1

24 let, 1996-2020 Leto: 10 št.: 37/2020 Ljubljana, 10.7.2020

Z MINISTROM SKOZI TEŽAVE SEDANJEGA ČASA Borut Pogačnik

Minister Janez Cigler Kralj Foto: Nebojša Tejić, STA / gov.si

Na povabilo Združenja invalidov – Foruma Slovenije bo gost sredine oddaje Odprta dlan na Radiu Zeleni Val, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Skozi 45 minut pogovora, se bomo sprehodili skozi njegovo življenje in delo do današnje funkcije ter tudi pregledali številne naloge in zahteve, ki jih je pred ministrstva in ministrstvo postavil čas pandemije ter so se s tem odprla številna socialna vprašanja o naši bližnji prihodnosti. Dotaknili se bomo odzivnosti trga dela, celostne skrbi za starejše, pregledali uporabnikom prijazne sisteme socialne pomoči ter seveda domove za starejše v prvem valu epidemije in v tem času. Poskušali bomo najti odgovore, če bo delo na domu, postalo naša prihodnost. Pogovor bo verjetno zelo živahen, saj bo to prvič, da bo minister nekje spregovoril tudi z vidika svoje osebnosti, značaja in temperamenta. Oddajo boste lahko poslušali na frekvencah 93,1, 97 in 105,30 MHz med 10.30 in 11.15 uro, prihodnjo sredo 15. julija. Svoja vprašanja pa lahko pošljete na elektronski naslov radia info@zelenival.com do 9.00 ure istega dne. Vprašanja lahko pošljete tudi po navadni pošti na Radio Zeleni Val, Taborska cesta 38d, 1290 Grosuplje za oddajo Odprta dlan. Minister bo skušal odgovoriti na večino vaših vprašanj, čeravno bo 45 minut, skupaj z glasbo, očitno premalo. Slovenski invalidi pa tudi drugi državljani zelo pozdravljamo to gesto ministra, ki bo na ta način še bližje vsem prav skozi radijski medij.

2

NA HRVAŠKEM STROŽJI UKREPI Borut Pogačnik in dopisniki

Iz prve roke pogled na eno od istrskih plaž v tem tednu Foto: L.M.

V hrvaški Istri veljajo že nekaj dni strožji predpisi glede obiska vseh trgovin, kamor je mogoče le z masko in z umivanjem rok z razkužilom. Celo na tržnicah so montirali plastične pregrade. Na plažah in v morju pa sta zahtevana najmanj 2 metra razmika. Po drugi strani pa se v Zrčah na Pagu mladež z vse Evrope do mrtvega opija in drogira, kot je bilo v sredo pokazano na Pop TV in TVS. Težko je razumeti to dvojno moralo hrvaških oblasti. Kar pa zadeva pot nazaj v Slovenijo, pa od včeraj navadni računi za kavo ali gostilne, ne zadostujejo več, ampak kaj bolj prepričljivega, kot je račun iz hotela o nočitvi, potrdila o lastništvu plovil, stanovanj, hiš,… Kdor pa tja potuje službeno, pa seveda vabilo podjetja, ki ga vabi na Hrvaško.

PA SMO TUDI MI NA FACEBOOKU

Foto: ZIFS

Spremljate nas lahko tudi na Facebook profilu Združenje invalidov – Forum Slovenije. Na spletni strani boste lahko spremljali naše delo. Redno bomo objavljali novice o vseh naših posebnih socialnih programih in o naši dežurni službi – Psihosocialna pomoč in opora invalidom ter drugim ranljivim skupinam v času epidemije Covid-19. Všečkajte našo stran: https://www.facebook.com/Zdru%C5%BEenje-invalidov-Forum-Slovenije-193632131075106/?ref=page_internal

3

HALO, ZIFS…? Poberki s svetovalne službe

Pokličite nas na 041 381 679, vse dni v tednu med 8.00 in 21.00 uro. Nekaj poberkov s svetovalne službe:

Invalidka z Jesenic je klicala in povedala, da jo moti, ker ne more vsak teden na pokopališče, saj da

sosede opravljajo, da vsakdo, ki ni tam, zanemarja grobove in pokojnike. Potolažili smo jo, da v teh

časih to ni najbolj pomembna stvar. Za opravljivke pa bi bilo bolje, če bi vsak dan pomagale živim;

Naša stara znanka iz Celja, je zdaj malce boljše volje, ker se dnevno javlja naši Dragici in ji vsak dan

poroča o svojih težavah in dramatičnih življenjskih izkušnjah. Malokdo je doživel toliko duševnih

zlomov kot ona;

Gospod V.L. iz ljubljanskega Šentvida, nas je po objavi v mesečniku MOL Ljubljana, spet poklical in

povedal, da je našel stik še z dvema upokojencema – invalidoma, tako da ni več tako osamljen;

Več invalidov je klicalo in spraševalo, če je varno letovati na Hrvaškem? Povedali smo jim, da bo

potrebno nazaj grede pokazati potrdila o organiziranem dopustovanju, lastništvu nepremičnine ali

plovila. Kot smo izvedeli, strožji ukrepi veljajo od 9. julija (več na 2. strani);

Klicatelj iz Šoštanja zelo pozdravlja našo akcijo psihološke pomoči ranljivim skupinam, saj kot pravi:

»Ali je mogoče slediti vsem ukrepom brez duševnih motenj?«.

INVALIDI V ZGODOVINI SVETA Borut Pogačnik

Igor Mravlja Foto: ZIFS

Na dvodnevnem seminarju Zveze delovnih invalidov Slovenije v Laškem med 30. junijem in 1. julijem, je predaval tudi predsednik Nadzornega odbora Združenja invalidov – Foruma Slovenije Igor Mravlja, katerega predavanje »INVALIDI – uspešni ljudje, ki sooblikujejo našo civilizacijo (pregled skozi zgodovino)«, je postalo že legendarno. Z diapozitivi, besedilom, zvokom, glasbo in filmskimi izseki je popeljal gledalce od Homerja, grške in nordijske mitologije, srednjeveških monarhov v Evropi in svetu, vojskovodij, znanstvenikov, umetnikov, glasbenikov, športnikov in politikov vse do današnjih dni. Predavanje je bilo zelo dobro sprejeto. Obenem vabimo tudi druge invalidske organizacije, da v okviru svojih usposabljanj, povabijo Igorja Mravljo, ki bo najbolj plastično in domiselno prikazal vse sposobnosti invalidov skozi zgodovino sveta in tudi v tem aktualnem času.

4

OB TEDNU HELEN KELLER Irena Ipavec Dobrota

Ljudje z gluhoslepoto v Sloveniji so uspešni na mnogih področjih življenja Foto: Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN

»Značaja ni mogoče razvijati v ležernosti in tišini. Le skozi preizkušnje in trpljenje lahko okrepimo svojo dušo, zjasnimo svojo vizijo, uresničimo svoje ambicije in dosežemo uspeh.« (Helen Keller) V tednu od 21. do 27. junija 2020 smo po vsem svetu obeležili spomin na Helen Keller, znano ameriško gluhoslepo pisateljico, aktivistko in predavateljico. Vodilna tema letošnjega tedna Helen Keller se glasi: »SEM GLUHOSLEP. IN SEM USPEŠEN.« Številne aktivnosti, ki so jih ob tej priložnosti pripravili in izvedli člani, zaposleni in prostovoljci Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, so resničen dokaz, da so ljudje z gluhoslepoto v Sloveniji uspešni na mnogih področjih življenja, če so le deležni ustrezne strokovne pomoči in podpore okolja.

Foto: Združenje DLAN Helen Keller (1920) Foto: Wikipedia

Med 22. in 24. junijem 2020 smo organizirali tridnevni socialno rehabilitacijski tabor ljudi z gluhoslepoto v Cerknem, kjer smo se posvetili izobraževanju, umetniškemu ustvarjanju in športnemu udejstvovanju. Čudovite umetniške izdelke, ki so nastali, pa smo postavili na ogled na tradicionalni razstavi umetniških izdelkov ljudi z gluhoslepoto z naslovom »Čutenja gluhoslepih«, ki smo jo slovesno odprli 1. julija 2020 v prostorih Info točke 65+ Mestne občine Ljubljana. Izdali smo tudi Katalog umetniških del ljudi z gluhoslepoto. Na dogodku sta nas nagovorila podžupan Mestne občine Ljubljana, Aleš Čerin, in predsednik Združenja DLAN, Janko Plesec. Veseli smo bili tudi udeležbe in podpore predstavnika Zagovornika načela enakosti, Boštjana Vernika Šetinca. Vabimo bralce Sporočevalca, da si ogledate razstavo na Mačkovi ulici 1 v Ljubljani, ki bo odprta vse do konca avgusta. Izdelke lahko tudi kupite v razstavnem prostoru ali jih naročite na podlagi kataloga. Z vašimi prostovoljnimi donacijami bomo omogočili ljudem z gluhoslepoto, da bodo še naprej uspešno uresničevali svoje cilje.

5

NAJVIŠJE DRŽAVNO PRIZNANJE JULIJANI KRALJ Jože Globokar

Julijana Kralj v družbi predsednika RS Boruta Pahorja Foto: Zveza paraplegikov Slovenije

V Veliki dvorani Predsedniške palače je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor 30. junija 2020 priredil sprejem ob podelitvi državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva za leto 2019. Na predlog Odbora RS za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva je državno nagrado za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja RS za prostovoljstvo za leto 2019 prejela naša članica Julijana Kralj. Kraljeva se je zadnjih 19 let poleg vodenja Društva VIZIJA prednostno posvečala razvoju in izvajanju programa »Zmanjšanje socialne izključenosti in aktivno staranje invalidov« ter programu »Nasilje nad invalidi«. Ob prejemu visokega priznanja je pripomnila: »Menim, da je prostovoljno delo nagrajeno že tedaj, ko se delo dobro opravi in nekomu koristi. Lepo in prijetno je čutiti, da je tudi družbeno prepoznavno in cenjeno.« Julčka Kralj je v preteklem obdobju prostovoljstva prejela priznanje »Naj prostovoljka 2011« v kategoriji žensk nad 30 let za delo na področju skrbi za gibalno ovirane invalide, vodenje Društva VIZIJA ter za dajanje zgleda in motivacije v okolici. Predlog je podala Občina Slovenske Konjice, ki ji je za dosežke na področju dela za invalide v lokalnem okolju občine Slovenske Konjice podelila visoko priznanje »Srebrni konjiški grb.« Zlato plaketo za dolgoletna prizadevanja za izboljšanje delovanje na področju pravic in vprašanj žensk parapleginj je prejela tudi ob 50. letnici Zveze paraplegikov Slovenije.

CELJANI UBRANILI NASLOV PRVAKA V ATLETSKI LIGI 2020 Jože Globokar

Foto: Zveza paraplegikov Slovenije

Celjska ekipa je na zadnji tekmi zmagala tretjič v tej sezoni in zasluženo osvojila naslov najboljše ekipe in prehodni pokal. To jim je do sedaj uspelo že dvaindvajsetkrat. Na atletskem stadionu Kladivar je 30. junija 2020 potekalo ekipno zaključno tekmovanje v atletski ligi Zveze paraplegikov Slovenije. Četrti zaključni krog

6

je v organizaciji Zveze pripravilo Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. V osmih disciplinah – štirih metalnih (disk, kopje, kij, krogla) in štirih vožnjah (100, 200, 400 in 800 metrov) je nastopilo 38 atletov iz šestih pokrajinskih društev Zveze. Atleti so tekmovali v zelo dobrih vremenskih razmerah. Zmagovalec ekipnega tekmovanja v atletiki za sezono 2020 je Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske (19.337,71 točk), ki je prejela tudi nov prehodni pokal, drugo mesto je osvojilo Društvo paraplegikov Koroške (19.041,04 točk), tretje pa Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine (12.742,04 točk). Za nemoten potek tekmovanja je pod vodstvom Vladimirja Žirovca skrbela sodniška služba iz sodniškega zbora Atletskega kluba Kladivar.

PRVI PREJEMNIKI NSIOS CERTIFIKATA SPLETNE DOSTOPNOSTI Goran Kustura

Mag. Jaša Vrabec (Vrhovno sodišče RS) Minister za javno upravo Boštjan Koritnik Foto: Matej Pušnik

NSIOS certifikat spletne dostopnosti je bil 2. julija predstavljen javnosti, Vrhovno sodišče RS je postalo prvi prejemnik certifikata. Zdaj nas čaka zahtevna naloga ozaveščanja deležnikov, da je dostopnost spletnih strani tudi stvar družbene odgovornosti in spodobnosti, prizadevali si bomo za zagotavljanje digitalne dostopnosti tudi pri subjektih v zasebnem sektorju. Iz poročil na NOVA24 (od 1:37 do 4:55): https://www.youtube.com/watch?v=vMz7uU-qz74

NAJBOLJŠA RIBIŠKA EKIPA LIGE 2020 JE DP CELJE, NAJBOLJŠI RIBIČ PA GAŠPER PEČEK Jože Globokar

Foto: Zveza paraplegikov Slovenije

S četrtim krogom, ki ga je 2. julija 2020 v organizaciji Zveze paraplegikov Slovenije pripravilo Društvo

paraplegikov Podravja, so tudi ribiči zaključili ligaško tekmovanje. Tekmovali so ob ribniku Rogoznica 2, ki je

7

nastal iz opuščenega glinokopa in edini pritok so meteorne vode. Po obnovi nabrežin v letu 2013 pa je

dostopen tudi ribičem na invalidskih vozičkih, saj se lahko pripeljejo povsem do vode. V ribniku živijo:

amurji, koreselji, krapi, ploščiči, somi, ščuke in tolstolobiki.

POČITNIŠKO BRANJE BHAGAVADGITA 3. del

Dr. Marko Pavliha

Foto: indiatvnews

Bhagavadgita uči tri ali celo štiri joge, stanja združenosti in celosti, ki predstavljajo poglavitne poti hinduistične mistike. Džnjana joga pelje k najvišjemu samospoznanju in vednosti, bhakti joga sloni na ljubeči vdanosti božanskemu, karma joga priporoča nesebično opravljanje del in dejanj v imenu najvišjega kot temeljno sredstvo za vzpenjanje k božanskemu cilju, radža joga ali kraljevska joga pa skuša doseči cilj predvsem z meditacijo, s pretanjenim samoopazovanjem, umirjanjem in osredotočanjem uma. Kolegica dr. Petek me je prijazno podučila, da je slednjo s takšnim izrazom poimenoval šele veliki filozof Swami Vivekananda, poleg tega pa je fascinantno, da je v Bagavadgiti navzočih vseh osem členov Patanjalijeve aštanga joge, čeprav v dokaj nestrukturirani obliki, torej je očitno prav v Gospodovi pesmi črpal snov za temeljno delo Joga sutre. Poznavalci pravijo, da za dojetje hinduističnega bistva zadostuje ponotranjenje dveh besed, dharma in karma. Prva pomeni “nekaj, kar podpira”, esenco, poslanstvo, širše pa tudi red, integriteto in harmonijo vesolja, ki je mogoča le na podlagi pravilnosti, pravičnosti, kreposti in namena ali smisla. Bhagavadgita je bila za tisti čas revolucionarno besedilo, saj je za razliko od (preostalih?) Upanišad, ki so zanikale dharmo in poveličevale meditacijo, združila dva ideala človekove eksistence: dharmo kot skrb za posvetno in mokšo kot duhovno prizadevanje. Poudarja pomen človekove vpetosti v družbo, zato lahko svojo duhovnost izpopolnimo le z istočasnim tuzemskim delovanjem, kajti človek je duhovno in družbeno bitje. Dharmo nazorno osvetli zgodba o razsvetljenem možakarju, ki z obrežja Gangesa v reki opazi utapljajočega škorpijona. Skloni se in ga z roko reši, toda ščipalec ga boleče piči in ko ponovno zdrsne v vodo, ga dobrotnik zopet pobere, ampak škorpijon očitno še vedno ni pripravljen pokazati hvaležnosti, zato vnovič zbode svojega rešitelja. Mimoidoči vse to zgroženo opazuje in naposled vpraša požrtvovalnega misleca, ali bo še naprej pomagal bedni živali, ki mu dobroto vseskozi vrača s hudobnostjo. “Seveda”, mu je odgovoril, “kajti škorpijonova dharma je, da piči, človekova pa, da rešuje.” Ahimsa paramo dharma, veli starodavni sanskrtski epigram,

8

najvišja dharma je ahimsa, nenasilje, univerzalna ljubezen do vseh živečih bitij, kar je osnovni zakon celovitosti življenja. Sleherno dejanje ali misel ima posledice, ki jim bodo sledile še druge, saj je življenje izjemno zapletena mreža medsebojnih povezav, kar sejemo v prejšnjih življenjih, to žanjemo zdaj in kasneje. Samsara je ciklus rojstev in smrti v neskončnem nizu reinkarnacij, dejanja iz prejšnjih življenj potapljajo živeče v tok obstoja brez začetka in konca, vse do končne osvoboditve z nirvano, ko je ego pogašen in se razkrije pristni Jaz. Tako nastaja karma, “nekaj, kar je narejeno” ali preprosto povedano, karkoli bomo storili, se nam bo vrnilo v dobrem ali slabem, tako kot bumerang, ki nam lahko prileti nazaj v roke ali pa nas trešči glavo. Če spremenimo sebe, prevzamemo krmilo usode in vplivamo na prihodnost, kajti iz majcenega miselnega semena lahko zraste mogočno drevo ali pa strupeni plevel, odvisno od sejalca. Karma je včasih kaznovalno naravnana in če ji prisluhnemo, bomo lažje delovali v skladu z dharmo. Nekdo je denimo rojen za učitelja, pesnika ali pisatelja, pa se želi zaradi družbenega prestiža, denarja in častihlepnosti predrugačiti v nekaj, kar mu ni pisano na kožo, niti usojeno, vendar si trmasto zakriva srčne oči pred podzavestno rdečo lučjo in ambiciozno vztraja, zato trpi, pregori in morda celo pogori. Krišna poduči svojega učenca še o notranjem boju človeka, samouresničenju, nesebičnem služenju, udejanjanju modrosti, odrekanju in veselju, meditaciji, spoznanju, večnem božanstvu, kraljevski poti, božanski lepoti, kozmični viziji, ljubezni, evolucijskih silah, višjemu Jazu, veri, osvoboditvi in odrekanju. Opozarja ga na hipokrizijo, aroganco, domišljavost, poželenje, pohlep, jezo, krutost in ignoranco, ki človeka tako kot krščanski smrtni grehi duhovno pohabijo. Demonske lastnosti vodijo v ujetništvo, božanske vrline v svobodo. Toda “četudi bi bil najhujši grešnik,” Krišna potolaži Ardžuno, “bi lahko prečkal vse grehe s splavom duhovne modrosti, kajti tako kot ognjena vročina pretvori drva v pepel, tako ogenj znanja izgori vso karmo.” Čeprav je um (ego) neumoren in ga je težko nadzorovati, ga je možno ukrotiti z vztrajno meditacijo. Vrhunec je samadhi, mistična združitev z bogom, osvoboditev z združitvijo s celoto, ko se popolnoma umirijo miselni, čutni in čustveni tokovi, kar tudi nekaterim izjemnim zahodnjakom ni bilo tuje, na primer Tereziji Avilski, svetemu Janezu od Križa in Mojstru Eckhartu. Če bi za intermezzo parafraziral pesnika Andreja Medveda, bi dejal, da se v ljubezni medsebojno gledamo na mavričnih ekranih naših duš in hranimo z vlaknastim zdrobom nebesne hrane. Človekovo žlahtno jedro je purusha, zavest, duh, višji Jaz, Atman, prakriti pa vse ostalo, kar se izraža v umu, snovi in energiji na štiriindvajset možnih načinov, tattvas (“takšnosti”), recimo občutki, čutila, razum in ego. Prakriti je maya, navidezna in minljiva resničnost, iluzija. Sile razvoja ali evolucije so gune, in sicer tamas (inercija, ne-zavest), rajas (miselna aktivnost) in sattva (višja naravna harmoničnost, poenotenost). Nevedni so tisti, ki govorijo kičaste besede in se radostijo črke zakona, rekoč, da ni ničesar drugega. Njihova srca so polna sebičnih želja, Ardžuna. Nebesa si predstavljajo kot lastno zabavo in cilj vseh njihovih dejavnosti sta užitek in oblast. Bhagavadgita ni celovit filozofski sistem kot sta recimo teoretična sankhya in praktična joga. Je ključna osnova za številne nadaljnje sisteme, na primer za vedanto, prav tako pa je priročnik za samouresničevanje in napotilo za delovanje. Rdeča nit je odrekanje, pri čemer ni mišljena krščanska ali meniška askeza, revščina, čistost in poslušnost, marveč mentalna opustitev sebične navezanosti na materialne stvari in ljudi, zlasti na užitke, ne glede na ceno ali posledice. Gandhi je vse to strnil v eno frazo – nishkama karma, kar pomeni nesebično ravnanja, delo brez kakršnihkoli sebičnih motivov oziroma brez egocentričnih želja (kama). Ko ga je nekoč zahodnjaški novinar vprašal, ali je po veroizpovedi hinduist, je odgovoril takole: “Da, sem. Sem pa tudi musliman, kristjan, budist in jud.” Zanimale so ga vse svetovne vere, saj si je prizadeval za enakost med njimi, ker je bil prepričan, da jih povezuje skupni imenovalec duhovne blaginje, ljubezni, kreposti in nenasilja. Mar je kaj takšnega možno tudi v današnjem času, ko večina vojn, terorizma in preostalega nasilja izvira iz religiozne fanatičnosti, denarja, nafte, vode in ozemeljskih teženj?! Seveda je, če se bomo sposobni uglasiti in osrčiti v humano harmonijo, kar je prvo odvisno od vsakega posameznika in potem od naraščajočega

9

števila prebujenih. Krišna pogosto svetuje Ardžuni, naj se odpove sadežem dela (karma-phala), kar učijo tudi zgodnji indijski budizem, Lao Ce, Jezus, stoiki, Mohamed in Mojster Eckhart, torej karkoli počenjamo, ne stremimo k rezultatom in osebnim koristim, marveč se z ljubeznijo in brez sebičnega interesa osredotočajmo na postopek izvajanja in na boga, ki je prisoten v slehernem bitju, pot je pomembnejša kot cilj, zlijmo se z božanskim v delovnem zanosu. Bhagavadgita nas uči, kako delovati na “bojnih poljih” vsakdana, pri tem pa ohraniti spokojnost in vedrino. Vsakogar opredeljuje njegova pravilna ali napačna shraddha, ki ni zgolj vera, ampak tisto, kar je položeno v naša srca in določa usodo, torej vsa prepričanja, vrednote, aksiomi, predsodki in predpostavke, ki obarvajo zaznave, upravljajo mišljenje, narekujejo odzive in oblikujejo naša življenja. Na tej poti nikoli ne bo izgubljen trud in tukaj ni poraza. Tudi malce napora v smeri duhovnega zavedanja te bo obvarovalo pred največjim strahom. Ardžuna je doumel in dosegel stanje popolne zamaknjenosti, izkušnjo numinoznega, presežnega. Tako sta se torej pogovarjala nebeški kočijaž in bojevnik svetlobe, in v takšnem duhu bi se tudi slehernik moral pomenkovati sam s seboj in soljudmi, ne glede na vero, politično ali drugo prepričanje, pa bi bilo vsem lepše in boljše.

ODPRTA SCENA

KAJ JE IN KAJ NI UMETNOST Roman Vodeb

Pablo Picasso, Kuhinja, 1948, olje na platnu, 175 x 250 cm Foto: Wikipedia

Umetnost – vsaj tista, ki je v človeški kulturi cvetela dolga stoletja – ima svoje zakonitosti. Zato, da nekaj sprejmemo kot umetnost, se mora v našem nezavednem »nekaj« zgoditi. Ravno to »nekaj«, kar sem, skozi psihoanalizo, problematiziral v predavanju – v t. i. »ZOOM-konferenci« – minuli četrtek. Vodilo predavanja te polemične »konference« je bilo, da »ni vse zlato, kar se sveti«. Torej ni vse, kar se razglaša za umetnost, tudi dejansko umetnost, kakršno je človeštvo poznalo dolga tisočletja. Če bi bilo vso to novodobno afnanje novodobnih (predvsem likovnih) umetnikov, bi bil tudi kič umetnost, pa »šund« in v literaturi/glasbi tudi. Toda, če vso to moderno/sodobno abstraktno »umetnost« vendarle pojmujemo in sprejmemo kot umetnost, potem je tudi kič in vsa ta »šund« literatura in sodobna pop/turbo-glasba umetnost. Ali je temu res tako, ali ne, presodite sami. Na tem mestu bom izluščil nekaj poudarkov, ki so predstavljali jedro mojega spletnega predavanja, ki se ga da poslušati tudi na spletnem portalu YouTube – pod naslovom »Kaj je in kaj ni umetnost (skozi psihoanalizo)«: https://www.youtube.com/watch?v=uh09ebAGiTg&t=192s

10

Umetniki ponavadi ne vedo, da predstavlja jedro njihovega umetniškega ustvarjanja njihovo nezavedno. Tam so tudi številne potlačitve ter frustracije. Manifestirano umetnost (videno, slišano, občuteno) je mogoče teoretsko enačiti s simbolno strukturo nezavednih procesov, ki so nasičeni predvsem z infantilnimi furstracijami in potlačitvami (redkeje z izrivanji oz. v povezavi z izrivanji). Če hočemo, da nekaj na deklerativni ravni postane umetnost, se mora »zgoditi« še zadostno število konzumentov (»uporabnikov«) dotične ponujene/uprizorjene umetnosti, katerih nezavedno je kompatibilno z nezavednim dotičnega umetnika, ki ponudi svojo umetnost v »uporabo«, za konzumacijo. Umetnik »resnice« (interpretacije) o svoji umetnost – ki jo zavestno interpretira – v resnici ne pozna. Ima pa suvereno iluzijo, da o svoji umetnosti vse ve. Nekaj morda že ve, vsega pa nikakor ne. Celo več: običajno se zgodi, da umetnik pri »ubeseditvi« »resnice« o svoji umetnosti oz. bistva svoje umetnosti ne pozna, resnico povsem zgreši – ker je kot subjekt konstitutivno slep zanjo. Ker: 1. Zavest ne ve, kaj nezavedno misli. Subjekt je (slepi) suženj svojega nezavednega. 2. Resnica o vsakdanji stvarnosti je simbolno strukturirana (na podoben način kot sanje) in latentna (skrita, zakodirana, šifrirana). Neka umetniška uprizoritev/instalacija (umetniško »delo«) dobi (povsem subjektivni ) status umetnosti šele, ko se kritična masa (subjektivnih) konzumentov (beri: zadostno število ljubiteljev umetnosti) čustveno odzove na konzumirano umetniško uprizoritev (»delo«). Tisto »čustveno« je ponavadi pozitivno in sinergira z znamenitim (Freudovim) načelom ugodja. Vsaj doslej je bilo tako – v t. i. tradicionalni umetnosti. »Po novem« – dogajati pa se je to začelo v začetku 20. stoletja, od Miroja in Picassa naprej – je nezavedno konzumentov (konzumirane) umetnosti nekako zbegano in se (subjektivno) čudilo, ko je soočeno s t. i. moderno/sodobno, torej abstraktno umetnostjo – npr. s Picassovim kubizmom, z njegovo dekadenco, kot so Pocassov kubizem leta 1953 poimenovali Rusi, ko je Picasso »ponesrečeno« portretiral ravno takrat umrlega Stalina. Absorbirana sodobna umetnost zmede/zbega konzumentovo (subjektivno) nezavedno, njegove (subjektivne) simbolne procese, ki nekako (simbolno) ne prepoznajo absorbirane (konzumirane) umetnosti. Zato so pomisleki, ali gre pri sodobni umetnosti resnično za umetnost ali za pseudo/lažno/kvazi umetnost, legitimni. Logika motrenja konzumentov (ljubiteljev umetnosti) nekega umetniškega dela je nasičena z številnimi nezavednimi procesi, tudi z obrambnimi mehanizmi. Npr.: ko je nekoč osel z, v barvo namočenim, repom, opletal po slikarskem platnu, je nastala neka abstraktna »umetnina«. In ta (oslova oz. oslovska) »umetnost« je lahko celo postala »prava« umetnost v tistem trenutku, ko je (subjektivno) konzumentovo nezavedno prepozna določeno simbolno strukturo – katerokoli že pač – v tej ponujeni/servirani »oslovi«/»oslovski« umetnosti. Simbolni procesi se pač morajo zganiti, se odzvati – četudi s čudenjem – če hočemo nekaj deklarirati kot umetnost, četudi, po novem, moderno oz. abstraktno umetnosti. Največkrat šele avtogram (podpis) pod nekim umetniškim delom, določeni umetnini podeli status umetnosti – četudi na silo. Tako se je to zgodilo z znamenitim Picassovim portretom Stalina. Podpisnik – lastnik avtograma, če pač hočemo, da je dotična umetnina »prava« umetnost – mora seveda biti »subjekt, za katerega se predpostavlja, da je umetnik«. Neka umetnina, ki ima status velespoštovane umetnine (pod katero je podpisa priznan umetnik), lahko na ta način – kot (od elite sprejeta) umetnost) obide vse zakonitosti nezavednega prepoznavanja umetnosti (po logiki simbolne strukture umetnosti). V to smer je šlo moje psihoanalitično predavanje z naslovom »Kaj je in kaj ni umetnost«. Skratka: »Vsake oči imajo svojega malarja«, še posebej v umetnosti. Uredništvo ne cenzurira in ne posega v tekste rubrike Odprta scena. Za resničnost navedb je odgovornost izključno na piscih.

11

VOZIČKI, KI SO NAMENJENI INVALIDOM ŠIROM SLOVENIJE Dragica Mirnik

Donator Franci Pesjak iz Nemčije Foto: MDDI Celje

Četrtek je bil poseben dan. Obiskal nas je donator Franci Pesjak iz Nemčije. Pripeljal je preko dvajset invalidskih vozičkov, ki so namenjeni invalidom širom Slovenije. To je že tretja donacija in številni vozički že lajšajo življenje mnogim invalidom. V popoldanskih urah smo podarili že štiri, ostali čakajo na nove lastnike. Franci hvala za tvojo srčnost. Hvala, da nisi pozabil kje so tvoje korenine. Tam daleč v tujini pomagaš ljudem že vrsto let in v knjigo hvaležnosti si se vpisal tudi pri nas. Vozičke smo skladiščili v Shrambico v Štorah. Francija je prišel pozdraviti tudi župan Štor Miran Jurkošek.

UČNI ČEBELNJAK BOGATEJŠI ZA ELEKTRIČNO TOČILO Jože Globokar

Sodobno električno točilo Foto: Zveza paraplegikov Slovenije

Čebelarji paraplegiki in tetraplegiki so 8. julija 2020 ob učnem čebelnjaku pri Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije slovesno prevzeli sodobno električno točilo, ki jim ga je poklonila poljska družba Lyson. Točilo je na lanskem svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia v Montrealu dobilo zlato medaljo. Električno točilo se nagne kar omogoča veliko lažje vstavljanje satov in točenje medu. Slovesnega prevzema so se udeležili: župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, dolgoletni čebelar in pobudnik vključevanja invalidov na vozičkih in drugih invalidov v delo s čebelami Andrej Sever, predsednik Čebelarske zveze društev

12

Pomurja Štefan Šemen, dr. Stanko Kapun iz Kmetijskega gozdarskega zavoda Murska Sobota ter predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije Stanko Novak. Predsednik društva je ob tej priložnosti omenil pomen prilagojenih pripomočkov za paraplegike, tetraplegike in druge invalide, ki jim omogočajo nemoteno in enakopravno delo s čebelami. Poudaril je tudi uspešno sodelovanje z drugimi čebelarskimi društvi v Pomurju. Nova pridobitev bo s tem našim čebelarjem dala nov zagon in motivacijo pri čebelarjenju. Prispevek si boste lahko ogledali tudi v oddaji Ljudje in zemlja na TV SLO 1, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 12.10 uri. Vsi obiskovalci prekmurskega društva pa si lahko ogledajo razstavo različnih izdelkov iz čebeljega voska, ki jih pridno izdelujejo članice Aktiva žena. Pa naj medi!

POLETNI KALIFORNIJSKI POZDRAV Dopisnica Janja Čolič iz Kalifornije

Moji prijatelji jelenčki, ki me vsakodnevno obiščejo v večernih urah Foto: J.Č.

Sem izredno telesno aktivna. Vsak dan uspem narediti 4 km hitre hoje. Pa seveda igram kitaro, gledam filme (doma, posnete na tv). Zanimivo, kako nas določene teme navdušijo v različnih obdobjih življenja. Veliko gledam in se skušam izobraževati na področju fizike, ker me zanimajo različne teorije glede univerzuma. Zelo zanimivo. Seveda nisem zadovoljna, da imamo omejitve glede potovanj. Resnično čakam, da se nekoliko sprostijo ukrepi in se lahko zapeljem vsaj na pacifiško obalo in vam vsem bralcem časopisa Sporočevalec prikažem kalifornijski obmorski pejsaž. Spremljam novice iz Slovenije in izgleda da ste od prvega vala epidemije že bolj oddaljeni kot mi. To je super! Zelo pomaga, ker Slovenija nima pregoste naseljenosti. Tu kjer živim v okolici San Francisca, je več kot milijon prebivalcev.

Sporočevalca izdaja Združenje invalidov – Forum Slovenije, Linhartova 3, p.p. 2539, 1109 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Borut S. Pogačnik

Tajnica uredništva: Katarina Lukešević Telefon: 041/381-679 e-naslov: info@zifs.si

Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 2630 – 3639 Uredniški odbor sestavljajo: Borut Sever (NSIOS), Luka Pavlin (ZDSSS), Anton Petrič (ZDGNS), Jože Globokar (ZPS), Pavel Kranjc (ZMS), Drago

Perko (Zveza ŠIS – SPK), Jože Ocvirk (Društvo za zdravje naroda), Klemen Porenta (Sonček), Niko Kostjukovskij (predstavnik bralcev)