OTOK, NA KATEREM JE ZBRANO VSE BOGASTVO ČASAww

w.cr

oatia

.hr

H r v a š k a t u r i s t i č n a s k u p n o s tH r v a š k a t u r i s t i č n a s k u p n o s t

Kraljičina špilja

OKLJUČNA

HOST

Vis

Komiža

PODŠPILJE

GREBEN

PARŽAN

BUDIKOVAC

RAVNIK

Rt Stončica

RukavacZelena špiljaU Stiniva

U Mala Travna

PODHUMLJE

Žena GlavaTitova špilja

PODSELJE

PLISKO POLJEPODSTRAŽJE

U MilnaU Zaglav

U Stončica

U Srebrna

V I S

U Salbunara

PoratPolje

Mezuporat

U BalunModra špilja

Medvidina špilja

B I Š E V O

INFORMACIJE

Turistična skupnost mesta Vis

Šetalište stare Isse 5HR-21480 Vis

Tel.: +385 (0)21 / 717-017Fax: +385 (0)21 / 717-018e-mail: tzg-visa@st.t-com.hr

www.tz-vis.hr

Turistična skupnost mesta Komiža

Riva Svetog Mikule 2HR-21485 Komiža

Tel./Fax: +385 (0)21 / 713-455e-mail: tzg-komize@st.t-com.hr

Izdajatelji: Turistična skupnost

mesta Vis Turistična skupnost mesta

Komiža Hrvaška turistična skupnost

Uredniki:

Siniša Vodopija Bogoljub Matraković

Koncept in dizajn: Mario Brzić

Besedilo: Jakša Fiamengo

Priprava: Brzić DESIGN

Studio TEMPERA Split

Prevod: Ana Oblak

Lektura: Tihana Šurbek

Fotografija: Arhiv HTZ

Arhiv TZGV Arhiv TZGK

Andrija Carli Studio BLAGEC

Ante Verzotti Damil Kalodjera

Mario Brzić Raul Brzić

Tisk: Publika d.o.o.

2009.

H r v a š k a t u r i s t i č n a s k u p n o s t

Otok Vis velja za najjužnejše naseljeno kopno v

arhipelagu Srednje Dalmacije, na katerem lahko

preživite svoje proste dni. S katamaranov ali trajektov,

ki večkrat dnevno vozijo iz Splita na Vis in spet nazaj,

ga je moč zagledati že iz Splitskih vrat, kako dremavo

kuka izza Hvara in Paklenih otokov, s katerimi je Vis

skozi stoletja delil ribiško in komunalno usodo. Zazdelo

se vam bo, da je v morsko meglico zavit otok od morja

ločen samo toliko, da se na obzorju lahko začrta njegova

silhueta s 585 metrov visokim hribom Hum, najvišjo

viško koto, stražarnico vseh tistih, ki so vladali otoku in

tamkajšnjemu morju.

V jadranski geološki pustolovščini se je Vis dvignil

nad gladino morja (ali pa se je spustil nanjo) kot

deseti največji otok med tisočimi otoki, otočki in čermi,

posejanimi vzdolž hrvaške obale Jadranskega morja.

To vse bogati najbolj modro morje na svetu in kar mami

Otok, na katerem je zbrano vse bogastvo časa

vsakogar, ki si v teh krajih ali pa prav na samem Visu želi poiskati

svoj kotiček raja, skrit za modrookimi valovi, ne glede na to, ali gre

samo za naključnega turista ali pa za prebivalce otoka, zgodovino

katerih so, vsak v svojem obdobju, pisali Iliri, Grki, Rimljani in

Hrvati. Vis je že od nekdaj menjal gospodarje in oblastnike, vojske

in gusarje, a se je kljub temu vedno uspešno upiral navalom in

pogubnim vplivom, še posebej odkar so v 7. oziroma 8. stoletju nanj

prišli Hrvati.

Pripoved zgodovineS svojimi 90,3 kvadratnimi kilometri površine in 76,4 navtičnimi

miljami razvejane obale se otok sam po sebi morda ne zdi velik, a se zato

lahko pohvali z izjemno bogato zgodovino, ki sega daleč v prazgodovino.

Civilizacijska zarja na Visu spada celo med najbolj zgodnje civilizacije

znotraj jadranskih koordinat v Sredozemlju. Predzgodovinske jame, gradovi,

ki pripovedujejo legende o kronanih glavah ter Issa, antično mesto oziroma

nekdanja država z lastnim denarjem in vladarji, pričajo o blagostanju in

menah sreče, vendar pa njihov dotik ni vedno enako intenziven.

V temi vas bodo na otoku pričakale lučke v dveh velikih že od nekdaj

naseljenih zalivih Visu in Komiži, pristaniščih, ki ju je oblikovala ljudska

arhitektura. V mestu Vis, ki je v obliki kamnitega prstana z

ozkim pasom hiš obdalo praktično celoten zaliv, ki se že od

nekdaj imenuje pristanišče sv. Jurja, se boste izkrcali iz trajekta

ali katamarana in izbrali namestitev v enem od dveh hotelov

– Issa ali Tamaris. Ničesar ne boste pogrešali tudi v zasebni

namestitvi v tem prostornem zalivu, zaščitenem z otočkom

Hoste, ki kakor da bi objemal vsakogar, ki vpluje v njegovo

zaprto in zaščiteno morje. V zalivu se vsakodnevno tako kot

brezvetrja in nevihte mešajo tudi stoletja in ljudje, ki skrbijo,

da je življenje v Visu raznovrstno, obenem

pa ohranjajo stare vrednote, z življenjem

na odprtih in divjih predelih otoka. Stare

vrednote se vsiljujejo novim in vas postrežejo

z vonji ter gastronomskimi dobrotami v

restavracijah, namenjenih popolnemu ugodju

in užitku.

V kolikor ne želite ostati v mestu,

se lahko po dveh cestah napotite

v notranjost otoka, v eno od

zapuščenih naselij, v katerih še stoji

nekaj starih hiš, zidov in ohišnic.

V njihovih spominih boste našli

življenje, vklesano v kamenje in

naplavljeno med vinograde, ki pričajo

o obilici težaškega dela in polagoma tudi sami izginjajo

iz celotnega otoškega obzorja. Vse redkejši prebivalci

Velega sela, Podšpilja, Podhumlja, Borovika, Žene Glave,

Kostrine in Oključne vam bodo z veseljem ponudili vino

s kakovostjo, priznano že v Antiki. Še posebej poznana

je vugava, med

ponujenim pa

zagotovo ne bodo

manjkale suhe fige,

obdane z lovorovimi

listi, ali pa hib,

posebni hlebček iz

suhih fig.

Na robu otoka, v neposrednem stiku z morjem, boste, še posebej na južni

strani otoka, naleteli na niz skritih zalivov Rukavac, Stiniva, Milna, Srebrna,

Ruda, Travna, Stončica itn., ki v svoja slikovita nedrja sprejemajo morje in se mu

hkrati upirajo. Zalivi blažijo svojo strmo

pokrajino z bujno vegetacijo, blagim

spuščanjem v morje in še posebej s

krotkimi peščinami. Otočki in čeri, ki

ležijo neposredno ob otoški obali, na

mestu, kjer se kamen preliva v morje,

naredijo sliko otoka in njegovih voda še

lepšo in privlačnejšo.

Ribiška tradicijaNa drugem koncu otoka, v zalivu, ki je obrnjen proti zahodu s slikovitim

nebom, ki še posebej na predvečer postane nestvarno, leži Komiža. Tukaj

se je vsa dolga preteklost skušala zliti v eno – v ribiško tradicijo. Gajeta

falkuša – ribiška ladja, ki je iz ribiške otoške epopeje že davno odplula v

legendo – ohranja močan signal iz preteklosti, svetilnik, ki varuje tradicije,

med katerimi je tudi tista, da se življenjska pot te ladjice začne v rokah

ladjedelcev in se na praznik sv. Mikule, zaščitnika Komiže, v čast in za

odrešitev vseh ladij, ki trenutno plovejo, konča v žrtvenem ognju.

Hotel Biševo in namestitev pri zasebnikih vam bosta zagotovo po volji

tako kot restavracije, v katerih ima še celo gastronomska ponudba okus

po otoških posebnostih, ljudskem govoru in

neugasljivem izročilu.

Pred komiškim zalivom se razteza morje,

nekdaj prizorišče znamenitih ribiških regat,

ki naj bi prinašale večjo srečo pri ulovu na Palagruži, otoški skupini,

ki je bila skozi zgodovino življenjskega pomena za komiške ribiče in

še danes velja za najjužnejši kopenski del hrvaškega akvatorija. Pred

samim zalivom leži otoček Biševo, poznan po svojih peščenih plažah,

predvsem pa po svetovno znani Modri špilji. V ta festival modrine in

simfonije barv vplujete po morski poti. Dnevna svetloba, ki prodira skozi

podvodno odprtino, se odbija od morskega dna in skalnato notranjost

tega naravnega fenomena obarva v modro.

Tu boste, če boste imeli srečo, naleteli tudi na zaščiteno morsko

medvedko, ki je resda že dolgo niso opazili okrog špilj na Biševu in

bližnjih otočkih, še posebej na Svetcu (Sveti Andrija), kjer je živela, a je

znano, da se je na tem območju z ribiči že od nekdaj borila za obroke

sardel.

Morda vas bo pritegnilo tudi vulkansko poreklo otočka Jabuka, ki se v

daljavi dviga nad morjem kot temna plavut, v

njegovi bližini pa magnetna igla na kompasu

preprosto podivja. Morda pa otoček Brusnik?

Vse svoje čare vam bodo odkrili tudi

Budikovac, Ravnik (Zelena špilja), Paržanj,

Greben in otočki pod južnimi obalami Visa,

sicer prava mala skalnata heraldika tega dela

Jadrana.

Izziv sredi JadranaNa otoku Visu je zbrano vse bogastvo časa. Imenovali so ga ključ Jadrana in kamniti rušilec.

Nagledal se je vojn (znamenita Viška bitka iz leta 1866, v kateri je Avstro-Ogrska premagala precej

številčnejšo italijansko floto in si priborila prevlado na Jadranu, je bila ena od največjih pomorskih

bitk 19. stoletja), a je vedno želel biti sam svoj gospodar. Kot kuščar, ki med

poslušanjem sto let starega črička v borovcu ali rožičevcu leži iztegnjen na soncu. Iz

trte cedi vino, vzgaja južno sadje, lovi in predeluje ribe ter na široko odpira vrata vsem,

ki so dobrodošli v njegovi skalnati samoti. Otok izžareva posebnost, ponuja pogačo

iz slanih rib (otoško specialiteto), uspava s svojimi peščinami, ljubkuje s prosojnim

morjem in s svojo lepoto izziva umetnike.

S cerkvicami, posejanimi po celotnem otoku, spominja na duhovnost, preko patricijskih

palač priča o sijaju časa, ki ga je še vedno moč prepoznati v njegovih ruševinah. Otok črpa

moč iz arheološke zbirke v Visu in stare ribiške zbirke v Komiži, da lahko stopi v korak s

sedanjostjo. Zaradi svojih temperaturnih odlik pa zase čuva sloves enega izmed najtoplejših

jadranskih otokov.

Kdor enkrat stopi na Vis, se od otoka skoraj zagotovo ne bo več

mogel ločiti. Posvojil ga bo in se me prepustil. Balinal bo, poslušal

klapo, odigral partijo briškole in trešete ter prižgal ogenj pod

žarom. Otok vas bo presenetil tudi s svojim jezikom, v katerega

je zajeta vsa modrost prednikov. Prav zato je jezik že sam po sebi

morda celo največji viški spomenik.

Zares, Vis je otok, v katerega se zaljubite kot v mladosti v

dekle – sami se boste tisočkrat spremenili, vse to lesketanje pa

bo ostalo, ohranjeno kot nepozaben spomin, ki ne bo zbledel na

soncu in ga tudi morje ne bo nikoli izpralo.

Jakša Fiamengo