1

VSEBINA PROJEKTA

1.0. RUDARSKI DEL ................................................................................................................. 4

1.1. UVOD ..................................................................................................................................... 4

2. PREDHODNA TEHNIČNA DOKUMENTACIJA .......................................................... 4

3. OPIS JAMSKIH OBJEKTOV IN IZVRŠENIH DEL V BARBARA ROVU

(PRILOGA 2) ....................................................................................................................... 5

4. HIDROGEOLOGIJA IN GEOLOGIJA ........................................................................... 7

4.0. UVOD ..................................................................................................................................... 7 4.1. STRUKTURA ........................................................................................................................... 7 4.2. LITILOGIJA ............................................................................................................................. 8 4.3. HIDROLOGIJA ......................................................................................................................... 8

5. ZRAČENJE .......................................................................................................................... 9

6. OSKRBA Z ENERGIJO ................................................................................................... 15

6.0.1. Oskrba s komprimiranim zrakom ........................................................................................ 15 6.0.2. Oskrba z električno energijo................................................................................................ 15 6.0.3. Oskrba s tehnološko vodo .................................................................................................... 16

7. TEHNOLOGIJA DEL NA UREDITVI KOSTNICE V POVEZOVALNI PROGI

PROTI BREZNEM ........................................................................................................... 16

7.0. UREDITEV ODVODNJAVANJA HRIBINSKE VODE ................................................................... 17 7.0.1. Odvodnjavanje hribinske vode iz povezovalne proge proti Breznem (Priloga 11) ............. 17 7.0.2. Odvodnjavanje hribinske proge iz povezovalne proge proti slepima jaškoma (Priloga

12): ...................................................................................................................................... 18 7.1. UREDITEV TRANSPORTNE POTI IN ODSTRANITEV JALOVINE ............................................... 20

7.1.1. Izkaz kubatur jalovine .......................................................................................................... 20 7.1.2. Ravnanje z jalovino ............................................................................................................. 21

7.2. UREDITEV KOSTNICE ........................................................................................................... 21 7.3. UREDITEV POHODNE POTI .................................................................................................... 27

7.3.1. Sanacija poškodb in ovir na pohodni poti ........................................................................... 27 7.3.2. Kontroliran odvod hribinske vode ....................................................................................... 28 7.3.3. Sanacija betonskih površin zaradi delamacije oz.razslojevanja ......................................... 28 7.3.4. Sanacija betonskih okvirov v tleh ........................................................................................ 29 7.3.5. Sanacija betonskih okvirov vrat .......................................................................................... 29 7.3.6. Sanacija večjih (globljih) diskontinuitet .............................................................................. 29 7.3.7. Sanacija manjših diskontinuitet ........................................................................................... 29 7.3.8. Sanacija opečnatih obokov in stropa razširitve Barbara rova ............................................ 30 7.3.9. Sanacija degradirane opečnate obloge ............................................................................... 30 7.3.10. Sanacija nedokončane betonske obloge .............................................................................. 31 7.3.11. Sanacija dostopne proge od stacionaže 395 m do 435 m .................................................... 31 7.3.12. Sanacija dostopne proge od stacionaže 507 m do 511 m .................................................... 32 7.3.13. Sanacija ostankov glinastih čepov ....................................................................................... 32 7.3.14. Izdelava zrakotesne pregrade v oblomu jaška Barabara pred kostnico .............................. 33

7.4. KONČNA OBLIKA POHODNE POTI ......................................................................................... 33

8. PLANOGRAM DEL ......................................................................................................... 34

9. VARNOSTNI UKREPI ..................................................................................................... 34

10. PROJEKTANTSKI PREDRAČUN .............. NAPAKA! ZAZNAMEK NI DEFINIRAN.

2

PRILOGE

Rudarski del:

Pr.št. Naslov priloge Merilo Oznaka

1. Situacija jamskih objektov v Barbara rov s orto

foto posnetkom površine

2. Situacija jamskih objektov v Barbara rovu

3. Dotoki vode v jamske objekte in trenutno urejeno

odvodnjavanje

4. Mreţni diagram zračenja Barabare rova s

priključnim progam

5 a. Izračun zračenja pri transportu jalovine s strojem

TORO 151

5 b. Izračun zračenja pri transportu jalovine s strojem

Boxer 526 DX

5 c. Izračun končnega zračenja povezovalne proge

proti slepima jaškoma

5 d. Izračun končnega zračenja Kostnice

6. Zračenje delovišča v fazi čiščenja povezovalne

proge proti Breznem s strojem TORO 151

7 . Zračenje delovišča v fazi čiščenja povezovalne

proge proti Breznem s strojem Boxer 526

8. Namesti tev venti latorjev v končnem stanju

kostnice

9. Namesti tev venti latorjev v končnem stanju

zračenja povezovalne proge proti slepima

jaškoma

10. Oskrba delovišča s komprimiranim zrakom

11. Odvodnjavanje hribinske vode iz povezovalne

proge proti Breznem

12. Odvodnjavanje hribinske vode iz povezovalne

proge slepima jaškoma

13. Tehnične karakterist ike potopne črpalke

14. Tehnične karakterist ike strojev TORO 151 in

Boxer 526

3

15. Lokacija kostnice

16. Končna ureditev kostnice

17. Kataster vseh poškodb na pohodni poti v Barbara

rovu in povezovalnih progah

18. Planogram del

19. Projektantski predračun

20. Končno stanje v Barbara rovu in povezovalnih

progah

4

1.0. Rudarski del

1.1. Uvod

V skladu s projektno nalogo se mora izdelati RP:«Ureditev kostnice v progi proti Breznem v

Barbara rovu«. Kostnica se izdela v Hudi jami v povezovalni progi proti Breznem, ki je

trenutno zasuta z jalovino.

Portal Barbare rova se nahaja na parcelni št. 496/4 k.o. Sedraţ občina Laško (Priloga 1).

Barbra rov je dolţine 300 m do kriţišča kjer se rov razcepi proti vzhodu (povezovalna proga

proti slepima jaškoma št.1 in št.2) in zahodu (povezovalna proga proti Breznem). Profil

Barabra rova je od 3,6 m2 do 7,2 m

2. Naklon proge je 13 promil.

Povezovalna proga proti Breznem poteka ob obloma jaška Barbara v dolţini cca. 80 m do

končne betonske pregrade. Dostop do povezovalne proge je omogočen po Barbara rovu k.352

v dolţini 320 m do kriţišča in nato po oblomu mimo jaška Barbara. Povezovalna proga

poteka po apnencu. Iz smeri Breznega skozi zadelko po drenaţnem sistemu odteka 0,5 l/s

vode (meritve opravljene dne 16.03.2010). Voda nato teče po Barbara progi v zbirni betonski

jašek pred vhodom v Barbara rov in se nato po betonskih ceveh kontrolirano odvede v potok

Rečica. Količina vode niha od količine meteornih padavin. Povezovalna proga je trenutno od

betonske pregrade do stacionaţe 80 m zasute z jalovino. Na desni strani gledano proti

Breznem se je z zasipavanjem sproti podaljševalo odvodnjavanje. Stanje povezovalne proge

za betonsko pregrado nam ni poznano.

Projektna naloga zahteva določitev oblike in lokacijo pregrade v povezovalni progi proti

slepima jaškoma št.I in št.II. Iz povezovalne proge proti slepima jaškoma št.I in št.II, ki poteka

po večinoma po apnencu doteka 0,3 l/s vode (meritve opravljene 16.03.2010). Voda ponikne

cca.10 m pred slepim jaškom št.2. Od stacionaţe 575 m naprej je proga zamuljena. Po

zamuljenem delu proge je stalni dotok vode, ki ponikne v apnencu pred slepim jaškom

številka II. Na stacionaţi 645 m se nahaja zrušek, ki zapolnjuje celotni profil proge. Do zruška

je prišlo na kontaktu, profil je popolnoma zapolnjen z zarušeno hribino, voda pronica skozi

zrušek. Količina vode niha s količini meteornih padavin.

2. Predhodna tehnična dokumentacija

Projekt je izdelan na podlagi naslednjih rudarskih projektov:

RP št.2844:«Čiščenje povezovalne proge od jaška Barbara proti vzhodu v Hudi jami,

RTH, februar 2009,

Odmik 1 od RP za izvajanje del št.2844, RTH, marec 2009,

5

Odmik 2 od RP za izvajanje del št.2844:«Sanacija zruškov v dostopni progi jakov 1 in

2, RTH, april 2009,

RP št.2848:«Zračenje in osvetlitev pohodne poti Barbara obzorja v Hudi jami«, RTH,

april, 2009,

RP št.2851:«Čiščenje slepega jaška št.I in II v Barbara rovu – Huda jam Laško«,

RTH, september 2009,

Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme- izvozna posoda, št.načrta 711/09, PIRNAR

& SAVŠEK, september 2009,

Odmik 1 od RP št.2851:«Čiščenje slepega jaška št.I in II v Barbara rovu – Huda jam

Laško«, RTH, januar 2010.

Odmik 2 od RP št.2851: :«Čiščenje slepega jaška št.I in II v Barbara rovu – Huda jama

Laško«, RTH, januar 2010.

Odmik 3 od RP št.2851: :«Čiščenje slepega jaška št.I in II v Barbara rovu – Huda jama

Laško«, RTH, april 2010

3. Opis jamskih objektov in izvršenih del v Barbara rovu (Priloga 2)

Barbra rov je dolţine 300 m do kriţišča kjer se rov razcepi proti vzhodu (povezovalna proga

proti slepima jaškoma št.1 in št.2) in zahodu (povezovalna proga proti Breznem). Profil

Barabra rova je od 3,6 m2 do 7,2 m

2. Naklon proge je 13 promil. Barbara rov se nato nadaljuje

v smeri jug 20 m in nato v smeri vzhod v dolţini 245 m do konca razširitve pri slepem jašku

št.2. Naklon te povezovalne proge znaša 4 promile, profil proge je pribliţno 4 m2.

Od kriţišča poteka zahodni oblom jaška Barbara v dolţini 75 m od te stacionaţe poteka nato

povezovalna proga proti Breznem v dolţini 75 m. Proga ima naklon 5 promil in profil

povezovalne proge znaša pribliţno 7,6 m2.

V jami so naslednji pomembni jamski objekti:

Slepi jašek številka II se nahaja na ordinati 3415 in je od vhoda v Barbara rov oddaljen

pribliţno 570 m. Dostop do slepega jaška je omogočen po Barbara rovu k.352 v

dolţini 320 m do kriţišča in nato po povezovalni progi v dolţini pribliţno 250 m.

Lociran je na juţni strani povezovalne proge oz. na levi strani povezovalne proge

gledano v smeri nekdanjega vzhodnega polja. Povezovalna proga do slepega jaška

poteka po apnencu in psevdoziljskem skrilavcu. V dostopu do slepega jaška se

nahajali trije zruški, ki so dokončno sanirani. Jašek je trenutno očiščen do globine 10,

5 m. Z leseno prodirajočo tesarbo so zavarovani vsi zruški iz priključnih prog na slepi

jašek. V slepem jašku sta izdelana dva oddelka, transportni in pohodni. Oddelka sta

medsebojno ločena s pocinkano mreţo. Ostenje jaška ja zavarovano pred padci kosov

apnenca v globino s pocinkano mreţo.

Slepi jašek številka I se nahaja na ordinati 3455 in je od vhoda v Barbara rov oddaljen

pribliţno 530 m. Dostop do slepega jaška je omogočen po Barbara rovu k.352 v

dolţini 320 m do kriţišča in nato po povezovalni progi v dolţini pribliţno 200 m.

6

Lociran je na juţni strani povezovalne proge oz. na levi strani povezovalne proge

gledano v smeri nekdanjega vzhodnega polja. Povezovalna proga do slepega jaška

poteka po apnencu in psevdoziljskem skrilavcu. Jašek je trenutno očiščen do globine

13,6 m. Z leseno prodirajočo tesarbo so zavarovani vsi zruški iz priključnih prog na

slepi jašek. V slepem jašku sta izdelana dva oddelka, transportni in pohodni. Oddelka

sta medsebojno ločena s pocinkano mreţo. Ostenje jaška ja zavarovano pred padci

kosov apnenca v globino s pocinkano mreţo.

V jami so se izdelale zrakostesne pregrade na stacionaţi 462 m, na stacionaţi 338 m in

v oblomni progi Barbara jaška. Zarkotesne pregrade so izdelane iz plinsko betonskih

zidakov ZB 30 zidanih na betonskih temeljih. Na zunanji steni je nameščen omet.

V jami so se sanirali trije zruški:

Prvi zrušek se nahaja pribliţno 5-6 m pred slepim jaškom št. 2, kjer je prišlo z

desne strani (gledano proti slepemu jašku št.2) do porušitve hribine. Zrušek se

je saniral in podgradil z ţeleznimi talpami in TH podporjem.

Drugi zrušek se nahaja med slepim jaškom št.1 in 2 (stacionaţa 539 m do 545

m). Zrušek se saniral z izdelavo stene iz TH profilov in ţeleznih talp, zunanja

stena se je pozidal s plino betonskimi zidaki ZB 30 zidanimi na betonskih

temeljih. Na zunanji steni je nameščen omet.

Tretji zrušek se nahaja pri jašku št.1 (stacionaţa 522 m do 527 m). Dokončna

sanacija obeh zruškov se izvede po odmiku 1. Zrušek se saniral z izdelavo

stene iz TH profilov in ţeleznih talp, zunanja stena se je pozidal s plino

betonskimi zidaki ZB 30 zidanimi na betonskih temeljih. Na zunanji steni je

nameščen omet.

Povezovalna proga proti Breznem je v dolţini 75 m zasuta z jalovino. Profil proge znaša

povprečno 7,6 m2. Skupaj se je v progo odloţili pribliţno 570 m

3 jalovine.

Povezovalna proga proti slepima jaškoma št.1 in št.2 poteka večinoma po apnencu. Od

stacionaţe 395 m do 435 m poteka proga po psevdoziljskem skrilavcu, proga je na tej

stacionaţi podgrajena s betonsko podgradnjo, ki se je zaradi poškodb betona v fazi čiščenja

dodatno podgradila z leseno ojačano podgradnjo.

V jami se nahajajo še naslednji jamski objekti: Barbara rov, Barbara jašek, strojnica Barbare

jaška in oblom Barbara jaška. Del obloma Barbara jaška se je zasul z jalovino.

7

4. Hidrogeologija in geologija

4.0. Uvod

Pridobivalni prostor Rudnika rjavega premoga Laško je za časa delovanja rudnika, obsegal

vzhodni del zasavskega terciarnega bazena, od meje z Rudnikom Trbovlje Hrastnik (polje

Morave - jama Dol) na vzhodu do mesta Laško na zahodu. Območje pridobivalnega prostora

je tako obsegalo 8 zahodnih in 11 vzhodnih polj. Območje raziskovanja grobišča v Hudi jami

se tako nahaja v med ordinatama – 3380 in – 3800 oziroma v ti. Vzhodnem I., Zahodnem I. in

Zahodnem II polju.

4.1. Struktura

Placerjeva Strukturna analiza (Placer, 1985, 1987 in 1990) zgradbe premogišča Laško,

prikaţe premoški sloj v Laškem zgneten v ozko mednarivno cono, ki poteka v smeri zahod –

vzhod in leţi danes skoraj vertikalno (slika 1).

Slika 1: Geološki prerez po ordinati -4070, v Zahodnem polju III.

8

Širina cone je na površju med 50 m in 350 m, v globino se zoţi. Na severu je omejena z

Novodolskim narivom, na jugu pa z Brezniškim narivom. Premogov sloj je v njem nagubal v

Liško sinklinalo na severu in Govško antiklinalo na jugu. Oba mejna nariva mednarivne cone

se na območju jame Dol – vzhod na Moravah (RTH) stikata ţe na površju, proti vzhodu pa

dosti globlje. Med jamskima poljema Tomaţ in Terezija se stikata le nekaj metrov pod

Glavnim rovom, vzhodno od tod pa znatno pod tem nivojem. Nagubana zgradba premogišča

Laško je najbolj izrazita v osrednjem delu jame Laško. Obe gubi sta razviti le med

ordinatama –5300 do –3300, vzhodno od tod pa se Govška antiklinala izklini ob Brezniškem

narivu in je naprej ohranjeno le še severno krilo Liške sinklinale.

4.2. Litologija

Podlago produktivnih terciarnih plasti tvorijo triadne in starejše kamnine, katerih medsebojni

strukturni odnos je značilen za juţno krilo Trojanske antiklinale, predvsem to velja za

psevdoziljske sklade, ki obsegajo srednjo in del zgornje triade. Sledijo terciarne oziroma

oligocenske trboveljske plasti (trboveljska formacija), ki so zastopane s sp. trboveljskimi

prodi, peski in glinami, navzgor sledi premoška plast in zg. trboveljski laporji. Nad njimi se

nahaja morska laporasta glina sivica (kiscelska formacija), kateri sledijo kamnine govške,

laške in dolske formacije v za Laško sinklinalo značilnih obsegi.

Litotamnijski apnenec na obravnavanem območju je po Placerju (1989) stratigrafsko verjetno

ekvivalent sive laporaste gline (sivice). Na zahodu je apnenec omejen s prelomom, ob

katerem so psevdoziljske plasti, na severu pa je skoraj na celotni dolţini keratofir in

keratofirski tuf. Kontakt med kislimi kamninami in litotamnijskim apnencem je erozijska

meja.

4.3. Hidrologija

Za časa delovanja rudnika Laško so skupni dotoki vode iz jame znašali okoli 4 m3/min. Voda

je dotekala z obeh strani premogovega sloja. Na krovninski strani premogovega sloja je bil

pritok vode skozi neporušeno kamnino majhen. Zato so krovne plasti v glavnem izolacijske.

Odkopavanje in njegovi vplivi so izolacijske kamnine mestoma spremenili v dobre

prevodnike vode, predvsem litotamnijski apnenec, laški lapor, govški peščenjaki in krovni

lapor. Posledično je obstajala nevarnost dotoka meteorne vode neposredno do območij

odkopavanja. Na talninski strani premogovega sloja je glavni vodonosnik triasni dolomit. V

jami Laško se na triasnem dolomitu nahaja precejšnja debelina izolacijskih plasti talne gline

in psevdoziljskega skrilavca, kar je glavni razlog da premogovne plasti niso bile

izpostavljene neposrednemu stiku z vodo iz dolomita. V kolikor so rudarska dela potekala po

dolomitu so se na teh mestih beleţili velike in stalne dotoki vode, ki so npr. v polju Govce

znašali kar 2m3/min.

9

V jamskih objetih, ki so predmet projekta sta dva večja dotoka vode (priloga 3). Prvi dotok

vode je iz povezovalne proge proti Breznem. V tej progi je na stacionaţi 80 m od kriţišča

oblom jaška Barbara/proga proti Breznem izdelana armirano betonski čep. V dnu čepa je na

desni strani (gledano proti čepu) kovinska cev. Z zasipavanjem proge se je podaljševala

drenaţa. Voda nato teče po Barbara progi, odprtem kanalu v zbiralni betonski jašek pred

vhodom v Barbara rov in nato po betonskih ceveh kontrolirano odvede v potok Rečica.

Količina vode niha s količini meteornih padavin. Iz te veje prihaja pribliţno 0,5 l/s vode.

Drugi dotok vode je iz povezovalne proge proti slepima jaškoma. Navedena povezovalna

proga poteka po apnencu. Od stacionaţe 575 m naprej je proga zamuljena. Po zamuljenem

delu proge je stalni dotok vode, ki ponikne v apnencu pred slepim jaškom številka 2. Na

stacionaţi 645 m se nahaja zrušek, ki zapolnjuje celotni profil proge. Do zruška je prišlo na

kontaktu, profil je popolnoma zapolnjen z zarušeno hribino, voda pronica skozi zrušek.

Količina vode niha s količini meteornih padavin. Iz te veje prihaja pribliţno 0,30 l/s vode.

Voda ponikne pred slepim jaškom št.2.

5. Zračenje

Barbara rov se zrači pretočno. Glede na zunanjo temperaturo zraka oz. letni čas se smer zraka

spreminja. Za zagotovitev pravilnega toka zraka mora v Glavnem rovu na k.255 obratovati

aksialni ventilator 4 AV – 1000 (le ta je ţe zmontiran – nastavljen je tudi samodejni vklop in

izklop ventilatorja ob določenih urah in ga uporablja lastnik jamskih objektov pivovarna

Laško), ki ustvarja podtlak in s tem sesa zrak. Sveţ zrak vstopa po Barbara rovu, izrabljen

zrak pa izstopa po jašku Barbara in Glavnem rovu na površino (Priloga 4). V Barbara rov

vstopa 120 – 200 m3/min sveţega zraka (odvisno od letnega časa).

Povezovalna proga proti slepima jaškoma št.1 in št.2 se je za potrebe izvajanja del zračila

separatno s pomočjo ventilatorja premera 300 mm na komprimiran zrak in cevovoda premera

400 mm in delno 250 mm. Prvi ventilator je vgrajen pribliţno 30 m pred kriţiščem Barbara

rov, drugi ja vgrajen na dolţini 150 m v povezovalni progi.

Povezovalna proga proti slepemu jašku št.1 in št.2 je v skladu s 380.členom Pravilnika o

zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri

raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Ur.l.68/03) kategorizirana kot

nemetanski jamski prostor.

Zračenje v fazi izvajanje del se deli na zračenje povezovalne proge proti slepima jaškoma 1 in

2 in na zračenje povezovalne proge proti Breznem. Izračun zračenja povezovalne proge proti

slepima jaškoma 1 in 2 je obdelan v RP št.2848:«Zračenje in osvetlitev pohodne poti Barbara

obzorja v Hudi jami«, RTH, april, 2009 in v RP št.2851:«Čiščenje slepega jaška št.I in II v

Barbara rovu – Huda jam Laško«, RTH, september 2009. V navedeni tehnični dokumentaciji

je obdelano zračenje v fazi izvajanja del in nato tudi zračenje v končni obliki. Zaradi

povezanosti zračilnih sistemov zračenja povezovalne proge proti Breznem in povezovalne

proge proti slepima jaškoma št.1 in št.2 se ponovno opravil izračun zračenja tudi za

povezovalno progo proti slepima jaškoma št.1 in št.2.

1 0

V nadaljevanju je v projektu zato obdelano samo zračenje povezovalne proge proti Breznem v

fazi izvajanja del in v fazi obiskov kostnice locirane v povezovalni progi in zračenje

povezovalne proge proti slepima jaškoma št.1 in št.2.

Količine zraka, potrebne za zračenje prostorov, se morajo glede na naravne razmere in

uporabljeno tehnologijo določiti v skladu s 311. členom Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje

varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju

mineralnih surovin pod zemljo po naslednjih kriterijih:

količine plina, ki izhaja iz prihribine,

plinov in saj iz motorjev z notranjim zgorevanjem, pri čemer najmanjša količina

sveţega zraka ne sme biti manjša od 4 m3/kW/min,

najmanjše potrebne hitrosti zraka,

klimatskih delovnih pogojev,

zaprašenosti zraka,

števila delavcev, pri čemer najmanjša količin zraka ne sme biti manjša od 3

m3/kW/min.

Kot minimalna potrebna količina zraka se vzame največja količina zraka, v skladu z

navedenimi zahtevami. Za izračun potrebno količine zraka v zadevnem primeru se uporabita

trije kriteriji.

Izračun potrebne količine zraka glede na minimalno hitrost zraka

Po 291. členu Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o

tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod

zemljo znaša za separatno zračena delovišča v metanskih razmerah v hodnikih in

vpadnikih hitrost zračnega pretoka najmanj 0,15 m/s in največ 5 m/s. Za izračun

potrebne količine vzamemo 0,15 m/s:

Qmin1= vmin x F

Izračun potrebne količine zraka, glede na število delavcev ali obiskovalcev na

delovišču:

Qmin2= n x 3 m3/min/delavca

1 1

Izračun potrebne količine zraka, glede količino plinov in saj iz motorjev z notranjim

zgorevanjem (izkop in transport jalovine se bo izvajala s strojem z motorjem z

notranjim izgorevanjem):

Qmin3= Pstroj x 4 m3/min/kW

Izračun potrebne količine zraka je izveden v Prilogah 5 a, 5 b, 5 c in 5 d.

Največja potrebna količina zraka znaša 208 m3/min oz. 3,47 m

3/s pri uporabi stroja TORO

151 in 96 m3/min oz. 1,3 m

3/s pri uporabi stroja Boxer 526 DX.

Maksimalno dovoljeno število obiskovalcev znaša 22.

V času obiskov lahko obratuje samo ena ventilacijska veja. Po končanem obisku veje se

ventilacija v tej veji ustavi in se vklopi druga veja, po vzpostavitvi separatnega zračenja veje

je mogoč ogled jamskega objekta.

Količina zraka potrebna za zračenje v primeru čiščenja jalovina s jamskim nakladalcem Toro

151 je 208 m3/min oz. 3,47 m

3/s. Potrebna količina zraka je večja od trenutne količine zraka,

ki vstopa v jamo 150 – 190 m3/min, zato je potrebno na vhodu ali v bliţini vhoda v jamo

namestiti ventilator AV 4000 A ali podoben ventilator, ki bo dodatno sesal sveţ zrak v

Barbara rov.

Izračun depresije ventilatorja (v projektu so enačbe s katerimi se je nato izvršil izračun s

programom Excel, izračun je prikazan v Prilogah 5 a, 5 b, 5 c in 5 d):

EKVIVALENTNA DOLŢINA CEVOVODA:

4061,0

dlekv

2

18057,0

Celotna dolţina cevovoda, ki upošteva vse odklonske kote:

ekvoC lll

V enačbah pomeni:

l0 dolţina cevovoda, po katerem se vodi zrak do delovišča,

d premer cevovoda,

1 2

α koeficient upornosti cevovoda,

ν odklonski kot cevovoda,

UPORNOST:

381,9

F

OlR CC

Kjer je:

9,81 … teţnostni pospešek,

α …. koeficient upornosti cevovoda,

lc … dolţina cevovoda,

O … obseg cevovoda,

F … presek cevovoda.

NAJMANJŠI PRIRASTEK TLAKA, KI GA MORA USTVARJATI SEPARATNI

VENTILATOR:

2

minmin QRH

Na osnovi izračunanih zračilnih parametrov, ki določajo obratovalno točko separatnega

ventilatorja Hmin in Qmin se iz kataloga proizvajalca aksialnih ventilatorjev izbrali naslednji

ventilatorji.

FAZA IZVAJANJA DEL – ČIŠČENJE JAMSKE JALOVINE IN OPRAVLJANJE DRUGIH

DEL V VEJI PROTI BREZNEM:

Aksialni ventilator AV 600 A-7,5 proizvajalca Varnost Zagorje – čiščenje jamske

jalovine s jamskim nakladalcem Toro 151, iz karakteristične krivulje: ΔPt = 180 Pa,

q = 6,45 m3/s (Priloga 6),

Aksialni ventilator AV 400 A-2,2 proizvajalca Varnost Zagorje – čiščenje jamske

jalovine s jamskim nakladalcem Boxer 526 in izvajanje del na dokončni ureditvi

kostnice, iz karakteristične krivulje: ΔPt = 870 Pa, q = 2,03 m3/s (Priloga 7).

KONČNO STANJE – ZRAČENJE VEJE PROTI BREZNEM (Priloga 8):

1 3

Aksialni ventilator proizvajalca klima Celje tip N-AVV K–45/28-8. Ventilator ima 8

kratkih lopatic, premer pesta znaša 45 cm. Elektromotor 3 kW, 2860 min-1

, 400 V, 50

Hz, IP 54, B3, PTC.

FAZA IZVAJANJA DEL – OPRAVLJANJE DEL V VEJI PROTI SLEPEMU JAŠKU ŠT.1

IN ŠT.2:

Aksialni ventilator proizvajalca klima Celje tip N-AVV K–45/28-8. Ventilator ima 8

kratkih lopatic, premer pesta znaša 45 cm. Elektromotor 2,2 kW, 2860 min-1

, 400 V,

50 Hz, IP 54, B3, PTC.

KONČNO STANJE (Priloga 9) – ZRAČENJE VEJE PROTI SLEPEMU JAŠKU ŠT.1 IN

ŠT.2:

Aksialni ventilator proizvajalca klima Celje tip N-AVV K–45/28-8. Ventilator ima 8

kratkih lopatic, premer pesta znaša 45 cm. Elektromotor 2,2 kW, 2860 min-1

, 400 V,

50 Hz, IP 54, B3, PTC.

PREVERJANJE MOŢNOSTI UPORABE ENEGA VENTILATORJA

Koeficient dobave po Lugovskem:

54,04,0 10

6,373018,0

0 l

lnd

Kjer je:

d… premer cevovoda,

n… koeficient odvisen od kvalitete spoja,

l… dolţina cevovoda,

l0.. dolţina ene cevi.

Recipročna vrednost koeficienta dobave je koeficient izgube zraka:

1IZk

1 4

Pretok zraka na začetku cevovoda:

IZRV kVV

Razdalja katero premaguje ventilator:

2

1

1

8,0

VC

v

Vr

hl

Vsak izbran ventilator lahko premaguje skupno upornost cevovodov :

Izbran ventilator za zračenje pri delu s jamskim nakladalcem Toro 151 premaguje

razdaljo 168 m – premer cevovoda 600 mm, kar je večje od skupne dolţine cevovoda

165 m,

Izbran ventilator za zračenje pri delu s nakladalcem Boxer 520 premaguje razdaljo

426 m – premer cevovoda 400 mm, kar je večje od skupne dolţine cevovoda 160 m,

Za zračenje kostnice zadostuje en ventilator tip N-AVV K–45/28-8, ki premaguje

razdaljo 237 m – premer cevovoda 400 mm, kar je večje od skupne dolţine cevovoda

188 m,

Za zračenje povezovalne proge proti slepemu jašku št.1 in št.2 sta potrebna dva

ventilatorja tip N-AVV K–45/28-8, prvi z močjo elektro motorja 2,2 kW in drugi

moči 2,2 kW. Drugi ventilator se namesti v razdalji cca.150 m od prvega ventilatorja.

Ventilator, ki se bo uporabljal v fazi izvajanja del in v fazi končne ureditve kostnice se

namesti v prostor pred strojnico jaška Barbara (Priloga 8) . Ventilator mora biti opremljen s

difuzorjem in dušilcem. Zračilne cevi – ţlote se namestijo v bok povezovalne proge proti

Breznem v fazi izvajanja del. V fazi končne ureditev kostnice se ţlote od lokacije ventilatorja

do kriţišča oblom jaška Barbara/povezovalna proga poloţijo po boku od tu naprej se ţlote

vkopljejo v tla. Kot zračilne cevi se uporabijo PVC UK cev premera 400 mm, ki se

obbetonirajo s betonom C25/30xC2 C10,20 PVII S3 Dmax 16 mm z dodatkom za

vodotesnost.

Zračenje povezovalne proge proti slepemu jašku št.1 in št.2 se izvede z dvema ventilatorjema

(Priloga 9). Prvi ventilator bo vgrajen v Barabara rovu pribliţno 10 – 15 m pred kriţiščem.

Drugi ventilator nekoliko manjše kapacitete se namesti na razdalji pribliţno 150 m od prvega.

Sveţa zrak se bo do jaškov vodil delno po ţlotah in delno po PVC UK cev premera 400 mm.

PVC UK cev premera 400 mm se obbetonirajo s betonom C25/30xC2 C10,20 PVII S3 Dmax

16 mm z dodatkom za vodotesnost.

1 5

6. Oskrba z energijo

6.0.1. Oskrba s komprimiranim zrakom

Pri izvajanju del se bo na delovišču uporabljala oprema, ki jo poganja komprimiran zrak. To

so pnevmatsko ročno odkopno kladivo, pnevmatske ţage, pnevmatsko vrtalno kladivo, ipd.

Za pogon teh naprav je potrebno oskrbeti delovišče s komprimiranim zrakom (Priloga 10).

Komprimiran zrak bo proizvajal kompresor, ki se postavi pred vhodom v Barbara rov.

Komprimiran zrak se nato po komprovodu (PE cev 25 mm) vodi do delovišča. Normalni

delovni pritisk kompresorja je 7 bar, kapaciteta pa 3.5 m3/min. Izračun oskrbe s

komprimiranim zrakom je obdelan v strojnem delu rudarskega projekta št.2851: »Čiščenje

slepega jaška št.I in št.II v Barbara rovu-Huda jama«.

6.0.2. Oskrba z električno energijo

Oskrba delovišča z električno energijo je obdelana v elektro delu projekta. Z električno

energijo se bodo napajali naslednji uporabniki:

Izvajanje del:

Ventilator,

Govorilna naprava,

Signalizacija v Barbara rovu,

Električna orodja potrebna za izvedbo del (električni udarno-vrtalno kladivo,

električno vrtalno kladivo,električna rezalka,…),

Mešalec za beton npr. Altrad IV, volumen 125 l, delovni volumen 88 l, el. motor

0,42 kW,

Potopna črpalka Flygt tip BS 2075,

Razsvetljava na delovišču.

Končna ureditev kostnice:

Ventilator,

Razsvetljava,

1 6

Črpalka Flygt READY 4, motor 0,4 kW, 50 Hz ali črapalka s podobnimi tehničnimi

karakteristikami,

Električna orodja potrebna za vzdrţevanje.

6.0.3. Oskrba s tehnološko vodo

Na delovišču se za izvajanje del potrebuje tehnološka voda. V primeru, da se bi za posamezna

delo potrebovala se uporabi hribinska voda (karbonatnega izvora), ki se je na ustrezen način

ulovi. Pred uporabo karbonatne hribinske vode je potrebno izvesti kemično analizo le te.

7. Tehnologija del na ureditvi kostnice v povezovalni progi proti Breznem

Ureditev kostnice se izvede po naslednjem tehnološkem postopku:

1. Izvedba armirano betonske pregrade v povezovalni progi proti slepima jaškoma št.1

in št.2 cca. 5 m za slepim jaškom št.2,

2. Ureditev pohodne poti Barbara rov - povezovalna proga proti slepemu jašku št.1 in

št.2 in ureditev končne oblike zračenja veje proti slepima jaškoma št.1 in št.2,

3. Vzpostavitev separatnega zračenja veje proti Breznem,

4. Zajezitev hribinske vode, ki doteka iz smeri povezovalne proge proti Breznem in

začasna preusmeritev odvodnjavanja hribinske vode po jašku Barbara na Glavno

obzorje,

5. Ureditev odvodnjavanja od mesta zajezitve in preusmeritve vode do vhoda v Barbara

rov in obbetoniranje elektro kabla po Barbara rovu do konca razširitve,

6. Ureditev transportne poti, ki bo omogočala transport jalovine iz povezovalnem proge

proti Breznem na površino – plato pred vhodom v Barbara rov,

7. Odstranitev jalovine iz povezovalne proge proti Breznem na plato pred vhodom v

Barbara rov in nato na deponijo za gradbene odpadke, z odstranitvijo jalovine se

odstrani tir in tirni pragovi ter izvede posnetek do raščene hribine,

8. Preboj armirano betonske pregrade v povezovalni progi proti Breznem za ugotovitev

stanja proge za pregrado in izdelava nove armirano betonske pregrade,

9. Reprofilacija profila proge na projektiran profil proge,

10. Izkop in vgradnja PVC cevi UK 400 v tla povezovalne proge (sredina profila) – PVC

cev se obbetonira,

11. Zajezitev hribinske vode pri zadelki in podaljšanje odvodnjavanja hribinske vode po

jašku Barbara v Glavno obzorje,

1 7

12. Podaljšanje odvodnjavanja od zadelke do mesta prve zajezitve vode,

13. Zavarovanje stropa povezovalne proge na lokaciji kostnice,

14. Vgradnja pocinkanih profilov in pocinkanih regalnih polic in zavarovanje čelnih sten s

mreţo in vgradnja pocinkanih vrat na vhodu v kostnico,

15. Izvedba razsvetljave Barbara rova, povezovalna proga proti Breznem – kostnica in

povezovalna proga proti slepemu jašku št.1 in št.2.,

16. Ureditev dokončnega zračenja veje proti Breznem,

17. Ureditev pohodne poti proti kostnici, v sami kostnici in v Barbara rovu.

7.0. Ureditev odvodnjavanja hribinske vode

V Hudi jami sta dva večja dotoka vode. Prvi dotok vode je iz povezovalne proge proti

Breznem. Drugi dotok vode je iz povezovalne proge proti slepima jaškoma (Priloga 3).

7.0.1. Odvodnjavanje hribinske vode iz povezovalne proge proti Breznem

(Priloga 11)

Iz povezovalne proge proti Breznem doteka pribliţni 0,5 l/s hribinske vode.

Vhodni podatki:

Premer kroţnega prereza betonske cevi d = 0,20 m

Največji nagib l = 0,01 oz.1 %

Koeficient hrapavosti n = 0,013

Obratovalna hrapavost kb = 1,5 mm

Dimenzioniranje odvodnjevalnih cevi:

Z uporabo Prandtl-Colebrookovega obrazca za cevi s kroţnim prerezom, kjer upoštevamo

odvisnost koeficienta trenja od vrste toka, smo iz tabele 4.8 na strani 90 (Odvod odpadne vode

iz naselij in zaščita voda, Joţe Kolar, DZS, Ljubljana, 1983) določili pretok vode po cevi z

obratovalno hrapavostjo kb=1,5 mm, za katero velja, da je (stran 88 in tabela 4.6):

1 8

normalen kanal (definicija: normalni kanali imajo stranske priključke, priključke

poţiralnikov, vstopne jaške ter spremembe smeri)

izvedba 1 (definicija: zgrajeni so v skladu s tehničnimi uzancami, tako da so stiki

zaprti in izravnani)

Q(kb=1,5, naklon=1 %, 100 % polnjenje) = 33 l/s (100 % polnjenje cevi)

Izbrani premer cevi zadošča v primeru, ko znaša dotok vode več kot 33 l/s (maksimalni pretok

betonske cevi je pri 95 % napolnjenosti preseka cevi in je za 8 % večji kot pri 100 %

napolnjenosti cevi) t.j. 36,3 l/s. Drenaţa se izvede na sledeči način:

dotekajoča voda se zajezi in preusmeri,

na posameznih lokacijah kjer ni dovolj globok obstoječi kanal (minimalna globina

35 cm) se izvede poglobitev kanala,

odstranijo se poškodovani kosi betona,

po celotni dolţini se izdela peščena posteljica iz peska granulacije 0-4 mm, ki se

ustrezno skomprimira, naklon posteljice mora znašati minimalno 5 promil,

poloţijo se betonske cevi premera 200 mm na peščeno posteljico,

betonske cevi se obsujejo s peskom granulacije 16 – 32 mm,

na vsakih 50 m se izdelajo revizijski jaški iz betonskih cevi premera 400 mm s

pokrovom.

7.0.2. Odvodnjavanje hribinske proge iz povezovalne proge proti slepima

jaškoma (Priloga 12):

V odmiku št. 3 od RP št.2851: :«Čiščenje slepega jaška št.I in II v Barbara rovu – Huda jama

Laško«, RTH, april 2010 je izveden izračun dimenzije armirano betonskega čepa in določena

tehnologija izdelave čepa. V projektu je zato obdelano odvodnjavanje hribinske vode od

izdelanega armiranobetonskega čepa do kriţišča oblom jaška Barbara/povezovalna proga

proti slepima jaškoma št.1 in št.2.

Pribliţno 3 m pred armirano betonskim čepom se izdela usedalni bazen iz betonske cevi

premera 600 mm v katerega se bo odvedla eventualna hribinska voda, ki bi se pojavila za

čepom. Na vrhu se izdela kovinski pokrov s odprtino za tlačni cevovod črpalke.

1 9

Dimenzioniranje črpalke:

premer cevovoda d = 32 mm,

pretočna količina qv= 1 l/s oz.0,001 m3/s (3 x večja od trenutnega dotoka),

dolţina cevovoda l = 250 m

kinematična viskoznost ν = 10-6

m2/s

absolutna hrapavost k = 0,4 mm

v trasi cevovoda so trije loki ξ za en lok = 0,07 in 4 spojke, ξ za en spoj = 0,20

Pretočna hitrost vode je:

smd

qv v /25,1

032,0

001,04422

Reynoldsovo število je:

4

6104,0

10

032,025,1

dvRe

Iz Colebrook-ovega diagrama se določi koeficient λ = 0,04 za k/d = 0,0125

Izgube v cevovodu:

linijske izgube

mg

v

d

lhli 25

81,92

25,1

032,0

25004,0

2

22

lokalne izgube

mg

vhli 08,0

81,92

25,101,1

2)2,0407,03(

22

mmmhhh loli 08,2508,025

Potrebna moč črpalke:

kWWhgq

P v 7,07027,0

08,2581,91000002,0

2 0

V usedalni bazen se vgradi drenaţna črpalka npr. Flygt READY 4 (Priloga 13) – izbrana

črpalka ima moč 0,75 kW, s katero se nato voda prečrpa po PE cevi premera 32 mm v dolţini

cca. 250 m po boku proge do odvodnjevalnega kanala.

7.1. Ureditev transportne poti in odstranitev jalovine

Povezovalna proga proti Breznem je v dolţini 75 m zasuta z jalovino. Profil proge znaša

povprečno 7,6 m2. Skupaj se je v progo odloţili pribliţno 570 m

3 jalovine. Transportna pot za

odstranitev jalovine bo potekala po progi mimo jaška Barbara in Barbara rovu na plato pred

vhodom v Barbara rov, kjer se uredi prostor za začasno deponiranje jalovine. Jalovina se bo

nato s (po očiščenju določene količine iz povezovalne proge) bagrom naloţila na kamione

prekucnike in odpeljala na deponija za gradbene odpadke.

V Barbara rovu in v progi mimo jaška ter v povezovalni progi se nahaja tir, zunanje širine

63 cm in višine 7 cm. Za nemoten transport jalovine je potrebno iz Barbara rova odstraniti

betonske kocke locirane na stacionaţah 63 m, 180 m in 208 m. Na vhodu v Barbara rov se

nahajajo trapezna vhodna vrata iz pocinkane pločevine dimenzij 1,5 m spodaj, 1,2 m zgoraj in

višine 1,85 m. V primeru transporta jalovine s TORO 151 se morajo vrata porušiti, v primeru

transporta s nakladalcem Boxer 526 DX vrat ni potrebno porušiti.

V povezovalni progi se sproti z čiščenjem odstrani tir in tirni pragovi. Po končanem čiščenju

povezovalne proge s strojem se izvede točni posnetek tal do raščene hribine. Za nemoten

transport jalovine s strojem je potrebno odstraniti tirnice ali pa izvesti dosutje s tamponom

0-32 mm.

Tehnični podatki strojev s katerimi je moţno vršiti transport jalovine iz jame na površino so v

Prilogi 14.

7.1.1. Izkaz kubatur jalovine

Šifra: Vsebina

šifre:

Kubatura v

profilu proge:

Kubatura v

raztresenem stanju:

17 05 04 Odpadni

zemeljski

izkopi

570 m3

684 m3

Skupaj

kubatura:

570 m3 684 m

3

2 1

7.1.2. Ravnanje z jalovino

Jalovina se bo začasno skladiščila na platoju pred vhodom v Barbara rov na parcelni št.496/4.

Za transport jalovine do lokacije začasne deponije se izdela iz smrekovega lesa debeline 48

mm lesen poden, ki bo omogočal transport jalovine z jamskim vozičkom do lokacije začasne

deponije. Za preprečevanje erodiranja jalovine se izdela pregrada iz smrekovih desk debeline

48 mm in ČBR sidri premera 22 mm. Jalovina se lahko skladišči na delovišču največ do

konca izvajanja del. Jalovina se bo nato nalagala direktno na kamione prekucnike in oddajala

zbiralcu gradbenih odpadkov. Ob vsaki oddaji se mora izpolniti evidenčni list.

7.2. Ureditev kostnice

Kostnica se locira v povezovalno progo od konca obloma jaška Barbara do ţe obstoječe

armirano betonske pregrade (Priloga 15). Vhod v kostnico se zavaruje s vrati dimenzij 1,2 m

x 2 m, prostor med podbojem vrat in okolno hribino zapolni s pločevino.

Kostnica bo locirana v litotamnijskem apnencu. Z geomehanskimi lastnosti kamnin na

omenjenem območju ne razpolagamo, kot informacijo pa podajam geomehanske parametre

za litotamnijski apnenec, ki so pridobljeni na podlagi "in–situ" meritev in podatkov

laboratorijskih preiskav (J.Velikonja, 1998, Optimizacija izdelave jamskih prog).

Tabela 1: Povprečni geomehanski parametri litotamnijskega apnenca

Litološki opis

materiala

Kot

notranjega

trenja

Prostorninska

teţa

(kN/m3)

Tlačna

trdnost

(MPa)

Natezna

trdnost

(MPa)

Striţna trdnost

(MPa)

Litotamnijski

apnenec

55˚ 26,0 60 4 10

Sistem klasifikacije hribine:

V tabeli 2 je prikazana hribinska kategorizacija povzeta po avstrijskem standardu ONORM B

2203.

2 2

Tabela 2: Kategorizacija hribin

Kategorija hribine Kratek opis

A1 Stabilni hribinski pogoji

A2 Hribina podvrţena manjšim porušitvam

B1 Delno nevezana in razpokana

B2 Močno strukturno poškodovana

B3 Nevezana hribin z nizko kohezijo

C1 Hribina podvrţena hribinskim udarom

C2 Hribina pod povečanim napetostnim stanjem

C3 Hribina pod močno povečanim napetostnim stanjem

C4 Mehke, iztisljive hribine podvrţene tečenju

C5 Hribina podvrţena nabrekanju

V tem projektu je opisana samo hribinska kategorija, ki je predmet projekta. Kostnica je

locirana v apnencu. Navedena hribina spada v kategorijo hribine A1.

V kategorijo A 1 spadajo hribine, ki imajo izredno ugodne mehanske lastnosti, se elastično

ponašajo in zagotavljajo ugodne geotehnične pogoje gradnje. Deformabilnostne lastnosti teh

hribin omogočajo sproščanje relativno majhnih deformacij, ki se s časom zmanjšajo na nizke

vrednosti. Hribine so dolgoročno stabilne brez izvajanja podpornih ukrepov. V danem

primeru ni potrebno vgrajevanje podpornih elementov. Zaradi diskontinuitet v povezovalni

progi se izvede zavarovanje stropa proge pred padci kosov hribine v globino z pocinkano

mreţo in sidri.

Tehnološko se izvede ureditev končne oblike kostnice po naslednjem postopku (končna

ureditev kostnice je prikaza na Prilogi 16):

Izvede se reprofilacija profila proge na projektiran profil proge (lokacije kjer je to

potrebno); proga v kateri bo locirana kostnica se je izdelovala s metodo vrtanja in

razstreljevanja. Profil proge je nepravilne oblike in v posameznih delih močno zajede

hribina v svetli profil proge, zato je potrebno na teh lokacijah izvesti lokalne izravnave

profila oz. reprofilacijo. Reprofilacija se izvede s kontaktnim razstreljevanjem ali

strojno s hidravličnim kladivom. V primeru reprofilacije proge s kontaktnim

razstreljevanjem se glede na debelino zajede zavrta vrtina premera 32 mm.

2 3

Izračun razstreljevanja:

Tehnologija razstreljevanja bo potekala po naslednjem tehnološkem postopku:

Vrtanje minskih vrtin,

Polnjenje minskih vrtin,

Mašenje minskih vrtin,

Vezava nabojev,

Kontrola upornosti,

Odstrel,

Pregled delovišča po miniranju,

Zavarovanje delovišča v primeru zatajenih min.

Vrtanje minskih vrtin po shemi razstreljevanja

Vrtanje minskih vrtin ustrezne dolţine se izvede s električnim vrtalnim orodjem,

premer vrtine 32 mm (npr. sveder tip TE TX 32/57, dolţina svedra 570 mm).

Polnjenje minskih vrtin

Pred pričetkom polnjenja minskih vrtin se z delovišča umaknejo vsi delavci, ki niso

pooblaščeni za tovrstna dela. Pred vhodom v Barbara rov se postavi straţa. Preveri se

ali je čelo delovišča zavrtano po dani shemi razstreljevanja.

Z nabijanjem minskih vrtin se sme pričeti šele potem, ko so vse vrtine za odstrel

zavrtane in očiščene. Z rahlim nabijanjem se patrone vstavijo v minske vrtine. Udarne

patrone se vstavijo kot druge v vrtini, ţice električnih detonatorjev so kratko spojene

in izolirane.

Kontrolo sheme izvratnih minskih vrtin, pripravo udarnih patron lahko izvajajo samo

za ta dela kvalificirani delavci – strelec, pomagajo mu lahko zato usposobljeni

pomočniki, ki jih za ta dela določi tehnični vodja delovišča.

Mašenje minskih vrtin

Za zapolnjevanje minskih vrtin se uporabljajo mašila iz gline. Dolţina mašila mora

dosegati minimalno 0,2 m.

2 4

Vezava nabojev

Pred pričetkom vezave nabojev je potrebno pregledati, da je polnjenje vrtin končano

in, da so vse vrtine nabite. Ţice električnih detonatorjev se med seboj veţejo le

zaporedno. Ţice na delovišču veţeta le strelec in njegov pomočnik. Ţici krajnih

električnih detonatorjev na delovišču se poveţeta z ţicama za navezavo min na

minerski kabel.

Kontrola upornosti

Z omhmetrom strelec neposredno pred odstrelom iz zaklona izmeri upornost celotne

električne mreţe miniranja.

Potem, ko je pravilno izmeril upornost električne mreţe, strelec naveţe konce

minerskega kabla na vţigalni strojček in po opozorilnem znaku, ki mora biti poznan

vsem na delovišču, kratko počaka in vţge mine.

Pregled delovišča po miniranju

Po opravljenem odstrelu in predpisanem čakanju morata strelec in nadzornik

pregledati delovišče. Ugotoviti je treba, če je delovišče varno in ali so vse mine

odstreljene. Strelec, skupaj z nadzornikom dovoli nadaljevanje del šele potem, ko je

ugotovil, da je delovišče zavarovano, da ni zatajenih – neodstrelejenih min, da ni

ostankov razstrelilnih sredstev in da je delovišče prezračeno – ni prekomernih količin

nitroznih plinov.

Zavarovanje delovišča v primeru zatajenih min

V primeru zatajenih min mora strelec te mine vidno označiti in poskrbeti, da se uničijo

skladno z navodili proizvajalca in po postopku za uničenje. Vse dokler se ne uničijo

so vsa dela prepovedana.

Zaklon

Zaklon je razširitvi Barbare rova. Tekom vsakega razstreljevanja je potrebno ustaviti

dela v bliţini mesta razstreljevanja in postaviti straţe.

Skladiščenje in transport razstrelilnih sredstev

Prevoz eksplozivnih snovi do vhoda v jamo se mora izvajati v skladu s predpisi o

prevozu nevarnih snovi. Prenos eksplozivnih sredstev v jamo opravljajo strelci in

druge pooblaščene osebe v usnjeni torbici ali torbici s stranicami in gumijastim

2 5

obodom. Praviloma se ločeno prenaša razstrelivo in detonatorji izjemoma se lahko

prenašata skupaj.

Podatki za izračun miniranja:

povprečna površina zoba kamenine S = 0,5 m2,

razstrelivo Amonal - ojačani,

vţigalniki PSED,

delovna sposobnost razstreliva A = 370 cm3,

masa patrone mp = 100 g,

dolţina patrone lp = 0,15 m,

premer patrone dp = 28 mm,

premer vrtine dv = 32 mm,

Specifična poraba razsreliva (Milovan Antulovič Kobliška:«Opšti rudarski radovi«

str.152 tab.47, Beograd, 1973) pri delovni sposobnosti 360 cm3, za amonal ojačan

(delovna sposobnost 370 cm3) zanaša:

97,0370

360

Ax

Ak

Kjer je:

A… delovna sposobnost eksploziva v Milovan Antulovič Kobliška:«Opšti rudarski

radovi« str.152 tab.47,

Ax… delovna sposobnost amonala,

k ……korekcijski faktor.

3/04,21,297,0 mkgqkq tab

Kjer je:

q… specifična poraba razstreliva,

k… korekcijski faktor,

2 6

qtab… specifična poraba razstreliva za kamnino apnenec določena iz tabele 47 str.152

Milovan Antulovič Kobliška:«Opšti rudarski radovi«

Specifična poraba razstreliva znaša:

kgVqQ 50,025,004,2

Kjer je:

Q… količina razstreliva kg,

q… specifična poraba razstreliva kg/m3,

V … volumen odstreljene kamnine m3,

V blok površine volumna 0,5 m3 se zavrtata ena vrtina dolţine 0,5 m in druga vrtina

dolţine 0, 7 m. Prva vrtina se napolni s 200 g razstreliva oz. je dolţina polnitve 300

mm in 200 mm dolţina mašila, druga vrtina se napolni s 300 g razstreliva oz. je

dolţina polnitve 450 mm in 250 mm dolţina mašila. Razmak med vrtinami mora biti

≥ 40 cm.

Zavarovanje stropov proge pred padci kosov hribine v profil proge z vrtanjem vrtin

premera 26 mm, vgradnjo sider premera 22 mm iz betonskega ţeleza dolţine 400 mm

z navojem v dolţini 100 mm za matico, vgradnja pocinkane mreţe z velikostjo odprtin

50 x 50 mm, vgradnja podloţnih plošč 100 x 100 mm in matice M 20. Sidra se

vgrajujejo v vzdolţnem razmiku 1 m in v prečnem razmiku 0,5 m,

Končna ureditev odvodnjavanja, odvodnjavanje se uredi tako, da se po celotni dolţini

izdela peščena posteljica iz peska granulacije 0-4 mm, ki se ustrezno skomprimira,

poloţijo se betonske cevi premera 200 mm, betonske cevi se obsujejo s tamponom

granulacije 16 – 32 mm,

Končna ureditev zračenja, ţlote se od lokacije ventilatorja do kriţišča obloma jaška

Barbara/povezovalna proga poloţijo po boku od tu naprej se ţlote vkopljejo v tla . Kot

zračilne cevi se uporabijo PVC UK cev premera 400 mm, ki se obbetonirajo s

betonom C25/30xC2 C10,20 PVII S3 Dmax 16 mm z dodatkom za vodotesnost.

Izkop, opaţenje in ulitje okroglih točkovnih temeljev premera 200 mm in globine 300

mm, beton C25/30xXC1, CI 0,2, Dmax16, D4,

Vgradnje navpičnih pocinkanih profilov, profili se sidrajo v pasovne temelje s sidrnimi

vijaki npr. HSV M 12x100 –»HILTI«. Profili se vgrajujejo na vsake 1200 mm. Glavni

profili so iz jeklenih kotnikov dimenzij 50 x 50 x 4 mm, vmesni profil je iz vroče

cinkan pravokotne jeklene cevi dimenzij 40 x 20 x 2 mm. Profili brez podloţne polšče

so višine 1300 mm. Profili se sidrajo v točkovne temelje s štirimi sidrnimi vijaki.

Vgradnja polic iz perforirane pocinkane pločevine Oz 8 -12 odprtost 40,31 %,

debeline pločevine 2 mm. Dimenzija posamezne police znaša 1250 mm x 2500 mm.

2 7

Pohodna pot v kostnici bo potekala po sredini proge širine 1,2 m. Regali bodo na levi in desni

strani. Na pokončne nosilce se namestijo v treh nivojih police. Med regali je 1,5 m prostega

dela. Na en regal se lahko naloţi 36 plastičnih zloţljivih zabojčkov dimenzij 60 x 40 x 30 cm.

Za 900 zloţljivih zabojčkov dimenzij bo potrebno izdelati 25 regalov, za kar se potrebuje 50

m proge.

7.3. Ureditev pohodne poti

V skladu s projektno nalogo je potrebno je potrebno od vhoda v Barbara rov do kostnice in

do lokacije slepega jaška št.2 določiti mesta, kjer je potrebno izvesti dodatno podgradnjo,

sanacijo podgradnje in nato določiti obliko pohodne poti.

Pred dokončnim oblikovanjem pohodne poti je potrebno izvesti sanacijo poškodb in ovir na

pohodni poti.

V prilogi 18 je kataster vseh poškodb in ovir na zgoraj navedeni pohodni poti. V nadaljevanju

je opisana tehnologija sanacije poškodb in ovir na pohodni poti. Na prilogi 20 je prikazano

končno stanje Barabara rova s povezovalnim progama.

7.3.1. Sanacija poškodb in ovir na pohodni poti

Sanacija poškodb obloge, hribine in ovir po Barbara rovu, oblomu jaška Barbara in dostopni

progi do slepih jaškov obravnava naslednje tehnološke postopke:

1. Kontrolirani odvod hribinske vode,

2. Sanacija betonskih površin zaradi delamacije oz. razslojevanja (odpadanja krovne

plasti betona),

3. Sanacija betonskih okvirov v tleh,

4. Sanacija betonskih okvirov vrat,

5. Sanacija večjih diskontinuitet,

6. Sanacija manjših diskontinuitet,

7. Sanacija opečnatih obokov in stropa razširitve Barbara rova,

8. Sanacija degradirane opečnate obloge,

9. Sanacija nedokončane betonske obloge,

10. Sanacija dostopne proge od stacionaţe 395 m do 435 m,

2 8

11. Sanacija dostopne proge od stacionaţe 507 m do 511 m,

12. Sanacija ostankov glinastih čepov.

7.3.2. Kontroliran odvod hribinske vode

Hribinska voda doteka v profil proge skozi hribino in skozi betonsko podgradnjo (porozen

beton). Sanacija se izvede na sledeči način:

1. Dotok vode skozi betonsko oblogo (Barbara rov); v Barabara rovu so večji dotoki

vode v profil proge na stacinaţah 0 m – 20 m, 190 m – 200 m in 100 m – 140 m.

Zaščita pred hribinsko vodo se izvede iz pocinkane pločevine debeline 1,5 mm,

dolţine 2 m in širine 1 m. Pocinkana pločevina se na obeh konceh fiksira v hribino.

Stiki med posameznimi segmenti pločevine se zatesnijo s silikonskim kitom.

2. Dotok vode skozi hribino (povezovalna proga proti slepima jaškoma št.I in št.II); v

povezovalni progi so večji dotoki vode v profil proge na stacionaţi od 355 m do 395

m in na stacionaţi 480 m do 500 m. Zaščita pred hribinsko vodo se izvede iz

pocinkane pločevine debeline 1,5 mm, dolţine 2 m in širine 1 m. Pocinkana pločevina

se na obeh konceh fiksira v hribino. Stiki med posameznimi segmenti pločevine se

zatesnijo s silikonskim kitom.

7.3.3. Sanacija betonskih površin zaradi delamacije oz.razslojevanja

Poškodbe do 50 mm: po potrebi se izvede odstranitev degradirane, razslojene in nečvrste

plasti betona. Le to se izvede s kladivi ali udarnimi električnimi kladivi. Beton se odstrani do

globine nekontaminiranega čvrstega betona. Nato se nanese najprej groba in nato fina

sanacijska malta (npr. mikroarmirane sanacijske malte 0-3 in 0-1 mm, TKK Serpenica ob Soči

d.d.). Betonska površina, na katero se nanaša vezni sloj, ne sme biti zamaščena ali vsebovati

nečistoč, odstranjeni morajo biti vsi slabo sprijeti delci. Minimalna temperatura podlage je +

5°C, maksimalna temperatura podlage je 30°C, maksimalna dopuščena vlaţnost je 80 %. Pred

izvedbo nanosa sanacijske malte se neposredno pred nanosom predlaga premaz poškodovane

betonske obloge z vodno polimerno akrilno disperzijo – vezni sloj »staro-novo« (npr.

KEMACRYL, ELASTOSIL, …). Vezni sloj se izvede z zidarskim čopičem ali valjčkom.

Pri poškodbah globjih od 50 mm se reprofilacija izvede tako, da se poškodovana površina

zaopaţi in se sanacija izvede s mikroarmirano sanacijsko malto (npr. TKK Mikroarmirana

sanacijska malta 0-3, TKK Serpenica ob Soči d.d.).

2 9

7.3.4. Sanacija betonskih okvirov v tleh

Na stacionaţah 63 m, 180 m in 208 m se v tleh Barbara rova na desni in levi strani nahajajo

betonski temelji. Sanacija le teh se izvede s postopkom mehanskega odstranjevanja betona s

pnevmatskim udarnim kladivom ali električnim udarnim kladivom.

7.3.5. Sanacija betonskih okvirov vrat

Na stacionaţi 488 m in 501 m se nahaja betonski okvir nekdanjih zračilnih vrat. Zaradi

zmanjšanje profila proge predvsem višine predstavlja nevarnost. Sanacija se izvede tako, da

se betonski okvir očisti in na očiščeno površini na obeh straneh namesti samolepilni odsevni

trak debeline 5 cm.

7.3.6. Sanacija večjih (globljih) diskontinuitet

Na lokaciji večjih diskontinuitet se v hribino vgradi (na višini profila proge pred

diskontinuiteto) betonsko ţelezo premera 20 mm. Betonsko ţelezo se vgrajuje v medsebojni

prečni razdalji 30 cm, sidra se vgrajujo po sistemu »cik-cak«. Na tako vgrajene sidra se v

stropni del in v bok do višine cca.1,8 m namesti pocinkana mreţa z velikostjo odprtin

50 x 50 mm, ki se na sidra priveţe s pomočjo ţgane ţice debeline 2,8 mm.

7.3.7. Sanacija manjših diskontinuitet

Večino pohodne poti poteka po litotamnijskem apnencu, ki je na določenih lokacijah močno

razpokan in razpoke so zaglinjene. Za zagotovitev varne pohodne poti je potrebno po celotni

trasi izvesti mehansko obtrkavanje stropa in bokov proge s kladivom ali drugim ustreznim

orodjem, ter razrahljane kose hribine odstraniti.

V območji kjer je velika gostota diskontinuitet (močno razpokana hribina) se strop zavaruje s

pocinkano mreţo z velikostjo odprtin 50 x 50 m, ki se v hribino fiksira s pomočjo sider

(rebrasto ţelezo premera 20 mm) z navojem M 16 in sidrne plošče (100 x 100 mm).

3 0

7.3.8. Sanacija opečnatih obokov in stropa razširitve Barbara rova

Od stacionaţe 249 m do 285 m so v Barbara rovu izdelani opečnati oboki širine 0,9 m. V

stropu opečnatih obokov so nameščene tirnice na katerih so se v preteklosti za zavarovanjem

pred padci večji kosov hribine iz stropa in bokov namestile lesene deske debeline 48 mm.

Sanacija obokov se izvede na sledeči način:

Obok se na sredini podpre s TH loki K 24,

Odstranijo se v stropu tirnice in deske smrekove,

Stropni del – nepodgrajeni del se podgradi s pocinkano mreţo z velikostjo odprtin 50 x

50 mm, ki se v hribino fiksira s pomočjo sider (rebrasto ţelezo premera 20 mm) z

navojem M 16 in sidrne plošče (100 x 100 mm).

7.3.9. Sanacija degradirane opečnate obloge

Po potrebi se izvede odstranitev degradirane, razslojene in nečvrste opeke. Le to se izvede s

kladivi ali udarnimi električnimi kladivi. Opeka se odstrani do globine nekontaminirane čvrste

opeke.

Poškodbe opeke do 50 mm; nanese se prvi sloj grobe sanacijske malte v debelini do 20 mm,

(npr. TKK Mikroarmirana sanacijska malta 0-7, TKK Serpenica ob Soči d.d.), sledi drugi sloj

grobe sanacijske malte v debelini do 20 mm in nato še zadnji sloj v debelini 10 mm fine

sanacijske malte s katero se izvede reprofilacija (npr. TKK Mikroarmirana sanacijska malta

0-3, TKK Serpenica ob Soči d.d.),. Opečnata površina, na katero se nanaša vezni sloj, ne sme

biti zamaščena ali vsebovati nečistoč, odstranjeni morajo biti vsi slabo sprijeti delci.

Minimalna temperatura podlage je + 5°C, maksimalna temperatura podlage je 30°C,

maksimalna dopuščena vlaţnost je 80 %. Pred izvedbo nanosa sanacijske malte se neposredno

pred nanosom predlaga premaz poškodovane opeke z vodno polimerno akrilno disperzijo –

vezni sloj »staro-novo« (npr. KEMACRYL, ELASTOSIL, …). Vezni sloj se izvede z

zidarskim čopičem ali valjčkom.

Pri poškodbah globjih od 50 mm se reprofilacija izvede tako, da se poškodovana površina

zaopaţi in se sanacija izvede s mikroarmirano sanacijsko malto (npr. TKK Mikroarmirana

sanacijska malta 0-3, TKK Serpenica ob Soči d.d.).

3 1

7.3.10. Sanacija nedokončane betonske obloge

Na stacionaţi 395 m je v dolţini 3,30 m v levem boku gledano proti jaškoma betonska

podgradnja nedokončana. Sanacija se izvede na sledeči način:

odstranitev obstoječe lesene podgradnje,

zavrtajo se vrtine v hribino in obstoječo betonsko podgradnjo premera 16 mm v katere

se vgradijo sidra iz betonskega ţeleza premera 14 mm,

vgradnja dvojne armaturne mreţe Q 238 v razmiku 10 cm,

enojno opaţenje in vgradnja betona C 25/30 debeline 20 cm,

razopaţenje.

7.3.11. Sanacija dostopne proge od stacionaže 395 m do 435 m

Od stacionaţe 395 m do stacionaţe 435 m povezovalna proga poteka po psevdoziljskem

skrilavcu in je podgrajena z betonsko podgradnjo. Betonska podgradnja je poškodovana, zato

se je v fazi čiščenje povezovalne proge izvedlo varnostno podgradjevanje s leseno poligon

tesarbo. V betonski podgradnji so poškodbe v obliki razpok in v obliki degradacijo oz.

odpadanja krovne plasti betona vsled hribinskih pritiskov. V progi ni izdelan talni obok.

Sanacija se izvede na sledeči način:

Sanacija talnega oboka: v dolţini 4 m se odstrani poligon podgradnja, po odstranitvi se

izvrši izkop tal v globino 50 cm, sledi vgradnja podloţnega betona C 8/10 v debelini

10 cm, vgradnja dveh TH profilov s ploščami na konceh, vgradnja betona C 25/20 v

debelini 20 cm. Postopek se ponovi do končne dolţine.

Sanacija bokov in stropov proge: izvede se mehansko obtrkavanje in nato sanacija

poškodb betonske obloge.

Poškodbe do 50 mm: po potrebi se izvede odstranitev degradirane, razslojene in

nečvrste plasti betona. Le to se izvede s kladivi ali udarnimi električnimi kladivi.

Beton se odstrani do globine nekontaminiranega čvrstega betona. Nato se nanese

najprej groba in nato fina sanacijska malta (npr. mikroarmirane sanacijske malte 0-3 in

0-1 mm, TKK Serpenica ob Soči d.d.). Betonska površina, na katero se nanaša vezni

sloj, ne sme biti zamaščena ali vsebovati nečistoč, odstranjeni morajo biti vsi slabo

sprijeti delci. Minimalna temperatura podlage je + 5°C, maksimalna temperatura

podlage je 30°C, maksimalna dopuščena vlaţnost je 80 %. Pred izvedbo nanosa

sanacijske malte se neposredno pred nanosom predlaga premaz poškodovane betonske

obloge z vodno polimerno akrilno disperzijo – vezni sloj »staro-novo« (npr.

KEMACRYL, ELASTOSIL, …). Vezni sloj se izvede z zidarskim čopičem ali

valjčkom.

3 2

Pri poškodbah globjih od 50 mm se reprofilacija izvede tako, da se poškodovana

površina zaopaţi in se sanacija izvede s mikroarmirano sanacijsko malto (npr. TKK

Mikroarmirana sanacijska malta 0-3, TKK Serpenica ob Soči d.d.).

Po sanaciji poškodb sledi vgradnja poligon lesene podgradnje, v takšni obliki kot je

bila pred sanacijo proge.

7.3.12. Sanacija dostopne proge od stacionaže 507 m do 511 m

Povezovalna proge je od stacionaţe 507 m do 511 m podgrajena z betonom. Beton je

gledano proti jaškoma močno poškodovan, zato se je betonska podgradnja dodatno podgradila

s poligon podgradnjo. Sanacija betonske obloge se izvede na sledeči način:

odstranitev obstoječe lesene podgradnje,

mehansko rušenje poškodovanega betona v dolţini kampade 1,5 m,

enojno opaţenje, vgradnja dvojne armaturne mreţe Q 196 in betoniranje kampade v

dolţini 1 m,

mehansko rušenje poškodovanega betona v dolţini kampade 1,5 m,

enojno opaţenje, vgradnja dvojne armaturne mreţe Q 196 in betoniranje kampade v

dolţini 1 m,

mehansko rušenje poškodovanega betona v dolţini kampade 1 m,

enojno opaţenje, vgradnja dvojne armaturne mreţe Q 196 in betoniranje kampade v

dolţini 2 m,

v desno stran proge (gledano proti jaškoma) se zavrtajo vrtine dolţine 1,5 m in

vgradijo SN sidra v medsebojnem rastru 1 m.

7.3.13. Sanacija ostankov glinastih čepov

Od stacionaţe 447 m do 460 m se je v fazi čiščenje povezovalne proge odstranila glina in se

je izdelal prehod, boki so ostali nezavarovani. Zavarovanje glinastih čepov se izvede s

postavitvijo navpičnih TH nosilcev v razdalji 1 m, ki se v tleh in v stropu ugnezdijo in

zabetonirajo v tleh. Na TH nosilce se z ţgano ţico priveţe armaturna mreţa Q 196 ki se

vmesno ojači okroglim betonskim ţelezom.

3 3

7.3.14. Izdelava zrakotesne pregrade v oblomu jaška Barabara pred

kostnico

Izvede se na sledeči način:

Izdelava betonskega temelja v širini priključne proge (izkop za temelj, opaţenje,

betoniranje, razopaţenje). Temelj se izdela iz betona C 25/30 (beton prve kategorije

B.I, minimalna količina cementa marke 35 mora znašati 300 kg/m3). Dimenzija

temelja mora znašati 30 cm x 30 cm x 250 cm (0,225 m3 betona),

Pozidava zaključne stene saniranega zruška s plinsko betonskimi zidaki ZB 30 (5,5

m2),

Izdelava zaključnega ometa

7.4. Končna oblika pohodne poti

Pohodna pot poteka po naslednjih jamskih objektih: Barbara rov, povezovalna proga proti

slepima jaškoma št.I in št.II in povezovalna proga proti Breznem. V Barbara rovu in

povezovalni progi pri Breznem je poloţen tir. Sanacija pohodne poti se izvede na sledeči

način:

I. Barbara rov do povezovalne proge proti Breznem:

izvede se nasutje s peskom granulacije 0-32 mm po levi stani proge gledano proti

Barbara jašku.

II. Povezovalna proga proti slepima jaškoma:

izvede se posnetek tal do raščene osnove oz. hribine,

sledi nasutje s peskom granulacije 0-32 mm v povprečni debelini 10 cm, skomprimira

in izvede naklon 2 % proti odvodnjevalnemu kanalu in nato še dodatno na tako

pripravljeno podlago dosuje pesek.

na sredino proge se poloţijo smrekove deske debeline 48 mm, širine cca.0,5 m.

III. Lokacija kostnice:

izvede se posnetek tal do raščene osnove oz. hribine,

sledi nasutje s peskom granulacije 0-32 mm v povprečni debelini 10 cm, skomprimira

in izvede naklon 2 % proti odvodnjevalnemu kanalu in nato še dodatno na tako

pripravljeno podlago dosuje pesek.

3 4

8. Planogram del

Planogram del za posamezne postavke je izdelan s računalniškim programom Microsoft

Office Project in je prikazan v Prilogi 18. Za izvedbo vseh del bi se potrebovalo 190 delovnih

dni ob predpostavki, da se dela izvajajo v eni izmeni in na enem delovišču. Aktivnosti se

lahko pospešijo v primeru istočasnega izvajanja del v povezovalni progi proti slepima

jaškoma 1 in 2 in v povezovalni progi proti Breznem.

9. Varnostni ukrepi

Pri izvajanju del je potrebno zagotoviti, da bo mesto izvajanja del prezračeno, tako da

bo zagotovljena prisotnost kisika v zraku več kot 19 % in da dopustne koncentracije

nevarnih plinov in prahu ne bodo preseţene.

Na vstopu v Barbaro rov se postavijo tudi pomoţni prostori ( kemični WC in

gradbiščni kontejner). Na vhodu v Barbaro rov bo tudi prostor za repromaterial in

deponijski prostor za izkopanino.

Telefonska povezava se organizira preko mobilne telefonije. Varstvo pred poţari se

organizira z namestitvijo ustreznih gasilnih aparatov.

Vstop na delovišče ne zaposlenim osebam je prepovedan, razen osebam, katerim

dovoli vstop tehnični vodja delovišča.

Vsi delavci, ki hodijo v jamo morajo biti seznanjeni z umikom iz jame v skladu z

določili načrta obrambe in reševanja.

Dnevno je potrebno pregledovati kompresor za kar se nastavi evidenčna knjiga.

Pohodne poti do delovišča morajo biti redno vzdrţevane.

Vsak delavec, ki opravlja delo v jami mora biti pred pričetkom del poučen o delovnih

pogojih in o nevarnostih v zvezi z delom.

3 5

Pri dvigovanju bremena (okroglega lesa debeline > 15 cm, teţa znaša pribliţno 100

kg) morata breme dvigovati na vsakem koncu najmanj 2 delavca tako, da na vsakega

delavca odpade pribliţno 25 kg.

Največja masa bremen v kg, ki se lahko premesti na delavca v starosti od 19 do 45 let

znaša 55 kg in za starejše delavce 45 kg. Pri ročnem premeščanju bremen mora

odgovorna oseba zagotoviti dovolj velik prostor za hojo in nedrsljiva tla. Breme, ki se

premešča mora imeti primerno prijemališče.

Pred začetkom rudarskih del pod pritiskom je potrebno opraviti poskusni preskus

vodov pod pritiskom, ki morajo biti za 20 % večji od predvidenega največjega

delovnega pritiska.

Delavec mora uporabljati varnostne naprave ter sredstva in osebno varovalno opremo

pri delu, skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati in skrbeti, da so v brezhibnem

stanju.

Električne inštalacijo in opremo na delovišču smejo popravljati in vzdrţevati le

strokovno usposobljeni delavci elektrotehnične stroke.

Gumi kabel za napajanje prenosnega orodja (Hilti TE 76) morajo biti primerno

mehansko zaščiteni. Pred vsako uporabo gumi kabla je potrebno opraviti vizualni

pregled kabla. Kadar so vidne poškodbe na izolaciji, vtiču, vtičnici ali pa je kabel

izpuljen iz vtičnice, podaljška ni dovoljeno uporabljati. Krpanje izolacije z izolirnim

trakom ni dovoljeno.

V primeru delovne nezgode se koristi prva pomoč najbliţje zdravstvene ustanove.

Tehnični vodja mora imenovati z odločbo osebo za nudenje prve pomoči na delovišču.

Tehnični vodja rudarskih del mora izdelati navodila za delo z eksplozivnimi sredstvi.

Prevoz eksplozivnih snovi se mora izvajati v skladu s predpisi o prevozu nevarnih

snovi.

Tehnični vodja rudarskih del določi v soglasju s Sluţbo za varnost in zdravje pri delu

prostor za priročno shrambo.

3 6

Tehnični vodja mora za razstreljevanje izdelati na osnovi tehnične dokumentacije

načrt razstreljevanja.

Pooblaščena oseba izvajalca minerskih del mora voditi knjigo o delu z eksplozivnimi

sredstvi. Tehnični vodja rudarskih del ali od njega pooblaščena oseba mora dnevno

pregledovati knjigo.

Prevoz eksplozivnih sredstev se lahko vrši le z vozili, ki ustrezajo zahtevam 3. in

10.člena Zakona o prevozu nevarnega blaga.

Na delovišču mora biti glede na število zaposlenih in dela, ki se opravljajo zadostno

število gasilnih aparatov.

Naprave za gašenje aparatov morajo biti redno pregledane.

Lokacija aparatov za gašenje poţarov morajo biti ustrezno označena v skladu s

posebnimi predpisi,

Med dolivanjem goriva v kompresor mora biti kompresor ugasnjen. Delavec, ki doliva

gorivo mora obvezno uporabljati gumijaste rokavice in pod rezervoar podstaviti

lovilno posodo. Med dolivanjem goriva se mora v bliţini nahajati gasilni aparat. Isti

ukrepi veljajo v primeru dolivanja v agregat.

Goriva in maziva se morajo skladiščiti v skladiščnem kontejnerju, kjer se mora

nahajati tudi gasilni aparat.

Tehnični vodja mora izdelati Načrt obrambe in reševanje. Po izdelanem načrtu se

morajo v jami označiti vse beţne poti in zborna mesta. Z načrtom morajo biti

seznanjeni vsi zaposleni.

Na delovišču mora biti zagotovljena prva pomoč, nosila in tehnični vodja mora

imenovati odgovorno oseba za nudenje prve pomoči,

3 7

Ventilatorje za separatno zračenje se namestijo na osnovi tehničnega navodila,

Varjenje, spajkanje in rezanje kovin se lahko izvaja le na osnovi dovoljenja, ki ga izda

tehnični vodja jame. Pred začetkom varjenja, spajkanja in rezanje kovin se morajo

izvesti ukrepi, da razţarjeni kosi kovine ali iskre ne vţgejo drugega vnetljivega

gradiva. Iz kroga premera najmanj 5 m se morajo odstraniti lahko vnetljiva gradiva in

pripraviti gasilni aparat. Po končanem varjenju, spajkanju in rezanju kovine se mora

lokacija pregledati, da se ugotovi ali je ostalo kakšno gradivo, ki bi utegnilo povzročiti

poţar.

Odpiranje AB zadelke v povezovalni progi proti Breznem izvede reševalna ekipa, pred

odpiranjem zadelke mora izdelati načrt odpiranja zadelke vodja reševanja.

Poleg naprave za ročno signalizacijo in ţarometov s kratko in dolgo lučjo mora imeti

stroj za odvoz jalovine na zadnji strani vgrajeno luč in naprave za gašenje poţarov.

Po jamskih prostorih v katerih se bi vršil transport jalovine lahko opravlja transport le

eno vozilo.

Jamski prostor po katerem se bo vršil transport jalovine je višine 2 m in širine 2 m.

Višina jamskega nakladalca znaša 1,7 m in širina 1,5 m. Varnostna razdalja bo znašala

pri višini 0,3 m in pri širini 0,25 m levo in desno od boka vozila. Vozilo lahko vozi po

jamskih objektih ob upoštevanju sledečih omejitev: maksimalna hitrost transportiranja

lahko znaša 15 km/h, vozilo mora biti opremljeno s streho in strojnik mora biti pod

streho.

Vsak dan se mora pred začetkom voţnje stroja indicirati ogljikov monoksid v izpušnih

plinih, če je koncentracija večja od 0,12 % je uporaba vozila prepovedana.

Pred vsakodnevnim pričetkom dela s vozilom je potrebno pregledati krmilni

mehanizem, zavore in signalne naprave. Rezultati se vpišejo v knjigo o vzdrţevanju

vozila.