1

VLOGA STATISTIK IN ANALIZ RAZISKOVALNE IN

RAZVOJNE DEJAVNOSTI PRI OBVLADOVANJU

EKONOMSKE KRIZE

dr. Stojan Sorčan (Stojan.Sorcan@arrs.si), Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

POVZETEK Raziskovalna in razvojna dejavnost (v nadaljevanju RRD) se nahaja v jedru evropskih in državnih strateških razvojnih dokumentov. Statistični podatki o vlaganjih v RRD in o številu raziskovalnega in razvojnega (v nadaljevanju RR) osebja so eden od ključnih kazalcev merjenja uspešnosti RR politik v Evropski uniji. Moderne družbe so RRD že pred aktualno ekonomsko krizo deklarirale za gonilno silo gospodarskega razvoja. Po pričakovanjih političnih elit naj bi se vloga RRD v aktualni krizi še okrepila.

V moderni politični praksi in teoriji ("Evidence-Based Policymaking")so statistični podatki in njihove analize pomembni za učinkovito vladanje. V prispevku bom skušal podati odgovore na dve ključni vprašanji, in sicer: "Ali in kako statistični podatki o RRD vplivajo na načrtovanje in izvajanje politike v Sloveniji? in koliko so obstoječi statistični podatki RRD sploh relevantni za politiko obvladovanja ekonomske krize?" Prispevek bo obravnaval domet statističnega merjenja RRD in uporabnost teh podatkov na različnih nivojih načrtovanja in izvajanja slovenske RR politike. Iz uporabnostnega vidika bom problematiziral nekatere ustaljene kategorije statističnega raziskovanja RRD, kot so mednarodna primerljivost podatkov o temeljnih in uporabnih raziskavah ter disciplinarna klasifikacija znanosti. V prispevku bom prikazal možen analitičen in interpretativni model harmoniziranja statističnih in drugih razpoložljivih evidenčnih podatkov o RRD v Sloveniji za učinkovitejše načrtovanje in izvajanje RR politike pri obvladovanju aktualne krize. Ključne besede: raziskovalna in razvojna dejavnost, uporaba statističnih podatkov o

RRD, raziskovalna in razvojna politika

2

THE ROLE OF RESEARCH AND DEVELOPMENT

STATISTICS AND ANALYSES IN THE ECONOMIC CRISIS

MANAGEMENT

ABSTRACT

Research and development (hereinafter: RD) are the core of European and national strategic development documents. Statistical data on the investment into RD and on the number of research and development staff (hereinafter: RDS) are among the key indicators for measuring the successfulness of the RS policies in the European Union. Even before the actual economic crisis, modern societies have declared the RD as the driving force of economic progress.. Political elites expect that the role of RD will even strengthen in the current crisis.

In modern political practice and theory ("Evidence-Based Policymaking") statistical data and their analysis are important for efficient governance. Herein, I will try to answer the following two key questions: "Do the statistical data on RD affect the planning and implementation of policy in Slovenia and how do they do it? and How much relevant are the existing RD statistical data for the policy of economic crisis management?" The contribution will deal with the range of statistical measurement of RD and applicability of these data on various levels of the planning and implementation of the Slovenian RDS policy. From the application point of view I will problematize some established categories of RD statistical research, such as international comparability of data on fundamental and applicable research and disciplinary classification of science. In the contribution a possible analytical and interpretative model of harmonisation of statistical and other available record data on RD in Slovenia for more effective planning and implementation of RDS policy for the management of the present crisis. Keywords: research and development, use of statistical data on the RD, research

and development policy

3

VLOGA STATISTIK IN ANALIZ RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI

PRI OBVLADOVANJU EKONOMSKE KRIZE

Statistični podatki, njihovo časovno spremljanje, medsebojno primerjanje, zlasti v

mednarodnem okolju, interpretiranje in analiziranje, ki sploh omogoča orientiranje in re-

orientiranje v kontekstu konceptualnih definicij in dilem raziskovalne in razvojne dejavnosti

nasploh ter vpliva te dejavnosti na družbeni in gospodarski razvoj oziroma na aktualno

gospodarsko krizo sprožajo niz teoretičnih, empiričnih, metodoloških, sistemskih in

nenazadnje tudi družbenih, ekonomskih in političnih vprašanj, ki terjajo specifičen, a hkrati

tudi celovit odgovor. Razpravljanje o vlogi statistik in analiz raziskovalne in razvojne

dejavnosti pri obvladovanju aktualne gospodarske krize mora biti zato izredno celovito

dejanje, saj mora upoštevati kompleksnost in hkrati tudi posebnost različnih entitet, ki jih

bomo v razpravi obravnavali. Vsaka od obravnavanih entitet ima svoje enkratne značilnosti,

ki jih v celovitem in sintetiziranem obravnavanju lahko spregledamo, s čimer pa lahko

zanemarimo tudi pomembne značilnosti entitet, ki so za celovito obravnavo lahko usodne, še

zlasti če z njo želimo predlagati določeno konceptualno kritiko ali sistemsko spremembo.

Zato moramo že v začetku poudariti, da je pričujoči zapis namenjen zgolj začetnemu

tematiziranju in možnemu problematiziranju že vzpostavljanjih povezav in hipotetičnemu

iskanju novih povezav med navedenimi entitetami.

Izhodiščna teza našega razpravljanja je splošno privzeta in zato že kar samoumevna

predpostavka, da raziskovalna in razvojna dejavnost (v nadaljevanju RRD) pozitivno vpliva

na gospodarski in na družbeni razvoj nasploh. To je pravzaprav stara teza modernih teoretikov

družbe, ki so v razvoju znanosti in tehnologije videli možnosti pozitivnega družbenega

razvoja. Teoretično, se pravi znanstveno konstruirana hipoteza je sčasoma postala obče

sprejeta teza oziroma predpostavka družbenega razvoja nasploh, o kateri resničnosti oziroma

empirični preverljivosti se po pravilu ne sprašujemo več. Predpostavka, da je RRD gonilna

sila gospodarskega in družbenega razvoja nasploh, je tako vtkana v jedro vseh razvojnih

strategij sodobnih družb ter njihovih raziskovalnih in razvojnih politik (v nadaljevanju RRP).

Še zlasti lahko opazimo poudarjen vpliv RRD na gospodarski in družbeni razvoj pri razvitih

in hitro se razvijajočih državah.

4

Tako na primer Memorandum ameriške Bele hiše o proračunu za leto 2011 na začetku

poudarja. »Znanstvena odkritja in tehnološke inovacije so glavni motor povečevanja

produktivnosti in so neločljivo povezane s spodbujanjem gospodarskega razvoja, zaščito

okolja, izboljšanjem zdravja, nacionalno varnostjo in tehnološko razvijajočim se 21.

stoletjem« (Memorandum for the Heads of executive departments and Agencies – Science

and Technology Priorities for the FY 2011 Budget, The White House, Washington, August 4,

2009). Podobna izhodišča in predpostavke RRP najdemo tudi v drugih državah, zlasti v

evropskih in v Evropski uniji. V razvojno strateških dokumentih, ki določajo RRP skoraj

vedno najdemo enako predpostavko, ki pravi, da prihodnost določa znanje in da je

gospodarska rast povezana s sposobnostjo razvijanja in uporabljanja znanja. Na tej

predpostavki je nenazadnje nastala tudi evropska znanstvena in tehnološka politika.

Članice Evropske unije že nekaj časa oblikujejo "evropsko" ZTP s katero hočejo postati eden

od ključnih akterjev globalne ZT tekme in najkonkurenčnejše ter dinamično gospodarstvo na

svetu, ki bo temeljilo na znanju. Začetki evropske ZTP temeljijo v pogodbah o ustanovitvi

Evropske unije iz petdesetih let in so bili sprva vezani na industrijsko in energetsko politiko.

Prvi evropski raziskovalni program (1957) je bil namenjen miroljubni uporabi jedrske

energije (Euroatom). V šestdesetih letih se je evropska ZTP razširila na področje civilnega

letalstva (Airbus) in vesolja (European Space Agency). Z nastajajočim skupnim evropskim

trgom (Enotni evropski akt 1986) se je evropska ZTP pravno in institucionalno vzpostavila

kot del znanstvene in tehnološke osnove evropske industrije (Peterson in Sharp 1998). Nastala

je kot izziv na svetovno gospodarsko recesijo in tehnološki razkorak z ZDA in Japonsko.

Njeno izhodiščno načelo je bilo evropsko med-državno sodelovanje in javno

subvencioniranje raziskovanja na tistih tehnoloških področjih, ki so pomembna za evropsko

mednarodno konkurenčno sposobnost. Danes je ZTP ena od prioritet Evropske unije in se

nahaja v jedru Lizbonske strategije, kot vir povečanja mednarodne konkurenčnosti

evropskega gospodarstva, spodbujanja zaposlovanja in rasti Evrope. Prepletanje raziskovanja,

izobraževanja in inoviranja predstavlja strateški model evropskega gospodarskega in

socialnega razvoja. Cilj Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja, kot je

zapisan v Pogodbi o delovanju Evropske unije (2008) je "okrepiti njene znanstvene in

tehnološke temelje z oblikovanjem Evropskega raziskovalnega prostora, v katerem

raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, spodbujati njeno večjo konkurenčnost,

5

vključno v industriji, in pospeševati vse raziskovalne dejavnosti, ki so potrebne zaradi drugih

poglavij Pogodb" (Pogodba o delovanju Evropske unije 2008; 128).

Podobne predpostavke in cilje RRP lahko zasledimo tudi na slovenskih tleh, in sicer vse od

osamosvojitve Slovenije, pa že prej v času socialističnega razvoja, ko sta bili RRD deklarirani

kot temelj industrializacije in elektrifikacije slovenske družbe. Vsi slovenski strateški

dokumenti predpostavljajo RRD kot vir gospodarskega razvoja. »Vizija nacionalnega

programa raziskav in razvoja je ustvarjanje in prenos mednarodno dosegljivega znanja v

javno korist in gospodarsko izrabo ter krepitev sposobnosti za obvladovanje tehnološkega

napredka kot glavnega vira povečevanja nacionalne konkurenčnosti ter družbenega in

humanega napredka« (Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za

obdobje 2006-2010).

Politično ambiciozno zastavljeni strateški cilji razvoja na področju RRD so večinoma podprti

s kvantitativnimi kazalci, ki jih v glavnem merijo statistični podatki. Statistična podpora

zastavljenim ciljem na področju RRD je izredno razvejana ter metodološko, analitično in

interpretativno zelo močna. Obstaja vrsta nadnacionalnih, nacionalnih, državnih in civilno

družbenih institucij, ki zbirajo, urejajo, primerjajo, prikazujejo, interpretirajo in analizirajo

statistične podatke o RRD. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da statistični podatki o RRD

predstavljajo pomemben podatkovni potencial za določanje stanja in razvoja RRD, tako v

nacionalnem kot mednarodnem okviru. K temu ne vpliva le obseg, strukturiranost in

razpoložljivost statističnih podatkov o RRD, temveč zlasti profesionalno rigorozna

metodologija zbiranja in urejanja podatkov.

Za nadaljevanje naše razprave je pomembna ugotovitev, da so se nekateri ključni statistični

podatki o RRD prebili v sfero političnega in strateškega odločanja. Vrednostno določen delež

bruto domačih izdatkov za RRD v bruto domačem proizvodu predstavlja ključen cilj razvoja

RRD v Evropski uniji in njenih državah članicah. Pogosto rečemo, da ta statistični podatek

predstavlja kar intenzivnost raziskav in razvoja. V Lizbonski strategiji (2000) si je Evropska

unija namreč zastavila cilj, da bodo države članice do leta 2010 povečale vlaganja v RR na 3

% bruto domačega proizvoda, od česar morajo državna vlaganja doseči 1 % vlaganja, podjetja

pa 2 %. Mednarodne primerjave namreč pokažejo, da je tovrstna intenzivnost RRD v

Evropski uniji nižja od intenzivnosti večine drugih svetovnih gospodarstev, kot so na primer

6

ZDA, Japonska in Južna Koreja. Kot zelo pomemben kazalec stanja o RRD, ki je prišel v

sfero postavljanja političnih oziroma strateških ciljev je tudi statistični podatek o človeških

virih na področju RRD. Tako lahko v slovenskem Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem

programu preberemo, da bo moralo v letu 2010 v Sloveniji delovati vsaj 8 raziskovalcev (v

FTE) na 1.000 aktivnih prebivalcev, pri čemer naj bi se večina novih raziskovalcev zaposlila

v poslovnem sektorju.

Iz obeh zgornjih primerov lahko vidimo, da so nekateri statistični podatki postali prikladen

instrument merjenja razvoja RRD. Poleg navedenih primerov, se seveda uporabljajo tudi

drugi kazalci merjenja razvoja RRD, zlasti obsega in strukture financiranja kot tudi rezultatov

RRD, kjer je zlasti prikladna statistika objav in patentov. V okviru Eurostata, OECD in

Evropske komisije je razvit izredno razvejan in pluralen sistem predstavljanja in

interpretiranja razpoložljivih statističnih podatkov o RRD. Obstaja vrsta longitudialnih

statističnih raziskav, publikacij in spletnih strani, kjer se širša in strokovna javnost lahko

podrobneje seznani o statističnem stanju in razvoju RRD. Že samo dejstvo, da obstaja širok

spekter kazalcev in podatkovnih zbirk in vrst o RRD nas navaja k ugotovitvi, da imajo

statistični podatki pomembno, pogosto celo ključno vlogo v političnem procesu odločanja o

razvoju RRD.

Na tem mestu bi v našo razpravo morali vplesti kvalitativno analizo statističnih kvantitativnih

podatkov o RRD, ki bi lahko potrdila ali zavrnila pravo vrednost vpliva statističnih podatkov

na RRP in na RRD. Takšnega analitičnega razkošja si v tej predstavitvi žal ne morem dovoliti.

To bi pomenilo, da bi moral z besedami opisati tisto, kar kažejo številke. Se pravi, da bi

moral z besedami razgraditi številke, ki opisujejo dejstva in pojave.

Lahko pa si zastavimo vprašanja, saj so številke dovolj za začetek razmišljanja, za

postavljanje vprašanj in iskanje bistva, ki odpira pot k razumevanju številk in dejstev. Zato so

pomembne besede, ki opisujejo družbeni kontekst številk, v katerih številke vznikajo in

dobijo sploh svoj pomen.. Pomemben je izvor številk, nastajanje in spreminjanje. Zakaj

številke nastanejo, kako rastejo, se spreminjajo in nazadnje izginejo. Kje je vzrok številk in

kaj povzroča njihov točno določen obseg; zakaj niso večje ali manjše? Kdo številke sploh

gleda, meri in jih uporablja. Kako so številke izmerjene in uporabljene? Kaj številke pomenijo

in kako jih razumemo? Ali je njihov pomen eno ali več dimenzionalen? Črno bel ali

večplasten? Ali se pomen, razumevanje in interpretacija številk spreminjata glede na

7

družbeni status njihovih producentov in uporabnikov? Kdo številke uporablja in v kakšnem

družbenem in interpretativnem kontekstu? Ali uporaba številk sploh kaj spreminja? So te

spremembe opažene in merjene? Ali te spremembe povzročajo nove spremembe, nova

merjenja pojavov in dejstev ter nastajanje novih številk…

Iz zastavljenih vprašanj, brez jasno definiranih odgovorov, lahko vendarle predpostavim, da

so statistični podatki neločljivo in hermetično povezani z njihovo interpretacijo, ki je lahko

vedno in povsod predmet nadaljnjega razpravljanja. Epistemološka težava vseh statističnih

podatkov, ki postanejo kazalec političnega odločanja, je torej v njihovi interpretaciji. Pri tem

se pokaže, da podatki o RRD, ki reprezentirajo izredno kompleksen in teoretično nikakor ne

dovolj in celovito pojasnjen sistem ustvarjanja, uporabljanja in upravljanja znanja, niso tako

enoznačni in enodimenzionalni, kakršen tudi ni sam RR proces. Ena enota vloženega evra ne

povzroči vedno ene znanstvene objave oziroma patenta.

Zdi se, da je ravno gospodarska kriza odprla nove dimenzije razumevanja statističnih

podatkov in povečala njihov interpretativni prostor, zlasti v polju političnega odločanja. Po

eni strani je gospodarska kriza, zlasti preko političnih odločitev najmočnejših znanstvenih in

tehnoloških velesil, okrepila prepričanje v temeljne predpostavke RRP, da je vlaganje v RRD

ključ za gospodarsko okrevanje in družbene spremembe, ki lahko ob »ustvarjalnem

uničevanju« (creative destruction)1 spodbudijo strukturne spremembe k prihodnjemu

trajnostno usmerjenemu gospodarstvu. Zlasti nekatere države, kot na primer ZDA, Južna

Koreja in Finska so v obdobju gospodarske krize izrazito povečala finančna vlaganja v RRD.

Finska vlada je zaradi učinkovitejšega spopadanja z recesijo, podobno kot na začetku

devetdesetih let, sprejela načrt večjega vlaganja v RRD, katerega cilj je doseči 4 odstotke

BDP za RRD do leta 2011. Od tega bo država financirala 1,2 odstotka izdatkov v BDP (sedaj

jih 1,02 odstotka). Načrt bo Finska dosegla tako, da bo iz državnega proračuna povečala

vlaganje v RRD za 760 milijonov EUR do leta 2011.

Po drugi strani pa je gospodarska kriza pokazala tudi drugo, nasprotno stran osnovne

predpostavke RRP, namreč veliko soodvisnost RRD od poslovnih procesov. Po podatkih

OECD je gospodarska kriza povzročila padec vlaganj v inovacije ter upadanje RR osebja v

1 Policy Responses to the Economic Crisis: Investin in Innovation for Long-Term Growth, OECD, June 2009-11-02

8

številnih podjetjih. Strokovnjaki OECD na osnovi analize preteklih statističnih podatkov o

RRD ugotavljajo, da bodo s padcem bruto družbenega proizvoda padli tudi izdatki za RRD v

poslovnem sektorju, s čimer bo padlo tudi število patentov. Prav zaradi tega poudarjajo, da

morajo države nastopati pro-aktivno in proti-krizno, kot v zgornjem primeru Finska, ter s tem

ponuditi nove možnosti gospodarskemu zagonu. Kot poudarjajo strokovnjaki OECD in

Evropske komisije, morajo države spodbuditi svoj inovacijski potencial zlasti z vlaganjem v

informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, zelene tehnologije in v RR osebje ter

osredotočiti vlaganja na specifičnih, prioritetnih raziskovalnih področjih (»smart

specialisation«).

Obstoječa gospodarska kriza je pokazala, da so se izredno hitro in dobro odzvale države z

zelo razvitimi RRP. Se pravi tiste RRP, ki temeljijo na dobrih podatkih in ki jih znajo tudi

dobro uporabiti. V politološki teoriji se takšen model imenuje »evidence based policy«2 in se

vzpostavlja kot nasprotje ali dodatek običajnemu »opinion-based policy« modelu. Model

temelji na dobro strukturiranem procesu (znanstvenega) pridobivanja, analiziranja in

problemskega interpretiranja podatkov v kontekstu aktualnega političnega odločanja.

Brez ambicij po nadaljnjem razčlenjevanju omenjenega modela želim poudariti, da dobre

empirične podatke o RRD lahko dobro uporabijo le tiste RRP, ki imajo dober model ali sistem

posredovanja empiričnih podatkov do političnih odločevalcev. Celoten evropski sistem

zbiranja, analiziranja, interpretiranja in posredovanja podatkov o RRD temelji na izgradnji

takšnega sistema, ki omogoča takojšen dostop različnih javnosti, zlasti odločevalskih, do

različnih vidikov RRD. Prav zato Evropska komisija neprestano širi področje zbiranja in

spremljanja podatkov o RRD. Od ti. trdih statističnih podatkov o obsegu in kvaliteti RRD je

pozornost evropske RRP v zadnjem času usmerjenja zlasti v mehkejše podatke o RRD, ki

poskušajo meriti interakcije ter mobilnost med akterji RRD v trikotniku znanja, izobraževanja

in inoviranja, kakor tudi odzivnost RRD na družbene potrebe in interese.

Vse navedeno nas mora navesti h kritični samorefleksiji. Slovenska RRP je ob izbruhu

gospodarske krize reagirala izredno »evropsko«, se pravi z dodatnim finančnim vložkom v

tehnološki razvoj v letu 2010, kar bo dolgoročno spremenilo zlasti razmerje med znanostjo in

2 Evidence-Baced Policymaking, Sophie Sutcliffe and Julius Court, Overseas Development Institute, November 2005

9

tehnologijo v Sloveniji. Vloga statističnih podatkov, zlasti njihova mednarodna primerljivost,

o vlaganjih v RRD je imela pri odločanju o tem precejšnjo vlogo. Vprašanje je, ali se je takšna

dobra odločitev zgodila zgolj zaradi »razsvetljenosti« odločevalcev ali zaradi sistema, ki

temelji na dobri ponudbi kvalitetnih empiričnih podatkov o RRD. Odgovor pravzaprav niti ni

tako pomemben. Pomembneje je, da bi podatkovni sistem na področju RRD, karšenkoli že je,

morali okrepiti v smeri, kot ga ponuja model »evidence based policy«. To predvsem pomeni,

da bi morali obstoječe statistične podatke kritično reflektirati v luči na novo zastavljenih

izzivov, ki se odpirajo na področju RRD, zlasti v kontekstu aktualne gospodarske krize. V

mislih imam zlasti zastarelo razmerje med temeljnim in aplikativnimi raziskavami ter

znanstvenimi vedami, kakor tudi statistično spremljanje izdatkov in raziskovalcev po ključnih

prioritetnih oziroma tematskih področjih. Glede na izredno kvalitetne statistične in druge

kvantitativne podatke o RRD v Sloveniji in glede na evropske in nacionalne izzive RRP bi to

moral biti eden od poglavitnih ciljev na področju statističnega in analitičnega spremljanja

RRD v Sloveniji.