2
psihologija bitka s časom Srečanje s tujim jezi- kom v zgodnjem sta- rostnem obdobju naj bi po mnenju strokov- njakov ugodno vpli- valo na otrokov umski razvoj, na sposobnost govornega izražanja, hkrati pa naj bi otro- ka pripravilo tudi na uspešnejše srečanje z učenjem tujega jezika pri rednem pouku. Da spoznavanje prvih tujih jezikovnih vsebin deluje na otroka spod- budno, je seveda treba upoštevati kakovost jezikovnih programov. Kako otroku privzgojiti pozi- tiven odnos do učenja tujega jezika že v zgodnjem otroštvu, smo se pogovarjali z Barbaro Novinec iz jezikovne šole BIP v Ljubljani, ki je od vsega začetka usmerjena v zgodnje učenje tujega jezika, saj se pri njih otroci lahko šolajo od tretjega leta starosti. Njihove več kot desetletne izkušnje pri jezikovnem poučevanju predšolskih otrok, kjer so oblikovali tudi lastne programe, in strokovne razi- skave potrjujejo, da se otroci v predšolskem obdobju izredno hitro in neobremenjeno učijo. Po mnenju vodje šole Barbare Novinec od njih seveda ne moremo pričakovati, da bodo spregovorili, vendar pa dobijo ob pravilnem pristopu trdne temelje za nadaljnje učenje tujega jezika. Strah pred obremeni- tvijo je odveč »Starši se ne smejo bati, da bi svojega otroka na tak način preobremenili, saj mladi otroški možgani vpijajo informacije bistveno hitreje in z manjšim naporom kot možgani odraslega. Zato nas ne sme skrbeti, da bi mu ponudili preveč, ampak, da bi mu ponudili premalo,« razlaga Barbara Novinec. Da učenje tujega jezika deluje spodbudno na različna področja otrokovega razvo- ja, se strinja tudi dr. Mateja Dagarin Fojkar s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki razlaga, da so otroci, ki se učijo tuji jezik, običajno boljši v besednem in nebesednem izražanju, in dodaja, da »z zgo- dnjim učenjem razvijemo po- zitivni odnos do jezikovnega učenja ter pripravimo otroke na poznejše učenje, ki je zato običajno lažje. Te prednosti so veliko bolj pomembne kot kvantiteta, koliko se bo otrok naučil in kaj vse bo znal, zato ne smemo pričakovati malih poliglotov, ki bodo takoj začeli uporabljati tuji jezik.« Prilagojene metode poučevanja Otrok je v svoji najzgodnejši dobi izredno dojemljiv, prila- godljiv in hkrati ranljiv. Pri po- učevanju morajo po izkušnjah Barbare Novinec biti pedagogi zato zelo pozorni, da poskuša- jo podajanje snovi prilagoditi osebnosti otroka in ga hkrati tudi ustrezno motivirati. Pri tem so izredno pomembne izkušnje in odprtost pedago- ga ter primernost gradiva, ki mora biti prilagojeno otrokovi razvojni stopnji. Učitelji si pomagajo z veliko slikovnega gradiva ter avdio- in videopri- pomočki, z gibanjem, mimiko, petjem ter branjem pravljic pa skrbijo za dinamičen potek srečanj z otroki. »Predšolski otroci so sposobni intuitivnega učenja jezika, ne ustavljajo se ob besedah, ki jih ne razumejo, temveč iz znanih besed poskušajo razumeti pomen. Tako se naučijo tudi razmišljati v tujem jeziku in na tak način izredno hitro osvajajo nov jezik. Pomaga jim tudi otroška spontanost, saj Z igro do znanja angleščine 26 30. avgust 2006 nika otroci in starši zgodnje učenje jezikov

Z igro do znanja - Jezikovna šola BIP · psihologija bitka s časom Srečanje s tujim jezi-kom v zgodnjem sta-rostnem obdobju naj bi po mnenju strokov-njakov ugodno vpli-valo na

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Z igro do znanja - Jezikovna šola BIP · psihologija bitka s časom Srečanje s tujim jezi-kom v zgodnjem sta-rostnem obdobju naj bi po mnenju strokov-njakov ugodno vpli-valo na

psihologija bitka s časom

Srečanje s tujim jezi-kom v zgodnjem sta-rostnem obdobju naj bi po mnenju strokov-njakov ugodno vpli-valo na otrokov umski razvoj, na sposobnost govornega izražanja, hkrati pa naj bi otro-ka pripravilo tudi na uspešnejše srečanje z učenjem tujega jezika pri rednem pouku. Da spoznavanje prvih tujih jezikovnih vsebin deluje na otroka spod-budno, je seveda treba upoštevati kakovost jezikovnih programov.Kako otroku privzgojiti pozi-tiven odnos do učenja tujega jezika že v zgodnjem otroštvu, smo se pogovarjali z Barbaro Novinec iz jezikovne šole BIP v Ljubljani, ki je od vsega

začetka usmerjena v zgodnje učenje tujega jezika, saj se pri njih otroci lahko šolajo od tretjega leta starosti. Njihove več kot desetletne izkušnje pri jezikovnem poučevanju predšolskih otrok, kjer so oblikovali tudi lastne programe, in strokovne razi-skave potrjujejo, da se otroci v predšolskem obdobju izredno hitro in neobremenjeno učijo. Po mnenju vodje šole Barbare Novinec od njih seveda ne moremo pričakovati, da bodo spregovorili, vendar pa dobijo ob pravilnem pristopu trdne temelje za nadaljnje učenje tujega jezika.Strah pred obremeni-tvijo je odveč»Starši se ne smejo bati, da bi svojega otroka na tak način preobremenili, saj mladi otroški možgani vpijajo informacije bistveno hitreje in z manjšim naporom kot možgani odraslega. Zato

nas ne sme skrbeti, da bi mu ponudili preveč, ampak, da bi mu ponudili premalo,« razlaga Barbara Novinec.Da učenje tujega jezika deluje spodbudno na različna področja otrokovega razvo-ja, se strinja tudi dr. Mateja Dagarin Fojkar s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki razlaga, da so otroci, ki se učijo tuji jezik, običajno boljši v besednem in nebesednem izražanju, in dodaja, da »z zgo-dnjim učenjem razvijemo po-zitivni odnos do jezikovnega učenja ter pripravimo otroke na poznejše učenje, ki je zato običajno lažje. Te prednosti so veliko bolj pomembne kot kvantiteta, koliko se bo otrok naučil in kaj vse bo znal, zato ne smemo pričakovati malih poliglotov, ki bodo takoj začeli uporabljati tuji jezik.«Prilagojene metode poučevanjaOtrok je v svoji najzgodnejši

dobi izredno dojemljiv, prila-godljiv in hkrati ranljiv. Pri po-učevanju morajo po izkušnjah Barbare Novinec biti pedagogi zato zelo pozorni, da poskuša-jo podajanje snovi prilagoditi osebnosti otroka in ga hkrati tudi ustrezno motivirati. Pri tem so izredno pomembne izkušnje in odprtost pedago-ga ter primernost gradiva, ki mora biti prilagojeno otrokovi razvojni stopnji. Učitelji si pomagajo z veliko slikovnega gradiva ter avdio- in videopri-pomočki, z gibanjem, mimiko, petjem ter branjem pravljic pa skrbijo za dinamičen potek srečanj z otroki. »Predšolski otroci so sposobni intuitivnega učenja jezika, ne ustavljajo se ob besedah, ki jih ne razumejo, temveč iz znanih besed poskušajo razumeti pomen. Tako se naučijo tudi razmišljati v tujem jeziku in na tak način izredno hitro osvajajo nov jezik. Pomaga jim tudi otroška spontanost, saj

Z igro do znanja angleščine

26 30. avgust 2006 nika

otroci in starši zgodnje učenje jezikov

Page 2: Z igro do znanja - Jezikovna šola BIP · psihologija bitka s časom Srečanje s tujim jezi-kom v zgodnjem sta-rostnem obdobju naj bi po mnenju strokov-njakov ugodno vpli-valo na

Cena v redni prodaji(10 πtevilk)

5.400 SIT(22,53 EUR)

Individualna naroËnina(10 πtevilk)

4.900 SIT(20,45 EUR) -10 %

nemščina

španščina

angleščina

Naročila: • po telefonu: 01/ 513 46 46 • po elektronski pošti: [email protected]• na brezplačni telefonski številki: 080 19 22 • na spletni strani: www.beo-beo.si

samolepilne nalepkesamolepilne nalepke

3 x na leto3 x na leto

avdio zgoπËenkeavdio zgoπËenke

prilo

ga za starše in vzgojite

lje

/uËi

telj

e

prilo

ga za starše in vzgojite

lje

/uËi

telj

e

Skupinska *naroËnina(10 πtevilk)

4.500 SIT(18,78 EUR) -17 %

OD 5 DO 9 LET

540 SIT (2,25 EUR)

v prosti prodaji

490 SIT (2,04 EUR)

za idividualne naroËnike

450 SIT (1,88 EUR)

za skupinske naroËnike

Zaloæba Rokus d.o.o.

Poπtnina plaËana

pri poπti

1102 Ljubljana

ISSN 1854-5505

9 7 7 1 8 5 4 5 5 0 0 0 3

REVIJA ZA ZGODNJE U»ENJE TUJIH JEZIKOV - SEPTEMBER 2006 • ©TEVILKA 1

28 barvnih strani

DN_1084_MODIF CICIBANposter.indd1 1 8/24/06 7:40:18 AM

nimajo ovir pri posnemanju učitelja ter ponavljanju besed oziroma stavkov,« razlaga me-tode zgodnjega poučevanja angleščine Barbara Novinec.Integracija v vrtcihTrendi v tujini glede zgo-dnjega uvajanja učenja tujega jezika v predšolsko izobra-ževanje in vzgojo poudarjajo pomen integracije kot načina osvajanja prvih korakov v angleščini. Jezikovna šola BIP je progra-me integracij razvila na osno-vi izkušenj z izvedbo tečajev v vrtcih. Prvo skupinico angle-ške integracije so izvajali leta 2000 v vrtcu Pedenjped, zdaj-šnjem Miškolinu, v enoti Zaj-čja dobrava. V zadnjih šestih letih so izvedbo integracijskih programov razširili na sode-lovanje s petimi ljubljanskimi vrtci s sedmimi enotami, kjer je v programe vključenih 260 otrok. V prvem letu učenja otroci na osnovi 40-urnega

programa spoznajo približno 200 do 250 besed, osnovne angleške fraze ter osvojijo 15 do 20 pesmic, v večini skupin pa oblikujejo tudi svojo prvo angleško knjižico. Vodja šole Barbara Novi-nec poudarja, da je namen integracije tematsko vklju-čevanje tujega jezika v redno delo skupine, kar pomeni, da morata pedagoginja in vzgojiteljica tesno sodelovati pri načrtovanju in izvedbi programa. Angleške igralne urice»Integrirana izvedba anglešči-ne v vrtcu je seveda povezana z udeležbo vseh otrok znotraj skupine, zato v začetku šolskega leta organiziramo predstavitveno urico za otro-ke in informativne sestanke za starše. Na osnovi otrokove izkušnje pri prvem srečanju in ocene vzgojiteljice se starši skozi pogovor lažje odloči-jo o ustreznosti tovrstnega

programa za svojega otroka,« razlaga Barbara Novinec. »Integracijska izvedba programa je najvarnejša, najprijetnejša in najbolj naravna oblika vključevanja tujega jezika v vrtec. Otroci so v dopoldanskem času bolj spočiti in pripravljeni na dinamiko ure, ki se odvija v njim domačem okolju, vzgo-jiteljica pa lahko določene delčke iz naših uric vključuje tudi v poznejše dogodke v skupini, kar otroku pomaga pri utrjevanju in ponavljanju glasov,« pojasnjuje prednosti integracije Barbara Novinec iz jezikovne šole BIP.Neprekinjeno učenje»Kontinuiteta učenja je v tem zgodnjem obdobju, ko gre za intuitivno učenje, izredno pomembna, ker pa šolska za-konodaja predvideva začetek učenja tujega jezika v devetem letu starosti oziroma v četr-tem razredu osnovne šole, je

potrebno vključevanje otrok v jezikovne krožke znotraj šole ali pa vključevanje v jezikovne tečaje, kar pomeni za starše dodatno fi nančno in logistič-no obremenitev,« v premislek dodaja Barbara Novinec. Podobno meni tudi dr. Mateja Dagarin Fojkar: »Če se otrok začne učiti jezik v predšolski dobi in se po enem ali dveh letih neha, nato pa spet začne učiti v četrtem razredu, ko se začne formalno učenje tujega jezika v OŠ, potem bo tako, kot bi začel od začetka. Ka-kršno koli prekinjanje učenja se pozna. Zato je bolje, da se začne učiti takrat, ko ve, da bo učenje teklo neprekinjeno vsaj do konca formalnega izobra-ževanja. Raziskave so tudi po-kazale, da je večkratno krajše učenje tujega jezika na teden boljše kot enkrat na teden več časa skupaj, kar pa je zaradi lažje izvedbe bolj pogosto.«Martina Rupnik

zgodnje učenje jezikov otroci in starši