VAR ČUJMO Z ENERGIJO V INDUSTRIJI

VARČUJMO Z ENERGIJOV INDUSTRIJI

B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

Literatura:

Ciljno spremljanje rabe energije (CSRE) v industriji FEMOPET Slovenija, IJS, Ljubljana 1999 (prevod knjižice Evropske Unije).

CSRE: Ciljno Spremljanje Rabe Energije

VARČUJMO Z ENERGIJOV INDUSTRIJI


Ciljno spremljanje rabe energije, kaj je to?

Priprava na ciljno spremljanje rabe energije.

Ciljno spremljanje rabe energije v praksi.

Poročanje in analiza podatkov.

Nadaljnje varčevanje.

Vzorčni primeri. živilska industrija, tekstilna industrija, steklarska industrija, mlekarska industrija, predelava rib.

CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE


V OSPREDJU JE ODGOVORNOST ZA PORABO ENERGIJE !!!

CSRE je metoda, ki pomaga podjetjem pri ravnanju z energijo in pri

nadzoru rabe energije



BISTVENI ELEMENTI CSRE SO

- merjenje rabe energije v Centrih za Nadzor stroškov za Energijo

(CNE) v določenem obdobju

- določanje specifične rabe energije v CNE, npr

kWh/enota proizvoda

- določanje ciljne oziroma željene rabe - za zmanjšanje rabe

energije v CNE

- ocenjevanje in primerjanje rabe energije v CNE s ciljno rabo

- poročanje o spremenjeni rabi energije v CNE

- odpravljanje odstopanj rabe energije



PREDNOSTI CSRE SO

- metoda prvič uporabljena 1980 v Angliji

- opravljenih je bilo več študij v 50 industrijskih panogah

- metoda vpeljana v približno 700 industrijskih podjetjih

po par letih

- višji prihranki energije

- boljša koordinacija energetskega menedžmenta

- manjši proizvodni stroški

- nižji proračun za energetiko

- boljše preventivno vzdrževanje

- boljša kvaliteta izdelkov

- pospešeno odpravljanje morebitnih izgub

-- določanje specifične rabe energije v CNE, npr

kWh/enota proizvoda

- določanje ciljne oziroma željene rabe za zmanjšanje rabe

energije v CNE

- ocenjevanje in primerjanje rabe energije v CNE s ciljno rabo

- poročanje o spremenjeni rabi energije v CNE

- odpravljanje sprememb rabe energije



VIŠJI PRIHRANKI ENERGIJE

- prihranki se gibljejo med 5 % in 15 %

- v izjemnih primerih so prihranki višji od 25 %

- zaradi manše porabe goriva so nižje tudi emisije -

in s tem tudi cena, ki jo plačujemo za onesnaževanje okolja



BOLJŠA KOORDINACIJA ENERGETSKEGA MENEDŽMENTA

CSRE daje podatke, pomembne tudi pri:

- ciljnem spremljanju energetskega izkoristka

- pri natančnem preračunavanju ponudb energetsko učinkovitih projektov

- pri potrjevanju energetsko učinkovitih pobud in/ali možnosti izboljšav

- pri varčevanju z energijo v daljšem časovnem obdobju



MANJŠI PROIZVODNI STROŠKI

- podatki pomembni za lažje določanje porabe energije

- celotni stroški so manjši, če so stroški za energijo natančno opredeljeni



VIŠJI PRORAČUN ZA ENERGETIKO

- CSRE omogoča ugodnejše razmerje med stroški za proizvodnjo in

stroški za energijo

- proračun za energijo je lahko del proračuna za proizvodnjo ker so

sredstva za energijo natančno opredeljena



BOLJŠE PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE

- rezultati meritev ciljnega spremljanja so pogosto koristni pri

preventivnem vzdrževanju (npr. tok skozi elektromotorje)



BOLJŠA KVALITETA IZDELKOV

- rezultat dosledne rabe energije je konkurenčnejši in boljši izdelek

(manjše variacije pri izdelavi)



POSPEŠENO ODPRAVLJANJE MOREBITNIH IZGUB

- metodo CSRE lahko razširimo na odpravljanje izgub in okvar

(ker toliko prihranimo)

- stroški CSRE so odvisni tudi od vlaganj v merilno opremo

- smiselni vračilni roki so običajno od 6 do 12 mesecev

PRIPRAVA NA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE


UVEDBA CSRE ZAHTEVA

Namestitev merilnikov porabe energije

Uvajanje postopkov za zbiranje podatkov

Ustanovitev centrov za nadzor stroškov za energijo (CNE)

Vpeljava programske opreme za analiziranje podatkov



ELEMENTI NAČRTA UVAJANJA

Če predpostavimo enostavno vračilno dobo investicije eno leto:

- imamo 0,2 mio € letnih stroškov za energijo

- želimo od 5 % do 10 % prihranka

- investicija je lahko vredna od 10.000 € do 20.000 €



ELEMENTI NAČRTA UVAJANJA

- ugotavljanje in ocenjevanje stroškov in potencialnih prihrankov

- predložitev načrta uvajanja ciljnega spremljanja ožjemu vodstvu

podjetja

- vzpostavitev metodologije in časovnega poteka uvajanja ciljnega

spremljanja rabe energije

- določitev vloge menedžerja in projektne ekipe za ciljno spremljanje

rabe energije (odgovornosti vseh vpletenih)



OCENJEVANJE STROŠKOV CILJNEGA SPREMLJANJA RABE

ENERGIJE ZAHTEVA

- opravljen energetski pregled (energija)

- opravljen pregled proizvodnje (tehnologija)

- definiranje centrov za ciljno spremljanje rabe energije

- definiranje dodatnih merilnih zahtev (npr. dodatnih merilnikov)

- definiranje postopkov za zbiranje podatkov

- definiranje programske opreme za analiziranje podatkov

- postopek vpeljave ciljnega spremljanja rabe energije

- delovanje ciljnega spremljanja rabe energije

- časovni načrt uvajanja



ENERGETSKI PREGLED

- obračun stroškov

se obračunavajo na osnovi analize stroškov preteklih let

- pregled meritev

ključne točke urni ali 15 minutni zapis porabe

- odklop uporabnika

določitev področja največje rabe za vsakege porabnika posebej

razvrstitev uporabnikov v kategorije:

veliki porabniki, proizvodni oddelek, porabniški sistem



DEFINICIJA CENTROV ZA NADZOR RABE ENERGIJE (CNE)

CNE so osnovani na podlagi:

- sporazuma med proizvodnimi oddelki

- na izkušnjah o porabi energije

- energetskih razvodih

- na obstoječih meritvah

Poglavitni kriteriji:

- potencialni prihranki upravičujejo stroške za meritve

- porabo posameznih energentov in porabnikov je mogoče

izmeriti

- določiti je potrebno zaposlene, ki bodo odgovorni za stroške

v CNE (nadzor, odčitavanje, pravilno delovanje merilnikov,…)

- določiti je potrebno proizvodne spremenljivke

- nosilci stroškov morajo ustrezati (biti skladni) z obstoječo strukturo podjetja



PREGLED PROIZVODNJE

- pretehtati je potrebno normno in ciljno rabo energije

pogostost odčitavanja rezultatov meritev

odklopi naprav, strojev, oddelkov, linij,…

možnosti investicij v energetsko bolj varčno proizvodnjo

- podatki o stopinjskih dneh

(dnevi, ko je potrebna kurjava ali hlajenje)

lastne meritve, Hidrometeorološki zavod (podatki)

- priporočljivo je vsaj tedensko zbiranje podatkov !



TIPIČNE PROIZVODNE SPREMENLJIVKE V MLEKARNI

celotna proizvodnja mleka

delovne ure za pripravo steklenic

delovne ure za polnjenje steklenic

stopinjski dnevi



DODATNE ZAHTEVE PO MERITVAH

kombinacija obstoječih meritev in definicija centrov za nadzor

rabe energije pogojujejo dodatne zahteve po meritvah

UPRAVIČENOST NOVE MERITVE

A P T

C = --------

100%

C : upravičeni strošek meritve [€]

A: stroški energenta [€/leto]

P: potencialni prihranki v % (odvisno od energenta)

T : sprejemljiv vračilni rok investicije v letih [leto]



PRIČAKOVANI PRIHRANKI

energent prihranek stroški namestitve stroški energenta

električna energija 3 % 6.000 € 200.000 €/leto

zemeljski plin 5 % 30.000 € 600.000 €/leto

kurilno olje 5 % 15.000 € 450.000 €/leto

vroča voda 7 % 15.000 € 150.000 €/leto

voda 7 % 6.000 € 84.000 €/leto

para 5 % 60.000 € 100.000 €/leto

komprimiran zrak 10 % 40.000 € 60.000 €/leto

vračilni rok investicije za naštete primere je eno leto



ŠTEVILO MERITEV

Več kot je meritev, bolj je komplicirano zbiranje in ravnanje s

podatki.

Pomembno je doseči ravnotežje med preveč in dovolj zbranimi podatki za učinkovito analizo rabe energije.



POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV (DVA KLJUČNA ELEMENTA)

- pogostost zbiranja podatkov

- način zbiranja podatkov



POGOSTOST ZBIRANJA PODATKOV

- potrebno je najti optimum med stroški in prihranki

- izkaže se, da je tedensko zbiranje najbolj optimalno

2 izjemi: a) večje število tehnoloških postopkov, ki se izmenjujejo

b) energetsko intenzivni postopki (8 urno zbiranje)



NAČINI ZBIRANJA PODATKOV

- mesečni računi za energente

- ročno zbiranje in vnos podatkov v računalnik

- ročno zbiranje podatkov s pomočjo prenosnega merilnika in

samodejni prenos v računalnik

-popolnoma samodejno zbiranje in prenos podatkov v računalnik

(ta metoda je vse bolj poceni in tako postaja najbolj primerna!)



MESEČNI RAČUNI ZA ENERGENTE

- postopek ni primeren za večja podjetja: podatki so nenatančni

in prepočasni, da bi popravili prekomerno rabo

ROČNO ZBIRANJE

- ročno zbiranje je najenostavnejši in najcenejši način zbiranja

podatkov (zato je tudi najpogostejši)

- uporabljajo naj se enotni obrazci za celo podjetje

- napake zaradi: rezultatov meritev, ki so nečitljivo napisani

napačnih meritev

problema branja pisave drugih ljudi

napak pri vnašanju v računalnik



ROČNO ZBIRANJE PODATKOV S POMOČJO PRENOSNEGA MERILNIKA IN SAMODEJEN PRENOS V RAČUNALNIK

Prednosti pred ročnim zbiranjem:

- rezultate lahko preverimo na mestu meritev

- popravljanje napak je poenostavljeno

- neposredno prenašanje podatkov iz zbiralnika do računalnika

to odpravlja napake vnosa!

- vsaj dva zaposlena morata vedeti za lokacije vseh merilnih mest

(morebitna bolezen, počitnice)

- merjena poraba se mora ujemati s podatki proizvodnje

- odčitavanje meritev mora biti vsak teden ob istem času

- večino časa moramo nameniti meritvam



POPOLNOMA SAMODEJNO ZBIRANJE PODATKOV

- poglavitna slabost: dolg čas uvedbe, visoki stroški

- poglavitna prednost: ko je sistem vpeljan je najboljši



PROGRAMSKA OPREMA ZA ANALIZO PODATKOV

Zahteve za dobro programsko opremo:

- sposobnost operirati z večjim številom podatkov

- enostavnost za uporabo

- enostavnost za prilagajanje in dopolnitve

- nazorna predstavitev podatkov

- možnost spreminjanja starih podatkov

- možnost sprejemanja podatkov iz avtomatskih zbiralnikov

podatkov

- možnost izpisovanja v standardni obliki, ki jo uporablja podjetje

- spodobnost kontrole vnešenih podatkov

- za enostavnejše sisteme je možno uporabiti kar preglednice (Excel)



IZVAJANJE CILJNEGA SPREMLJANJA RABE ENERGIJE

- stroški uvajanja morajo biti vključeni v načrt uvajanja

- priporočljivo je sodelovanje z izkušenimi strokovnjaki

za ciljno spremljanje rabe energije (konsultacije)



DELOVANJE CILJNEGA SPREMLJANJA RABE ENERGIJE

- uspešno ciljno spremljanje rabe energije zahteva v nasprotju

s procesom uvajanja le malo truda in investiranja

- za uspešno izvajanje mora podjetje imenovati energetskega

menedžerja



ČASOVNI POTEK UVAJANJA

Značilni potek za veliko industrijsko podjetje (uvajanje):

Dejavnost Mesec

Pregled rabe energije in proizvodnje 1

Namestitev merilnikov 2, 3, 4

Zbiranje podatkov 5, 6, 7

Določanje ciljne rabe energije 6, 7

Delovanje ciljnega spremljanja 6,7,8,9,10,11,12

Podrobne študije in analize 9,10,11,12

Ponovno določanje nove ciljne rabe 10,11,12



OCENJEVANJE PRIHRANKOV NA OSNOVI CNE

- ocenjevanje na podlagi odstotnega zmanjšanja porabe

- ocenjevanje na podlagi ocene raztrosa (težimo k čimmanjšem raztrosu)



UPRAVIČENOST INVESTICIJ

Predmet Običajni stroški za večji industrijski objekt

dodatne meritve 40.000 €

merilec stopinjskih dni 1.000 €

zbiralnik podatkov 2.000 €

programska oprema 6.000 €

računalniška oprema 3.000 €

stroški uvajanja 36.000 €

SKUPAJ 88.000 €

Prihranki

Energijski prihranki 100.000 €

Obratovalni stroški - 10.000 € (ne pozabiti na to) !!!

SKUPAJ 90.000 €



OVIRE PRI UVAJANJU CILJNEGA SPREMLJANJA RABE ENERGIJE

- predolg vračilni rok investicije

- pomanjkanje časa

- nezanimanje

- samo nameščeni merilniki ne privarčujejo denarja



PREDOLG VRAČILNI ROK INVESTICIJE

- če je rok predolg, je potrebno zmanjšati stroške,

začeti bolj skromno

- uporaba standardnih programov na začetku

- z akumulacijo ustvarjenih prihrankov lahko plan bolj

širokopotezno zastavimo



POMANJKANJE ČASA

- sestanki za energetiko običajno mesečno

- privarčevanje tudi do 10.000 €/dan v večjih obratih

- posvetiti je potrebno sorazmerno veliko/malo časa

- sestanke lahko vodijo zunanji strokovnjaki



NEZANIMANJE

- izkušnje pokažejo, da je investiranje v meritve zelo

učinkovito



NAMEŠČENI MERILNIKI NE PRIVARČUJEJO DENARJA

- rezultati meritev pomagajo pri odločanju ali naj se projekta

lotimo ali ne

- testni primer najprej uvedemo samo v enem obratu

- odločitev vodstva šele po rezultatih testiranj

CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE V PRAKSI


UVAJANJE ZAHTEVA

- določitev projektne ekipe

- namestitev merilnikov

- nabava oziroma prilagoditev programske opreme

- organizacija zbiranja podatkov

- izračun normne rabe energije (standardne)



DELOVANJE ZAHTEVA

- določitev ciljne rabe energije

- poročilo o rezultatih analize podatkov

- varčevanje z energenti

- ponavljanje in ponovna določitev ciljne rabe



PROJEKTNA SKUPINA CILJNEGA SPREMLJANJA

RABE ENERGIJE

- menedžer ciljnega spremljanja rabe energije

voditi in uvajati ciljno spremljanje rabe energije, motivirati,

po uvedbi projekta potrebuje dan na teden za vodenje

- izvajalci meritev rabe

izvajalec + namestnik

- operater programske opreme

rutinsko delo, običajno ga ne dela menedžer

- skupina za energetiko (direktor, predstavniki obratov,…)

pomaga menedžerju, sestanki mesečno

- oddelčne skupine

posamezniki, zadolženi za učinkovito rabo energije, sestanki tedensko



NAMESTITEV MERILNIKOV

- vrste merilnikov (različni tipi za isto fizikalno količino)

- mesto meritev (lahko odčitavanje, izogibanje motnjam)

- način prikazovanja meritev (priporoča se uporaba digitalnih

prikazovalnikov, ker je v tem primeru možnost namestitve

avtomatskega odčitavanja)



IZRAČUN CILJNE RABE ENERGIJE

- določena naj bo za vsak center spremljanja porabe energije

posebej

- meritve morajo na začetku biti opravljene vsaj za 8 - 10 tednov,

bolje 15 - 20.

- določitev grafično s premico (povprečenje)

- z regresijsko analizo



PRIPRAVA PROGRAMSKE OPREME

- razvijemo sami, kupimo ali jo naročimo zunanjemu izvajalcu

- natančna določitev meritve

- določitev centrov za ciljno spremljanje porabe energije

- zapisovanje rezultatov meritev

- oblikovanje poročil



DOLOČITEV CILJNE RABE ENERGIJE

- določitev ciljne rabe energije

- poročilo o rezultatih analize podatkov

- varčevanje z energenti

- ponavljanje in ponovna določitev ciljne rabe



TEŽAVE Z REGRESIJSKO ANALIZO

- ni nujno, da je raba energije odvisna od proizvodnje

- izračun korelacijskega koeficienta: razmerje med odvisnimi

in neodvisnimi spremenljivkami

- odstraniti moramo vse točke, ki preveč odstopajo

VRSTE STANDARDNIH OBLIK RABE ENERGIJE


REGRESIJSKA PREMICA

y a bx

1

1 n

ii

y yn

1

1 n

ii

x xn

a y b x

1

2 2

1

n

i iin

ii

x y n x yb

x n x



PorabaMWh

100

50

Proizvodnja (število izdelkov)150 250

B

A

A povprečenje brez odstopajočih točk

DOLOČEVANJE CILJNE RABE ENERGIJE



PorabaMWh

100

50


Npr. osvetljava

ENAKOMERNA RABA



PorabaMWh

100

50


RABA ENERGIJE SORAZMERNA Z ENO PROCESNO SPREMENLJIVKO

VRSTE STANDARNIH OBLIK RABE ENERGIJE


PorabaMWh

100

50


RABA ENERGIJE PREKINJENO SORAZMERNA

Z ENO PROCESNO SPREMENLJIVKO



DOLOČITEV CILJNE RABE ENERGIJE

prva faza: povprečna poraba preteklih let

druga faza: nova ciljna raba je enaka najboljši pretekli rabi

tretja faza: novo ciljno rabo določimo na podlagi programa za

izboljšanje energetske učinkovitosti

ANALIZA IN POROČANJE

primerjava dejanske in ciljne rabe/grafična oblika



PorabaMWh

100

50


POVPREČNA PORABA PRETEKLIH LET

PRVA FAZA: povprečna poraba v prejšnjem obdobju

VAŽNO !



PorabaMWh

100

50


NAJBOLJŠA PORABA PRETEKLIH LET

DRUGA FAZA: nova ciljna poraba

VAŽNO !



PorabaMWh

100

50


NAJBOLJŠA PORABA PRETEKLIH LET

TRETJA FAZA: nova ciljna poraba

VAŽNO !

POROČANJE IN ANALIZA PODATKOV


REDNO POROČANJE IMA NASLEDNJE NALOGE

- motivirati zaposlene za zmanjševanje rabe energije

- redno poročati o učinkovitosti

- spremljanje stroškov za energijo

- spremljanje prihrankov iz ciljnega spremljanja energije



zadolžen št. aktivnost

AB 1 izklop ventilatorjev ob koncu proizvodnje

LM 2 izklop razsvetljave ob koncu proizvodnje

JK 3 zmanjšanje porabe vode pri pomivanju steklenic

DN 4 izklop vode pri zabojnem stroju

DN 5 odstranitev veznega dela cevi z vodno pištolo za pomivanje

DN 6 popravilo pipe

JK 7 zapreti vrata

AB 8 pravočasen izklop dovoda pare in vode za pranje

DN 9 izklop razsvetljave po koncu dela

LM 10 ne vklopiti redundančne črpalke

LM 11 odjem energije

LM 12 popravilo vklapljanja hladilnega kompresorja

LM 13 čiščenje kondenznih lončkov



tedensko poročanje



Stroškix1000 SIT

500

100

Teden (število izdelkov)11 25

CILJNA IN DEJANSKA RABA

ciljna raba

dejanska raba



Presežek StroškovX 10.000 €

+10

Teden11 28

GRAF ODSTOPANJA IN DEJANSKE OD CILJE RABE

-10



PRIMER MESEČNEGA POROČILA

Dejansko (SIT) Odstopanje (SIT) Odstopanje (%)

Elektrika 885200 4200 +0,47

Nafta 139136 -8021 -5,77

Voda 184240 -9871 -5,36

Skupaj 1208576 -13693 -1,10



Skupni prihrankix 10.000 €

+10

Teden11 28

KRIVULJA SKUPNIH PRIHRANKOV

-10



DOSTAVLJANJE POROČIL

- vodje obratov in operaterji (nižji menedžment)

spisek nalog, tedensko poročanje, motivacija zaposlenih

- vodje oddelkov (srednji menedžment)

mesečna ali četrtletna poročila

- ožje vodstvo podjetja (višji menedžment)

uporaba metode kumulativnih vsot

(gledajo samo končni efekt)



DODATNE ANALIZE

- kritično ocenjevanje določene ciljne rabe

- analiza specifične rabe energije

- analiza dela posameznikov



SPREMLJANJE ZAPOSLENIH

100

50

Šarža2347 2366

operater A operater B operater C

Ciljno(MWh)

NADALJNE VRČEVANJE


SPREMLJANJE SE LAHKO PREKINE ZARADI

- pomanjkanja verodostojnosti

- ciljno spremljanje ima prenizko prioriteto

VERODOSTOJNOST CILJNEGA SPREMLJANJA

- postopek za delovanje in kroženje tedenskega poročanja

mora biti točno določen

- poročanje mora biti takojšnje

- poročanje mora biti natančno

- cilji rabe energije morajo biti razumljivi in realno

dosegljivi

NADALJNJE VARČEVANJE


PRIORITETA CILJNEGA SPREMLJANJA

- učinkovito pri ustvarjanju prihrankov v večjih podjetjih

- skupina za energetiko (sestanki enkrat mesečno)

- oddelčni sestanki

- oddelčno pregledovanje (vidni primeri trošenja energije)

- zniževanje računov za energijo (stroški realno odsevajo spremembe)

- nagrajevanje za izboljšave

(ovira so npr. slabo plačani, ki niso pripravljeni delati bolj učinkovito)

VZORČNI PRIMERI


ŽIVILSKA INDUSTRIJA

- letni stroški za energijo 900.000 €

- stroški investicije 20.000 €

- letni prihranki 20.000 (2%)

Sistem spremljanja

- električna energija: 60 novih merilnikov (dodatno 30 interno)

- komprimirani zrak: 8 merilnikov pretoka

- voda/opdadna voda: 20 posebnih merilnikov, odpadna voda

večjih procesov

VZORČNI PRIMERI


ŽIVILSKA INDUSTRIJA

Sistem upravljanja

- sestanki vsakih 14 dni

- motivacija na podlagi razdelitve deleža prihranka

- vzporedno s projektom poslovne odličnosti

Izboljšave

- izboljšana izolacija parnih vodov

- izklapljanje opreme čez vikende

- izoliranje proizvodnje linije med delovnim časom

- zmanševanje temperatur v proizvodnih oddelkih

- odpravljanje netesnosti komprimiranega zraka

- intenzivni program izklapljanja razsvetljave

VZORČNI PRIMERI


TEKSTILNA INDUSTRIJA



- letni prihranki 13.600 € (2,7% električne energije)

Sistem spremljanja

- električna energija: 22 stroškovnih mest (dodatno 30 interno)

- zemeljski plin: pet stroškovnih mest

- para: meritve izvedene z že obstoječimi merilniki

VZORČNI PRIMERI


TEKSTILNA INDUSTRIJA

Sistem upravljanja

- poročila tedensko za vsak oddelek posebej

- menedžment obveščen mesečno

Izboljšave

- zmanjšanje porabe pomožnih linij med nizko stopnjo obratovanja

- zmanjšanje rabe klimatskih naprav v nezasedenih halah

- ločitev kompresorskih in vakuumskih vodov

- zmanševanje tlaka kompresorskega zraka

- boljša organizacija proizvodnje, ustavljanje določenih linij

- odstranitev pregorelih fluoroscentnih žarnic

- optimizacija proizvodnje komprimiranega zraka

VZORČNI PRIMERI


STEKLARSKA INDUSTRIJA



- letni prihranki 20.000 € (5% električne energije)

Sistem spremljanja

- električna energija: 20 novih merilnikov

- zemeljski plin: 5 dodatnih merilnikov pretoka

poraba za ogrevanje ocenjena

VZORČNI PRIMERI


STEKLARSKA INDUSTRIJA

Sistem upravljanja

- natančna določitev stroškovne odgovornosti

- podatki v tabelarični obliki

- redni sestanki

Izboljšave

- povečanje zavesti zaposlenih (ugašanje luči, …)

- izboljšanje zgorevanja v talilnih pečeh

- zmanjšanje rabe komprimiranega zraka

- nova napeljava razsvetljave

- ugašanje ventilatorjev izven delovnega časa

- primernejša nastavitev termostatov

- zmanjšanje rabe plina pri gorilnikih

VZORČNI PRIMERI


MLEKARSKA INDUSTRIJA




Sistem spremljanja

- električna energija: 28 stroškovnih mest

- voda/opdadna voda: 20 stroškovnih mest

- para: 5 stroškovnih mest

- plin: za parne kotle in dva grelca tekočin

VZORČNI PRIMERI


MLEKARSKA INDUSTRIJA

Sistem upravljanja

- tedenska poročila za vsak proces

- delovanje uparjalnikov in sušilcev (20 urni interval)

- tedenski sestanki za usklajevanje ciljne rabe

Izboljšave

- boljši izkoristek parnih kotlov

- boljši izkoristek sistema za pripravo ledene vode

- zmanjšanje porabe vode preko 50%

- boljše delovanje uparjalnikov in sušilnikov

- boljše zgorevanje v grelnikih tekočin

- zmanjšanje količine odpadne vode

- boljše ravnanje s pitno vodo

VZORČNI PRIMERI


PREDELAVA RIB




Sistem spremljanja

- električna energija: novih merilniki za pokritje celotnega sistema

- dušik: izračun tedenske porabe glede na zalogo in ostale podatke

- voda/opdadna voda: spremljanje rabe v vsaki fazi procesa

VZORČNI PRIMERI


PREDELAVA RIB

Sistem upravljanja

- vodi energetski menedžer in skupina za energetiko

- tedenska poročila z razmerji specifične porabe energije

Izboljšave

- uporaba pravilnega pretoka dušika v zmrzovalnem tunelu

- regeneracija hladnega dušika

- izolacija toplih vodov

- kontrola vrat hladilnice

- natančnejše delovanje kompresorja hladilnika

- boljša kontrola kotlov, ki se uporabljajo za ogrevanje pisarn

OKVIRNA VPRAŠANJA CILJNO SPREMLJANJE RABE ENERGIJE


Pojasnite namen in poglavitne elemente ciljnega spremljanja rabe energije.

Opišite prednosti ciljnega spremljanja rabe energije.

Opišite priprave na ciljno spremljanje rabe energije.

Opišite elemente načrta uvajanja ciljnega spremljanja energije.

Opišite elemente ocenjevanja stroškov cilnega spremljanja energije.

Pojasnite elemente energetskega pregleda.

Pojasnite elemente definiranja centrov za ciljno spremljanje rabe energije.

Pojasnite kako ocenimo upravičenost nove meritve v ciljnem spremljanjurabe energije.



Opišite načine zbiranja podatkov o porabi energije.

Opišite zahteve za dobro programsko opremo pri ciljnem spremljanjurabe energije.

Na katere poglavitne ovire lahko naletimo pri ciljnem spremljanju rabe energije in kako jih odpravimo ?

Opišite sestavo projektne skupine za ciljno spremljanje rabe energijein njihove funkcije.

Na katere standardne oblike rabe energije naletimo v praksi ?



Pojasnite, opišite in skicirajte prvo, drugo in tretjo fazo določitve ciljne rabe energije.

Kako poročamo in analiziramo podatke pri ciljni rabi spremljanjaenergije ?

Kakšne so prioritete ciljnega spremljanja rabe energije ?

Documents

VAR ČUJMO Z ENERGIJO V INDUSTRIJI