21
PROBLEMATIKA POBOČNIH MASNIH PREMIKOV V ZALEDJU NASELJA KOROŠKA BELA TiŶa PeterŶel, Špela Kuŵelj Seja oďčiŶskega sveta oďčiŶe JeseŶiĐe Jesenice, 21. 9. 2017

WZK > Dd/:

  • Upload
    others

  • View
    17

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

PROBLEMATIKA POBOČNIH MASNIH PREMIKOV V ZALEDJU NASELJA KOROŠKA

BELA

Ti a Peter el, Špela Ku elj

Seja o či skega sveta o či e Jese i e

Jesenice, 21. 9. 2017

Vsebina predstavitve

Predstavitev problematike

Dosedanje raziskave in ugotovitve

Predlagane usmeritve in aktivnosti v prihodnje

Ozadje obravnavane tematike – plaz Potoška planina in plaz Čikla

E. Dovža , 6

J. Jež, 8

Ozadje obravnavane tematike – aktiv ost o očja

Pregled širšega raziskoval ega o očja – geološke z ačil osti i tekto ika

Pregled širšega raziskoval ega o očja –

hidrogeologija o očja

Dosedanje raziskave ~ zgodovinski viri

Lavtižar (1897) in Zupan (1937) navajata, da je ob povodnji 13. novembra 1789 bil zasut del vasi Koroška Bela. Poškodova ih naj bi bilo 40 hiš, zasutih veliko obdelovalnih površi in u iče ih več mlinov.

2008: Ciljno raziskovalni projekti (CRP) (Mikoš et al., 2008)

»Ocena ogrože osti zaradi delovanja drobirskih tokov«

• Z namenom interpretacije dogajanja na vršaju v preteklosti

sta bila na vršaju Koroška Bela izvedena dva raziskovalna

izkopa, ki sta bila litološko in sedi e tološko podrobno

pregledana in opredeljena.

• Geoteh ič e raziskave materiala iz raziskovalnih izkopov.

• Detajlno kartiranje zaledja vršaja Koroške Bele.

• Mate atič o modeliranje (Flo2D) gibanja drobirskega toka

na vršaju Koroška Bela

Dosedanje raziskave ~ CRP

- Podrobne litološke in sedi e tološke analize izkopov so pokazale, da je sedimentno telo vršaja potoka Bela, nastalo kot posledica nenadnih katastrofič ih tokov po oč ih sedimentov. Sedimenti iz raziskovalnih izkopov so pokazali najmanj štiri do

ajveč osem loče ih sedimentacijskih dogodkov, ki so posledica drobirskih tokov.

- Kartiranje zaledja Koroške Bele je pokazalo na aktivne po oč e masne premike v zaledju Koroška Bela.

- Ocenjeno je bilo, da lahko plaz Potoška planina, ob ekstremnih padavinah, predstavlja potencialno izvorno o očje za nastanek drobirskega toka (100.000 m3 materiala), kar bi lahko ogrozilo spodaj ležečo vas Koroška Bela.

Dosedanje raziskave ~ CRP - rezultati

Dosedanje raziskave ~ I2GPS

2010: Integrated Interferometry and GNSS for Precision Survey (sofinanciran s strani 7. – EU: FP7-GALILEO-2008-GSA-1).

• I2GPS prototipne naprave - CAT, GNSS sprejemniki in GNSS antene

- Rezultati I2GPS (januar 2011 – avgust 2011)

Komac et al., 2014

CAT 4

CAT 2

67

mm/leto

33

mm/leto

13

mm/leto

Dosedanje raziskave ~ I2GPS - rezultati

Vrsta

geod.

meritve

O očje meritev

Rezultati

meritev

Površi a meritev

(m2)

Število izvedenih

meritev

Časov o obdobje

časov ega obdobja

(mes.)

Tahim.

meritve

spodnji del

plazu

položaji geod. točk

~ 1.100 8

november

2012 –

april 2016

41

aero

fotogram. z

BPL-jem

spodnji del

plazu

3R oblak

točk; DMV;

Ortofoto

ačrt

~ 1.500 -

2.400 7

julij 2013 – april 2016

33,5

zgornji del

plazu ~ 24.700 2

julij 2014 –

julij 2015 12

TLS zgornji del

plazu

3R oblak

točk; DMV

~ 24.700 2 julij 2014 –

julij 2015 12

Dosedanje raziskave ~ sistem za opazovanje

• Na podlagi rezultatov je bilo a reč ugotovljeno, da je o očje Potoške planine podvrže o različ i vrstam po oč ih masnih premikov, ki aktivno delujejo v medsebojni interakciji in skupaj tvorijo o očje, ki se potencialno lahko pretvori v drobirski tok večje razsež osti, ki lahko ogrozi naselje Koroška Bela

• Na o očju zaledja Koroška Bela obstaja več izvornih o očij materiala, ki se lahko ob neugodnih vremenskih razmerah mobilizirajo v obliki po oč ih masnih premikov (plaz, grušč at plaz, drobirski tok itd.) in ogrozijo nizvodno ležečo vas Koroška Bela.

• Rezultati raziskovalnega dela so pokazali nujo po globinskih raziskavah plazu, ki predstavljajo ključ i vhodni podatek za ata č o klasifikacijo po oč ih masnih premikov (glede na vrsto sedimenta, vsebnost vode, globine plazu itd.) in za oceno volumna plazeče se mase.

Dosedanje raziskave ~ sistem za opazovanje –

rezultati

Dosedanje raziskave ~ projekt RECALL

2015–2017: evropski projekt RECALL (http://www.recallproject.eu/), sofinanciran s strani Direktorata Evropske ko isije za hu a itar o po oč i civilno zaščite i GeoZS-ja

decembra 2015 - ustanovljena lokalna kooperativna skupina z namenom vzpostavitve uči kovite komunikacije med strokovnjaki in prebivalci, ki živijo v vplivnem o očju plazljivega o očja Potoška planina.

V okviru projekta RECALL je bil a ešče tudi avtomatiziran sistem za opazovanje PMP, ki je bil

a ešče v skrajnem spodnjem delu plazu Potoška planina.

razširitev dostopne ceste do druge hudour iške zaplavne pregrade

nad vasjo Koroška Bela (gledano vzvodno), kar bo o ogočilo njeno

redno vzdrževa je, praznjenje in preprečeva je zaprojevanja struge

potoka Bele skozi vas, ter ureditev hudournika ob omenjeni cesti, ki

prav tako negativno vpliva na ogrože ost Koroške Bele pred visokimi

vodami.

Izvedba razširitve dostopa do hudour iške pregrade je bila

sofinancirana s strani GeoZS (projekta RECALL), O či e Jesenice in

komunalnega podjetja Jeko-In d.o.o.

Dosedanje raziskave ~ projekt RECALL - zaključki

• Po podatkih ivil e zaščite i pre ival ev Koroške ele se je plaz Čikla po o il ejše deževju ed 26. i 28. 4. 2017 začel intenzivneje premikati.

• 11. 5. 2017 je ekipa GeoZS ja opravila terenski ogled, na podlagi katerega so pripravili poročilo i strokov o e je.

• Ugotovitev:

Ugotavljamo da se plaz intenzivno premika. Premike

pričakuje o tudi v prihod osti, zlasti o i te ziv ejše deževju. Plaz tre ut o direkt o e ogroža aselja. Ker i o da ih izrazito eugod ih arav ih okolišči ah izje e padavi e, velika količi a s ega, oč ejši potres ali o ko i a iji

aštetega plaz lahko segel dlje proti aselju, svetuje o opazova je plazu. Zlasti ed i po deževju. Za ata č ejšo o e o evar osti pa i orali izvesti podro o geološko kartiranje celotnega zaledja potoka Bela ter njenih pritokov.

Dosedanje aktivnosti – plaz Čikla

• 21. 8. 2017 – podpisana pogodba:

»Izvedba aj uj ejših i že irskogeoloških, hidrogeoloških, geofizikalnih in geomehanskih ter geodetskih raziskav za ugotovitev objektivne stopnje tveganja za prebivalstvo zaradi masnih premikov na o očju Potoške planine in izdelavi strokovnih podlag s predlogi zaščit ih ukrepov«

• Naroč ik: Ministrstvo za okolje in prostor (Sektor za z a jševa je posledic naravnih esreč

• Izvajalec: Geološki zavod Slovenije

• Rok za izvedbo: 30. 11. 2017

• Vrednost raziskav : 141.280,00 € brez DDV-ja

Trenutne aktivnosti – naloga MOP

• Podrobno tektonsko-geo orfološko in i že irskogeološko kartiranje širšega zaledja Koroške Bele

Izdelane bodo tematske karte z oz ače i i labilnimi o očji, stabilnimi o očji, izvornimi o očji plazov, potencialnimi o očji odlaganja itd.

• Izvedba geomehanskih in hidrogeoloških raziskav:

- Izvedba 7 geomehanskih vrtin: 2 inklinometra (meritev premikov), 2 piezometra (meritve nivoja podzemne vode)

• Geofizikalne meritve in interpretacija

Naloga MOP – progra aj uj ejših raziskav

• Terenska o e a študija raz er v elot e zaledju Koroške Bele

• Glo i ske raziskave a pote ial ih izvor ih o očjih plaze ja s katerimi se bodo pridobili podatki o globini plazov, dinamiki premikanja in dinamiki pretakanja podzemne vode

• I že irskogeološka, geo orfološka i geofizikal a i terpreta ija rezultatov raziskav i izdelava i že irsko-geoloških te atskih kart i profilov

• O e a volu a po oč ih as ih pre ikov

• O e a izpostavlje osti i evar osti za spodaj ležeče aselje Koroška Bela z upora o ate atič ega odelira ja

• Izdelava strokov ih podlag i predlogi zaščit ih ukrepov

Naloga MOP – cilji in namen raziskav

• Zavedajoč se dejstva, da danes na vplivnem o očju plazljivega o očja, tj. v naselju Koroška Bela živi pri liž o 2.200 ljudi, se kaže tudi nuja po prepoznavanju in spremljanju po oč ih masnih premikov z vidika preventivnega obvladovanja.

• V ta namen bi bilo potrebno nadaljevati z meritvami, ki jih bo o ogočal vzpostavljen sistem za opazovanje (redni terenski ogledi, inklinometri, piezometri, itd.).

• Na podlagi pridobljenih raziskav še nadgraditi sistem za opazovanje s katerim bi se izvajala periodič a in siste atič a opazovanja, ki bi o ogočala pridobivanje podatkov o spremembah na površju in v plazu.

• Sistem za opazovanje bi lahko predstavljal podlago za preventivno obvladovanje in delovanje sistemov za zgodnje opozarjanje ter za ačrtova je trajnih zaščit ih ukrepov pred po oč i i masnimi premiki.

Predlagane usmeritve in aktivnosti v

prihodnje

HVALA ZA POZORNOST!