo dokaze dobre prakse, lahko zajemajo:

− preverjanje in potrjevanje inovacij; − primerjanje inovacij z obstoječimi pristopi v svoji državi in drugih državah članicah; − razširjanje inovacij na dodatne akterje, ki jih zadeva obravnavana diskriminacija; − prikaz in prenos dobre prakse skupaj z mentorstvom; − vključevanje izkušenj in znanja, pridobljenega izven pobude EQUAL.

Organ upravljalni bo financiral tudi dodatne aktivnosti razširjanja in vključevanja, ki jih bodo izvajala razvojna partnerstva, kot del njihovega sodelovanja z Evropskimi tematskimi skupinami. Strategija za integracijo načela enakosti spolov (Gender mainstreaming)

58

Nadzorni odbor pobude EQUAL se bo dogovoril o strategiji za vključevanje dobrih praks in rezultatov v obstoječe usmeritve in politike tako na horizontalni ravni (raven organizacij, ki so aktivne na enakem ali podobnem področju) kot na vertikalni ravni (raven regionalne in nacionalne politike), ki bo del Programskega dopolnila. Ta strategija bo orisala cilje, mehanizme in vire za preverjanje in potrjevanje ter primerjanje rezultatov in za njihov prenos v politiko in prakso. Ta strategija bi morala graditi na izkušnjah drugih držav članic ter rezultatov predhodnega vrednotenja. Sestavljati jo morajo torej naslednji elementi:

− cilji aktivnosti vključevanja dobrih praks in rezultatov, ki morajo biti v skladu s splošnim pristopom iz Sporočila komisije o smernicah za EQUAL, ki gre v smeri vključevanja, integracije in uporabe rezultatov bodisi v organe, aktivne na enakem ali podobnem področju, bodisi tistih, aktivnih na regionalni ali nacionalni ravni, ki so vključeni v socialno in zaposlovalno politiko ali v obstoječe programe Evropskega socialnega sklada;

− mehanizmi, ki jih je treba vzpostaviti za vključevanje in razširjanje in ki obetajo inovacije ali uspešne prakse, vključno s tematskimi mrežami in forumi za razprave, ki jih je treba vzpostaviti po načelih sodelovanja in partnerstva in ki bi morali vedno vključevati ustrezna vladna ministrstva in urade, poleg drugih zainteresiranih strani;

− osnovni elementi, ki bi jih morali ti mehanizmi iskati v dobri praksi razvojnih partnerstev, zlasti: i) možnosti za vključevanje, kadar razvojna partnerstva, namenjena določenim prikrajšanim skupinam, prepoznajo strategije, ki jih lahko povzamejo tudi vodilne organizacije in jih vključijo v svoje redne storitve; ii) nove in učinkovite politike in prakse za obravnavanje problemov, s katerimi se soočajo prikrajšane skupine, ki se lahko vključijo v politike in prakse vodilnih organizacij, ter iii) vse inovacije, kjer se lahko izvajane aktivnosti razširijo tako, da dosežejo bolj prikrajšane skupine, druge politike, sektorje ali geografska območja kot začetne aktivnosti razvojnega partnerstva;

− glavni viri, ki naj se uporabijo za vključevanje, razširjanje in prenos dobrih praks, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami za sporočanje in razširjanje znanja, pridobljenega v razvojnih partnerstvih, ter mediji kot prizorišči za razpravo o vprašanjih, ki izhajajo iz aktivnosti razvojnih partnerstev.

Nacionalna podporna struktura bo podpirala razvoj, posodabljanje in izvajanje strategije integracije načela enakosti spolov, ki jo sprejme nadzorni odbor. Tematsko mreženje Povezovanje v tematske mreže je ključni dejavnik uspeha za nove pristope in metodologije politik, ki jih je treba uspešno vključiti v nacionalne socialne in zaposlovalne politike. V skladu s Smernicami komisije o pobudi EQUAL organ upravljanja vzpostavi tematske mreže na nacionalni ravni in sodeluje v tematskih skupinah na evropski ravni.

5.3 Ukrepa tehnične pomoči Tehnična pomoč, ki podpira izvajanje Programa Pobude skupnosti EQUAL, se uporablja za zagotavljanje strokovnih storitev tako organu upravljanja kot tudi trazvojnim partnerstvom. To je pomemben vir za učinkovito izvajanje programa, ki zahteva ustrezno administracijo in podporo.

59

Proračun za tehnično pomoč je namenjen zlasti za pripravo, upravljanje, izvajanje, spremljanje, nadzor in vrednotenje programa ter za aktivnosti informiranja in obveščanja javnosti. Vrste aktivnosti, ki so v skladu s praviloma 11.2 in 11.3 Uredbe 448/2004, so podrobno predstavljene v Tabeli 5 6. poglavja. V zvezi z akcijami v okviru pobude EQUAL bo tehnična pomoč tudi:

− svetovala in olajšala utrditev partnerstev in iskanje primernih partnerjev za transnacionalno sodelovanje (Akcija 1);

− zbirala, urejala in razširjala izkušnje in rezultate, vključno z letnimi poročili razvojnih partnerstev (Akcija 2);

− podpirala tematsko mreženje, horizontalne aktivnosti razširjanja in vzpostavljanje mehanizmov za vpliv na politiko (Akcija 3);

− zagotavljala sodelovanje v evropskem mreženju in zagotavljala izmenjavo vseh ustreznih informacij z drugimi državami članicami in komisijo.

Tehnična pomoč se bo uporabljala za kakršnokoli podporo, ki bo potrebna, v skladu z Uredbama Komisije (ES) 1260/1999 in 448/2004. Aktivnosti, ki jih bo treba podpirati, bodo jasno razmejene s Praviloma 11.2 in 11.3. Ob upoštevanju Smernic komisije o pobudi EQUAL in zgornjih uredb bodo aktivnosti tehnične pomoči razdeljene na dva ločena ukrepa, kot sledi: Ukrep 1: Podporne akcije pobude EQUAL in osnovne administrativne in finančne aktivnosti tehnične pomoči (pravilo št. 11.2) V okviru tega ukrepa bo zagotovljeno svetovanje in podpora razvojnim partnerstvom glede načel in metodologije pobude EQUAL, zlasti glede tematskega mreženja, sodelovanja na evropski ravni, sodelovanja v partnerstvu ter razširjanja in vključevanja rezultatov v obstoječe usmeritve in politike. Tehnična pomoč bo namenjena tudi podpori upravljanja, izvajanja, spremljanja in nadzora programa, zlasti aktivnosti, povezanih s pripravo, izbiro, oceno in spremljanjem operacij, s srečanji nadzornega odbora, z revizijo in nadzorom operacij na kraju samem. Ukrep 2: Dopolnilne aktivnosti tehnične pomoči (pravilo št. 11.3) Ta ukrep zajema v glavnem podporne aktivnosti na ravni programa in vključuje akcije, kot so študije, seminarji, akcije informiranja, vrednotenja ter nabave in namestitve računalniško podprtih sistemov za spremljanje in vrednotenje. Celotni proračun za tehnično pomoč znaša 8 % celotnih sredstev PPS. V okviru teh meja znesek, na voljo za Aktivnosti v okviru Ukrepa 1, ne sme preseči 5% celotnih dodeljenih finančnih sredstev. Preostala finančna sredstva v višini 3% skupnih sredstev se uporabijo za aktivnosti Ukrepa 2. Podrobnejši opis aktivnosti v okviru teh dveh ukrepov je podan v poglavju 6.4.1 Ureditve za tehnično pomoč.

60

II. del: Izvajanje pobude EQUAL Šesto do deveto poglavje PPS opisuje sisteme izvajanja programa EQUAL. Šesto poglavje opisuje vloge različnih akterjev na nacionalni ravni, vključno s upravljalnimi, plačilnimi in kontrolnimi strukturami ter tehnično pomočjo. Opisuje tudi koncept razvojnega partnerstva v posebnem smislu tega programa in zagotavlja podrobne informacije o načinu njihovega izbora. Sedmo poglavje obravnava finančne elemente programa. Osmo poglavje opisuje zahteve, povezane s spremljanjem izvajanja programa, vključno s podatki, ki jih je potrebno zbirati v namen spremljanja in vrednotenja. Deveto poglavje opisuje zahteve, povezane z vrednotenjem programa.

61

6 IZVAJANJE POBUDE SKUPNOSTI

Določila o upravljanju

Organ upravljanja V skladu z 9.(n) in 34. členom Uredbe Sveta (ES) 1260/99 je za izvajanje Pobude skupnosti EQUAL v Sloveniji v celoti odgovorno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in v njem Področje trga dela, zaposlovanja in izobraževanja, ki ga vodi državni/a sekretar/ka. Organ upravljanja PPS EQUAL ima sedež na naslovu: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: (01) 478 33 57, faks: (01) 478 34 93. Kot organ upravljanja PPS EQUAL mora Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na podlagi 34. člena Uredbe Sveta (ES) 1260/99 zlasti:

− razvijati in usklajevati politiko pobude in, kadar je to primerno, razvijati tudi povezave z drugimi pobudami skupnosti in z Enotnim programskim dokumentom Slovenije;

− usklajevati politiko glede pobude z drugimi resornimi ministrstvi, vladnimi uradi in službami;

− sestaviti in predložiti Programsko dopolnilo Nadzornemu odboru Pobude skupnosti EQUAL;

− pripraviti spremembe programa in reprogramirati finančne načrte v skladu s 34. členom Uredbe 1260/99;

− vzpostaviti povezave z Evropsko komisijo in državami članicami glede politike in napredka, in zlasti predložiti PPS komisiji, ji pošiljati podatke o izvajanju PPS, izdelati in predložiti komisiji letna poročila in končno poročilo, potem ko ga je potrdil Nadzorni odbor pobude EQUAL, in v sodelovanju s Komisijo organizirati vrednotenje pobude;

− predsedovati Nadzornemu odboru pobude EQUAL in mu sekretariat; − vzpostaviti sistem za zbiranje zanesljivih finančnih in statističnih podatkov o izvajanju

zaradi spremljanja in vrednotenja aktivnosti; − priskrbeti Nadzornemu odboru statistične in finančne podatke o zadevah, ki so

pomembne za delovanje pobude; − zagotoviti učinkovit sistem notranjega finančnega nadzora; − zagotoviti, da bodo vse organizacije, vključene v upravljanje in izvajanje pobude

EQUAL, imele dober sistem računovodstva, zagotovile ustrezno finančno poročanje (spremljanje izvajanja) in zanesljivo finančno poslovodenje (nadzor) ter dajale te podatke organu upravljanja;

− poskrbeti za potrjene in preverjene zahtevke za plačila in poročila o napredku, ki jih je v skladu s predpisi skupnosti treba predložiti Evropski komisiji;

− zagotoviti skladnost s politikami skupnosti v zvezi z uporabo predpisov skupnosti za oddajo javnih naročil;

− zagotoviti povezljivost pobude EQUAL z drugimi programi; − pospeševati ukrepe obveščanja in informiranja javnosti, vključno z obvestili in

drugimi načini seznanjanja o vlaganju projektnih predlogov;

62

− izdajati pravilnike in potrebna navodila glede postopka nosilcem razvojnih partnerstev, nacionalni podporni strukturi in drugim ustreznim organom in organizacijam, da se zagotovi zlasti finančni nadzor v skladu s predpisi Evropskega socialnega sklada in uredbami strukturnih skladov;

− pripraviti strategijo za vključevanje rezultatov v prevladujoče usmeritve in politike. Organ upravljanja bo tudi:

− zagotovil primerno usposabljanje za osebje nacionalne podporne strukture (NPS); − zagotovil sodelovanje osebja NPS v aktivnostih za NPS na evropski ravni; − vzpostavil sistem za obvladovanje kakovosti.

Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bodo pri izvajanju teh upravljavskih nalog po potrebi pomagali ustrezni strokovnjaki v okviru tehnične pomoči nacionalne podporne strukture.

Določila o izvajanju nadzora Nadzor se bo izvajal na različnih ravneh:

1. Preverjanje po 4. členu (Uredba Komisije (ES) št. 438/2001) bo izvajala nadzorna enota – neodvisno telo, ustanovljeno pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

2. Preverjanje po 9. členu (Uredba Komisije (ES) št. 438/2001) bo izvajal plačilni organ.

3. V Ministrstvu za finance je neodvisni organ, Urad RS za nadzor proračuna, odgovoren

za usklajevanje, razvoj in nadzorovanje sistema notranjega nadzora javnih financ ter za izvajanje finančnih revizij in revizij izvajanja nalog.

4. V skladu z 10. členom Uredbe Komisije (ES) št. 438/2001 bo Urad RS za nadzor

proračuna odgovoren za pregled pet odstotnega vzorca vseh upravičenih izdatkov z namenom, da preveri uspešnosti sistemov upravljanja in nadzora za posamezne sklade in da na podlagi analize tveganja selektivno preveri izjave o izdatkih, izdelane na različnih ravneh. Če so mu javljene nepravilnosti ali neskladnosti, opravi tudi posebne revizije in predlaga ukrepe za odpravo nepravilnosti.

5. Urad RS za nadzor proračuna je odgovorni organ za izdajanje izjav ob zaključku

pomoči, kot je določeno v V. poglavju Uredbe Komisije št. 438/2001, kot je bila spremenjena z Uredbo 2355/2002 o sistemih upravljanja in nadzora.

Določila o spremljanju izvajanja

Nadzorni odbor Nadzorni odbor bo pomagal Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pri opravljanju njegovih nalog. Naloga nadzornega odbora je predvsem zagotoviti, da poteka izvajanje PPS EQUAL v skladu s strateškim načrtom za pobudo EQUAL.

63

Nadzorni odbor:

− potrdi Programsko dopolnilo in vse njegove morebitne spremembe; − spremlja učinke in izvajanje pobude; − pregleduje napredek pri doseganju posebnih ciljev PPS; − prouči in odobri merila za izbiranje razvojnih partnerstev, ki naj bi se financirali; − svetuje glede primernih strategij za obveščanje in informiranje javnosti; − prouči in potrdi letna poročila in končno poročilo, preden se pošljejo Evropski

komisiji; − odobri predloge za spremembe odločitve komisije o podpori iz sklada; − predlaga organu upravljanja prilagoditve ali ponovni pregled podpore iz sklada in

potrjuje odločitve o reprogramiranju; − odobri letni načrt dela nacionalne podporne strukture; − prouči vsa ustrezna priporočila vrednotenja.

Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik skupaj z vso ustrezno organizacijsko ureditvijo. Nadzorni odbor redno prejema poročila o kakovosti in količini delovanja pobude. Praviloma se nadzorni odbor sestane najmanj dvakrat letno. Nadzorni odbor se bo sestal čim prej po odločitvi komisije o prispevku iz skladov (35.(1) člen). Člani nadzornega odbor bodo predstavniki:

− Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve; − Ministrstva za finance; − Ministrstva za šolstvo, znanost in šport; − Ministrstva za gospodarstvo; − Ministrstva za notranje zadeve; − Ministrstva za informacijsko družbo; − Službe Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj; − Urada Vlade RS za enake možnosti; − socialnih partnerjev (organizacij delodajalcev in delojemalcev); − lokalnih oblasti in regionalnih interesov (občin in regionalnih razvojnih agencij); − nevladnih organizacij, vključno s tistimi, ki zastopajo ljudi, ki se na trgu dela srečujejo

z diskriminacijo in neenakostjo; − Evropske komisije v svetovalni vlogi.

Kjer je to izvedljivo in primerno, so člani Nadzornega odbora PPS EQUAL poleg teh tudi predstavniki izvajalskih agencij in sektorskih interesov. Pričakuje se, da bodo izvajalske agencije, kot so Zavod RS za zaposlovanje, Center za poklicno izobraževanje, centri za socialno delo in krovne nevladne organizacije, kot je Center nevladnih organizacij Slovenije, dejavno sodelovale v nacionalnih tematskih mrežah. Nadzorni odbor si bo pri svojih članih prizadeval doseči uravnoteženost med spoloma. Predstavnik organa upravljanja bo predsednik nadzornega odbora. Organ upravljanja bo v imenu nadzornega odbora organiziral tudi posvetovanja z regionalnimi ali lokalnimi organi, kot bo to primerno in potrebno.

64

Člani nadzornega odbora, ki zastopajo organizacije, ki sodelujejo v kakem razvojnem partnerstvu, ne bi smeli sodelovati pri izbiranju, da ne bi prišlo do konflikta interesov.

Finančna ureditev

Plačilni organ V skladu z 9.(o) in 32. členom uredbe o strukturnih skladih 1260/1999, je plačilni organ za pobudo EQUAL v Sloveniji Nacionalni sklad v slovenskem Ministrstvu za finance, Sektor donacij EU. Plačilni organ posluje v pristojnosti državne/ga sekretarke/ja za področje proračuna. Sedež Nacionalnega sklada je na naslovu: Ministrstvo za finance, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: (01) 478 6305, faks: (01) 478 6204. V skladu z 9.(o) in 32. členom Uredbe Sveta (ES) 1260/1999 je naloga plačilnega organa, da sestavi in predloži Evropski komisiji potrjene zahtevke za plačilo in prejema prispevke od komisije. Plačilni organ zlasti:

− pripravi zahtevek za plačilo in potrdilo ter poročilo o izdatkih v skladu z 9. členom Uredbe Komisije 438/2001, kot je bila spremenjena z Uredbo 2355/2002 o sistemih upravljanja in nadzora;

− sprejema plačila od komisije (9 in 32. člen Uredbe 1260/1999); − zagotavlja, da so plačila razvojnim partnerstvom izvršena takoj in v celoti; − povrne komisiji predplačilo v skladu z 32. členom Uredbe 1260/1999; − razdeli prihodek od obresti na sredstva ESS; − povrne sredstva ESS, če je prišlo do nepravilnosti.

Na podlagi določb 32. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999, bo Evropska komisija izvršila plačilo prispevka iz ESS po ustreznih proračunskih obveznostih plačilnemu organu v Ministrstvu za finance. Plačilo je lahko v obliki predplačila, vmesnega plačila in končnega plačila. V skladu z 32. členom se plačila uporabijo za povračilo izdatkov končnih upravičencev, to je razvojnih partnerstev. Pri zahtevkih za vmesna plačila bo plačilni organ predložil komisiji potrjene izjave o izdatkih v skladu z 32.(3) členom omenjene uredbe. Končno plačilo sredstev, ki jih pošlje komisija po opravljenem končnem plačilu v skladu z 32.(4) členom, se vnaprej financira iz nacionalnih virov. Kot je zahtevano v 32.(7) členu, bo plačilni organ poslal komisiji vsako leto do 30. aprila dopolnjene napovedi zahtevkov za plačilo za tekoče leto in napovedi za naslednje leto. Plačilni organ bo za sredstva ESS za pobudo EQUAL odprl ločen obrestni račun. Od komisije prejeto predplačilo bo uporabljeno za plačilo prispevka skupnosti k izdatkom za zadevno pomoč. Vsi prihodki od obresti se dodelijo skladu. Vsa razvojna partnerstva bodo imenovala organizacijo,12 ki bo upravljala z javnimi sredstvi. Organ upravljanja bo zagotovil navodila in natančen opis nalog takšne organizacije. Ta organizacija bo zbirala vse izdatke in preverjala njihovo upravičenost. Nacionalni podporni

12 Ta organizacija je lahko eden od partnerjev v razvojnem partnerstvu. Če to ni, jo bo razvojno partnerstvo moralo izbrati v skladu s pravili Zakona o javnih naročilih.

65

strukturi bo v rednih intervalih, določenih v pogodbi, predložila izjave o izdatkih in zahtevke za izplačilo.13 Nacionalna podporna struktura od razvojnih partnerstev, s katerimi so sklenjene pogodbe, prejme in preveri zahtevke za izplačilo. Vsem zahtevkom za izplačilo morajo biti priloženi računi ali druge računovodske listine. NPS nato predlaga izplačilo zahtevka. V skladu s priporočili NPS organ upravljanja odobri izplačilo in pripravi odredbo za izplačilo iz državnega proračuna. Izplačilo razvojnemu partnerstvu bo izvedeno iz nacionalnega proračuna po potrditvi odredbe s strani Ministrstva za finance. V roku 30 dni po izplačilu iz državnega proračuna na račun razvojnega partnerstva in po opravljenem nadzoru zahtevkov za izplačilo v skladu s 4. členom uredbe 438/2001, bo organ upravljanja pripravil zahtevek za povračilo z vsemi zahtevanimi dokumenti in ga predložil plačilnemu organu. Plačilni organ preveri zahtevek za povračilo in predloži zahtevek za plačilo Evropski komisiji. Evropska komisija preveri ta zahtevek in izplača ustrezen prispevek plačilnemu organu. Po odobritvi zahtevka in plačilu komisije plačilnemu organu, slednji izvede povračilo iz naslova sredstev strukturnih skladov EU v državni proračun. Izplačila iz državnega proračuna razvojnim partnerstvom ne bodo odvisna od prispevka komisije. Plačilni organ zagotovi, da bodo razvojna partnerstva prejela izplačila v celoti in v najkrajšem možnem času. Finančni nadzor se uredi, kot je opisano v točki 6.1.2.

Tehnična pomoč

Določila za izvajanje tehnične pomoči Tehnična pomoč je potrebna za pomoč organu upravljanja pri izvajanju PPS EQUAL in za zagotavljanje pomoči razvojnim partnerstvom. Pričakuje se, da se bo zaradi zaradi aktivnosti tehnične pomoči izboljšala absorpcijska sposobnost programa. Sredstva za tehnično pomoč bodo porabljena za pomoč, potrebno pri pripravi, upravljanju, izvajanju, spremljanju in nadzoru programa (Pravilo št. 11.2 Uredbe Komisije (ES) št. 448/2004) in za usmerjanje potencialnih partnerjev (glej preglednico v nadaljevanju). Sredstva za tehnično pomoč naj bi porabili tudi za izboljšanje in zagotavljanje smotrnega izvajanja programa na ravni razvojnih partnerstev (npr. študije, seminarji, ukrepi za obveščanje in informiranje javnosti, vrednotenje v skladu s Pravilom št. 11.3 omenjene uredbe). Poleg tega bodo s tehnično pomočjo zagotovljene podporne aktivnosti, ki so "posebne glede na vsebino in pristop pobude EQUAL", kot so tematsko mreženje, razširjanje dosežkov in njihovo vključevanje v prevladujoče usmeritve in politike (mainstreaming). V tabeli so opisane posamezne kategorije in aktivnosti tehnične pomoči:

13 Prenos iz ESS in nacionalnega sofinanciranja bo opravljal organ upravljanja na tak način, da razvojnim partnerstvom ob predložitvi zahtevka za izplačilo ne bo potrebno navajati vira sredstev.

Tabela 5: Vrste tehnične pomoči Vrsta izdatkov Vrsta aktivnosti Okvirna

sredstva Uredba komisije 448/2004; pravilo 11.2 Izdatki, povezani s pripravo, izbiro, oceno in spremljanjem pomoči in aktivnosti (vendar brez izdatkov za pridobitev in namestitev računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in vrednotenje);

− Stroški usposabljanja v zvezi z upravljanjem in izvajanjem programa za ustrezne strukture;

− priprava postopka za izbiranje prijav: urejanje in razpošiljanje prijavnih obrazcev, stroški objave javnega razpisa;

− priprava razpisa za zbiranje ponudb za izvajanje nalog, oddanih zunanjim izvajalcem, ter izbirni postopki;

− sodelovanje na informativnih srečanjih in sestankih NPS; − priprava letnih poročil za komisijo;

sodelovanje z drugimi institucijami v okviru programov Evropske unije;

5%

Izdatki za seje nadzornih odborov in pododborov v zvezi z izvajanjem pomoči. Ti izdatki lahko vključujejo stroške strokovnjakov in drugih udeležencev teh odborov, vključno z udeleženci iz tretjih držav, kadar predsedujoči na teh odborih meni, da je njihova navzočnost bistvena za učinkovito izvajanje pomoči.

− organizacija sestankov nadzornega odbora; − ustanovitev in delovanje komisije za izbor projektov.

Izdatki za svetovanjem in podporo posameznim razvojnim partnerstvom glede tehničnih, metodoloških in tematskih zadev. Izdatki za revizije in preglede aktivnosti na kraju samem.

− Usposabljanje nosilcev razvojnih partnerstev; − drugo potrebno usposabljanje za skupine, ki delajo v razvojnem

partnerstvu, v zvezi z upravljanjem, izvajanjem, vključevanjem dosežkov v politike in transnacionalnim sodelovanjem;

− svetovanje in usmerjanje nosilcev projektov v zvezi s prednostnimi temami in partnerskim pristopom, in to ves čas (od objave javnega razpisa);

− revizije in preverjanja delovanja na kraju samem.

67

Uredba komisije 448/2004; pravilo 11.3 Študije, seminarji, informativne akcije, zbiranje, urejanje in razširjanje izkušenj in rezultatov.

− Urejanje dopolnilne dokumentacije: navodila za prijavitelje, obrazci za prijavo, druge objave v okviru programa in za organizacijo informativnih srečanj (seminarjev, konferenc, sejmov in razstav ter drugih informativnih dogodkov);

− raziskave in analize;

3%

Podpora povezovanju v tematske mreže, aktivnostim razširjanja informacij ter vzpostavljanja mehanizmov za vpliv na politiko; Sodelovanje pri evropskem povezovanju v mreže in zagotavljanju izmenjave vseh pomembnih informacij z drugimi državami članicami in komisijo.

− organizacija tematskih mrež; − organizacija sejmov in informativnih dogodkov; − ureditev in razširjanje publikacij; − izvajanje načela vključevanja rezultatov v prevladujoče usmeritve in

politike, razširjanje dobrih praks;

Vrednotenje

− vrednotenje;

Nabava in namestitev računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje izvajanja in vrednotenje.

− Nabava in namestitev programske in strojne računalniške opreme, potrebne za upravljanje, spremljanje izvajanja in vrednotenje.

Nacionalna podporna struktura (NPS) Medtem ko bo organ upravljanja odgovoren za upravljanja programa in bo stroške za to krila Vlada RS, bo NPS organu upravljanja pri teh nalogah pomagala in bo za to financirana iz sredstev za tehnično pomoč. Načrtovano je, da je NPS sestavljena iz dveh ločenih delov: notranja NPS, priključena organu upravljanja, in zunanji, svetovalni del NPS. NPS, priključena organu upravljanja, bo imela svoj sedež v MDDSZ (kot del področja trga dela, zaposlovanja in izobraževanja). Sestavljena bo iz treh do štirih državnih uradnikov, ki bodo na to delovno mesto dodeljeni za polni delovni čas, ali pa iz osebja, ki bo za to delo posebej zaposleno po pogodbi za določen čas. Poleg pomoči organu upravljanja pri pripravi, izbiranju, ocenjevanju in spremljanju izvajanja pomoči in delovanja bo NPS skrbela tudi za lažje komuniciranje med razvojnimi partnerstvi in organom upravljanja ter pomagala pri vključevanju dosežkov v politike (mainstreaming) in pri povezovanju v mreže. V odnosu do razvojnih partnerstev bo NPS na splošno zagotavljala tehnično pomoč pri izvajanju nalog in doseganju ciljev razvojnih partnerstev ter pri njihovem izpolnjevanju obveznosti poročanja. Primerni zunanji izvajalec oziroma izvajalci storitev bodo najeti, da v imenu organa upravljanja izvedejo naslednje naloge:

− ocenjevanje projektov; − revizijo in preverjanje delovanja na kraju samem; − vrednotenje; − študije; − raziskave in seminarji; − podpora organu upravljanja pri izvajanju informacijskih akcij; − razvijanje in ali nadgradnja računalniških sistemov za spremljanje in vrednotenje.

Ti zunanji svetovalci bodo izbrani v skladu z nacionalnimi predpisi in predpisi skupnosti, zlasti s tistimi, ki se nanašajo na javna naročila. Postopki izbora bodo temeljili na odprtih javnih naročilih Poleg tega bo objavljen tudi razpis za stalno vrednotenje, ki ga bo izvajal neodvisen zunanji svetovalec, in sicer dovolj zgodaj, tako da se bo proces vrednotenja začel najkasneje sočasno z začetkom delovanja izbranih razvojnih partnerstev.

Razvojna partnerstva Partnerstvo je eno od šestih splošnih načel pobude EQUAL. Razvojno partnerstvo lahko združuje celo vrsto organizacij, da skupaj izoblikujejo in uresničujejo enotno strategijo za reševanje določenega vzroka diskriminacije in/ali neenakosti na trgu dela. Partnerstvo mora biti odprto, vedno pa mora vključevati najmanj dva partnerja različne vrste. Partnerji v razvojnem partnerstvu so na primer lahko:

− nevladne organizacije ali združenja; − organi lokalne, regionalne ali osrednje državne oblasti; − socialni partnerji; − podjetja (zlasti mala in srednje velika podjetja);

69

− javne ali zasebne specializirane agencije (npr. za izobraževanje…). Proces oblikovanja razvojnih partnerstev začne nek pobudnik ali skupina pobudnikov, ki imajo že izoblikovane neke osnovne zamisli o prihodnji organiziranosti in delovanju razvojnega partnerstva. Prijava razvojnega partnerstva na razpis predvideva tudi, kako se lahko v razvojno partnerstvo vključujejo in sodelujejo novi partnerji. Razvojno partnerstvo lahko določi koordinatorja transnacionalnih aktivnosti. Razvojno partnerstvo predloži vlogo na javni razpis za vstop v Akcijo 1 programa. Med potekom Akcije 1, lahko izbrana razvojna partnerstva sprejemajo še druge organizacije in dokončno utrdijo svojo novo organizacijo z ustanovitvijo organov za upravljanje in komuniciranje ter določijo osnovne aktivnosti, ki jih bodo izvajala na tematskih področjih pobude EQUAL. Razvojna partnerstva v Akciji 1 tudi utrdijo transnacionalno sodelovanje in se s transnacionalnimi partnerji dogovorijo o prihodnjem delu za ves čas izvajanja programa. Nadaljnje podrobnosti o zahtevah za razvojna partnerstva in o njihovem izbiranju bodo določene v Programskem dopolnilu. Ko bo neko razvojno partnerstvo izbrano, bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot organ upravljanja z njim podpisalo pogodbo. Če razvojno partnerstvo ni pravna oseba, bo ta pogodba podpisana med organom upravljanja na eni strani in vodilnim partnerjem v razvojnem partnerstvu na drugi strani. Pogodba bo vsebovala določila in pogoje za izvajanje aktivnosti razvojnega partnerstva in bo, potem ko jo bosta podpisali obe pogodbenici, zavezujoča pogodba med organom upravljanja in razvojnim partnerstvom ali njegovim vodilnim partnerjem.

Združljivost in skladnost s politikami skupnosti

Skladnost s politikami skupnosti Praktični postopki za zagotavljanje skladnosti s politikami skupnosti kakor tudi z aktivnostmi ESS v okviru Cilja 1 Enotnega programskega dokumenta bodo zagotovljeni. Prednostne naloge PPS EQUAL bodo podpirale izvajanje treh vseobsegajočih ciljev Evropske strategije zaposlovanja (polna zaposlenost, izboljšanje kakovosti in produktivnosti dela, krepitev socialne kohezije in vključenosti) v Sloveniji in v tem okviru bodo prav smernice o zaposlovanju iz leta 2003 prednostna naloga delovanja. Usklajene so z usmeritvijo "na znanju temelječe Evrope, ki je sposobna trajne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti in večjo socialno kohezijo" ter s sklepi lizbonskega zasedanja Evropskega sveta leta 2000. Druga prednostna naloga slovenskega Enotnega programskega dokumenta, imenovana "Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje", določa ukrepe na področjih, ki so skladna z Uredbo Sveta o ESS (1784/99), in sicer: razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela, pospeševanje socialnega vključevanja, vseživljenjsko učenje in spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti. Podobno tudi prednostne naloge pobude EQUAL pokrivajo nekatera področja politike iz Uredbe o ESS (aktivna politika trga dela, boj proti diskriminaciji in socialni izključenosti ter pospeševanje vseživljenjskega učenja). Ne glede na to pa je osrednja vloga pobude EQUAL iskanje novih, inovativnih in eksperimentalnih rešitev za težave, povezane z izključenostjo s trga dela in socialno izključenostjo, z bojem proti diskriminaciji

70

in neenakosti na trgu dela. Glede na to se pobuda EQUAL v Sloveniji osredotoča na omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vračanje nanj za vse tiste, ki so od njega najbolj oddaljeni, na programe vseživljenjskega učenja in prakso vključevanja v delo, ki so posebej prilagojeni najranljivejšim ciljnim skupinam, ter na dodatne pobude na področju enakih možnosti za ženske in moške. Poseben ukrep je pripravljen za socialno in poklicno vključevanje prosilcev za azil. Izbrane teme pobude EQUAL bodo tako dopolnjevale ukrepe ESS s pomočjo osredotočanja na iskanje inovativnih načinov boja proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela (zlasti starejših delavcev, žensk, Romov, brezdomcev, nekdanjih zapornikov, odvisnikov od alkohola in drog ter prosilcev za azil). Aktivnosti, ki se bodo izvajale s podporo ESS, in pobude EQUAL, se torej ne bodo podvajale, pač pa se bodo dopolnjevale. Pobuda EQUAL pa nima stičnih in presečnih točk samo z Enotnim programskim dokumentom, ampak tudi z drugimi evropskimi programi instrumenti in ukrepi, ki presegajo področje trga dela. PPS EQUAL se osredotoča predvsem na trg dela in socialno vključenost ter s tem in zaradi tega dopolnjuje te programe:

− Enotni programski dokument; − Pobudo skupnosti INTERREG III; − program LEONARDO; − Evropski sklad za begunce in − druge nacionalne programe (Akcijski program zaposlovanja za brezposelne Rome

itd.). Pri izbiranju vlog ter spremljanju izvajanja in vrednotenju projektov bo posebna pozornost namenjena usklajevanju in dopolnjevanju z naštetimi programi, s katerimi je pobuda tematsko povezana. Za boljšo združljivost teh programov in njihovo dopolnjevanje ter za zagotavljanje, da ne bo prekrivanja z drugimi programi in dvojnega financiranja, bodo v pomoč tudi:

− navzkrižno zastopanje v programskih odborih; − posvetovanja o Enotnem programskem dokumentu in − zagotovljena povezava med ustreznimi nacionalnimi agencijami za programa

LEONARDO in INTERREG ter nacionalno podporno strukturo pobude EQUAL.

Združljivost PPS EQUAL in 2. prioritete EPD (ESS) Tabela 6: PPS EQUAL – Tabela združljivosti z Enotnim programskim dokumentom

PPS EQUAL EPD PREDNOSTNA NALOGA

Zaposljivost Prednostna naloga št. 2: Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje

UKREP Tema 1: Pomoč pri dostopu in vrnitvi na trg dela Ukrep 2.1: Razvijanje in pospeševanje aktivnih politik trga dela

Ukrep 2.2: Omogočanje lažjega vključevanja v družbo

AKTIVNOSTI Razvoj novih integriranih programov in mehanizmov motiviranja-usmerjanja-vključitve na trg dela in podpornih naprednih rezultatov. Razvoj novih rešitev za usposabljanje in novih podpornih orodij, ki upoštevajo posebne potrebe prikrajšanih skupin. Uvedba certifikatnega sistema kot dopolnilo šolskemu sistemu, ki bi moral vsem omogočati dostop do potrdil, ne glede na starost ali strokovno usposobljenost Integracija posebnega usposabljanja za spretnosti oz. znanja, ki izpolnjuje potrebe tistih, ki se srečujejo z ovirami zaradi diskriminacije, in omogočanje doseganja rezultatov v smislu dostopa do zaposlitve Razvoj lokalnih in/ali sektorskih pristopov k prepoznavanju možnosti za zaposlitev.

Usposabljanje brezposelnih zaradi izboljšanja njihovih spretnosti in znanja: - institucionalni programi usposabljanja - usposabljanje na delovnem mestu in celostni (integrirani) programi usposabljanja Izobraževanje brezposelnih (dviganje izobrazbene stopnje brezposelnih). Dejavnost bo udeležencem omogočala pridobiti javno priznano izobrazbo. Spodbujanje programov zaposlovanja v kraju s pomočjo lokalnih partnerstev – HORIZONTALNI UKREP

Pot k vključevanju: obveščanje, usmerjanje, svetovanje, usposabljanje in izobraževanje izbranih ciljnih skupin z namenom njihovega postopnega vključevanja. Pomoči za zaposlovanje: razvojni programi za zaposlovanje v kraju, usmerjeni v lažje zaposlovanje brezposelnih, ki imajo težave pri vstopanju na trg dela, skupaj z razvojem novih virov zaposlovanja, zlasti v socialni ekonomiji. Spodbujanje programov zaposlovanja v kraju s pomočjo lokalnih partnerstev – HORIZONTALNI UKREP

PRIKRAJŠANE/ CILJNE SKUPINE

Invalidi, Romi ter žrtve nasilja, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki in nekdanji zaporniki

Prijavljene brezposelne osebe Prijavljeni brezposelni: dolgotrajno brezposelni (več kot 2 leti), brezposelni invalidi, etnične manjšine (Romi), mladi, ki so opustili šolanje, druge prikrajšane skupine (žrtve nasilja, nekdanji odvisniki in nekdanji zaporniki.)


Prilagodljivost Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje

UKREP Tema 5: Spodbujanje vseživljenjskega učenja Ukrep 2.3: Vseživljenjsko učenje Ukrep 2.4: Spodbujanje podjetništtva in prilagodljivosti

AKTIVNOSTI Oblikovanje novih metod izobraževanja in usposabljanja z uporabo IKT Ukrepi za ozaveščanje in motiviranje, namenjeni nizkokvalificiranim zaposlenim, ki imajo otežen dostop do izobraževanja. Razvoj in ponudba prilagojenih učnih programov Ukrepi za ozaveščanje o pomembnosti spodbujanja vseživljenjskega učenja zlasti v malih in srednje velikih podjetjih in pri managerjih.

Posodabljanje in razvoj programov izobraževanja in usposabljanja v poklicnem in visokošolskem izobraževanju (vključno s podiplomskim). Razvoj in razširitev programov za izobraževanje odraslih, namenjenih poklicnemu/strokovnemu usposabljanju odraslih s pomanjkljivo izobrazbo, osipnikom in odraslim z nizko funkcionalno in računalniško pismenostjo; posameznikom prilagojene oblike učenja. Razvoj in razširitev mreže lokalnih/regionalnih centrov za vseživljenjsko učenje, podprtih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki zagotavljajo podporo udeležencem pri njihovem učenju in jim ponujajo storitve načrtovanja poklicne poti in poklicnega usmerjanja. Usposabljanje učiteljev, zlasti srednjih in višjih šol, inštruktorjev, mentorjev, vzgojiteljev itd. Razširitev modela zagotavljanja kakovosti na podlagi načela samoocenjevanja s posebnim poudarkom na poklicnem izobraževanju in izobraževanju odraslih.

Neprekinjeno usposabljanje zaposlenih – v sektorjih, ki so v prestrukturiranju (tekstilna, usnjarska, čevljarska industrija itd.) Neprekinjeno usposabljanje zaposlenih v hitro se razvijajočih sektorjih: s poudarkom na informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, raziskovalnim in razvojnim delom ter trajnostnim razvojem naj bi ta dopolnjevala prizadevanja države za večjo konkurenčnost in in pospeševanje regionalnega razvoja. Usposabljanje in podpora za ustanavljanje podjetij. Razvoj novih virov zaposlovanja: razvojni programi za zaposlovanje v kraju.


Starejši ljudje z malo veščin in nizko stopnjo poklicnih kvalifikacij, ljudje z nizkimi dohodki, vključno s posamezniki, ki se srečujejo z drugimi težavami pri vstopanju na trg dela.

Institucije in organizacije, vključene v snovanje, načrtovanje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja. Inštruktorji (učitelji, inštruktorji, mentorji, vzgojitelji itd.). Odrasli, vključeni v aktivnosti izobraževanja in usposabljanja (zlasti tisti, ki imajo samo osnovno šolo ali nižjo stopnjo poklicne srednje šole, nizko raven funkcionalne pismenosti, osipniki).

Delojemalci, delodajalci, morebitni podjetniki, menedžerji.


Enake možnosti Enake možnosti: Horizontalna prednostna naloga

UKREP Tema 8: Zmanjševanje razlik med spoloma na delovnem mestu

2.1: Razvijanje in uveljavljanje aktivne politike zaposlovanja

2.2: Omogočanje lažjega vključevanja v družbo (socialna vključenost)

2.3 Vseživljenjsko učenje

2.4 Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti

AKTIVNOSTI a) Pobude za boj proti diskriminaciji pri zaposlovanju: - Pospeševanje kariernega napredovanja

žensk zlasti z dostopom do vseživljenjskega učenja.

- Aktivni akcijski načrti za pospeševanje dostopa žensk in njihove udeležbe pri procesih odločanja, vodilnih položajih in socialnega pogajanja

b) Pobude za pospeševanje udeleženosti žensk na trgu dela. - Pospeševanje vključevanja tako moških kot

žensk v sektorje in poklice, v katerih so že tradicionalno premalo zastopani

- Spremeniti odnos in kulturo do žensk in IKT

- Pilotni načini podiranja in preseganja stereotipov o "ženskih" in "moških" poklicih.

Usposabljanje in izobraževanje žensk na poti k večji vključenosti se pospešuje z vključevanjem načela enakosti spolov – HORIZONTALNI UKREP

Reševanje in preprečevanje socialne izključenosti žensk se pospešuje z vključevanjem načela enakosti spolov – HORIZONTALNI UKREP

Enake možnosti izobraževanja in usposabljanja, vključno z usposabljanjem in učenjem na področju informacijsko komunikacijske tehnologije (ICT), se pospešuje z vključevanjem načela enakosti spolov – HORIZONTALNI UKREP

Z vključevanjem načela enakosti spolov (HORIZONTALNI UKREPI) se uveljavlja naslednje: Višja raven človeškega kapitala s strokovnim usposabljanjem in ohranjanjem zaposlenih žensk (zlasti v sektorjih, ki se bodo prestrukturirali, ter v tistih z dobrimi razvojnimi možnostmi). Žensko podjetništvo, na primer z novimi poslovnimi dejavnostmi in novimi oblikami organizacije dela. Načrtovane so aktivnosti za pomoč starejšim ženskam, da lahko obvladujejo svoje delo in ostanejo na delovnem mestu.


Ženske; ciljna skupina so lahko tudi moški Brezposelne ženske, stare nad 40 let, ženske invalidi s posebnimi potrebami, nižje kvalificirane delavke v delovno intenzivnih sektorjih, ki jim grozi brezposelnost.

PPS EQUAL EPD PREDNOSTNA NALOGA Prosilci za azil Ni vključeno v EPD UKREP Tema 9: Podpora za socialno in poklicno vključevanje prosilcev

za azil

AKTIVNOSTI Seznanjanje s kulturo in navadami v Sloveniji. Jezikovno usposabljanje in razvijanje komunikacijske spretnosti vključno z osnovno pismenostjo, kar bi pripomoglo k vključevanju. Prilagojeno usposabljanje za pomoč prosilcem za azil pri iskanju ustrezne zaposlitve (npr. usposabljanje iz IKT, usposabljanje z namenom pridobitve tehničnih veščin in tehničnega jezika, ki se povezuje z že obstoječim znanjem in spretnostmi prosilca za azil). Vzpostavljanje in izvajanje učne poti za upravičence z namenom hitrejšega vključevanja na slovenski trg dela; intenzivno vodenje in dajanje napotkov prosilcu za azil in pospeševanje stikov z delodajalci.


Prosilci za azil

Skladnost z zakonodajo o državnih pomočeh Splošni okvir V okviru pobude EQUAL izvajajo aktivnosti razvojna partnerstva, ki so konzorciji ali pravne osebe, sestavljene iz več partnerjev, med katerimi bi lahko bila tudi zasebna podjetja, ali pa so posamezni partnerji razvojnega partnerstva. V okviru strukturnih skladov so razvojna partnerstva končni upravičenci v smislu Uredbe 1260/1999. Pogodba ES v 87. členu prepoveduje vsako pomoč države članice ali kakršnokoli pomoč iz državnih virov, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterih izdelkov. Kljub temu pa Pogodba ES vendarle omogoča izjeme prepovedi državne pomoči, kadar bi predlagani programi pomoči lahko bili za Unijo na splošno koristni. Zato bo na podlagi 12., 17.(1) in 19.(2) členov Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 organ upravljanja v celoti odgovoren za zagotavljanje skladnosti vseh dejavnosti, ki se financirajo iz programa pobude EQUAL (PPS), z določbami pogodbe glede državnih pomoči. V glavnem donacije, ki jih podjetja dobijo iz pobude EQUAL, ne pomenijo državne pomoči v smislu 87.(1) člena pogodbe, ker so to večinoma samo manjši zneski (in zato zanje velja pravilo "de-minimis"14). Kadar pa so državna pomoč, ker so namenjene za omogočanje lažjega dostopa do dela ali za zmanjševanje tveganih zaposlitvenih razmer za invalide, bi jih večinoma lahko uvrstili med izjeme za pomoč malim in srednje velikim podjetjem15, pomoč pri zaposlovanju16 ali pomoč za usposabljanje17. Odgovornosti Skladnost s politikami skupnost se bo preverjala na petih ravneh:

1. Vsa podjetja, ki so finančno udeležena v pobudi EQUAL tekoče spremljajo in beležijo vsa javna sredstva, ki so jih prejela, in njihovo upravičeno porabo. Zavedajo se tudi morebitne možnosti preverjanja skladnosti s pravilom "de-minimis".

2. Za vsako razvojno partnerstvo bo organ, ki je odgovoren za upravljanje javnih

sredstev, ugotovil, ali naj bi podjetja prejela finančno podporo iz pobude EQUAL, zbral od teh podjetij potrebne informacije, opravil prvo preverjanje skladnosti s pravili o državnih pomočeh (skupinske izjeme) in vključil utemeljitev za predvideno donacijo v vsak finančni predlog, ki ga da organu upravljanja.

14 Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi 87. in 88. člena Pogodbe ES o "neznatni" državni pomoči. 15 Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi 87. in 88. člena Pogodbe ES o državnih subvencijah malim in srednje velikim podjetjem, kot je dopolnjena z Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 16 Uredba Komisije (ES) 2204/2002 z dne 5. decembra 2002 o uporabi 87. in 88. člena Pogodbe ES za državno pomoč za zaposlovanje. 17 Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi 87. in 88. člena Pogodbe ES o pomoči za usposabljanje, kot je dopolnjena z Uredbo Komisije (ES) št. 363/2004 z dne 25. februarja 2004.

3. Organ upravljanja bo, kot je zahtevano v 34.(1)(g) členu Uredbe Sveta št. 1260/1999, zagotovil, da bodo donacije razvojnim partnerstvom dane, samo če:

− je razvojno partnerstvo predložilo vse ustrezne informacije, potrebne za

preverjanje skladnosti, kot del svojega predloga za financiranje ali za kakršnokoli spremembo donacije iz pobude EQUAL;

− so pogoji, pod katerimi je donacija podjetju dodeljena, primerni za skupinske

izjeme za pomoč pri zaposlovanju, pomoč malim in srednje velikim podjetjem oziroma za pomoč za usposabljanje ali če so skladni z določbami o pravilu "de-minimis"; ali če je bila donacija uradno odobrena po začasnem mehanizmu, določenem v Prilogi IV.3 pristopne pogodbe, kjer je to primerno, ali pa jo je odobrila komisija, kot je določeno v 88. členu Pogodbe ES in Uredbe 659/1999, in

− je bilo posamezno podjetje, kadar je treba uporabiti pravilo "de minimis", pred

podpisom pogodbe o financiranju obveščeno, da je to pomoč vrste "de minimis" in je organ upravljanja, če je podjetje potrdilo, da bodo vse druge pomoči te vrste, ki jih je prejelo, ostale pod za to določenim pragom, tudi res preveril, da s tem celotni znesek teh prejetih pomoči v ustreznem triletnem obdobju ne bo presegel praga, določenega za zgornjo mejo pomoči de minimis, ali da je bilo, kadar je vzpostavljen osrednji register pomoči, preverjeno in potrjeno, da ta prag ni bil presežen.

4. Organ upravljanja bo v okviru svojega sistema spremljanja zbiral vse informacije o

donacijah podjetjem zaradi preverjanja skladnosti s pravilom "de-minimis" in skupinskimi izjemami. Če tega ne bo mogoče uporabiti, to je, če so posamezne donacije pomoč v skladu s 87.(1) členom Pogodbe ES, bo tako financiranje treba priglasiti kot državno pomoč in ga predložiti Evropski komisiji v odobritev.

5. Poleg tega bo organ upravljanja vzpostavil mehanizem uradnih posvetovanj s

Sektorjem za nadzor državnih pomoči Ministrstva za finance, ki je organ, določen za nadzor nacionalnih državnih pomoči in ki ima vzpostavljene ustrezne mehanizme za nadzor nad kopičenjem državnih pomoči.

Financiranje iz sredstev pobude EQUAL, ki je odobreno podjetjem in ni zajeto v predpisu o izjemah ali ga ni odobrila komisija, je nezakonito in zanj veljajo posledice, določene v predpisu o postopkih za državno pomoč, vnaprejšnje financiranje take pomoči pa bo obravnavano kot nepravilnost v smislu 38. in 39. člena Uredbe (ES) št. 1260/1999. Komisija torej ne bo sprejemala zahtevkov za vmesna in končna izplačila po 32. členu uredbe za ukrepe, ki so deloma financirani z novo ali spremenjeno pomočjo, kot je opredeljena v predpisu o postopkih za državne pomoči, dodeljene po programih pomoči ali v posameznih primerih, dokler taka pomoč ni bila priglašena in je komisija ni uradno odobrila. Pomembna pravila o državnih pomočeh V nadaljevanju so navedena najpomembnejša pravila za preverjanje skladnosti z zakonodajo o državnih pomočeh. V preglednici je samo povzetek glavnih določb; podrobnosti pa so v dejanskih pravnih dokumentih, ki so v besedilu navedeni.

Tabela 7: Seznam pomembnih predpisov o državnih pomočeh Skupinska izjema Značilnosti podjetja Izvzeta področja in posebne aktivnosti

pobude EQUAL

Izvzeta največja intenzivnost pomoči za pobudo EQUAL v Sloveniji

Največji izvzeti znesek pomoči Nadaljnji pogoji za izvzetje

Pravilo "de minimis"

Vsa podjetja, ne velja pa za sektor prometa in za proizvodnjo, predelavo ali trženje nekaterih kmetijskih in ribiških proizvodov

Ni omejitev 100% 100.000 € za neprekinjeno triletno obdobje

Uradno poročanje komisiji ni potrebno. Slovenija mora vzpostaviti register de minimis pomoči ali obvestiti podjetja in preverjati, ali se z dodatno pomočjo celoten znesek pomoči ne poveča nad zgornjo mejo.

Pomoč za usposabljanje

Vsa podjetja Aktivnosti usposabljanja, ki dajejo prednost podjetjem s tem, da znižujejo stroške usposabljanja za njihove zaposlene, ki s tem pridobivajo nova znanja in veščine. Pokriti stroški: stroški učiteljev in inštruktorjev, potni stroški vodij/učiteljev in udeležencev usposabljanja, drugi tekoči izdatki (material, dobave itd.), amortizacija orodij in opreme, uporabljene izključno za omenjeno usposabljanje, usmerjanje in svetovanje ter osebni stroški udeležencev usposabljanja.

Posebno usposabljanje: 35%18 Nadaljnje povečanje za: mala in srednje velika podjetja: 10% prikrajšane delavce:10% Splošno usposabljanje: 60%19 Nadaljnje povečanje za: mala in srednje velika podjetja : 20% prikrajšane delavce:10%

1,000.000 € Komisijo je treba obvestiti v 20 delovnih dneh.

18 25% + 10% (Člen 87 (3) (a) regionalno povečanje). 19 50% + 10% (Člen 87 (3) (a) regionalno povečanje).

Pomoč za zaposlovanje

Vsa podjetja Odpiranje delovnih mest, kadrovanje prikrajšanih ali invalidnih ljudi, zaposlovanje invalidov (samo dodatni stroški). Med prikrajšanimi ljudmi so mlajši od 25 let ali dve leti po končanem rednem šolanju, delavci migranti, člani etničnih manjšin, dolgotrajno brezposelni, nekvalificirani in premalo izobraženi, starejši, ženske, ki niso vključene v delovno življenje, in nekdanji zaporniki. Med pogoji so čisto povečanje števila delovnih mest, najdaljše trajanje pomoči.

Odpiranje delovnih mest: zgornja meja regionalne pomoči. Kadrovanje prikrajšanih ljudi: 50% Kadrovanje invalidov: 60% Pomoč za dodatne stroške zaposlovanja invalidov: 100%

15,000.000 € v treh letih za posamezno podjetje

Komisijo je treba obvestiti v 20 delovnih dneh. Druge vrste podpor, povezanih z delovnimi mesti, niso izvzete (pomoč za delitev delovnih mest na dva zaposlena, pomoč za druge vrste prikrajšanih delavcev, ….)

Pomoč za mala in srednje velika podjetja

Mala in srednje velika podjetja z manj kot 250 zaposlenimi

Naložbe v opredmetena osnovna sredstva (zemlja, stavbe, stroji in oprema) in neopredmetena sredstva (izdatki, povezani s prenosom tehnologije) in nematerialna pomoč malim in srednje velikim podjetjem. Upravičeni so tudi stroški storitev zunanjih svetovalcev in stroški za prvo sodelovanje podjetja na sejmu ali razstavi.

Storitve zunanjih svetovalcev in sodelovanje na sejmih: do 50% Naložbe: Zgornja meja regionalne pomoči + 15%; Največja intenzivnost pomoči: 75%

Komisijo je treba obvestiti v 20 delovnih dneh.

Tabela državnih pomoči PPS EQUAL zagotavlja financiranje iz javnih sredstev za 4 ukrepe. Če podjetje sodeluje v razvojnem partnerstvu, mora organ upravljanja zagotoviti, da bo vsaka pomoč takemu podjetju v skladu s pravili, navedenimi v tej preglednici: Tabela 8: Pravila državnih pomoči, ki se uporabljajo za ukrepe PPS EQUAL Opis ukrepa Skupinske izjeme Drugi primeri 1. Omogočanje lažjega dostopa do trga dela in vrnitve nanj za tiste, ki imajo težave pri vključevanju ali vnovičnem vključevanju vanj, saj mora biti odprt za vse.



Mala in srednje velika podjetja


Obveščanje za vsak primer posebej

5. Pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks, ki spodbujajo, da na trg dela pridejo in na njem ostanejo tisti, ki trpijo zaradi diskriminacije in neenakosti v povezavi s trgom dela






8. Zmanjšanje razlik med spoloma in podpiranje enakopravnosti na delovnem mestu






9. Podpora socialnemu in poklicnemu vključevanju prosilcev za azil






V skladu s svojimi obveznostmi po 34.(1)(g)členu Uredbe Sveta št. 1260/1999 bo organ upravljanja dopolnjeval to tabelo z najnovejšimi podatki in obvestil komisijo o vsaki spremembi tabele.

Poročanje

Letno poročilo o izvajanju (37. člen Uredbe 1260/99) V skladu s 37.(1) členom Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 bo organ upravljanja v šestih mesecih po koncu vsakega koledarskega leta izvajanja pobude predložil Evropski komisiji letno poročilo o izvajanju. Kot je predvideno v 34.(1)(c)členu, bo poročilo pred tem pregledal in potrdil nadzorni odbor. Komisija bo v dveh mesecih po prejemu poročila obvestila, ali je poročilo po njihovem mnenju nezadovoljivo. Če takega obvestila ni, se šteje, da je poročilo sprejeto. V skladu s 34.(2) členom Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 bo organ upravljanja vsako leto po predložitvi letnega poročila o izvajanju v sodelovanju s komisijo pregledal dosežke prejšnjega leta. Po tem pregledu lahko da komisija svoje pripombe državi članici in organu upravljanja. Država članica bo kmalu za tem obvestila komisijo o sprejetih nadaljnjih ukrepih. Če komisija meni, da sprejeti ukrepi niso ustrezni, lahko Vladi RS in organu upravljanja priporoči prilagoditve za učinkovitejšo ureditev upravljanja in spremljanja izvajanja pobude skupnosti. Če je komisija dala taka priporočila, bo organ upravljanja predložil dokaze o sprejetih ukrepih za izboljšanje ureditve upravljanja in spremljanja izvajanja ali pa bo pojasnil, zakaj predlagane prilagoditve niso bile upoštevane.

80

Za dobro spremljanje celotnega izvajanja pobude in usklajevanje prizadevanj za povezovanje v mreže na nacionalni in evropski ravni je zaželeno, da so letna poročila držav članic sestavljena dokaj enotno. Najmanjši količinski obseg splošnih podatkov o izvajanju, ki jih je treba sporočiti v letnem poročilu, bo zajet v prenosu podatkov v skupno podatkovno zbirko Evropske komisije (ECDB) (Priloga X). V letnem poročilu bodo sporočeni tudi drugi ustrezni kazalci stanja, doseženi rezultati ali učinki, kot jih predvideva ta PPS. Ker se bo izvajanje pobude EQUAL postopoma izpopolnjevalo, ni mogoče vnaprej določiti enotne oblike poročila za ves čas. Vsako leto bo v tesnem sodelovanju med komisijo in predstavniki organov upravljanja pravočasno določena enotna oblika za sestavo letnih poročil. Ta skupna oblika za sestavo poročila pa nikakor ne preprečuje organu upravljanja in nadzornemu odboru, da ne bi smela poročilu dodati česar koli, kar se jima zdi pomembno.

Končno poročilo o izvajanju (37. člen Uredbe 1260/99) V skladu s 37.(1) členom Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 bo organ upravljanja v šestih mesecih po končnem datumu upravičenosti izdatkov predložil komisiji končno poročilo o izvajanju PPS. Vsebinske in postopkovne zahteve, določene za letno poročilo o izvajanju, veljajo tudi za končno poročilo o izvajanju. Komisija bo države članice v petih mesecih proučevanja poročila obvestila, ali je poročilo potrdila ali ne.

Strategija obveščanja in informiranja javnosti Ukrepi obveščanja in informiranja javnosti o pomoči iz strukturnih skladov so namenjeni seznanjanju javnosti z dejavnostmi Evropske unije, večji preglednosti in ustvarjanju enotne slike o teh pomočeh v vseh državah članicah. Ukrepi obveščanja in informiranja javnosti so predstavljeni v obliki komunikacijskega načrta, pri čemur pa je za njegovo izvajanje odgovoren ustrezni organ, ki je pristojen za pomoči iz strukturnih skladov. Komunikacijski načrt vsebuje informacije o:

− ciljih in prikrajšanih skupinah; − vsebini in strategiji ukrepov obveščanja in informiranja javnosti − okvirni višini sredstev za ta namen; − upravnih organih ali ustanovah, pristojnih za njihovo izvajanje; − merilih vrednotenja, ki se uporabljajo za ocenjevanje izvedenih ukrepov.

Organ upravljanja je odgovoren za ukrepe obveščanja in informiranja javnosti pred in med izvajanjem programa. Organ upravljanja:

− pripravi splošno strategijo obveščanja in informiranja javnosti o izvajanju programa in pripravi splošni sistem odnosov z javnostmi v zvezi s PPS;

− pripravi in vzdržuje spletno stran, na kateri lahko prijavitelji predlogov in vsi drugi, ki jih to zanima, dobijo vse potrebne informacije;

− vzdržuje potrebne stike z javnostmi medijev;

81

− pripravi informativno gradivo za stike z javnostmi; − pripravi potrebne oznake za program, ki bodo uporabljene v vseh stikih z mediji in

sporočilih za medije; − organizira delavnice, seminarje in konference o razvoju projektov; − vključi predstavnike Evropske komisije v obveščanje in informiranje javnosti; − imenuje osebo, odgovorno za obveščanje in seznanjanje javnosti.

Smernice za pobudo EQUAL pozivajo k čim večjemu sodelovanju javnosti in zasebnih podjetij, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in prostovoljcev, sindikatov, delodajalcev in drugih socialnih partnerjev. Organ upravljanja bo njihovo sodelovanje spodbujal in poskrbel tudi za lažjo izmenjavo stališč in boljše sodelovanje na vseh ravneh (državni, regionalni in lokalni). Prvo posvetovanje z nevladnimi organizacijami in agencijami za regionalni razvoj je bilo organizirano že v juliju 2003 na državni ravni z namenom, da se jih seznani s to pobudo in razpravlja o možnostih, ki jih ponuja EQUAL. Kjer je bilo to primerno, so bili njihovi predlogi že vključeni v PPS EQUAL. Podobna srečanja bodo še organizirana na državni in lokalnih ravneh, da se pridobijo povratne informacije za dokončno obliko PPS v skladu s potrebami in predlogi potencialnih predlagateljev razvojnih partnerstev. PPS EQUAL in Programsko dopolnilo bosta dostopna na spletni strani. V Programskem dopolnilu bodo opisani naslednji vidiki programa:

− povzetek PPS in podrobni opis ukrepov (tem), − opis izvedbenih določb, skupaj z razdelitvijo finančnih sredstev, opis procesa

vzpostavljanja in organizacije razvojnih partnerstev, transnacionalnega sodelovanja, razvoja akcij, aktivnosti in upravičeni stroški, finančna utemeljitev in določbe o povračilu stroškov,

− postopki prijavljanja in proces izbora razvojnih partnerstev skupaj z javnim razpisom, ocenjevanjem in izborom ter začetkom izvajanja akcij,

− sistem spremljanja izvajanja skupaj s tipologijo aktivnosti in kazalcev, mehanizmi obveščanja, zbiranjem podatkov in spremljanjem stanja,

− določbe o vrednotenju, vključno z neprekinjenim vrednotenjem in notranjim vrednotenjem razvojnih partnerstev,

− določila o nadzoru, − strategija obveščanja in informiranja javnosti, − skladnost s politikami skupnosti, − finančne tabele za program.

Komunikacijski načrt iz 3. točke Priloge k Uredbi št. 1159/2000 bo torej določen v Programskem dopolnilu in bo vseboval:

− informativne dneve, ki bodo na široko oglaševani v različnih medijih, − posvetovalne dneve na lokalni in regionalni ravni, − spletno stran in sezname poštnih naslovov, − pripravo in razpošiljanje kompleta informacijskega gradiva.

Naloga organa upravljanja bo zagotoviti, da bodo izpolnjene zahteve o obveščanju in informiranju javnosti iz Uredbe Komisije (ES) št. 1159/2000. Prispevek strukturnih skladov k

82

izdatkom, ki jih sofinancira EU, bo priznan kot ustrezno. Kjer bo to primerno, bo logogram komisije prikazan na vsem informativnem gradivu za javnost, obrazcih za prijave in vloge, znakih za razvojna partnerstva itd., kot to zahteva Uredba Komisije o obveščanju in informiranju javnosti. Posebna pozornost bo namenjena pravilnemu seznanjanju javnosti z Evropskim socialnim skladom (ESS). Organ upravljanja se bo vsako leto posvetoval s komisijo in jo obveščal o sprejetih pobudah v zvezi z ukrepi obveščanja in informiranja javnosti.

Sodelovanje s tretjimi državami Sodelovanje po tem programu se lahko razširi tudi na podobne projekte, ki jih podpirajo v državah nečlanicah EU in so primerni za financiranje po programih Phare, Tacis, Meda ali Cards.

83

7 FINANČNE ZADEVE

Finančni načrt Finančni načrt za EQUAL je sestavljen v okviru štirih izbranih tem, ki se bodo štele za ukrepe. Dodana bosta še dva ukrepa tehnične pomoči iz poglavja 5.4. Povzetek finančnega načrta za program je priložen kot Priloga A k programskemu dokumentu. Komisija se je strinjala, da bo za vse programe EQUAL prožno razlagala določbe 19.(3) člena Splošne uredbe 1260/99, če bo besedilo PPS vsebovalo tabelo z okvirno porazdelitvijo sredstev po temah, in sicer v odstotku od celotnega proračuna ali v evrih.

Sofinanciranje Razvojna partnerstva, ki bodo izvajala aktivnosti po Temi 1, Temi 5, Temi 8 in Temi 9, bodo upravičena do sofinanciranja svojih aktivnosti tako, da bo 75% sredstev ESS in 25% iz proračunskih sredstev države, ki jih bo zagotovilo MDDSZ. Pomoči iz ESS v višini 75% je torej izračunana glede na celotne stroške, ki so upravičeni do financiranja iz javnih sredstev. Zneske, ki bodo na voljo iz zasebnih virov, vključno s tistimi, ki bodo dani na razpolago v skladu s pravili za državne pomoči, je težko vnaprej količinsko opredeliti. Vsekakor pa se pričakuje, da bodo razvojna partnerstva, ki izvajajo aktivnosti po Temi 5 (prilagodljivost) zagotovila sofinanciranje s strani razvojnih partnerstev v skladu z ustreznimi pravili za državne pomoči. Mehanizmi za izvajanje sofinanciranja bodo podrobneje opisani v Programskem dopolnilu. Upravičene aktivnosti Dodatno k določbam 20.(1)(d) in 21.(2) člena Uredbe Sveta (ES) 1260/1999 velja, da so aktivnosti, ki so vključene v PPS EQUAL upravičene do financiranja iz Evropskega socialnega sklada. Iz pobude EQUAL se lahko financirajo tudi aktivnosti, ki so sicer upravičene do financiranja po pravilih Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ali Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR), če taka aktivnost dopolnjuje aktivnosti, ki so običajno upravičene do financiranja iz ESS, in če so upoštevana ustrezna pravila za državne pomoči. Glede na višino sredstev, ki so na voljo po programu pobude EQUAL, in glede na pričakovanja, da se bo večina aktivnosti v okviru pobude EQUAL bolj usmerjala v aktivnosti, ki so upravičene do sredstev iz ESS, kot v izdatke za nabavo blaga, bo veljalo standardno pravilo, da posamezen izdatek za nabavo ne sme presegati 1.500 evrov in da izdatki razvojnih partnerstev za nabavo blaga ne morejo biti večji od 15% finančnega načrta posameznega partnerstva. Če bi neko razvojno partnerstvo lahko upravičeno utemeljilo večje izdatke za nabavo blaga, bi bilo mogoče obravnavati tudi izjeme od tega pravila.

84

8 SOUPORABA PODATKOV SPREMLJANJA

8.1 Souporaba podatkov na evropski ravni Slovenija bo sodelovala pri souporabi posebnih podatkov spremljanja, tako da bo vključena v skupen elektronski sistem zbiranja podatkov, ki ga je Evropska komisija vzpostavila prav za upravljanje pobude EQUAL in se imenuje Skupna podatkovna zbirka pobude EQUAL (ECDB). Njen cilj je, da bi olajšala transnacionalno sodelovanje razvojnih partnerstev, spodbudila tematsko sodelovanje med ključnimi udeleženci na evropski ravni ter prikazala rezultate in dosežke. Posamezna področja so bila opredeljena na temelju dogovora med komisijo in državami članicami. Navedena so v Prilogi X in so izčrpen20 seznam skupnih količinskih podatkov, ki naj bi se izmenjavali na evropski ravni. Razvojna partnerstva morajo poleg souporabe podatkov spremljanja na evropski ravni poslati še druge podatke o spremljanju, ki so potrebni za upravljanje programa na ravni posameznih držav, kot je to opisano v poglavju 6.2 »Določila o spremljanju izvajanja«. Skupina podatkov, ki so v souporabi na ravni pobude EQUAL, je navedena v prilogi X. Organ upravljanja bo uredil vse potrebno, da bodo besedila, vnesena v prazne prostore (prostore za besedilo), prevedena vsaj v angleščino (poleg slovenščine). Organ upravljanja bo konkretne podatke zbral od razvojnih partnerstev z uporabo načina zbiranja podatkov, ki jih uporablja Slovenija. Podatke razvojnih partnerstev in tudi tiste, zbrane na ravni programa, bo na podlagi tehničnih protokolov, ki jih opredeli komisija, poslal Skupni podatkovni zbirki pobude EQUAL. Organ bo podatke stalno dopolnjeval in jih vsaj enkrat tedensko predložil Komisiji. Organ upravljanja bo vsaj enkrat letno predložil podatke v zvezi z letnim poročilom PPS, in to najpozneje do 30. junija v tekočem letu. Komisija bo z ustreznim računalniškim sistemom na medmrežju objavila informacije21, ki so jih predložile države članice.

1 Razen finančnih informacij, ki so vključene v Priročnik dokumentov za načrtovanje in programiranje strukturnih sredstev, ki bodo zbrane v podatkovni zbirki SFC. 21 Na temelju odločitev, ki so skupaj sprejete, bi moral biti dostop do posameznih področij omejen.

85

9 VREDNOTENJE

9.1 Predhodno vrednotenje Ta program je v skladu z 41. členom Uredbe sveta (ES) 1260/1999 predhodno ovrednotila neodvisna skupina strokovnjakov. To je razvidno v Prilogi C k pobudi EQUAL Programa pobude Skupnosti (PPS).

9.2 Stalno vrednotenje Zahteve v zvezi z vrednotenjem slovenskega PPS so navedene v 40. do 43. členu Uredbe sveta (ES) 1260/1999. Vrednotenje slovenske pobude EQUAL PPS mora izražati poskusni pristop te pobude skupnosti in tako ne zajema samo značilnih razsežnosti vrednotenja, kot so ustreznost, učinkovitost, uspešnost, uporabnost in trajnostni vidik, ampak se osredotoča tudi na postopke, podporne strukture in sisteme za uresničevanje politike. Da bi lahko učinkovito izluščili dobro prakso, ki bi bila ustvarjena in preskušena s pobudo EQUAL in jo vključili v prevladujoče usmeritve, je temeljnega pomena, da se v vseh ukrepih pobude EQUAL obdržita naloga vrednotenja in naloga opazovanja, da bi s tem vanju vključili izkušnje in izsledke od drugod. Zato bo Slovenija:

− zahtevala, da vsa razvojna partnerstva razvijejo metodologijo in uporabijo ustrezne mehanizme za stalno presojo svojih aktivnosti in dosežkov, vključno z opisom preverljivih kazalnikov, ki kažejo, kako se bodo cilji, učinki in dosežki merili in presojali, in tudi pripadajočo metodologijo in mehanizme za spremljanje in presojo skupnih aktivnosti pri transnacionalnem sodelovanju;

− neodvisno stalno vrednotila program na ravni PPS brez uradnih zahtev uredbe, pri

katerem bo poudarek na opredelitvi dejavnikov, ki prispevajo k uspehu (ali neuspehu) inovacij, vključevanju izsledkov v prevladujoče oblike in trajnostnega učinka.

Pobuda EQUAL se nanaša na učenje. Z njo bo Slovenija glede uprave, političnih vprašanj in razvoja politike zakorakala na novo pot. Stalno vrednotenje bo olajšalo učenje pri vseh zainteresiranih v državi in bo prispevalo k usposabljanju javnega sektorja. Pri tako inovativnem in transnacionalnem programu, kot je pobuda EQUAL, je pomembno, da se obdobje 2004–2006 porabi za gradnjo in razvoj usposobljenosti za vrednotenje programov ter pridobitev izkušenj za obdobje 2007–2013. Organ upravljanja bo zato oblikoval način vrednotenja in izvajal stalno vrednotenje za celotno obdobje, pri čemer bo poudarek na izkušnjah, ki so bile pridobljene in se lahko uporabijo za usposabljanje, mreženje, integracijo načela enakosti spolov, vključevanje manjšin in transnacionalno sodelovanje. Podrobnosti bodo navedene v Programskem dopolnilu.

86

Pri opredelitvi nalog za stalno vrednotenje bo organ upravljanja uporabil Smernice za spremljanje in vrednotenje pobude EQUAL22, uskladil datume za uresničenje, uporabil skupen metodološki pristop in se osredotočil na skupna vprašanja, da bi izkoristil sinergijo med vrednotenjem držav in vrednotenjem Evropske unije. Vrednotenje se mora nanašati na politiko samo in vpliv njenega programa na trg dela, politiko in prakso trga dela ter uspešnost mehanizma uresničevanja v državi. Izsledki vrednotenja razvojnih partnerstev so pomemben vir informacij pri vrednotenju. Prvi korak pri stalnem vrednotenju na ravni PPS bo dopolnjevanje temeljnih postavk o reviziji, ki so navedene v tem programskem dokumentu. Vrednotenje se bo osredotočilo na sisteme upravljanja, dinamiko izvajanja programa, sisteme spremljanja, postopke izbire in uresničevanja 1. Akcije. Poročilo o vsem tem naj bi bilo pripravljeno do konca leta 2005. Dejstvo, da so države članice, ki sodelujejo v prvem krogu, že ovrednotile prvi krog, bi lahko Sloveniji omogočilo, da se ravna po njihovih izkušnjah. V začetnem obdobju stalnega vrednotenja naj bi bil poseben poudarek na takih izkušnjah za nadaljnje programsko obdobje. Slovenski sistem vrednotenja pobude EQUAL bo zagotovil, da se izsledki razvijejo tako, da bi omogočili stalne povratne informacije pri izvajanju programa in da postanejo orodje za potrditev izkušenj in izsledkov razvojnih partnerstev pobude EQUAL ter se prenesejo na ustrezne zainteresirane in tiste, ki odločajo. Stalno vrednotenje bo zaupano neodvisnim zunanjim strokovnjakom, ki bodo izbrani v skladu z državnimi pravili in pravili EU za javna naročila. Organ upravljanja bo objavil razpis za stalno vrednotenje na državni ravni takoj, ko bo Evropska komisija sprejela PPS in Programsko dopolnilo. Organ upravljanja bo tudi odgovoren za zbiranje podatkov razvojnih partnerstev za 1., 2. in 3. Akcijo in bo ocenjevalcem dal te podatke na razpolago. Organ upravljanja bo ustanovil usmerjevalno skupino za vrednotenje, ki bo na državni ravni spremljala vrednotenje in dosežke. Ta usmerjevalna skupina bo sestavljena iz predstavnikov organa upravljanja in glavnih zainteresiranih oziroma članov programskega sveta, vključevala pa bo tudi vodilne strokovnjake za domači trg dela in socialno vključevanje. V duhu partnerstva bo v usmerjevalni skupini sodelovala tudi Evropska komisija. Pooblastila in sestava te usmerjevalne skupine bodo opisani v Programskem dopolnilu, hkrati pa bodo v dokumentu navedeni tudi tematski poudarek, mejniki, roki poročanja, vmesniki in povezave med dejavnostmi vrednotenja na ravni razvojnih partnerstev in Evropske unije.

9.3 Naknadno vrednotenje Dodatno vrednotenje pobude EQUAL PPS bo zagotovila Evropska komisija v sodelovanju z organom upravljanja in v skladu s 43. členom Uredbe sveta (ES) 1260/1999. Opravljeno bo najpozneje tri leta po končanem obdobju programiranja.

22 “Smernice za sisteme spremljanja in vrednotenja človeških virov pobude EQUAL v obdobju 2000–2006, Generalni direktorat za zaposlovanje in socialne zadeve, julij 2000; dopolnjena inačica ključnih vprašanj za srednjeročno vrednotenje pobude EQUAL PPS v državah članicah, Generalni direktorat za zaposlovanje in socialne zadeve 3/9/2001.

87

V skladu s Sporočilom23 pobude EQUAL bo naknadno vrednotenje obsegalo uporabo virov, učinkovitost in uspešnost pomoči in njen vpliv. Sklepi vrednotenja se bodo nanašali na politiko ekonomske in socialne kohezije in bodo zajemali dejavnike, ki prispevajo k uspehu ali neuspehu uresničevanja, dosežkov in izidov, vključno s trajnostnim dejavnikom.

23 Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ki določa smernice za drugi krog pobude Skupnosti EQUAL glede transacionalnega sodelovanja pri pospeševanju novih načinov boja proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela – »Prost pretok idej«.

10 Priloga A FINANČNE TABELE ZA PPS EQUAL Finančna tabela je razdeljena po temah in po letih. Predstavlja finančni načrt, vse vsote so v evrih in v celoti (brez zaokroževanja). Stopnja udeležbe za 2004-2006 je 75%. Tehnična pomoč je 8% za vsa leta.

Prispevek iz državnih javnih virov Skupni upravičeni stroški Skupni javni upravičeni

stroški Prispevek ESS Total Central Regional Local Other (to be specified)

Zasebni upravičeni stroški (ocena)

Prihodki (ocena)

(+2+9+10) (3+4) (+5+6+7)

Tema/Leto

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Tema 1 5.153.815 5.153.815 3.865.361 1.288.454 1.288.454 0 0 0 0 0 2004 1.236.571 1.236.571 927.428 309.143 309.143 0 0 0 0 0 2005 1.711.768 1.711.767 1.283.826 427.942 427.942 0 0 0 0 0 2006 2.205.476 2.205.477 1.654.107 551.369 551.369 0 0 0 0 0 Tema 5 1.288.453 1.288.453 966.340 322.113 322.113 0 0 0 0 0 2004 309.143 309.143 231.857 77.286 77.286 0 0 0 0 0 2005 427.941 427.941 320.956 106.985 106.985 0 0 0 0 0 2006 551.369 551.369 413.527 137.842 137.842 0 0 0 0 0 Tema 8 1.288.453 1.288.453 966.340 322.113 322.113 0 0 0 0 0 2004 309.143 309.143 231.857 77.286 77.286 0 0 0 0 0 2005 427.941 427.941 320.956 106.985 106.985 0 0 0 0 0 2006 551.369 551.369 413.527 137.842 137.842 0 0 0 0 0 Tema 9 171.794 171.794 128.845 42.949 42.949 0 0 0 0 0 2004 41.219 41.219 30.914 10.305 10.305 0 0 0 0 0 2005 57.059 57.059 42.794 14.265 14.265 0 0 0 0 0 2006 73.516 73.516 55.137 18.379 18.379 0 0 0 0 0 Tehnična pomoč 687.176 687.176 515.382 171.794 171.794 0 0 2004 164.876 164.876 123.657 41.219 41.219 0 0 0 0 0 2005 228.236 228.236 171.177 57.059 57.059 0 0 0 0 0 2006 294.064 294.064 220.548 73.516 73.516 0 0 0 0 0 Skupaj 8.589.691 8.589.691 6.442.268 2.147.423 2.147.423 0 0 0 0 0 Skupaj 2004 2.060.952 2.060.952 1.545.713 515.239 515.239 0 0 0 0 0 Skupaj 2005 2.852.945 2.852.944 2.139.709 713.236 713.236 0 0 0 0 0 Skupaj 2006 3.675.794 3.675.795 2.756.846 918.948 918.948 0 0 0 0 0

11 Priloga B: Podatki za souporabo iz skupne podatkovne zbirke pobude EQUAL

90

Priloga B:

Podatki za souporabo iz skupne podatkovne zbirke pobude EQUAL (ECDB)

A. Splošne informacije (stalne informacije) PODROČJA Vrsta podatkov/postavke…..

A1. Identifikacijske številke Evropske = država + državna identifikacijska številka

Vsako razvojno partnerstvo prejme na evropski ravni posebno kodo. Sestavljena je iz največ štirih črk, ki opredeljujejo državo, in znakov x glede na odločitev države članice.

A2. Stanje prijavnice Navedite status prijavnice v državi članici.

več možnosti izbire: se še izbira je izbrana transnacionalno sodelovanje je končano razvojno partnerstvo je dokončano

B. Ustanovitev razvojnega partnerstva (1. akcija – stalne informacije) B1. Datumi datum prijavnice: prostor za datum

datum izbire: prostor za datum

B2. Ime razvojnega

partnerstva jezik države

prostor za besedilo – največ 80 znakov

kratko in preprosto

B3. Ime razvojnega

partnerstva mednarodni znaki

prostor za besedilo – največ 80 znakov

abeceda v latinici brez naglasov

B4. Partnerji iz prijave Pri vsaki postavki kliknite na seznam članov.

velja za pobudnike razvojnih partnerstev 1. partner 2. partner partner št. …..

B5. Vodstvena organizacija

razvojnega partnerstva ena izbira na razpredelnici partnerjev

Velja za partnerja z upravno in finančno odgovornostjo v razvojnem partnerstvu. Če ima partnerstvo lastno pravno obliko, bi morala biti opredeljena na seznamu partnerjev. Kliknite na seznam članov.

B6. Druge odgovornosti Pri vsaki postavki kliknite na seznam članov.

zasnova strategije in načrtovanja razvojnega partnerstva usklajevanje spremljanje, zbiranje podatkov vrednotenje usklajevanje transnacionalnega partnerstva

91

B7. Tema pobude EQUAL

– ukrep največ ena izbira

zaposljivost – dostop do trga dela zaposljivost – boj proti rasizmu podjetništvo – ustvarjanje novih podjetij podjetništvo – socialna ekonomija prilagodljivost – vseživljenjsko učenje prilagodljivost – informacijska tehnologija enake možnosti – uravnavanje poklicnega in družinskega življenja enake možnosti – zmanjšanje razlik med spoloma iskalci azila

B9. Zemljepisno/sektorsko največ ena izbira

velikost zemljepisnega območja v povezavi z razpredelnico NUTS

Če je zemljepisno podeželsko območje urbano območje drugače zemljepisno

Če je sektorsko največ ena izbira

● gospodarski sektor : kmetijstvo industrija storitve ● posamezne oblike diskriminacije in težave z neenakostjo

B10.

Stanje razvojnega partnerstva

največ ena izbira

Pravna oblika združenje brez pravne oblike nepridobitna organizacija konzorcij ....

B10b

Prejšnja partnerstva največ ena izbira

ne da ≤ 2 leti da > 2 leti

prostor za besedil: obrazložitev prejšnjega partnerstva

B11.

Jezikovno znanje razvojnega partnerstva

štirje meniji za navpično izbiranje ???

1° izbor: es/cs/da/de/et/el/en/fr/it/lv/lt/hu/mt/nl/pl/pt/sk/sl/fi/sv 2° izbor: es/cs/da/de/et/el/en/fr/it/lv/lt/hu/mt/nl/pl/pt/sk/sl/fi/sv 3° izbor: es/cs/da/de/et/el/en/fr/it/lv/lt/hu/mt/nl/pl/pt/sk/sl/fi/sv 4° izbor: es/cs/da/de/et/el/en/fr/it/lv/lt/hu/mt/nl/pl/pt/sk/sl/fi/sv

B12.

Strokovne izkušnje razvojnega partnerstva pri pobudi Skupnosti

največ ena izbira

en partner vključen v ADAPT/EMPLOYMENT/EQUAL; prvi krog dva ali več partnerjev vključenih v A/E/E noben partner vključen v A/E/E

B13.

Utemeljitev razvojnega partnerstva

utemeljitev partnerstva; presoja pomembnosti obravnavanega problema ali rešitve, ki se preskuša prostor za besedilo:.

prostor za besedilo: prevod v angleščino in neobvezno v drug(e) jezik(e) (zagotovi razvojno partnerstvo ali država članica)

B14.

Cilji razvojnega partnerstva

odziv na utemeljitev; cilji partnerstva prostor za besedilo:

prostor za besedilo: prevod v angleščino in neobvezno v drug(e)

92

jezik(e) (zagotovi razvojno partnerstvo ali država članica)

B15.

Vrsta eksperimentalnih aktivnosti

več možnosti izbire

+ ++ +++

++++

Pomoč osebam:

usmerjanje in svetovanje usposabljanje usposabljanje na delovnem mestu delovni preizkus menjava na delovnem mestu in delitev

dela pripomočki za delo (+ za

samozaposlene) celostni ukrepi (pot do vključenosti)

Pomoč strukturam in sistemom ter spremljajoči ukrepi:

ustvarjanje delovnih mest in podpora zaposlovanju

usposabljanje učiteljev, inštruktorjev in osebja

izboljšanje služb za zaposlovanje – strukture zaposlovanja

zasnove programov usposabljanja – potrjevanje

predvidevanje tehničnih sprememb organizacija dela, izboljšan dostop do

delovnega mesta usmerjanje in socialne službe povečanje ozaveščenosti, informacij,

obveščanje javnosti študije in analize značilnosti

diskriminacije

B16.

Inovacije več možnosti izbire

+ ++ +++

++++

procesno usmerjene ciljno usmerjene vsebinsko usmerjene

prostor za besedilo

B17.

Diskriminirane skupine in področja diskriminacije

več možnosti izbire v vsaki sekciji v odstotkih

Pomoč osebam: M F nezaposlenim

zaposlenim drugim (tistim brez statusa, socialnim

upravičencem ...)

100

migrantom, narodnim manjšinam … iskalcem azila prebivalstvu, ki ne migrira in ne išče azila

100

telesno prizadetim duševno prizadetim duševno bolnim prebivalstvu brez težav z invalidnostjo

100

uporabnikom nedovoljenih snovi brezdomcem (nekdanjim) zapornikom z nekaterimi oblikami diskriminacije brez posameznih oblik diskriminacije

93

100

< 25 let 25–50 let > 50 let

100

Pomoč pri strukturi in sistemih ter spremljajočih

ukrepih

+ ++

+++

++++

starost azil invalidnost diskriminacija zaradi spola pomanjkljive kvalifikacije rasna diskriminacija vera spolna usmeritev podpora podjetništvu brezposelnost

B18.

Krepitev moči in vpliva

1° Nacionalni partnerji prostor za besedilo: prostor za besedilo: neobvezno, prevod v angleščino

več možnosti izbire:

pospeševanje posameznih oblik krepitve moči in vpliva razvoj kolektivne odgovornosti in zmožnosti za ukrepanje sodelovanje pri oblikovanju razvojnih partnerstev sodelovanje pri vodenju in vrednotenju aktivnosti spreminjanje odnosa in vedenja ključnih akterjev

prostor za besedilo:

2° Udeleženci nosilci

prostor za besedilo: neobvezno, prevod v angleščino

B19.

Proračun sklada ESS največ ena možnost izbire

celoten proračun za obdobje obstoja razvojnega partnerstva (ESS + sredstva države) < 250 000 € 250 000–500 000 € 500 000–1 000 000 € 1 000 000–1 500 000 € 1 500 000–2 000 000 € 2 000 000–5 000 000 € > 5 000 000 €

% celotnega proračuna za transnacionalne aktivnosti

B21.

Predvideno ali zaželeno transnacionalno sodelovanje

več možnosti izbire + ++

+++

++++

– izmenjava informacij in izkušenj – vzporeden razvoj inovativnih pristopov – uvažanje, izvažanje ali sprejemanje novih pristopov – skupen razvoj – izmenjava udeležencev usposabljanje/inštruktorjev/osebja

prostor za besedilo

prostor za besedilo: prevod v angleščino in po izbiri v drug(e) jezik(e) (zagotovi razvojno partnerstvo ali država članica)

B22.

Transnacionalno sodelovanje – prednostna izbira


94

BEfr BEnl CZ DK DE EE EL ES FR IE IT CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT SI SK FI SE UKgb UKni

nobene prednostne izbire

B23.

Zadnja posodobitev prostor za datum

C. Člani razvojnega partnerstva (stalne informacije) C1. Ime prostor za besedilo

C2. Kratica (neobvezno) prostor za besedilo

C3. Naslov prostor za besedilo povezava s poštno številko (nuts) in državo

C4. Tel. prostor za besedilo C5. Faks prostor za besedilo C6. E-pošta prostor za besedilo C7. Spletna stran prostor za besedilo C8. Vrsta organizacije največ ena možnost izbire

javni organi (državni, regionalni, lokalni) podjetje delodajalska organizacija sindikat finančna ustanova gospodarska/industrijska/obrtna zbornica organizacija, ki zagotavlja podporo in usmerjanje za prikrajšane skupine službe za zaposlovanje podjetje socialne ekonomije socialne službe izobraževanje/organizacija usposabljanja univerza/organizacija za raziskave konzorcij, ustvarjen za vodenje razvojnega partnerstva drugo

C8b Vrsta organizacije opis nacionalnih partnerjev, kaj delajo, njihove stranke, cilj partnerskih

organizacij, uporabljene metodologije ipd. …(neobvezno)

prostor za besedilo

prostor za besedilo: prevod v angleščino in neobvezno v drug(e) jezik(e) (zagotovi razvojno partnerstvo ali država članica).

C9. Pravni položaj največ ena možnost izbire

javna organizacija nepridobitna zasebna organizacija (vključno z nevladno organizacijo…) pol-javna organizacija zveza, konfederacija... zadruga zasebna organizacija brez pravnega položaja

C10.

Oseba za stike Odgovornost ime e-pošta tel.

C11.

Velikost organizacije največ ena možnost izbire stalno osebje

osebje < 10 osebje 10–50 osebje 50–250 > 250

95

C12.

Datum vključitve v razvojno partnerstvo

prostor za datum

C13.

Datum odhoda iz razvojnega partnerstva

prostor za datum

C14.

Zadnja posodobitev podatkov o članu razvojnega partnerstva

prostor za datum

D. Izvajanje delovnega programa (po končanem transnacionalnem sodelovanju) (2. akcija – stalne informacije) D1. Datumi datum dokončanja transnacionalnega sodelovanja

D2. Ime razvojnega partnerstva

D3. Ime razvojnega partnerstva (mednarodnega)

D4. Udeleženi partnerji Pri vsaki postavki kliknite na seznam članov.

člani partnerstva 1. partner 2. partner partner št…

D5. Organ vodenja razvojnega partnerstva

D6. Druge odgovornosti Glej B

D7. Tema pobude EQUAL – ukrep

Glej B

D8. Podteme Glej B D9. Zemljepisno/sektorsko Glej B D10.

Stanje razvojnega partnerstva

Glej B

D11.

Jezikovne sposobnosti razvojnega partnerstva

Glej B

D12.

Ozadje razvojnega partnerstva pri pobudi Skupnosti

Glej B

D13.

Utemeljitev razvojnega partnerstva

Glej B

D14.

Cilji razvojnega partnerstva

Glej B

D15.

Narava eksperimentalnih aktivnosti, ki bodo izvedene

Glej B

D16.

Inovacije Glej B

96

D17.

Zapostavljene skupine in področja zapostavljanja

Glej B

D18.

Krepitev moči in vpliva Glej B

D19.

Proračun Glej B

D25.

Sporazum o razvojnem partnerstvu

prostor za besedilo: povzetek sporazuma in neobvezno priložen sporazum

D25 A

Transnacionalni partnerji


Kliknite na seznam razvojnih partnerstev (glej identifikacijsko številko). 1. nadnacionalni partner 2. nadnacionalni partner nadnacionalni partner št. …

G. Druge informacije za spremljanje na ravni razvojnih partnerstev (letne skupinske informacije) G1. Diskriminirane skupine

in področja diskriminacije

Skupno število upravičencev v letu, izraženo kot “oseba * leto” (1 dan = 7 ur, 1 teden = 5 dni, 1 mesec = 4 tedni, 1 leto = 12 mesecev več možnosti izbire v vsakem sklopu v odstotkih

Pomoč osebam: M F nezaposlenim

zaposlenim drugim (brez statusa, socialnim upravičencem

...)

100

migrantom, narodnim manjšinam … iskalcem azila prebivalcem, ki niso migranti in iskalci azila

100

telesno prizadetim duševno prizadetim duševno bolnim prebivalstvu brez težav z invalidnostjo

100

uporabnikom nedovoljenih snovi brezdomcem (nekdanjim) zapornikom z nekaterimi oblikami diskriminacije brez posameznih oblik diskriminacije

100

< 25 let 25–50 let > 50 let

100

Pomoč pri strukturi in sistemih ter spremljajočih ukrepih:

+ ++

+++

++++

starost azil invalidnost diskriminacija zaradi spola pomanjkljive kvalifikacije rasna diskriminacija vera spolna usmeritev podpora podjetništvu brezposelnost

97

G2. Izdatki vrednotenje razvojnega partnerstva glede na celoten znesek (ESS in država), porabljeni med letom (zaokroženi na 1 000 €):

prostor za znake in številke

G3. Razčlenitev izdatkov po

eksperimentalnih aktivnostih Odstotki

I. Državne aktivnosti

Pomoč osebam:

usmerjanje in svetovanje usposabljanje usposabljanje na delovnem mestu delovni preizkus menjava na delovnem mestu in delitev dela pripomočki za delo (+ za samozaposlene) celostni ukrepi (pot do vključenosti)

Pomoč strukturam in sistemom ter spremljajoči ukrepi:

ustvarjanje delovnih mest in podpora zaposlitvi

usposabljanje učiteljev, inštruktorjev in osebja izboljšanje služb za zaposlovanje – strukture

zaposlovanja zasnove programov usposabljanja –

potrjevanje predvidevanje tehničnih sprememb organizacija dela, izboljšan dostop do

delovnega mesta usmerjanje in socialne službe povečanje ozaveščenosti, informacij,

obveščanje javnosti študije in analize značilnosti zapostavljanja

II. Transnacionalne aktivnosti

izmenjava informacij in izkušenj vzporeden razvoj inovacijskih pristopov uvažanje, izvažanje ali sprejemanje novih

načinov skupen razvoj izmenjava udeležencev

usposabljanja/inštruktorjev/osebja

Skupaj 100 %

G5. Delo na državni in

transnacionalni ravni prostor za besedilo

G6. Povezovanje v mreže

na državni in evropski ravni

prostor za besedilo

Documents

PROGRAM POBUDE SKUPNOSTI - mddsz.gov.si · PDF file4.3.2 Tema 5: Pospeševanje vseživljenjskega učenja in vključevalnih delovnih praks (Prilagodljivost) ... 5.3 Tematsko mreženje,