VS Branka Zaletelj 20015772 - UM

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Branka Zaletelj

IZMENJAVA PODATKOV PRI CARINJENJU BLAGA

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Celje, december 2011

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Branka Zaletelj

IZMENJAVA PODATKOV PRI CARINJENJU BLAGA

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Mentor: doc. dr. Tomaž Kramberger

Celje, december 2011

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisana BRANKA ZALETELJ, študentka GOSPODARSKE IN TEHNIŠKE

LOGISTIKE, z vpisno številko 20015772, sem avtorica diplomskega dela z naslovom:

IZMENJAVA PODATKOV PRI CARINJENJU BLAGA.

S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala mag. Tina Cvijanovič.

V Celju, dne 5.12.2011 Podpis avtorice:__________________

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Tomažu Krambergerju za strokovno pomoč in

vodenje pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se gospodu Andreju Planincu iz podjetja Pro Hikon, d.o.o. za nasvete pri

izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi svoji družini in partnerju, za razumevanje in podporo pri študiju ter

za vzpodbudo pri nastajanju diplomskega dela.

IZMENJAVA PODATKOV PRI CARINJENJU BLAGA Pri mednarodnem prevozu blaga potekajo različni carinski postopki. Nekateri carinski postopki so zelo zapleteni. Potrebna je posebna carinska deklaracija, ki je odvisna od vrste, količine in vrednosti blaga. Prevoz blaga po državah članicah Evropske unije je enostaven, ker se uporabljajo enotni predpisi in dokumenti. Za uvoz in izvoz blaga iz tretjih držav so potrebni dodatni dokumenti. Države članice uporabljajo carinski zakonik skupnosti. V njem so zbrani zakoni, ki določajo vse dokumente in postopke, katere se uporablja pri prevozu blaga po državah članicah Evropske unije. Carinski urad Republike Slovenije med drugim izvaja nadzor nad carinskimi postopki. Carinske dokumente je potrebno hraniti dlje časa, saj lahko carinski urad izvede naknadno preverjanje dokumentacije. Pravilno izpeljan carinski postopek je med drugim odvisen tudi od carinskega posrednika. Posrednik mora dobro poznati carinske zakone, da lahko v čim krajšem času najde učinkovito rešitev. Ključne besede: carinski postopek, prevoz blaga, carinska dokumentacija, naknadno preverjanje, carinski posrednik.

DATA EXCHANGE IN CUSTOMS PROCESS For international transport of goods various customs procedures. Some customs procedures are very complicated. What is needed is a special customs declaration, which depends of the type, quantity and value of goods. Transport of goods by countries of the European Union is easy, because they use uniform rules and documents. For import and export of goods from third countries they need additional documents. Member States use the Community Customs Code. It collects laws providing all documents and procedures, which are used for the carriage of goods by countries of the European Union. The customs office of the Republic of Slovenia implements control over customs procedures. Customs documents must be kept for a long time, because the customs office may carry out the subsequent verification of documentation. Proper execution of customs procedure, among other things is also depending of customs broker. Customs broker must have got knowledge of the customs laws that can as soon as possible find an effective solution. Keywords: customs process, transport, customs documentation, subsequent verification, customs broker.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Branka Zaletelj: Izmenjava podatkov pri carinjenju blaga v

KAZALO

UVOD............................................................................................................................1

OPREDELITEV PROBLEMA............................................................................................1 NAMEN IN CILJI ...........................................................................................................1 PREDSTAVITEV PODJETJA ............................................................................................1 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................2 METODE DELA.............................................................................................................3

1 TEORETIČNE OSNOVE ...................................................................................4

1.1 CARINSKA DEJAVNOST ....................................................................................4 1.1.1 Organizacija carinske službe v Republiki Sloveniji ...................................4 1.1.2 Carinski zakonik skupnosti.........................................................................7 1.1.3 Carinski status blaga..................................................................................8 1.1.4 Poreklo blaga .............................................................................................9 1.1.5 Carinski postopek.....................................................................................14

1.2 CARINSKA DEKLARACIJA ..............................................................................19 1.2.1 Preverjanje deklaracije ............................................................................20 1.2.2 Nepopolna carinska deklaracija ..............................................................21 1.2.3 Naknadno preverjanje deklaracij.............................................................21 1.2.4 Carinski dokumenti ..................................................................................22 1.2.5 Carinska tarifa .........................................................................................26

2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA............................................................30

2.1 POSNETEK STANJA.........................................................................................30 2.2 KRITIČNA ANALIZA .......................................................................................33

3 PREDLOG IZBOLJŠAV ..................................................................................35

3.1 KRATKOROČNI REŠITVI PROBLEMA ...............................................................35 3.2 DOLGOROČNA REŠITEV PROBLEMA ...............................................................38 3.3 ANALIZA PREDPOSTAVLJENIH REŠITEV .........................................................40

ZAKLJUČEK.............................................................................................................41

OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA .......................................41 POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE......................................................................................41 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ..........................................................................42

VIRI IN LITERATURA............................................................................................43


Branka Zaletelj: Izmenjava podatkov pri carinjenju blaga vi

KAZALO SLIK

SLIKA 1: LOGOTIP PODJETJA PRO HIKON, D.O.O. .............................................................2 SLIKA 2: ORGANIZACIJSKA SHEMA CURS ......................................................................5 SLIKA 3: ZEMLJEVID CU, CI IN MEJNIH PREHODOV V SLOVENIJI ....................................6 SLIKA 4: SHEMA POREKLA BLAGA V EU .......................................................................10 SLIKA 5: ELEKTRONSKA IZMENJAVA PODATKOV V OBIČAJNEM POSTOPKU ...................18 SLIKA 6: ELEKTRONSKA IZMENJAVA PODATKOV V POENOSTAVLJENEM POSTOPKU.......19 SLIKA 7: OZNAKA TIR NA KAMIONU.............................................................................25 SLIKA 8: POIMENOVANJE OZNAK ..................................................................................29 SLIKA 9: PODJETJE SERTUBI S.P.A., TRST - ITALIJA.......................................................30 SLIKA 10: ZEMLJEVID BOLGARIJE.................................................................................32 SLIKA 11: MOŽNE POTI PREVOZA BLAGA ......................................................................36 SLIKA 12: IZBOLJŠANA ELEKTRONSKA IZMENJAVA PODATKOV .....................................39

KAZALO TABEL

TABELA 1: PRIMERJAVA POTI A IN POTI B.....................................................................37


Branka Zaletelj: Izmenjava podatkov pri carinjenju blaga vii

KRATICE

ASEAN Zveza jugovzhodnih azijskih držav

CACM Skupni trg srednjeameriških držav

SAARC Južnoazijska zveza za regionalno sodelovanje

RIP Elektronska izmenjava podatkov

CIS Carinski informacijski sistem

TIS Trošarinski informacijski sistem

TARIC Integrirana tarifa Evropskih skupnosti

AN Alfa-numerično

SAD Single administrative document

CURS Carinski urad Republike Slovenije

GCU Generalni carinski urad

CU Carinski urad

CI Carinska izpostava

EU Evropska unija

DDV Davek na dodano vrednost

EUL Enotna upravna listina

ECL Enotna carinska listina

CMR Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga

RS Republika Slovenija

RTV Radio in televizija

OCT Čezmorske dežele in ozemlja

EFTA Evropsko združenje za prosto trgovino

ACP Države Afrike, Karibov in Pacifika

IRU Mednarodna zveza za cestni promet


Branka Zaletelj: Izmenjava podatkov pri carinjenju blaga 1

UVOD Opredelitev problema

Pri mednarodnem prevozu blaga potekajo različni carinski postopki. Za prevoz je

potrebna carinska dokumentacija, ki pa je odvisna od načina prevoza, vrste blaga,

količine blaga in vrednosti blaga.

Problem, ki sem ga dobila za preučevanje je nastal, ko je carinski urad Brežice izvedel

naknadno preverjanje carinske dokumentacije. Pri pregledu so ugotovili, da je bila s

strani podjetja Pro Hikon, d.o.o. oddana napačna carinska dokumentacija. Namesto

pooblastila pošiljatelja (podjetje Sertubi S.p.a., Trst - Italija) za izdajo obrazca T2L, so

predložili pooblastilo prevoznika (podjetje Zahariev-TTT- Kiril Zahariev Et, Montana –

Bolgarija). Potrebnega pooblastila niso mogli pridobiti, zaradi 3-tedenskega

kolektivnega dopusta pošiljatelja. Ker brez pooblastila ne bi mogli izdati dokumenta

T2L, so predložili pooblastilo prevoznika in tako prepeljali blago. Tako napako se lahko

kaznuje z odvzemom licence carinskega posrednika.

Nastali problem je posledica slabe izmenjave podatkov med carinskim posrednikom in

carinsko izpostavo.

Namen in cilji

Cilj moje naloge je, najti najustreznejšo rešitev, kako preprečiti slabo izmenjavo

podatkov med carinsko izpostavo in carinskim posrednikom. Ustrezna rešitev problema

bi podjetju omogočila, da bi v prihodnje ravnali po predpisanih zakonih in kar se da

ekonomično za pošiljatelja in prevoznika. V diplomski nalogi bom na podlagi teorije

našla ustrezno rešitev za nastali problem.

Predstavitev podjetja

Sedež podjetja Pro Hikon, d.o.o. je v Velikih Malencah pri Krški vasi. Ukvarjajo se z

več dejavnostmi, in sicer gradbeništvom, špedicijo, turizmom in prometno signalizacijo.

Poslovna enota, katere dejavnost je špedicija, ima sedež na mednarodnem mejnem



prehodu Obrežje. Ustanovljena je bila leta 2006 in ima tri zaposlene. Njihova glavna

dejavnost v okviru špedicije je carinsko posredovanje. Pripravljajo ustrezno

dokumentacijo za prevoz blaga. V kratkem času poslovanja so si pridobili veliko stalnih

strank, za katere pripravljajo dokumente kot na primer TIR karnet, T2L, EX-A,…

Slika 1: Logotip podjetja Pro Hikon, d.o.o.

Vir: ˝Uvodna˝ [Pro Hikon, d.o.o.], b.d.

Delo carinskega posrednika je zelo zahtevno. Velikokrat je potrebno najti hitro in

učinkovito rešitev. V podjetju Pro Hikon, d.o.o. hitro in učinkovito rešujejo težave.

Zaradi nepoznavanja zakonov pride v podjetje veliko strank, ki ne vedo kaj potrebujejo

za prevoz blaga v druge države. Z reševanjem takih problemov si je podjetje Pro Hikon,

d.o.o. pridobilo veliko strank in dobro ime na trgu, kar je bistvenega pomena za dobro

poslovanje podjetja. Carinski posrednik mora poznati zakone, predpise in novosti na

področju carinjenja. V podjetju Pro Hikon, d.o.o. zagotavljajo vsakoletna izobraževanja

zaposlenih. S tem zaposleni pridobijo potrebno znanje za opravljanje dejavnosti

carinskega posrednika.

Podjetje uporablja pri poslovanju program Trinet Informatika. Program je zelo

uporaben, saj z njim izdelujejo vse potrebne dokumente (CMR, T2L, EX-A,...),

uporabljajo pa ga tudi za elektronsko posredovanje dokumentov carinski upravi.

Carinski urad jim preko tega programa posreduje podatke, v kateri fazi je blago na

mejnem prehodu, opozori pa jih tudi na pomanjkljivosti pri poslani carinski

dokumentaciji.

Predpostavke in omejitve

Pri diplomski nalogi bom izhajala iz predpostavke, da je potrebno izboljšati izmenjavo

podatkov pri carinjenju blaga. Spremembe je potrebno uvesti med carinskim

posrednikom in carinsko izpostavo, saj se bo posledično uredila tudi komunikacija med

pošiljateljem in carinskim posrednikom.



Za izboljšanje komunikacije pri carinjenju blaga, bo potrebno izboljšati informacijski

sistem. Nadgradnja programa za izmenjavo podatkov, bi odpravila dolgo in

neekonomično papirnato poslovanje.

Metode dela

Z branjem strokovne literature in praktičnim delom v podjetju Pro Hikon d.o.o. bom

poiskala najugodnejšo rešitev problema. Pri reševanju problema bo moje glavno orodje

računalnik.



1 TEORETIČNE OSNOVE 1.1 Carinska dejavnost 1.1.1 Organizacija carinske službe v Republiki Sloveniji

Zakon o carinski službi ureja in opredeljuje organizacijo carinske službe, pooblastila,

zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, posebnih delovnih razmerij, posebnosti

disciplinske in odškodninske odgovornosti, priznanja in prekrške (Zakon o carinski

službi, Ur. l. RS, št. 103/2004-UPB1, 113/2005-ZJU-B, 40/2009, 9/2011, v nadaljevanju

ZCS-1).

Temeljne naloge carinske službe so (ZCS-1):

• opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora;

• odobravanje carinsko dovoljenih rab in uporab blaga;

• izvajanje carinske in trošarinske kontrole ter inšpekcijskih pregledov;

• preprečevanje in odkrivanje kaznivih ravnanj v zvezi z blagom, ki se vnaša na

carinsko območje ali iznaša iz tega območja, in v zvezi s trošarinskimi izdelki ter

vodenje postopka o carinskih in trošarinskih prekrških na prvi stopnji;

• opravljanje kontrole vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev;

• kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi

zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin,

varstva okolja, varovanja nacionalnih vrednot umetniške, zgodovinske ali

arheološke vrednosti ali varovanja lastnine;

• kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi Vlada

Republike Slovenije;

• opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisov.

Carinski urad Republike Slovenije (CURS) je del Ministrstva za finance. Sestavljen je

iz generalnega carinskega urada (GCU) in carinskih uradov (CU). Carinski uradi so na

desetih lokacijah po Sloveniji, in sicer v Brežicah, Celju, Dravogradu, Jesenicah, Kopru,

Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Sežani. Sestavljeni so iz več

carinskih izpostav (CI). Organizacija carinske službe v Sloveniji je predstavljena na

sliki 2 in sliki 3.



Slika 2: Organizacijska shema CURS

Vir: ˝Organizacijska struktura˝ [Carina], b.d.

Naloge generalnega carinskega urada so: organizira in nadzira delo CU, zagotavlja

enotno izvajanje carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, izdaja in zalaga uradne

obrazce in publikacije, skrbi za hrambo in prodajo blaga in trošarinskih izdelkov, določa

in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe ter skrbi, da so

zagotovljeni pogoji za uspešno opravljanje nalog, izvaja nadzor nad pravilnim

odmerjanjem, obračunavanjem, pobiranjem in izterjavo dajatev, ki se pobirajo pri uvozu

in izvozu blaga, ter nadzor nad plačili, opravlja naknadna preverjanja deklaracij po

carinskem zakonu, inšpekcijske preglede, carinsko in trošarinsko kontrolo ter opravlja

druge naloge, določene s zakonom o carinski službi ali drugimi predpisi. Generalni

direktor Carinske uprave Republike Slovenije je gospod Rajko Skubic. Za pomoč in

nadomeščanje je zadolžen namestnik mag. Stanislav Mikuž. Direktorja in namestnika

imenuje vlada na predlog ministra za finance.

Naloge carinskega urada so: opravlja carinski in trošarinski nadzor, opravlja naknadna

preverjanja carinskih deklaracij, izvaja postopke prisilne izterjave, odobrava carinsko

dovoljene rabe, odmerja, obračunava in pobira uvozne in izvozne dajatve, ugotavlja

carinsko vrednost in uvrstitev blaga v nomenklaturo carinske tarife ter ugotavlja poreklo

blaga v skladu z veljavnimi predpisi in po mednarodnih sporazumih, itd. Za delo

carinskega urada je odgovoren direktor carinskega urada, ki je višji upravni delavec. Za

svoje delo in za delo carinskega urada odgovarja generalnemu direktorju. Naloga

direktorja carinskega urada je, da izdaja pravne akte o posamičnih zadevah iz



pristojnosti carinskega urada in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in drugi

predpisi.

Carinski uradi imajo kot svoje notranje organizacijske enote carinske izpostave.

Carinske izpostave ustanavlja in ukinja vlada. Naloga carinske izpostave je, da pomaga

carinskim uradom pri odobritvi carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, odmerjanju,

obračunavanju in pobiranju uvoznih, izvoznih in drugih dajatev, trošarin, opravljanju

carinskega in trošarinskega nadzora ter izvajanju carinske in trošarinske kontrole.

Slika 3: Zemljevid CU, CI in mejnih prehodov v Sloveniji

Vir:˝Interaktivni zemljevid˝ [Carina], b.d.

Med carinske delavce uvrščamo tudi carinike, inšpektorje in izterjevalce. Carinik je

pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi čez državno mejo, opravlja

carinski in trošarinski nadzor in kontrolo, odobrava carinsko dovoljeno rabo ali uporabo

blaga, opravlja kontrolo vnosa in iznosa plačilnih sredstev ter preprečuje in odkriva

carinske in trošarinske nepravilnosti. Inšpektor opravlja carinsko in trošarinsko kontrolo

v zahtevnejših zadevah, naknadna preverjanja carinskih deklaracij, odkriva carinske in

trošarinske prekrške ter opravlja nadzor nad delom carinskih uradov in izpostav.

Izterjevalec izvaja postopke prisilne izterjave carinskega dolga in trošarin.



1.1.2 Carinski zakonik skupnosti

Države članice EU nimajo med seboj nobenih uvoznih dajatev in drugih trgovinskih

ukrepov. Pri uvozu blaga iz tretjih držav pa uporabljajo skupno carinsko tarifo in

skupno trgovinsko politiko ter uporabljajo enaka carinska pravila. Vsa carinska pravila

EU so zapisana v Carinskem zakoniku Skupnosti.

Osnovna carinska pravila opredeljuje uredba Sveta št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o

carinskem zakoniku Skupnosti, podrobnejše določbe za njegovo izvajanje pa so

opredeljene v uredbi Komisije št. 2454/93 z dne 2. julija 1993. Poleg zakonika in

izvedbene uredbe carinsko zakonodajo Skupnosti predstavlja še uredba, ki določa

carinsko tarifo, uredba o oprostitvah 918/83, mednarodni sporazumi in sporazumi o

trgovini sklenjeni s tretjimi državami (Center Marketing International, 2005, str.1).

Pomen carinskega zakonika Skupnosti ima veliko večje razsežnosti kot carinski

zakoniki v preteklosti. Nekoč je bil glavni pomen carinjenja bogatenje državne blagajne,

danes pa ni več tako. Glavni pomen carinjenja je predvsem v ohranitvi proizvodnje v

državah Evropske unije ter povečevanje izvoza v tretje države.

Državi ni potrebno prenesti določbe carinskega zakonika v notranjo zakonodajo, saj je

carinski zakonik uredba in se izvaja neposredno. Države članice lahko urejajo samo

določena področja zakonodaje, in sicer tista, ki niso dobro urejena in področja za katere

je v zakoniku dano pooblastilo. Nacionalna zakonodaja ne sme določati dodatnih

pogojev takrat, ko so pogoji, ki veljajo za celotno območje carinske unije določeni z

uredbo Skupnosti.

Med področja, katera carinski zakonik Skupnosti dopušča ureditvi držav članic spadajo:

• poti predpisane do urada carinjenja;

• zastopanje pred carinskimi organi;

• vodenje upravnega postopka;

• pogoji za prepustitev blaga državni blagajni;

• prepovedi, prekrški ter omejitve zaradi javne morale;

• pristojnosti carinskih uradov (krajevne in stvarne);



• pogoji za razveljavitev odločb carinskih organov;

• določanje prostih con;

• zaseg in prodaja zaseženega blaga.

Pravila glede vodenja postopkov so zapisana v zakonu o davčnem postopku, v zakonu o

carinski službi so zapisane pristojnosti carinskih uradov, vsaj ostala področja glede

carine pa so zapisana v zakonu o izvajanju carinskih predpisov Evropske Skupnosti.

1.1.3 Carinski status blaga

Carinski status blaga delimo v dve skupini:

• skupnostno blago (proizvedeno oziroma pridobljeno na carinskem območju

Skupnostni in/ali uvoženo iz tretjih držav in sproščeno v prost promet v carinskem

območju Skupnosti);

• neskupnostno blago (ni v celoti proizvedeno oziroma pridobljeno na carinskem

območju Skupnosti ali je uvoženo iz tretjih držav in ni bilo sproščeno v prost

promet).

Status skupnostnega blaga izgubi blago, če zapusti carinsko območje Skupnosti oziroma

če je to določeno s predpisi.

Blago lahko glede na status blaga razvrstimo v različne tranzitne postopke. Na primer v

zunanji skupnostni tranzitni postopek (T1) ali pa v notranji skupnostni tranzitni

postopek (T2).

Listine za dokazovanje statusa blaga v skladu s členom 314c izvedbene uredbe so

(˝Pojasnilo o dokazovanju skupnostnega statusa blaga, št. 14/2004˝ [Carina], b.d.):

• dokument T2L;

• dokument T2LF (kopija lista 4 EUL za blago, ki se prevaža na tretja ozemlja, s

tretjih ozemelj ali med tretjimi ozemlji);

• račun ali enotna prevozna listina za blago, ki lahko vsebuje samo skupnostno blago,

z oznako T2L oziroma T2LF;



• blagovni ladijski manifest z vsemi oznakami za blago (na ladijskih prevozih, ki niso

odobreni v skladu s členoma 313a in 313b);

• blagovni ladijski oziroma letalski manifest v primeru poenostavljenega tranzitnega

postopka 2. stopnje, ki vsebuje oznako ˝C˝ za skupnostno blago;

• kupon zvezka TIR ali ATA, overjen pri uradu odhoda (kadar zvezek hkrati zajema

skupnostno blago in blago države nečlanice, morata biti ti dve kategoriji blaga

navedeni ločeno);

• registrske oznake vozil in dokumenti za registracijo vozil za motorna cestna vozila,

registrirana v državah članicah;

• številke in oznake lastništva (kratice), napisane na železniških vagonih, ki pripadajo

železniški družbi države članice;

• izjava o skupnostnem statusu za pakete in embalažo, kot so ovojnine, posode, palete

in podobno blago, ki se vrača prazno iz druge države članice, razen če obstaja dvom

o verodostojnosti take izjave. Navedena ugodnost ne velja za zabojnike;

• izjava o skupnostnem statusu blaga v spremni potniški prtljagi, ki se ne uporablja v

komercialne namene in ne obstaja dvom o verodostojnosti take izjave;

• spremni dokument za prevoz trošarinskega blaga v prostem prometu med dvema

krajema Skupnosti;

• dokument T2M za ribiške proizvode;

• dokument, ki potrjuje skupnostni status blaga v prosti coni kontrolne vrste I ali v

prostem skladišču;

• izvod T5 (če je izdan pri izvozu blaga zaradi pridobitve izvoznih nadomestil, se ne

uporablja kot listina za izkazovanje statusa blaga).

1.1.4 Poreklo blaga

Na carinjenje pa med drugim vpliva tudi poreklo blaga. Z dokazovanjem porekla blaga

morajo biti izvozna in uvozna podjetja dobro seznanjena, saj lahko s tem izkoristijo

oprostitev oziroma znižanje plačila carinskih dajatev.

Poreklo blaga je orodje za izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske politike (Strle, 2000,

str. 11). Pravila o poreklu se uporabljajo za:

• uporabo carinske tarife;



• uporabo drugih ukrepov trgovinske politike, določenih v zvezi s prometom

posameznih vrst blaga (količinske omejitve itd.);

• izdajanje potrdil o poreklu blaga;

• ugotavljanje porekla v povezavi z različnimi zakonskimi področji (nacionalna

pravila o označevanju porekla izdelkov itd.);

• uporabo preferencialnih carinskih predpisov.

Evropski carinski predpisi določajo dve osnovni vrsti porekla (˝Poreklo blaga˝ [Izvozno

okno], b.d.):

• nepreferencialno poreklo (statistično, komercialno), ki ne nudi carinskih ugodnosti;

• preferencialno poreklo, ki je povezano s carinskimi ugodnostmi. V okviru pravil, ki

določajo preferencialno poreklo pa je treba ločiti med pravili, ki določajo vzajemno

preferencialno obravnavo med EU in tretjimi državami in pravili, ki določajo

enostransko preferencialno obravnavo s strani EU (npr. za najmanj razvite države).

Slika 4: Shema porekla blaga v EU

Vir:˝Poreklo blaga˝ [Izvozno okno], b.d.

Na določanje porekla blaga med drugim vpliva tudi carinska tarifa Evropske skupnosti.

Pred določanjem porekla blaga je potrebno blagu določiti kombinirano nomenklaturo

blaga oziroma tarifno številko.



Velikokrat pa se zgodi, da izdelki niso v celoti pridobljeni v eni državi. Če se v

proizvodnji uporabljajo različni materiali brez porekla, potem se poreklo končnega

izdelka določa z različnimi metodami. Naslednje metode se lahko uporabljajo

samostojno, lahko pa jih tudi poljubno kombiniramo:

• metoda obdelav in predelav (pripravi se seznam obdelav in predelav, kjer se za vsak

izdelek opiše tehnološki postopek obdelave in predelave, kar zadostuje za pridobitev

porekla);

• metoda spremembe tarifne številke (za pridobljen izdelek se določi druga tarifna

številka, katera izdelek uvrsti med uporabljene materiale);

• metoda dodane vrednosti (postopki proizvodnje ali predelave dodajo blagu določeno

vrednost. Odstotek dodane vrednosti v neki državi mora biti enak ali večji, kot je s

tem pravilom določen odstotek dodane vrednosti. V primeru, ko dodano vrednost

izračunamo na osnovi uporabljenih materialov brez porekla, končni izdelek pridobi

poreklo, če odstotek uporabljenih materialov ne preseže določenega odstotka od

vrednosti končnega izdelka, ki je določen s pravilom. Vrednost uvoženih sestavnih

delov s poreklom ali brez porekla izračunamo iz uvozne vrednosti ali nabavne

vrednosti. Vrednost blaga pri izvozu je izračunana iz stroškov proizvodnje).

Evropska unija ima sklenjene posamezne trgovinske sporazume, ki omogočajo, da

materiali in polizdelki s preferencialnim poreklom iz drugih držav kumulirajo z

materiali in polizdelki iz držav Evropske unije. Tako se lahko surovine in reprodukcijski

materiali uporabljajo v proizvodnem procesu in imajo status blaga s poreklom.

Poznamo štiri vrste kumulacij porekla (˝Vrste kumulacij porekla˝ [Carina], b.d.):

• dvostranska kumulacija - pomeni, da je pri proizvodnji preferencialnega porekla

blaga dovoljena uporaba surovin s poreklom iz druge države pogodbenice;

• diagonalna kumulacija - pomeni, da je pri proizvodnji preferencialnega porekla

blaga dovoljena uporaba surovin s poreklom iz vseh tistih držav, ki so pogodbenice

diagonalne kumulacije porekla blaga z enakimi pravili o poreklu. Ta vrsta

kumulacije se izvaja med državami panevropske kumulacije (države članice EU,

EFTE, San Marino in Andora). Vse evropske in mediteranske države morajo

uporabljati enaka pravila o poreklu blaga, da se lahko izvaja diagonalna kumulacija.

Panevro-mediteranska kumulacija se lahko izvaja ko so najmanj tri države med

seboj sklenile sporazum o prosti trgovini in enaka pravila o poreklu;



• polna kumulacija - pomeni, da je pri proizvodnji preferencialnega porekla blaga

dovoljena uporaba surovin s poreklom iz vseh tistih držav, ki so sklenile ustrezne

protokole o kumulaciji porekla blaga, ne glede na to, ali imajo surovine poreklo

države partnerice. Ta vrsta kumulacije se izvaja med državami Evropske unije in

državami EFTE, OCT, ACP, Maroko, Tunizijo in Alžirijo;

• regionalna kumulacija - ta vrsta kumulacij se izvaja samo v naslednjih skupinah

držav: ASEAN – zveza jugovzhodnih azijskih držav (Brunei-Darussalam,

Kambodža, Indonezija, Laos, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam),

CACM – skupni trg srednjeameriških držav (Kostarika, Honduras, Gvatemala,

Nikaragva, Panama, El Salvador),Andska skupnost (Bolivija, Kolumbija, Ekvador,

Peru in Venezuela) in SAARC – Južnoazijska zveza za regionalno sodelovanje

(Bangladeš, Bhutan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan in Šri Lanka). Kumulacija

velja torej samo znotraj ene regionalne skupine. Za pridobitev porekla morajo biti

izpolnjena dva pogoja, in sicer mora biti na materialih opravljena več kot minimalna

predelava in dodana vrednost v državi proizvodnje mora biti višja od carinske

vrednosti materialov iz drugih držav. Če pogoja nista izpolnjena, pridobi izdelek

poreklo v državi katera je prispevala najvišjo vrednost pri izdelavi proizvoda.

Za dokazovanje preferencialnega porekla blaga se uporabljajo posebni obrazci

(˝Dokazila o preferencialnem poreklu blaga˝ [Carina], b.d.):

• EUR 1 (priloga 1): uporablja se za dokazovanje porekla blaga pri trgovanju z

državami, s katerimi ima Evropska unija sklenjene trgovinske sporazume. Na

podlagi zahteve izvoznika potrdilo izdajo carinski organi države izvoznice. Obrazec

mora biti pravilno izpolnjen, podpisan s strani odgovorne osebe izvoznika in

carinika ter potrjeno z žigom;

• EUR 2 (priloga 2): uporablja se za dokazovanje porekla blaga pri trgovanju s Sirijo

za pošiljke, ki presegajo vrednost 850 evrov. Potrdilo izda izvoznik brez dodatnih

potrdil carinskega urada;

• EUR-MED (priloga 3): uporablja se za dokazovanje porekla blaga pri trgovanju z

državami, ki so vključene v panevro-mediteransko kumulacijo porekla blaga. Na

podlagi zahteve izvoznika potrdilo izdajo carinski organi države izvoznice. To lahko

storijo šele takrat, ko imajo izdelki preferencialno poreklo blaga ter izpolnjujejo

zahteve panevro-mediteranskih protokolov o poreklu blaga. Obrazec mora biti



pravilno izpolnjen, podpisan s strani odgovorne osebe izvoznika in carinika ter

potrjeno z žigom;

• Obrazec A (priloga 4): uporablja se za sprejem pri uvozu blaga iz držav v razvoju.

Carinski organi v Sloveniji lahko izdajo nadomestni obrazec A za blago, ki je dano

pod carinski nadzor in se odpremi na različne lokacije znotraj Evropske unije, v

Švico ali na Norveško.

Poenostavljena dokazila o preferencialnem poreklu blaga

• izjava izvoznika na računu do vrednosti 6.000 evrov (Izvoznik lahko izstavi izjavo o

poreklu blaga na računu, obvestilu o odpremi ali na kakem drugem trgovinskem

dokumentu. Skupna vrednost pošiljke z izdelki s poreklom ne sme presegati 6000

evrov.);

• izjava pooblaščenega izvoznika na računu nad 6.000 evrov (Izjavo o poreklu blaga

na računu za izdelke s poreklom pri pošiljki s skupno vrednostjo nad 6000 evrov

lahko izda samo pooblaščeni izvoznik. Status pooblaščenega izvoznika dodeljujejo

carinski organi države izvoznice.);

• izjava (pooblaščenega) izvoznika na računu EUR-MED (Uporablja se samo v

panevro-mediteranski kumulaciji. Vrednost pošiljke ne sme presegati 6000 evrov.

Če je na računu izjava pooblaščenega izvoznika, je potrebno izjavo dopolniti z

navedbo ''comulation applied with'' ali ''no comulation applied'';

• izjava na računu za splošni sistem preferencialov (Pri trgovanju z državami v

razvoju se uporablja izjava na računu. Pošiljka ne sme presegati vrednosti 6000

evrov. Če izjavo izda pooblaščeni izvoznik, mora bit izstavljena v angleškem ali

francoskem jeziku ter dopolnjena z navedbo ''according to rules of origin of the

Generalised System of Preferences of the European Community''.

Na trgu Evropske unije se uporabljajo štiri osnovne oblike izjave dobavitelja, ki

dokazujejo preferencialno poreklo blaga, in sicer izjava dobavitelja za izdelke, ki imajo

status preferencialnega porekla, dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki imajo status

preferencialnega porekla, izjava dobavitelja za izdelke, ki (še) nimajo statusa

preferencialnega porekla in dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki (še) nimajo

statusa preferencialnega porekla.



1.1.5 Carinski postopek

Carinski postopek lahko spremljamo iz različnih vidikov, in sicer kot znanstveno

disciplino, kot pozitivni zakon oziroma pravo in kot proces oziroma delovanje (Košir,

1980, str. 37).

Carinski postopek kot znanstvena disciplina je sistematski prikaz pravnih pravil

(predpisov), po katerih so se dolžni ravnati vsi, ki sodelujejo v carinskem postopku.

Carinski postopek s tega stališča predstavlja strokovno razlago carinske zakonodaje.

Teorija in praksa sta tesno povezani, ker skupno predstavljata teoretično in praktično

celoto (Košir, 1980, str. 37).

Carinski postopek kot zakonodaja predstavlja celoto pozitivnih predpisov – pravil, s

katerimi se določa delovanje strank v carinskem postopku v okviru dolžnosti in pravic,

ki jih imajo v zvezi s potniškim in blagovnim prometom. Ti predpisi določajo, kateri

posli, po kakšnem vrstnem redu, v kakšnem času in v kakšni obliki se morajo opraviti.

Ravno tako določajo tudi konkretne pravne akte, ki jih izdajajo carinski organi, v

kakšnem roku jih morajo izdati in v kakšni obliki (Košir, 1980, str. 37).

Carinski postopek je odvisen od vrste prevoza, od namena uvoza oziroma izvoza in od

tega, ali gre za običajni postopek ali za postopek poenostavljenega carinjenja. Običajen

carinski postopek vsebuje naslednje faze:

• vložitev carinske dokumentacije in predložitev blaga carinskemu organu;

• preverjanje carinske in druge dokumentacije;

• pregled blaga in prevoznega sredstva ter primerjava izstavljene dokumentacije s

stanjem blaga;

• zapečatenje prevoznega sredstva s carinsko plombo, obračun carine in drugih

izvoznih dajatev;

• izstop oziroma vstop prevoznega sredstva v drugo državo.

Carinski zakon Republike Slovenije dovoljuje naslednje postopke:

• sprostitev blaga v prost promet;

• carinsko skladiščenje;



• uvoz blaga za proizvodnjo za izvoz;

• predelava pod carinskim nadzorom;

• začasni uvoz;

• začasni izvoz na oplemenitenje;

• carinski postopek pri izvozu blaga;

• tranzitni carinski postopek.

Postopek carinskega skladiščenja omogoča, da se neskupnostno blago skladišči v

carinskem skladišču, brez plačila uvoznih dajatev ali da bi bilo zavezano ukrepom

trgovinske politike. Prav tako pa omogoča carinsko skladiščenje skupnostnemu blagu,

če zakonodaja Evropske skupnosti predvideva, da je vnos tega blaga v carinsko

skladišče povezan z izvajanjem ukrepov, ki so običajno vezani na izvoz takega blaga.

Postopek predelave pod carinskim nadzorom omogoča, da se neskupnostno blago

predela na carinskem območju Skupnosti. Pri tem se spremeni stanje blaga in omogoča

sprostitev spremenjenih proizvodov po stopnji uvozne dajatve, ki velja za te proizvode.

Postopek začasnega uvoza omogoča, da se neskupnostno blago, ki je namenjeno za

ponovni izvoz in ni doživelo nobene spremembe, uporablja na carinskem območju

Skupnosti s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev. Za to blago se ne

uporabljajo ukrepi trgovinske politike.

Poenostavljen postopek deklariranja

Obstaja več vrst poenostavitev v carinskih postopkih, katere na podlagi pisnega

zahtevka odobri generalni carinski urad. Podjetje samo izbere poenostavitev, ki bo za

njih najprimernejša. Pri izbiri jim lahko pomagajo lokalni carinski organi, ki so pristojni

za izvajanje nadzora nad poenostavljenim poslovanjem. Obstajajo poenostavitve glede

carinskih deklaracij, ki se delijo v dve skupini, in sicer med poenostavljene postopke

deklariranja in deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov. Pri poenostavitvah

tranzitnega postopka, pa delimo poenostavitve formalnosti pri odhodnem organu ali pa

poenostavitve formalnosti pri namembnem organu.



V primeru poenostavljenega postopka deklariranja gre za splošna predhodna dovoljenja,

ki jih mora deklarant pridobiti prej, preden predloži blago oziroma preden uvozi blago,

ki ga želi tako deklarirati. Pri odobritvi tega dovoljenja igra pomembno vlogo

medsebojno zaupanje med carinskim organom in vložnikom zahtevka in pogostost

vlaganja carinskih deklaracij za določen postopek. Dovoljenje se namreč lahko izda le

za določeno vrsto oziroma vrste carinskih postopkov. Vrste carinskih postopkov, za

katere veljajo poenostavitve, morajo biti izrecno navedene v dovoljenju (Vraničar,

2001, str. 304).

Podjetja, ki v večini izvažajo, uporabljajo poenostavljen postopek deklariranja, saj s tem

prihranijo veliko časa. Na primer, ko podjetje pošlje prevoznika na pot, se mora ta javiti

carinskemu posredniku, ki pripravi vso potrebno dokumentacijo za izdajo carinske

deklaracije. S tem porabi veliko časa. Če pa pride prevoznik z blagom na mejni prehod

in ima blago že ocarinjeno, je postopek mnogo hitrejši. S tem se skrajša čas, ki bi ga

prevoznik porabil, da bi mu carinski posrednik pripravil dokumentacijo in blago

ocarinil.

Poenostavljen postopek deklariranja ima mnogo prednosti:

• prihrani se čas pri čakanju na carinsko dokumentacijo in carinjenje;

• lahko se skrajša pot prevoza;

• podatkov ni potrebno posredovati carinskemu posredniku, s čimer si omogočimo

zanesljivost carinske dokumentacije;

• lažje si organiziramo plan nakladanja, prevoza in razkladanja;

• neodvisnost od delovnega časa carinske izpostave in carinskih posrednikov;

• zaupanje tujih poslovnih partnerjev;

• prihranek pri storitvah carinskega posrednika;

• boljša sledljivost pošiljk.

Postopek za pridobitev dovoljenja za poenostavljen postopek je zelo preprost. Podjetje

mora najprej pridobit osnovne informacije o tem postopku. Pri tem mu pomaga lokalni

carinski urad, kjer strokovnjaki svetujejo katera oblika poenostavitve bi bila najbolj

primerna za podjetje. Podjetje usposobi kader in se odloči za obliko poenostavitve.

Izpolnjeno vlogo odda carinskemu uradu, ki se odloči o pridobitvi dovoljenja za



poenostavljen postopek. Na odločitev vplivajo tudi drugi dejavniki, kot na primer,

pogodbe s tujimi partnerji, način organiziranja trga, vrste postopkov, števila uvoznih in

izvoznih transakcij,…

Elektronska izmenjava carinskih deklaracij ali RIP

Elektronska izmenjava podatkov (RIP) je prisotna že v vsakem podjetju in ustanovi. S

tem se olajša in pospeši delo. Tako je tudi pri carinjenju. Carinski informacijski sistem

(CIS) in trošarinski informacijski sistem (TIS) sta sestavni del elektronske izmenjave

podatkov v carinski službi v RS.

RIP omogoča deklarantom (podjetjem ali špediterjem) neposreden vnos carinskih

dokumentov v CIS. S tem se skrajšajo carinski postopki in zmanjša možnost napak.

Deklarant pošlje dokumente v elektronski obliki preko svojega računalniškega sistema

in javnega omrežja (npr. Telekom) v obdelavo v CIS. Če so poslani podatki ustrezni,

sistem dodeli dokumentu številko RIP, ki se pri tiskanju ECL-a avtomatsko izpiše. Ko

deklarant vloži dokument v papirni obliki v carinski postopek pri carinskem uradu, je ta

že zajet v sistemu CIS. Carinski delavec ga samo pokliče na ekran in preveri ujemanje

podatkov z vsebino liste napak ter ga preda v nadaljnji postopek (Skrt, 2000, str. 12).

Postopki izmenjave elektronskih sporočil med carino in deklaranti za področje

carinjenja so različni glede na vrsto postopka. Delimo jih na postopke izmenjave

elektronskih sporočil za običajni postopek in postopke izmenjave elektronskih sporočil

za poenostavljen postopek.

Slika 5 predstavlja elektronsko izmenjavo sporočil v običajnem postopku med

deklarantom in carinskim uradom. Deklarant carini predloži carinsko deklaracijo na

obrazcu EUL ne glede na uporabo računalniške izmenjave podatkov. S pomočjo RIP

sistema posreduje carinsko deklaracijo carini, katera se odzove z informacijami o

pravilnosti deklaracijo ter po poteku carinskega postopka.



Slika 5: Elektronska izmenjava podatkov v običajnem postopku

Vir:˝Katalog elektronskih sporočil za področje carinjenja˝ [Carina], b.d.

Slika 6 predstavlja izmenjavo sporočil v poenostavljenem postopku. Razlika med

poenostavljenim in običajnim postopkom je v tem, da deklarantu ni potrebno sproti

nositi carinskih deklaracij na obrazcu EUL. Deklarant določeno obdobje (odvisno od

vrste dovoljenja za poenostavljen postopek) zaključi z eno carinsko deklaracijo v obliki

seznama.



Slika 6: Elektronska izmenjava podatkov v poenostavljenem postopku

Vir:˝Katalog elektronskih sporočil za področje carinjenja˝ [Carina], b.d.

1.2 Carinska deklaracija

Deklaracija ima v carinskem postopku glavno vlogo, saj je potrebna za vsako blago, ki

gre v carinski postopek. Carinski zakonik Skupnosti določa, da carinsko deklaracijo

izdela oseba, ki lahko predloži blago in dokumente ki so potrebni. Deklaracijo lahko

izdela tudi posrednik, vendar mora biti izdelana na račun uvoznika oziroma izvoznika.

Deklarant mora imeti sedež v državi na območju Skupnosti, vendar pa obstaja tudi

nekaj izjem (začasni uvoz ali tranzit v potniškem prometu, sporazum med sosednjima

državama,…).

Carinski postopki se lahko zahtevajo z različnimi vrstami carinskih deklaracij. Carinska

deklaracija je lahko (Košir, 1999, str. 57):

• izpolnjena in oddana v pisni obliki;

• narejena in oddana z uporabo tehničnih pripomočkov za elektronsko izmenjavo

podatkov, če takšno uporabo odobri carinski organ v skladu s predpisom vlade;



• oddana v ustni obliki ali z dejanjem s katerim oseba, ki razpolaga z blagom izrazi

svojo namero, da začne določen carinski postopek za zadevno blago, vendar le, če je

to dovoljeno v skladu s predpisom vlade.

Ustna carinska deklaracija se vloži pri carinskem organu na mejnem prehodu ali v

poštnem prometu za (Javornik, 1997, str. 11):

• blago, ki je vneseno zaradi sprostitve v prost promet in je nekomercialne narave;

• blago, ki je namenjeno izvozu in je nekomercialne narave;

• blago, ki je vneseno za namene začasnega uvoza, npr.: embalaža, specialna RTV-

oprema, instrumenti in aparati za dajanje pomoči pacientom, športni rekviziti za

turiste, transportna sredstva itd.

Pravilno izpolnjeni deklaraciji morajo biti priloženi tudi potrebi spremni dokumenti

(račun, potrdilo o poreklu blaga, potrdilo o vrednosti blaga,…). Vsi dokumenti morajo

biti na razpolago, saj lahko carinski organ preveri dokumente in pregleda blago. To

velja tudi za oddajo deklaracije v elektronski obliki, vendar pri tem ni važno v kakšni

obliki so dokumenti. Dokumente je potrebno hraniti deset let. V tem času lahko carinski

urad kadarkoli naknadno preveri deklaracije. Deklarant ima tudi možnost popraviti ali

umakniti deklaracijo. Popravi lahko podatke, razen navedbe blaga in vrednosti blaga.

Če je napačno navedel blago, lahko deklaracijo umakne oziroma zahteva razveljavitev

deklaracije. Carinski urad označi deklaracijo kot neveljavno, če ugotovi kakšno izmed

napak, ki določajo neveljavnost deklaracije.

1.2.1 Preverjanje deklaracije

Po sprejemu lahko carinski organ preveri carinske deklaracije. S tem preveri točnost

podatkov, ki spremljajo blago.

Zaradi preverjanja točnosti in pravilnosti sprejete deklaracije lahko carinski organ

(Košir, 1999, str. 61):

• pregleda dokumente, ki spremljajo deklaracijo. Carinski organi lahko zahtevajo od

deklaranta, da predloži še druge listine in dokumente, da bi se preverila točnost

navedb v deklaraciji;



• pregleda blago, vzame vzorce za analizo ali podrobnejši pregled.

1.2.2 Nepopolna carinska deklaracija

Carinski organi dovoljujejo tudi nepopolno carinsko deklaracijo. V nekaterih primerih

določeni podatki oziroma dokumenti ne prispejo pravočasno. Carinski organ se na

podlagi carinske zakonodaje odloči, ali bo nepopolno carinsko deklaracijo sprejel.

Deklaracijo je potrebno naknadno dopolniti z zahtevanimi podatki oziroma dokumenti.

V primeru nepopolnih carinskih deklaracij gre za poenostavitev, ki se uporabi v vsakem

posamičnem primeru, to je v vsakem posameznem carinskem postopku. Zaradi takšne

ureditve nepopolnih carinskih deklaracij je tudi smotrno, da dovoljenje izda carinski

organ, pri katerem je blago predloženo. Glavni pomen omenjene poenostavitve pa je v

tem, da se omogoči čim prejšnja prepustitev blaga carinskemu deklarantu, čeprav vsa

dokumentacija še ni pravilno vložena (Vraničar, 2001, str. 303).

1.2.3 Naknadno preverjanje deklaracij

Dokumente, ki so potrebni za carinski postopek je potrebno hraniti deset let in v tem

času lahko carinski organi preverijo carinsko deklaracijo.

Problem (naknadno preverjanje carinskih deklaracij), ki ga rešujem v diplomski nalogi

opredeljuje 78. člen Carinskega zakonika Skupnosti, ki se glasi (Center Marketing

International, 2005, str. ):

• carinski organi lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo deklaranta, po odobritvi

prepustitve blaga, deklaracije ponovno pregledajo;

• carinski organi lahko po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke,

ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na

kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v

deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s

poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in

vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in

podatki. Ti organi lahko tudi pregledajo blago, če je to še mogoče predložiti;



• če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanjih izkaže, da so

bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali

nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov,

sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove

informacije, s katerimi razpolagajo.

1.2.4 Carinski dokumenti

Dokumente v mednarodni menjavi lahko delimo v tri skupine:

• komercialni dokumenti (predračun, račun, dobavnica, certifikat o količinski in

kakovostni kontroli izdelkov,…);

• transportni dokumenti (mednarodni tovorni list, skladiščni list, zavarovalna polica,

nalog špediterju,…);

• carinski dokumenti ( carinska deklaracija, carinski račun,…).

Z vstopom Slovenije v EU se v prometu med državami članicami kot osrednja listina

ECL ne uporablja več, saj ne pride do prestopa carinske meje. Meddržavni promet zato

udeleženci dokazujejo s prevoznimi ali drugimi ustreznimi listinami (Dubrovski, 2006,

str. 400).

Enotna upravna listina - EUL

Enotna upravna listina (EUL) se uporablja v državah Evropske unije kot temeljni

dokument v carinskem postopku pri trgovanju s tretjimi državami in pri gibanju

neskupnostnega blaga po državah Evropske unije. EUL pa poleg držav Evropske unije

uporabljajo tudi države članice EFTE.

EUL se lahko izda v pisni ali elektronski obliki na posebnem obrazcu. Obrazec je

sestavljen iz setov, in sicer osem-listni ali štiri-listni set.

Vsak list seta ima poseben pomen. Pri osem-listnem setu se uporablja:

• 1. list za državo odpreme/izvoza;

• 2. list za statistiko države odpreme/izvoza;

• 3. list za pošiljatelja/izvoznika;



• 4. list za namembni urad;

• 5. list za potrditev prejema – skupnostni tranzit;

• 6. list za namembno državo;

• 7. list za statistiko namembne države;

• 8. list za prejemnika/uvoznika.

Obrazec EUL se lahko uporablja v različnih kombinacijah, na primer pri izvozu,

pasivnemu oplemenitenju ali ponovnemu izvozu se uporablja 1., 2. in 3. list, pri

uvoznem carinskem postopku 6., 7. in 8. list ter pri skupnostnem tranzitu 1., 4. in 5. list.

Glavni podatki na obrazcu EUL so: pošiljatelj, prejemnik, deklarant, registracija in

država prevoznega sredstva ob odhodu, tovorki in opis blaga, predvideni uradi tranzita,

država odpreme/izvoza, država porekla, dobavni pogoji, valuta in skupni znesek računa,

namembna država, tarifna oznaka, bruto masa, neto masa, urad odhoda,…

Obrazec EUL mora biti izpolnjen po pravilih, ki jih določa Pravilnik o izpolnjevanju

enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije

in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih. Pravilnik je bil objavljen

v Uradnem listu RS št. 10/2007 z dne 6.2.2007. Če je izdan v Sloveniji, mora biti

izpolnjen v slovenskem jeziku.

Dokument T2L

Dokument T2L se uporablja za dokazovanje skupnostnega statusa blaga. Izda se v

različnih oblikah: četrti list obrazca EUL, z oznako v TIR karnetu ali z zaznamkom T2L

na komercialnem dokumentu, ki mora biti potrjen s strani carine.

Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje izdajajo dokument T2L predvsem za

prevoz blaga čez države, ki niso v EU v države ki so v EU (na primer iz Slovenije v

Bolgarijo).

Postopek z dokumentov T2L je zelo preprost. Izda oziroma potrdi se lahko pri katerem

koli carinskem organu na območju EU. Blago se lahko na tem kraju zaradi odpreme

prvič naloži na prevozno sredstvo ali pa se samo predloži.



Dokument T2L se v večini primerov izda na obrazcu EUL, kje se vpiše »T2L« v desno

podpolje polja 1 in »T2Lbis« v desno podpolje polja 1 na dopolnilnih listih.

Carinik potrdi dokument T2L in po potrebi vse uporabljene dopolnilne liste ali

nakladnice. Takšen zaznamek vsebuje naslednje podatke, ki morajo biti navedeni v

polju »C (Urad odhoda)« naslednjih dokumentov:

• pri dokumentih T2L naziv in pečat carinskega urada, podpis carinskega delavca,

datum potrditve in evidenčno številko dokazila;

• pri dopolnilnih listih ali nakladnicah evidenčno številko, navedeno na dokumentu

T2L. To številko vnese carinski organ s štampiljko, na kateri je ime carinskega

urada, ali pa ročno; če je ta številka vpisana ročno, mora biti zraven uradni pečat

carinskega urada.

Carinik vrne udeležencu dokument T2L in ostale listine.

TIR karnet

Karner TIR (priloga 1) je dokument, ki izhaja iz mednarodne carinske konvencije in se

uporablja v mednarodnem cestnem prevozu. V bistvu gre za carinski dokument, ki se

izdaja za vsako vozilo in za vsak mednarodni prevoz blaga posebej. Namen institucije

karneta TIR je poenostavitev carinskih postopkov pri prečkanju državnih meja, kjer se

pregledujejo samo vozila in dokumenti, ne pa tudi blago. Nosilec sistema mednarodnih

prevozov po karnetu TIR je mednarodna unija za cestni promet IRU, katere članice

nastopajo kot jamstvene organizacije nasproti carinskim organom. Karnet TIR lahko

uporablja samo tisti mednarodni cestni prevoznik, čigar vozila izpolnjujejo tehnične

pogoje, ki jih predpisujejo carinski organi. Poleg tega mora za prevoznika jamčiti tudi

domače združenje prevoznikov, ki je član IRU, prevoznik pa mora združenju predložiti

ustrezno jamstvo. Prevoz s karnetom TIR je možen samo prek tistih obmejnih

carinarnic, ki jih določijo carinski organi (GZS, 2001, str. 148).

TIR karnet je sestavljen iz več listov. Prva stran je trša in rumene barve. Na prvi strani

so napisani vsi podatki:

• naziv mednarodne organizacije, ki je izdala TIR karnet;



• številko karneta;

• rok veljavnosti;

• naziv garanta;

• naziv prevoznika in njegov sedež;

• izhodno in namembno državo;

• dovoljenje za uporabo cestnega vozila;

• registracijo vozila;

• podpis in žig.

TIR karnet lahko izda samo garantno društvo. V Sloveniji se s tem ukvarja špeditersko

podjetje Intertransport iz Ljubljane. Dokument se izpolni s pisalnim strojem in velja za

samo eno potovanje. TIR karnet vsebuje toliko izpolnjenih listov, kolikor držav bo

prečkalo blago med prevozom.

Postopek z dokumentom TIR karnet:

• pred natovarjanjem prevoznik izpolni tiste rubrike, ki so zanj predpisane ter ga nato

predloži carini;

• carinski organ izpolni in potrdi talon v listu št. 1 in manifest za blago, ga žigosa ter

zadrži;

• po končanem pregledu carinski organ zapre vozilo s carinsko zalivko;

• na mejni postaji carinski organ izpolni list št. 2 ter ga pošlje odpravni carinarnici kot

dokazilo, da je blago prestopilo mejo;

• na vstopni mejni postaji carinski organ izpolni in potrdi list št. 3 kot dokaz, da je

blago prevzel od sosednje države;

• namembna carinarnica opravi carinjenje, izpolni zadnji list ter ga pošlje vstopni

carinski postaji za dokaz o prevzemu blaga.

Slika 7: Oznaka TIR na kamionu

Vir:˝TIR karnet˝ [Prometna zona], b.d.



Zvezek ATA

Zvezek ATA (priloga 2) je carinski dokument, ki se uporablja za brezcarinski začasni

uvoz blaga, katero se ponovno izvozi v nespremenjeni obliki v roku enega leta.

Sestavljen je iz več listov (kuponov in talonov). Prva in zadnja stran sta zelene barve.

Število listov je odvisno od števila držav kamor je blago namenjeno. Pomembna pa je

tudi barva listov:

• rumeni listi za izvoz in ponovni uvoz v Slovenijo;

• beli listi za uvoz ter ponovni izvoz iz končne države;

• modri listi za tranziranje države.

Zvezek ATA se uporablja predvsem za začasni uvoz raziskovalen in profesionalne

opreme, učnega materiala, različnega blaga za predstavitve na sejmih oziroma

razstavah, dragih vzorcev, reklamnega materiala in podobno. Zvezek ATA ni namenjen

za začasni uvoz blaga namenjenega za predelavo, oplemenitenje ali popravilo in za

začasni uvoz pokvarljivega in potrošnega blaga.

Prednosti uporabe zvezka ATA (˝Prednosti uporabe zvezka ATA˝ [GZS], b.d.):

• poenostavljen prestop državnih mej brez plačila carinskih in drugih dajatev za

začasno uvoženo blago;

• en sam zvezek ATA omogoča, da z istim blagom obiščete neomejeno število držav

podpisnic konvencije ATA v okviru enoletnega roka veljavnosti;

• z enim samim dokumentom uredite vse carinske transakcije: začasni izvoz, tranzit,

začasni uvoz, ponovni izvoz in ponovni uvoz;

• zagotovitev jamstev za plačilo carinskih dajatev, če blago iz kakršnega koli razloga

ne bi bilo izvoženo v določenem roku.

1.2.5 Carinska tarifa

Carinski zakonik Skupnosti določa carinsko tarifo, ki se uporablja za uvoz blaga iz

držav, ki niso članice EU. Carinska tarifa je enotna v vseh državah EU, višina uvoznih

dajatev pa se razlikuje le po tem, kaj in od kod se uvaža. Bistvo enotne carinske tarife je



v tem, da zagotavlja enakopravno tekmovanje med domačimi proizvajalci in

proizvajalci izven skupnega trga.

Carinska tarifa Evropskih skupnosti vsebuje (˝Vsebina carinske tarife˝ [Carina], b.d.):

• kombinirano nomenklaturo blaga;

• druge nomenklature, ki v celoti ali delno temeljijo na kombinirani nomenklaturi ali

jo dodatno razčlenjujejo;

• stopnje in druge podlage za izračun, ki običajno veljajo za blago, zajeto v

kombinirani nomenklaturi, in sicer za:

o carine;

o kmetijske dajatve in druge uvozne dajatve, določene v okviru skupne kmetijske

politike;

o preferencialne tarifne ukrepe iz sporazumov, ki jih je Skupnost sklenila z

nekaterimi državami ali skupinami držav in ki predvidevajo podelitev

preferencialne tarifne obravnave;

o preferencialne tarifne ukrepe, ki jih je Skupnost enostransko sprejela za nekatere

države, skupine držav ali območja;

o avtonomne opustitvene ukrepe, ki predvidevajo zmanjšanje ali oprostitev

uvoznih dajatev;

o druge tarifne ukrepe, ki so predvideni po drugi zakonodaji Skupnosti.

Enotnost carinske tarife pa se zagotavlja s TARIC-om (integrirana tarifa Evropskih

skupnosti). To je elektronska zbirka podatkov, kjer najdemo vse ukrepe, ki se izvajajo

ob carinjenju blaga v EU. Evropska komisija, Generalna direkcija za davke in carinsko

unijo DG TAXUD v Bruslju sproti vnaša vse spremembe o predpisih. Članice EU lahko

preko TARIC dodajajo tudi ukrepe posamezne države. TARIC, ki je dopolnjen s

slovenskimi ukrepi je javno dostopen. Brskalnik TARIC najdemo na spletni strani

Carinske uprave Republike Slovenije.

Brskalnik TARIC vsebuje tudi računsko kontrolni modul, s pomočjo katerega je možno

izračunati vse dajatve. Poleg evropskih so prikazane tudi slovenske dajatve, kot so

DDV, trošarine itd.



Da se določi pravilna tarifna številka, je potrebno poznati uvrstitve blaga v

nomenklaturo, poreklo blaga in datum izvajanja ukrepa. Za vsak konkretni primer

dobimo informacijo o dajatvah, ki jih je potrebno plačati.

TARIC vsebuje sledeče glavne vrste ukrepov (˝Vsebina TARIC-a˝ [Carina], b.d.):

• tarifni ukrepi:

o dajatve za tretje države kot so določene v kombinirani nomenklaturi;

o opustitve dajatev;

o tarifne kvote;

o tarifne preference.

• kmetijski ukrepi:

o kmetijske komponente;

o dodatne dajatve na sladkor in moko;

o izravnalne dajatve;

o izvozna nadomestila.

• trgovinski ukrepi:

o protidampinška dajatev;

o izravnalna dajatev.

• ukrepi, ki se nanašajo na omejitev gibanja blaga:

o uvozne in izvozne prepovedi;

o uvozne in izvozne omejitve;

o količinske omejitve.

TARIC v osnovi uporablja kombinirano nomenklaturo. Vendar za opis vseh ukrepov, ki

se izvajajo v EU nad določenim blagom, ne zadostuje osemmestna številčna oznaka, ki

jo uporablja kombinirana nomenklatura. K osemmestni številčni oznaki sta dodani še

dve mesti (podštevilka TARIC) in tako dobimo desetmestno številčno oznako, ki jo

imenujemo oznaka TARIC. V določenih primerih je k oznaki TARIC dodana

štirimestna oznaka, ki jo imenujemo prva dodatna oznaka TARIC ali krajše dodatna

oznaka TARIC. Sestavljena je lahko iz črk in številk (alfa-numerično - AN). Za

primere, ko ena dodatna oznaka TARIC ne zadostuje, je predvidena še druga

(štirimestna - AN) dodatna oznaka TARIC. Za uporabo v posameznih državah članicah

pa je predvidena še tretja, nacionalna dodatna oznaka (štirimestna - AN). Z nacionalno



dodatno oznako se lahko navedejo nacionalni ukrepi, ki jih izvaja posamezna država

članica EU. Teoretično se lahko blago v TARIC-u opiše z dvaindvajsetimi znaki.

(˝Označevanje blaga v TARIC-u˝ [Carina], b.d.)

Slika 8: Poimenovanje oznak

Vir:˝Označevanje blaga v TARIC-u˝ [Carina], b.d.



2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA 2.1 Posnetek stanja

Predstavnik prevoznega podjetja Zahariev-TTT Kiril Zahariev Et, Montana Bolgarija je

prišel v špeditersko podjetje Pro Hikon, d.o.o., Obrežje, da naredi izvozne dokumente.

Prinesel je račun in CMR. Na računu je pisalo ''Statuto T2L'', kar pomeni, da je

potrebno za izvoz pripraviti dokument T2L. Ker pa Carinski urad Brežice zahteva

pooblastilo pošiljatelja za izdajo T2L, je špedicija Pro Hikon, d.o.o. kontaktirala s

pošiljateljem, podjetjem Sertubi S.p.a, Trst – Italija (slika 9). Podjetje pošiljatelja je

imelo 3-tedenski kolektivni dopust, in tako niso mogli pridobiti pooblastila. Priložili so

pooblastilo prevoznega podjetja, pripravili dokument T2L in tako je šofer odpeljal tovor

proti namembni državi Bolgariji. V prilogi od 7 do 10 so dokumenti (račun, CMR,

pooblastilo prevoznika, T2L), ki jih je šofer uporabil za prevoz blaga.

Slika 9: Podjetje Sertubi S.p.a., Trst - Italija

Vir:˝Galleria immagini˝ [Sertubi S.p.a.], b.d.

Carinski urad Brežice je izvedel naknadno preverjanje dokumentacije na podlagi 78.

člena Carinskega zakonika. Ker so odkrili nepravilnosti pri izdaji dokumenta T2L, so

zahtevali dodatne dokumente, in sicer:

• ustrezno izpolnjen original račun na katerem bodo vsi podatki, ki se zahtevajo v

skladu s 317. členom Uredbe 2454/93 (podatki o bruto in neto teži, število tovorkov,

ustrezen in jasen opis blaga, oznaka T2L z lastnoročnim podpisom pooblaščene

osebe prodajalca);

• dokumente 29/21/20/2267, ki so navedeni na računu št. 1714;

• dokument 21/2267, ki je naveden v polju 5 CMR;



• originalno pooblastilo prodajalca Sertubi S.p.a., Trst-Italija, ki se bo glasilo na

podjetje Pro Hikon, d.o.o.

Podjetje Pro Hikon, d.o.o. je pridobilo vso potrebno dokumentacijo in jo z zamudo

šestih delavnih dni (zaradi kolektivnega dopusta pošiljatelja) posredovalo CU Brežice.

V prilogi 11 je popravljen račun in v prilogi 12 pooblastilo pošiljatelja. CU Brežice se je

na poslano dokumentacijo odzvalo z dopisom kjer piše: ''V primeru, da bo CU Brežice

ugotovil, da opravljate posle zastopanja neustrezno pooblaščeni bo predlagal CURS

odvzem dovoljenja za zastopanje družbi Pro Hikon, d.o.o.''

Kaj storiti v prihodnje, če pride do takega primera? Če stranko odsloviš brez pojasnila

izgubiš zaupanje redne stranke. Slab glas se hitro razširi in tako se lahko obseg posla

zmanjša. Za izdajo carinske deklaracije brez potrebnih dokumentov je podjetje lahko

kaznovano z odvzemom licence. Najboljša rešitev za špediterja je, da najde ustrezno

rešitev problema in prevozniku svetuje kaj naj stori. S tem bo ohranil zaupanje stranke

in svoje poslovanje.

Prevoz blaga v Bolgarijo

Bolgarija leži v jugovzhodnem delu Evrope. Njene mejne države so Srbija, Romunija,

Grčija, Turčija in Makedonija. Bolgarija je članica EU od 1. januarja 2007.

Prevoz blaga iz Slovenije v Bolgarijo je možen po zraku, cesti, morju in železnici. Ker

sta obe državi članice EU, veljajo enaka pravila v obeh državah.

Bolgarija ima manj kot en odstotek cestnega omrežja pokritega z avtocestami (približno

277 km). Obsega 4294 km železniških prog, med katerimi sta glavni Niš-Sofija-

Plovdiv-Carigrad in Bukarešta-Ruse-Pleven-Sofija-Solun. Ima tri mednarodna letališča,

in sicer Sofija, Burgas in Varna. Ker pa Bolgarija leži ob Črnem morju, ima tudi

pristanišča. Glavna pomorska pristanišča sta Varna in Burgas.



Slika 10: Zemljevid Bolgarije

Vir:˝Harta turistica si rutiera din Bulgaria˝ [Best tourism], b.d.

Najpomembnejše države uvoznice v letu 2010 v odstotku od celotnega uvoza (˝Zunanja

trgovina˝ [Izvozno okno], b.d.):

• Rusija (16,1 odstotka);

• Nemčija (11,7 odstotka);

• Italija (7,4 odstotka);

• Romunija (7,0 odstotka);

• Grčija (6,0 odstotka).

Najpomembnejše bolgarske uvozne postavke v letu 2010 so bile v odstotku od

celotnega uvoza (˝Zunanja trgovina˝ [Izvozno okno], b.d.):

• Mineralna goriva (22,2 odstotka);

• Električna in elektronska oprema (9,3 odstotka);

• Oprema in stroji (8,6 odstotka);

• Rude, žlindra in pepel (5,0 odstotka);

Dovoljenja za uvoz so usklajena z mednarodnimi pogodbami in domačim zakonom.

Dovoljenja so potrebna za nekaj vrst blaga, kot so: jedrski material, radioaktivne stvari,

strelivo, smodnik, eksplozivi, lovsko in športno orožje, zdravila za ljudi in veterino,



vojaški izdelki, izdelki in tehnologija, ki jo je mogoče uporabiti za dvojno rabo (civilno

in vojaško), divje živali, rastline,… Za izvoz blaga se ne zaračunava davkov ali carine.

Izvozne kvote se uporabljajo samo za blago, ki se navaja v mednarodnih pogodbah.

Carinski zakon temelji na EU carinskem zakonu, usklajene so tudi klasifikacije blaga.

Carinska tarifa bazira na Harmonized Commodity Description and Coding System in

EU kombinirani numenklaturi. Za carinjenje je potrebna carinska deklaracija, ki je

podobna tisti, ki se uporablja v EU – ECL. Navadno so potrebni tudi ostali komercialni

dokumenti (˝Nadzor uvoza˝[Izvozno okno], b.d.).

Pri izvozu blaga v Bolgarijo mora blago spremljati naslednja dokumentacija (˝Izvozna

dokumentacija˝ [Izvozno okno], b.d.):

• SAD – Single administrative document. Dokument je podoben ECL – enotni

carinski deklaraciji, kjer je potrebno navesti količino blaga, vrednost blaga, vrsto

blaga (carinska koda in opisno), teža blaga, država porekla, pariteta blaga (pariteta je

pomembna za obračunavanje voznine, saj se morajo pri uvozu blaga k osnovi za

carino in DDV dodati tudi stroški prevoza),… - TIR carnet, če gre za postopke pod

TIR konvencijo;

• račun, ki vsebuje količino, ceno blaga in pariteto. Pariteta je pomembna za

obračunavanje voznine, saj se morajo pri uvozu blaga k osnovi za carino in DDV

dodati tudi stroški prevoza;

• tovorni list s potrebnimi podatki o blagu (količina, teža), pariteta, prejemnik,

pošiljatelj, relacija. Za kamionske prevoze je to CMR tovorni list;

• potrdilo o poreklu blaga. Potrebno je zaradi zaračunavanja carine, saj so z različnimi

državami sklenjeni različni sporazumi, ki predvidevajo različne ugodnosti;

• spisek blaga – packing list.

2.2 Kritična analiza

Velikokrat se zgodi, da šoferji nimajo dovolj informacij o tem kakšen tovor prevažajo in

katere listine potrebujejo za prehod državne meje. Znanje tujih jezikov in dobra

komunikacija lahko špediterju pomagajo pri reševanju takih težav. Veliko šoferjev nima

znanja tujih jezikov, tako da se mora v večini primerov špediter njim prilagajati. Pri

mednarodnem prevozu blaga ni šofer samo šofer, ampak še tajnica in komercialist, saj

mora dobro poznati prevozne in carinske dokumente.



V veliko pomoč špediterjem pa je tudi dobra volja carinikov. Včasih se zgodi, da pride

do kakšne drobne napake pri izpolnjevanju carinskih deklaracij oziroma do

pomanjkanja potrdil in pooblastil. Nepopolno carinsko deklaracijo cariniki zavrnejo.

Včasih pokažejo dobro voljo in špediterjem razložijo kaj manjka oziroma kje je prišlo

do napake. To špediterjem zelo olajša delo. Vendar je takih carinikov zelo malo, saj so

mnenja, da to ni njihovo delo. Tudi šoferji so slabe volje, ko jih po večurnem čakanju na

prehod državne meje carinik zavrne in se morajo zopet vrniti v dolgo vrsto. Brez

razlage, kaj je bilo narobe oziroma kateri dokument jih manjka se vrnejo k špediterju, ki

mora reševati nastali problem.

Z delom v špediterskem podjetju Pro Hikon, d.o.o., Obrežje sem spoznala, da ima

CURS neenotne zahteve za dokumente pri prehajanju državne meje. Na drugih mejnih

prehodih z Republiko Hrvaško CU ne zahteva pooblastila pošiljatelja za izdajo

dokumenta T2L. Tudi v Carinskem zakoniku Skupnosti ni točno opredeljeno, da je za

izdajo dokumenta T2L potrebno pooblastilo.

Rdeča nit vseh teh problemov je slaba komunikacija. Carinsko posredovanje ne

napreduje na področju elektronskega poslovanja. Večina podjetij že ureja vse posle

preko elektronske izmenjave podatkov, carinska dejavnost pa v določenih primerih še

vedno zahteva papirnato poslovanje, ki velikokrat zaplete še tako preproste posle.



3 PREDLOG IZBOLJŠAV

S praktičnim delom v podjetju Pro Hikon, d.o.o. in s preučevanjem teorije, sem našla

več rešitev. Prva kratkoročna rešitev je, da bi blago prepeljali po državah članicah EU in

druga, da bi kamion tri tedne čakal na mejnem prehodu, da bi pridobili pooblastilo

pošiljatelja. Našla pa sem tudi dolgoročno rešitev, ki temelji na izboljšanju

komunikacije. V nadaljevanju bom vse možne rešitve opisala in analizirala. Najboljša

rešitev bo tista, ki bo zagotovila hitro, varno, ekonomično in zanesljivo poslovanje.

3.1 Kratkoročni rešitvi problema

Ena izmed možnosti je prevoz blaga po državah članicah EU, in sicer Italija, Slovenija,

Madžarska, Romunija in Bolgarija. Zadnji izmed teh petih držav sta se EU pridružili

Romunija in Bolgarija in sicer 1. januarja 2007. Slovenija in Madžarska sta članici od 1.

maja 2004, Italija pa je bila ena izmed ustanovnih članic EU leta 1957. Vsi predpisi in

zakoni, ki veljajo pri prevozu blaga po državah članicah EU, so zapisani v Carinskem

zakoniku Skupnosti. V primeru prevoza blaga čez države članice EU, niso potrebni

dodatni carinski dokumenti. Za prevoz je potreben samo račun in tovorni list.

V primeru, ki sem ga dobila v preučevanje pa so blago prepeljali po naslednjih državah:

Italija, Slovenija, Hrvaška, Srbija in Bolgarija. Od teh držav, so članice EU samo Italija,

Slovenija in Bolgarija. Ta pot je označena na sliki 3 kot pot A in je od poti B (čez

države članice EU) krajša za približno 500 kilometrov. Pri poti A se prečka tretje države

(Hrvaška in Srbija), za katere je potrebna dodatna carinska dokumentacija. V tem

primeru, bi bilo poleg računa in tovornega lista potrebno priložiti še dokument T2L in

pooblastilo pošiljatelja za izdajo dokumenta T2L.



Slika 11: Možne poti prevoza blaga

Vir: Dopolnjeno po ˝Jugovzhodna evropa˝ [Mice blog], b.d.

V tabeli 1 je primerjava poti A in poti B glede na različne parametre (dolžina poti,

stroški goriva, dolžina avtoceste, dolžina regionalne ceste, čas vožnje po avtocesti, čas

vožnje po regionalni cesti in skupni čas dostave), ki vplivajo na kakovost poti. Pot A je

krajša in ima večjo dolžino avtoceste, kar je bistvenega pomena pri času vožnje. Pot B

je za približno 500 kilometrov daljša in tudi bolj zahtevna, saj zavzema večjo dolžino

prevoz po regionalnih cestah. Prevoz po regionalnih cestah zahteva več časa, saj so

manjše omejitve hitrosti, cesta pa je tudi ovinkasta in slabo pregledna. Razlika je

predvsem vidna v času dostave. Za pot B je potrebno 34,97 ur vožnje, za pot A pa 18,46

ur. K času vožnje pa je potrebno prišteti tudi obvezni odmor šoferja. Tako je za pot B je

potrebno še enkrat več časa, kot za pot A. Glede na dolžino poti, stroške goriva in čas

dostave je bolj ugodna pot A.



Tabela 1: Primerjava poti A in poti B

PARAMETRI POT A POT B

Dolžina poti 1148 km 1595 km

Stroški goriva (povprečna poraba goriva je 30 L/100km) 344,4 L 478,5 L

Dolžina avtoceste 889 km 186 km

Dolžina regionalne ceste 259 km 1409 km

Čas vožnje po avtocesti (povprečna hitrost je 70 km/h) 12,7 h 2,66 h

Čas vožnje po regionalni cesti (povprečna hitrost je

45 km/h)

5,76 h 31,31 h

Skupaj čas dostave 18,46 h 34,97 h

Primer bi bil lahko rešljiv s spremembo poti čez države članice EU. V tem primeru bi

nastali dodatni stroški, ki pa ne bi bistveno vplivali na podjetje Pro Hikon, d.o.o.

Izgubili bi samo dohodek, ki bi ga imeli z izdajo dokumenta T2L. Vendar pa je ta

strošek minimalen v primerjavi s tem, da bi si pridobili zaupanje stranke. Stranka je s

tem, da je špediter (podjetje Pro Hikon, d.o.o.) našel primerno rešitev za njih, pridobila

zaupanje in bo pri naslednjem prevozu blaga poiskala pomoč pri njih. Z redno stranko

bodo imeli še več dobička. Dodatne stroške prevoza bi občutil samo pošiljatelj oziroma

prejemnik, odvisno od prevozne pogodbe, ki sta jo sklenila. S tem bi se špediter ognil

nepravilnostim pri izdaji carinske deklaracije in prihranil vse nepotrebne preglede

carinskega urada.

S čakanjem na pooblastilo pošiljatelja, bi moral kamion stati tri tedne na mejnem

prehodu. S tem bi lahko imelo podjetje prevoznika in prejemnika velike finančne

izgube. Nefunkcionalnost kamiona, zastoj v proizvodnji, pomanjkanje dela za

proizvodne delavce, nezadovoljstvo kupcev proizvoda, daljši čakalni roki,… Te

parametre se ne da prikazati s stroški, so pa veliko večji kot poraba goriva in časa, ki je

potreben za prevoz blaga čez države članice EU. V primeru prevoza blaga iz Italije v

Bolgarijo, je edina pozitivna stran pri 3-tedenskem čakanju, da se blago nebi pokvarilo,

saj gre za prevoz železnih cevi in pribora.



3.2 Dolgoročna rešitev problema

Carinjenje blaga bi lahko potekalo hitreje in brez nepotrebnih papirnatih dokumentov,

če bi izboljšali področje elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje omogoča

hitro brezpapirno poslovanje.

Za boljši pretok informacij pri carinskem postopku bi bilo potrebno nadgraditi

elektronsko poslovanje. S tem bi pridobili dodatne informacije, čas in prihranili

nepotrebne izgube s papirnatim poslovanjem.

Pošiljatelj bi že pred prihodom kamiona na carino obvestil carinskega posrednika o

blagu za carinjenje. Carinski posrednik bi pripravil carinsko dokumentacijo in obvestil

pošiljatelja katere dokumente je še potrebno priložiti. Ko bi prišel šofer na carino, bi

dokumente samo preveril in odpeljal kamion na terminal. Razna pooblastila za

carinskega posrednika bi pošiljatelj uredil preko elektronske pošte.

Slika 12 prikazuje dopolnjeno shemo elektronske izmenjave podatkov. Dodatna

izmenjava podatkov bi odpravila veliko problemov, ki nastanejo pri carinjenju blaga.

Pozitivno bi delovala predvsem na šoferja in posledično tudi na pošiljatelja, saj bi blago

prepeljali do prejemnika brez komplikacij.



Slika 12: Izboljšana elektronska izmenjava podatkov

Vir: Dopolnjeno po ˝Katalog elektronskih sporočil za področje carinjenja˝ [Carina], b.d.

Spisek potrebnih dokumentov in pooblastil za carinjenje

Deklarant obveščen o potrebni carinski dokumentaciji

Pošiljatelj obveščen o potrebnih dokumentih in pooblastilih za carinjenje

Pošiljatelj se odloči s katerim carinskim posrednikom bo

sodeloval in ga o tem obvesti Deklarant

obveščen o pošiljki

Pošiljatelj



3.3 Analiza predpostavljenih rešitev

Prednost prevoza blaga čez države članice EU je v nepotrebnem carinskem

posredovanju. Izognemo se pripravi dokumenta T2L in pridobitvi pooblastila

pošiljatelja. Pot je varna in zanesljiva. Slabost prevoza pa je v ekonomičnosti, saj se

porabi več časa in goriva pri prevozu blaga. Prednosti pri 3-tedenskem čakanju na

pooblastilo pošiljatelja ni. S to rešitvijo se ne zagotovi hitrosti, varnosti in

ekonomičnosti. Nastanejo velike izgube zaradi čakanja na material, med tem ko kamion

stoji tri tedne na mejnem prehodu, lahko pride do kraje blaga in še veliko drugih

dejavnikov je, ki vplivajo na nekakovostno rešitev.

Z nadgradnjo elektronskega poslovanja bi dosegli hitro izmenjavo podatkov. Šoferji bi

se ukvarjali samo s prevozom blaga, ne pa tudi z dokumenti. Ne bi bilo več potrebno

čakati na pripravo carinskih dokumentov, saj bi jih imeli posredniki že pripravljene.



ZAKLJUČEK

Osnovni cilj diplomskega dela je najti ustrezno rešitev za nastali problem. V mojem

primeru je to rešitev, kako prepeljati blago brez pooblastila pošiljatelja za izdajo

dokumenta T2L. Pri reševanju problema sem preučila teorijo, katere razlago sem

opisala v diplomski nalogi. Z analizo možnih rešitev sem prišla do dejstva, da je bolj

ugodna dolgoročna rešitev in sicer nadgradnja elektronskega poslovanja. Dobro

poznavanje zakonov in hitro ter učinkovito iskanje rešitev je bistvenega pomena pri

poslovanju carinskih posrednikov.

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema

Menim, da je glede na omejitve in možnosti problem ustrezno rešen. Prevoz po državah

članicah EU ne zahteva dodatne carinske deklaracije. Nekaj stroškov se prihrani pri

carinskih dajatvah. Kljub temu pa nastanejo večji stroški pri porabi goriva in časa,

vendar so ti stroški zanemarljivo majhni v primerjavi s stroški, ki nastanejo pri čakanju

pooblastila pošiljatelja. Najbolj učinkovita rešitev bi bila nadgradnja elektronskega

poslovanja, saj bi za vedno odpravila nepotrebno čakanje in pomanjkanje podatkov.

Za razumevanje teorije, katero sem preučila mi je bilo v veliko pomoč delo v podjetju

Pro Hikon, d.o.o. Spoznala sem pestro delo carinskega posrednika, ki zahteva dobro

poznavanje zakonov in iznajdljivost pri reševanju nastalih problemov. S praktičnim

delom sem spoznala carinske dokumente, postopke carinjenja blaga in način

komuniciranja z udeleženci pri prevozu blaga. Vse pridobljeno znanje sem uporabila za

reševanje problema, ki je tema diplomske naloge.

Pogoji za uvedbo rešitve

Da sem prišla do ustrezne rešitve, sem analizirala več možnosti. Rešitve sem

predpostavila po preučevani literaturi in praktičnem delu v podjetju. Po analizi

predpostavk, da se blago prepelje po državah članicah EU in da kamion počaka tri tedne

na pooblastilo pošiljatelja sem določila ustrezno rešitev. Poiskala pa sem tudi

dolgoročno rešitev, ki temelji na izboljšanju elektronskega poslovanja.



Prevoz blaga po državah članicah EU je mogoč in hkrati najbolj ugoden za prevoznika

in prejemnika. Rešitev je možno izpeljati, saj ne obsega težko izvedljivih pogojev.

Negativni učinki so vidni samo pri porabi goriva in časa. Druga predpostavljena rešitev

ima samo negativne lastnosti, saj ne zagotovi hitrosti, varnosti in ekonomičnosti. Po

preučevani analizi sem določila, da je najboljša kratkoročna rešitev problema prevoz

blaga po državah članicah EU.

Dolgoročno bi carinsko poslovanje izboljšala samo nadgradnja elektronskega

poslovanja. Carinski posrednik bi moral še pred prihodom blaga na carino pridobiti

določene podatke, da bi pošiljatelja obvestil o potrebnih dodatnih dokumentih.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Evropska unija se nenehno širi in s tem omogoča lažje poslovanje podjetij po Evropi.

Podjetja bodo razvila izvozni trg in posledično bodo imeli prevozniki več dela.

Poslovanje med državami članicami EU se je v zadnjih letih zelo dobro razvilo. Prevoz

blaga brez dodatne dokumentacije se s širjenjem EU zmanjšuje in omogoča boljši

nadaljnji razvoj trga.

Razvoj balkanskih držav in s tem njihov vstop v EU bo olajšal prevoznikom in

podjetjem prevoz blaga po Evropi. Negativne posledice bodo občutili samo slovenski

špediterji, ki imajo sedež na mednarodnem mejnem prehodu z Republiko Hrvaško in se

ukvarjajo s carinskim posredovanjem.

Nenehno izobraževanje carinskih posrednikov omogoča lažje iskanje rešitev v nastalih

problemih. Vsak problem je potrebno hitro in učinkovito analizirati ter najti ustrezno

rešitev. Brezglavo tveganje ne prinese nič dobrega.



VIRI IN LITERATURA

Center Marketing International (2005). Carinski zakonik Skupnosti. B.k.: Center

Marketing International.

Dokazila o preferencialnem poreklu blaga [Carina], (b.d.). Najdeno 21. julija 2010 na

spletnem naslovu http://www.carina.gov.si/si/intranet_internet/poslovanje_z_nami/

poreklo_blaga/preferencialno_poreklo/dokazila_o_preferencialnem_poreklu_blaga/

Dopolnjeno po Jugovzhodna evropa [Mice blog], (b.d.). Najdeno 13. aprila 2010 na

spletnem naslovu http://mice-blog.si

Dopolnjeno po Katalog elektronskih sporočil za področje carinjenja [Carina], (b.d.).

Najdeno 13. aprila 2010 na spletnem naslovu http://www.carina.gov.si/

fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/INFORMACIJE/Carinske_informacije/Racunalni

ska_izmenj_podatkov/katalog_carinjenje_XML.pdf

Dubrovski, D. (2006). Management mednarodnega poslovanja. Koper: Univerza na

Primorskem - Fakulteta za management.

Galleria immagini [Sertubi S.p.a.], (b.d.). Najdeno 13. aprila 2010 na spletnem naslovu

http://www.sertubi.com/it/05-News/photogallery.aspx

Gospodarska zbornica Slovenije (2001). Izvozni priročnik za mala in srednje velika

podjetja. Ljubljana: GZS.

Harta turistica si rutiera din Bulgaria [Best tourism], (b.d.). Najdeno 21. julija 2010 na

spletnem naslovu http://www.besttourism.ro/harta-europa-bulgaria.html

Interaktivni zemljevid [Carina], (b.d.). Najdeno 13. aprila 2010 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/InteraktivniZemlje

vid_2010_januar_Popravljen.htm

Izvozna dokumentacija [Izvozno okno], (b.d.). Najdeno 10. maja 2010 na spletnem

naslovu

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bolgarija/Poslovanje/Po

slovna_zakonodaja_406.aspx

Javornik, Š. (1997). Carinski zakon. Gradivo za pripravo na carinski izpit. Ljubljana:

CURS.

Katalog elektronskih sporočil za področje carinjenja [Carina], (b.d.). Najdeno 13.

aprila 2010 na spletnem naslovu http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/



pageuploads/INFORMACIJE/Carinske_informacije/Racunalniska_izmenj_podatkov

/katalog_carinjenje_XML.pdf

Košir, F. (1980). Carine in carinsko poslovanje. Ljubljana: CURS.

Košir, F. (1999). Carinski zakon. Ljubljana: Center marketing international.

Nadzor uvoza [Izvozno okno], (b.d.). Najdeno 10. maja 2010 na spletnem naslovu

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bolgarija/Poslovanje/Po

slovna_zakonodaja_406.aspx

Organizacijska struktura [Carina], (b.d.). Najdeno 13. aprila 2010 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/O_carini/CURS.pdf

Označevanje blaga v TARIC-u [Carina], (b.d.). Najdeno 13. aprila 2010 na spletnem

naslovu

http://www.carina.gov.si/si/intranet_internet/poslovanje_z_nami/carinska_tarifa/tari

c_podatkovna_zbirka_dajatev_in_drugih_ukrepov/#c10624

Pojasnilo o dokazovanju skupnostnega statusa blaga, št. 14/2004 [Carina], (b.d.).

Najdeno 13. aprila 2010 na spletnem naslovu http://www.carina.gov.si/fileadmin/

curs.gov.si/pageuploads/Zakonodaja/Register_spl._aktov_car.sluzbe/Pojasnila/Pojas

nilo14_2004.pdf

Poreklo blaga [Izvozno okno], (b.d.). Najdeno 10. maja 2010 na spletnem naslovu

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Poreklo_blaga_10.as

px

Poreklo blaga [Izvozno okno], (b.d.). Najdeno 10. maja 2010 na spletnem naslovu

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Poreklo_blaga/POREKLO_BLAGA-

shema_porekla_EU.pdf

Prednosti uporabe zvezka ATA [GZS], (b.d.). Najdeno 21. julija 2010 na spletnem

naslovu http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/informacije_in_pomoc/postopki_in_

listine/17463

Strle, M. (2000). Poreklo blaga in EUR 1. Ljubljana: Center marketing international.

TIR karnet [Prometna zona], (b.d.). Najdeno 13. aprila 2010 na spletnem naslovu

http://www.prometna-zona.com/spedicija-005tir_karnet.html

Uvodna [Pro Hikon, d.o.o.], (b.d.). Najdeno 13. aprila 2010 na spletnem naslovu

http://www.prohikon.si

Vraničar, M. (2001). Carinski zakon s komentarjem. Trzin: Šircelj Consulting.



Vrste kumulacij porekla [Carina], (b.d.). Najdeno 21. julija 2010 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/si/intranet_internet/poslovanje_z_nami/poreklo_blaga/pref

erencialno_poreklo/vrste_kumulacij_porekla/

Vsebina carinske tarife [Carina], (b.d.). Najdeno 21. julija 2010 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/si/intranet_internet/poslovanje_z_nami/carinska_tarifa/sku

pna_carinska_tarifa/

Vsebina TARIC-a [Carina], (b.d.). Najdeno 21. julija 2010 na spletnem naslovu

http://www.carina.gov.si/si/intranet_internet/poslovanje_z_nami/carinska_tarifa/tari

c_podatkovna_zbirka_dajatev_ in_drugih_ukrepov/

Zakon o carinski službi. Uradni list RS št. 103/2004-UPB1, 113/2005-ZJU-B, 40/2009,

9/2011.

Zunanja trgovina [Izvozno okno], (b.d.). Najdeno 10. maja 2010 na spletnem naslovu

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bolgarija/Zunanja_trgov

ina_4051.aspx

PRILOGE

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: EUR 1 ..........................................................................................................1 PRILOGA 2: EUR 2 ..........................................................................................................2 PRILOGA 3: EUR-MED...................................................................................................3 PRILOGA 4: OBRAZEC A..................................................................................................4 PRILOGA 5: TIR KARNET.................................................................................................5 PRILOGA 6: ATA ZVEZEK................................................................................................6 PRILOGA 7: RAČUN .........................................................................................................7 PRILOGA 8: DOKUMENT CMR ........................................................................................8 PRILOGA 9: POOBLASTILO PREVOZNIKA..........................................................................9 PRILOGA 10: DOKUMENT T2L ......................................................................................10 PRILOGA 11: PRAVILNO IZPOLNJEN RAČUN ...................................................................11 PRILOGA 12: POOBLASTILO POŠILJATELJA ....................................................................12

1

Priloga 1: EUR 1

2

Priloga 2: EUR 2

3

Priloga 3: EUR-MED

4

Priloga 4: Obrazec A

5

Priloga 5: TIR karnet

6

Priloga 6: ATA zvezek

7

Priloga 7: Račun

8

Priloga 8: Dokument CMR

9

Priloga 9: Pooblastilo prevoznika

10

Priloga 10: Dokument T2L

11

Priloga 11: Pravilno izpolnjen račun

12

Priloga 12: Pooblastilo pošiljatelja

Documents

VS Branka Zaletelj 20015772 - UM