UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE · Monika Hatunšek: Zdravstvena nega pacientke pri napredovalem raku dojke 1 UVOD loveško telo je zgrajeno iz razliþnih tipov

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTKE PRI

NAPREDOVALEM RAKU DOJKE

(diplomsko delo)

Maribor, 2015 Monika Hatunšek

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: Predav. Jasmina Nerat, univ. dipl. org.

Somentor: Doc. dr. Darja Arko, dr. med.

I

POVZETEK

Izhodišča: Napredovali rak dojke je kronična bolezen, ki je lahko prisotna že ob postavitvi

diagnoze raka dojke ali pa se bolezen razširi kasneje, po primarnem zdravljenju in se jo

diagnosticira ob kontrolnih pregledih. Gre za bolezensko stanje, pri kateri je glavni cilj

zdravljenja lajšanje simptomov in omogočanje čim boljše kakovosti življenja.

Namen: Namen diplomskega dela je opisati napredovali rak dojke, metode zdravljenja in

vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke, ki jo je prizadela ta bolezen. S pomočjo

študije primera želimo predstaviti negovalne probleme, ki se pojavijo pri pacientki z

napredovalim rakom dojke in ukrepe, ki lajšajo simptome in omogočajo večjo kakovost

življenja.

Raziskovalne metode: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oz. deskriptivna

metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera

pacientke z napredovalim rakom dojke. Intervju je potekal na njenem domu. Informacije o

pacientki smo skozi intervju pridobili na podlagi delno strukturiranega vprašalnika in iz

njene medicinske dokumentacije.

Rezultati: Na podlagi študije primera smo ugotovili, da intervjuvani pacientki z

napredovalim rakom dojke največ težav povzroča bolečina v križnem predelu hrbtenice

zaradi kostnih zasevkov, ki jo ovira pri drugih življenjskih aktivnostih, kot so gibanje in

ustrezna lega, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, spanje in počitek, oblačenje in

urejanje ter čistoča in nega telesa.

Diskusija in zaključek: Pacientka z napredovalim rakom dojke ima lahko zaradi zasevkov

v različnih oddaljenih organih težave pri večih življenjskih aktivnostih, zato je pomembno,

da dosledno upošteva navodila zdravnika in medicinske sestre, ki ji v tem primeru

zdravstveno vzgojno svetuje, pomaga in odgovarja na morebitna vprašanja.

Ključne besede: rak dojke, napredovali rak dojke, bolečina, medicinska sestra

II

ABSTRACT

Basis: Advanced breast cancer is a chronic disease that can be present when diagnosing

breast cancer or it can spread later, after primary treatment, and is diagnosed during a control

examination. With this disease the main goal of treatment is to relieve symptoms and to

enable the best possible quality of life.

Purpose: The purpose of this thesis is to describe the progress of breast cancer, methods of

treatment and the role of nurses in the treatment of a patient who has been affected by this

disease. Through a case study we wish to present nursing problems that occur in a patient

with advanced breast cancer and measures to alleviate the symptoms and enable better

quality of life.

Research methodology: In thesis we used the descriptive method of work. Our research

was based on qualitative methodology. We conducted a case study on a patient with

advanced breast cancer. The interview took place at her home. The information about the

patient was obtained through an interview based on a partialy structured questionnaire and

from her medical records.

Results: On the basis of the case study we found that in a patient with advanced breast cancer

the most problematic was the pain in the sacral part of the spine, which presents an obstacle

in other life activities such as moving and mantaining a suitable position, eating and drinking

adequately, eliminating body waste, sleeping and resting, dressing and undressing, and

keeping the body clean and well groomed.

Discussion and conclusion: The patient with advanced breast cancer can have problems

with different life activities, that is why it is important that she strictly follows the

instructions given to her by the doctor and the nurse, who in this case gives her health

education advice, helps, and answers possible questions.

Keywords: breast cancer, advanced breast cancer, pain, nurse

III

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ...................................................................... 3

2.1 Namen diplomskega dela ............................................................................................... 3

2.2 Cilji diplomskega dela .................................................................................................... 3

3 NAPREDOVALI RAK DOJKE ............................................................................................ 4

3.1 Definicija, klasifikacija in epidemiologija napredovalega raka dojke ........................ 4

3.2 Etiopatogeneza napredovalega raka dojke .................................................................... 5

3.3 Klinična slika napredovalega raka dojke....................................................................... 5

3.3.1 Metastaze v kosteh .................................................................................................. 6

3.3.2 Metastaze v pljučih ................................................................................................... 7

3.3.3 Metastaze na jetrih.................................................................................................... 8

3.3.4 Metastaze v možganih ............................................................................................. 9

3.4 Dejavniki tveganja za nastanek napredovalega raka dojke ........................................ 10

3.5 Diagnosticiranje napredovalega raka dojke ................................................................ 10

3.6 Zdravljenje napredovalega raka dojke......................................................................... 11

3.6.1 Kemoterapija.......................................................................................................... 12

3.6.2 Hormonsko zdravljenje ......................................................................................... 14

3.6.3 Biološka zdravila ................................................................................................... 15

3.6.4 Obsevanje ............................................................................................................... 16

4 ZDRAVSTVENA NEGA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTKE Z

NAPREDOVALIM RAKOM DOJKE ................................................................................... 18

4.1 Bolečina ......................................................................................................................... 18

4.2 Gibanje in ustrezna lega ............................................................................................... 20

4.3 Prehranjevanje in pitje .................................................................................................. 21

4.4 Izločanje in odvajanje ................................................................................................... 23

5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ............................................................................... 26

5.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................ 26

5.2 Raziskovalne metode .................................................................................................... 26

5.3 Raziskovalni vzorec ...................................................................................................... 26

IV

5.4 Raziskovalno okolje...................................................................................................... 26

5.5 Postopki zbiranja podatkov .......................................................................................... 27

5.6 Etični vidik .................................................................................................................... 27

6 REZULTATI – ŠTUDIJA PRIMERA PACIENTKE Z NAPREDOVALIM RAKOM

DOJKE ...................................................................................................................................... 28

6.1 Osnovni osebni podatki pacientke ................................................................................ 28

6.2 Medicinska anamneza pacientke................................................................................... 28

6.3 Socialna anamneza pacientke ........................................................................................ 29

6.4 Dihanje ............................................................................................................................ 29

6.5 Prehranjevanje in pitje ................................................................................................... 29

6.6 Izločanje in odvajanje .................................................................................................... 30

6.7 Gibanje in ustrezna lega ................................................................................................ 32

6.8 Spanje in počitek ............................................................................................................ 34

6.9 Oblačenje in urejanje ..................................................................................................... 35

6.10 Vzdrževanje normalne telesne temperature ............................................................... 36

6.11 Čistoča in nega telesa .................................................................................................. 36

6.12 Izogibanje nevarnostim v okolju................................................................................. 37

6.13 Komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb ........................ 38

6.14 Vera in zaupanje .......................................................................................................... 38

6.15 Koristno delo, razvedrilo in rekreacija ....................................................................... 38

6.16 Učenje in pridobivanje znanja..................................................................................... 39

6.17 Nevrološke in mentalne funkcije ................................................................................ 39

6.18 Krvni obtok in cirkulacija ........................................................................................... 39

6.19 Bolečina ........................................................................................................................ 40

6.20 Spolno – reproduktivni sistem .................................................................................... 41

7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ................................................................................. 42

8 SKLEP ................................................................................................................................... 45

LITERATURA ......................................................................................................................... 46

PRILOGE ................................................................................................................................... 1

Vprašalnik ............................................................................................................................... 1

V

KAZALO TABEL

Tabela 1: Znaki, značilni za določena mesta zasevanja raka dojk .......................................... 6

Monika Hatunšek: Zdravstvena nega pacientke pri napredovalem raku dojke

1 UVOD

Človeško telo je zgrajeno iz različnih tipov celic, ki rastejo in se delijo le takrat, ko

organizem to potrebuje. Življenjska doba večine celic je omejena, zato je celična delitev, s

katero nastajajo nove celice, nujen pogoj za obnavljanje tkiv in za ohranitev zdravega

organizma. Včasih pa lahko zaradi različnih vzrokov pride do čezmerne delitve in kopičenja

celic, kar privede do nastanka raka (Borštnar, Bračko, Čufer, Hertl, Hočevar, Us Krašovec,

et al., 2006).

Ob koncu leta 2011, v mesecu decembru je bilo v Sloveniji 48.484 žensk, ki so v času od

ustanovitve Registra raka Republike Slovenije zbolele za rakom. Najpogostejši rak pri

ženskah je rak dojke, ki je predstavljal 19.8 % ali slabo petino primerov vseh rakov pri

ženskah. Relativno petletno preživetje pri ženskah z rakom dojke je bilo v letih 2007-2011

85,3 – odstotno. Rak dojke še vedno ostaja najpogostejši rak pri ženskah (Primic Žakelj,

2015).

Rak dojke najpogosteje vznikne v duktusih in lobulih, torej v epitelnih strukturah; to vrsto

raka imenujemo karcinom (Borštnar, et al., 2006).

O napredovalem ali metastatskem raku dojke govorimo, kadar se rakave celice z mesta

(primarnega) tumorja razširijo v drugi del telesa. Prenašajo se po krvnem obtoku ali limfi,

ki je brezbarvna tekočina prisotna v limfatičnem sistemu. Potujoče celice lahko umrejo,

mirujejo za vrsto let ali pa se ponovno reaktivirajo in tvorijo zasevke (metastaze) v različnih

delih telesa (Pajk, 2001).

Zasevek raka se lahko razvije blizu primarnega tumorja, bodisi v preostalem tkivu dojke ali

v predelu brazgotine po mastektomiji. To opisujemo kot lokalno ponovitev bolezni. Rakave

celice, ki se prenašajo po krvnem obtoku, se najpogosteje razrastejo v kosteh, jetrih ali

pljučih in redkeje v možganih. Celice, ki potujejo po limfi, se razrastejo v bezgavkah (Pajk,

2001).


2

Rak dojke zaseva limfogeno v področne bezgavke (pazdušne, ob notranji prsni arteriji in v

nadključnični kotanji) (Žgajner, Bilban Jakopin, & Čufer, 2009).

»Razsuti rak dojke je kronična bolezen, namen zdravljenja pa je zmanjšati težave zaradi

bolezni in podaljšati življenje ob čim boljši kakovosti življenja« (Borštnar, et al., 2006).

Červek (2000) navaja, da z napredovanjem maligne bolezni število simptomov narašča.

Glede na lokalizacijo in vrsto raka, splošno kondicijo pacientke in zdravila, ki jih dobiva,

lahko predvidevamo razvoj bolezni in napovemo nove simptome. Z ustreznimi in

pravočasnimi ukrepi lahko simptome preprečimo ali vsaj ublažimo.

Med širjenjem raka velikokrat ni znakov bolezni in se njeno ponovitev ugotovi slučajno ob

rutinskem pregledu. Kaže se lahko kot utrujenost, brezvoljnost, slab apetit, torej z znaki, ki

so značilni za številna bolezenska stanja in ne le za raka (Pajk, 2001).

Temelj zdravljenja napredovalega raka dojk je sistemsko zdravljenje, ki vključuje

kemoterapijo, hormonsko terapijo in biološka oziroma tarčna zdravila. Izbira zdravljenja je

pri vsaki posamezni pacientki z napredovalim rakom dojk odvisna predvsem od podtipa raka

dojke (Borštnar, Červek, Ebert Moltara, Grašič Kuhar, Marinko, et al., 2013).

Težave, na katere morajo biti pacientke pozorne in, ki zahtevajo dodatne preglede, so:

dolgotrajne stalne bolečine v kosteh, zlasti v hrbtenici in dolgih kosteh, suh dražeč kašelj,

pomanjkanje teka, hujšanje, glavobol in bruhanje (Borštnar, et al., 2006).

»Cilj zdravstvene nege je doseči najboljšo možno raven zdravja in delovanja pacientke. Med

poučevanjem je medicinska sestra pozorna na določene spremembe, ki jih pri pacientki

zazna in ki lahko vplivajo na sprejemanje in dojemanje informacij in učenje« (Ličen,

Čemažar, & Bernot, 2008).


3

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je opisati napredovali rak dojke, metode zdravljenja in vlogo

medicinske sestre pri obravnavi pacientke s to boleznijo. S pomočjo študije primera želimo

predstaviti negovalne probleme, ki se pojavljajo pri pacientki z napredovalim rakom dojke

in ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti življenja med boleznijo.

2.2 Cilji diplomskega dela

Cilji diplomskega dela so:

- predstaviti teoretična izhodišča o napredovalem raku dojke,

- predstaviti mesta kamor lahko zaseva rak dojke,

- opisati načine zdravljenja napredovalega raka dojke,

- predstaviti načine lajšanja bolečine pri pacientkah z napredovalim rakom dojk,

- opisati vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke s napredovalim rakom dojke

in pomen zdravstveno vzgojnega dela,

- s pomočjo študije primera ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih je pacientka

z napredovalim rakom dojke z zasevki v kosteh najbolj omejena.


4

3 NAPREDOVALI RAK DOJKE

3.1 Definicija, klasifikacija in epidemiologija napredovalega raka dojke

Razdelitev raka dojke glede na razširjenost bolezni nam pove, v kolikšni meri je bolezen

napredovala ob postavitvi diagnoze in jo delimo na:

- zgodnji rak dojke,

- lokalno napredovali rak dojke,

- razširjen rak dojke (Ravnik, 2014).

Rak dojke se lahko razširi kamorkoli v telesu. Najpogosteje pa se to zgodi v kosti, v

bezgavke, v pljuča in v jetra, kar privede tudi do znakov bolezni, ki so lahko splošni npr.

utrujenost ali pa odvisni od mesta zasevanja (bolečine ob zasevkih v kosteh, težko dihanje

ali kašelj ob metastazah v pljučih) (Borštnar, et al., 2013).

Rak dojke delimo v dve veliki skupini, neinvazivni in invazivni raki. Za invazivne rake je

značilna lokalna rast in sposobnost zasevanja (Žgajner, et al., 2009).

Poznamo:

- Zgodnji rak dojke (stadiji I, II, III A) ali operabilni rak je omejen na dojko in

pazdušne bezgavke.

- Lokalno napredovali rak dojke (stadij III B) je tumor večji od 5 cm in/ali povečane

in med seboj zrasle pazdušne bezgavke ali nadključnične bezgavke. Sem spadajo tudi

raki, ki so eksulcerirani ali vraščajo v okolna tkiva.

- Vnetni rak dojke je posebna oblika lokalno napredovalega raka dojke, za katerega je

značilen hiter klinični potek, tumor v dojki je slabo omejen in pogosto nejasno tipen,

hkrati daje vtis vnetja dojke,

- Metastatski rak dojke (stadij V) – klinična slika je odvisna od mesta in obsega

zasevkov ter s tem povezanega spektra kliničnih stanj (Žgajner, et al., 2009).

Tako kot v drugih razvitih državah je tudi v Sloveniji rak dojke najpogostejši rak pri ženskah.

Po podatkih Registra raka za Slovenijo se obolevnost za rakom dojke povečuje od leta 1950.


5

Z obolevnostjo okrog 100/100.000 žensk se Slovenija uvršča v sredino svetovne lestvice.

Rak dojke se le redko pojavi pred 30. letom starosti, tri četrtine žensk pa ima rak dojke po

50. letu (Borštnar, et al., 2006).

Pri približno četrtini pacientk pride do ponovitve bolezni. Ko pride do tega, govorimo o

razsejanem ali metastatskem raku dojke (Borštnar, et al., 2013).

3.2 Etiopatogeneza napredovalega raka dojke

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, saj med vsemi predstavlja kar 32 % vseh rakov.

Tretjina obolelih pacientk umre zaradi zasevkov v oddaljenih organih, pri 5 do 10 % bolnic

pa se razširjeno metastatsko bolezen ugotovi že ob postavitvi diagnoze. Razširjen

(metastatski) rak je, kljub napredku v zdravljenju, neozdravljiva bolezen s povprečnim

preživetjem od dveh do treh let. Rak dojk je zelo nepredvidljiva bolezen, kaže različne

klinične scenarije, stopnjuje se od solitarne metastatske lezije do difuznih in številnih

zasevkov v več organih in prizadene vse starostne skupine, z velikim razponom, od dvajset

let do visoke starosti (Červek, Zavratnik, & Mehle, 2013).

3.3 Klinična slika napredovalega raka dojke

Rak dojke preko krvi največkrat napreduje v pljuča, jetra, kosti in možgane. Klinična slika

je odvisna od velikosti prvotnega tumorja, zasevanja v bezgavke, kako se vrašča v okolne

strukture in od zasevkov v oddaljene organe (Žgajner, et al., 2009).


6

Tabela 1: Znaki, značilni za določena mesta zasevanja raka dojk.

Vir: Borštnar, et al. (2013, str. 4)

V zgornji tabeli so navedeni znaki, ki se lahko pojavijo pri pacientkah z napredovalim rakom

dojke in so odvisni od mesta, kamor je rak dojke napredoval.

3.3.1 Metastaze v kosteh

Kostne zasevke ima kar 70 % vseh pacientk z razsejanim rakom dojk, najpogostejši

simptom, ki se pri tem stanju pokaže, je bolečina. Razvija se postopoma in je največkrat

prisotna v omejenem delu telesa. Močnejša je med gibanjem in ponoči. Kadar so zasevki

prisotni v ledveno-križnični hrbtenici, medenici ali v kolkih, bolečina velikokrat izžareva v

spodnje okončine (Borštnar, et al., 2013).

Pri radiografiji skeleta (rebra, lobanja, hrbtenica, medenica, stegnenica) je malo verjetno, da

se dokažejo kostne metastaze, razen če ima pacientka že simptome. Od 30 % do 50 % izgube

mineralne gostote kosti je potrebno, preden so kostne metastaze radiološko vidne . Ker je

odkritje neslutečih metastaz v zgodnjih fazah raka dojke redko, večina zdravnikov priporoča

selektivno uporabo radioloških slikanj kosti in omejitev njihove uporabe pri pacientkah z

aksilarno adenopatijo, z znaki lokalnega napredovanja bolezni ali pri simptomih, ki

nakazujejo metastaze (Sugg, & Donegan, 2002).


7

Nekatere preiskave lahko kažejo na patološko dogajanje v kosteh. Morebitne metastaze v

kosteh potrdimo ali z rentgenskim slikanjem ali scintigrafijo okostja. Včasih je potrebno

dodatno opraviti računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MR) kosti

(Borštnar, et al., 2013).

Ker se kostni zasevki lahko pojavijo v pozni fazi metastatskega raka dojke, sprememba

življenjskega sloga ne more vplivati na njihovo zdravljenje. Samopregledovanje dojk lahko

pripomore k zgodnjemu odkritju raka dojk in zmanjša možnost, da bi rak dojk napredoval v

metastatsko bolezen (Lipton, 2003).

Zdravljenje kostnih zasevkov je praviloma sistemsko, vendar vključuje tudi lokalno

radioterapijo in kirurško zdravljenje, vsi navedeni ukrepi pa so paliativni (Woolf, Padhani,

& Makris, 2014).

Cilja sta zmanjšanje pacientkinih bolečin in izboljšanje kakovosti življenja. Lokalno se

kostne zasevke navadno zdravi z obsevanjem, pri katerem odmerek in število obsevanj

določi radioterapevt, kirurško pa lahko zdravimo ob patološkem zlomu ali ob vtisnjevanju

kostnih fragmentov v hrbtenjačo (Borštnar, et al., 2013).

3.3.2 Metastaze v pljučih

Pljučne metastaze so lahko asimptomatske, lahko pa jih izdata dispeja ali kašelj. Anomalije,

ki so vidne pri rentgenskem slikanju prsnega koša in vzbudijo sum na metastaze v pljučih,

zahtevajo CT prsnega koša. CT prsnega koša je koristen za odkrivanje majhnih plevralnih

izlivov in pljučnih metastaz (Sugg, & Donegan, 2002).

Zasevki v pljučih oz. na plevri, ki je opna, ki obdaja pljuča, so eden izmed vzrokov, zaradi

katerih pride do nastanka plevralnega izliva. Ko se v pljučih nabira tekočina in ta prične

pritiskati na pljuča sama, takrat govorimo o plevralnem izlivu. Ta povzroči, da ima pacientka

občutek težke sape in ostro bolečino, ki je še močnejša ob kašlju ali ob globokem vdihu.

Zdravnik lahko za lajšanje težav opravi izpraznilno plevralno punkcijo. Najprimernejše

mesto za punkcijo izbere klinično ali s pomočjo ultrazvoka, nato pa pod vplivom anestezije


8

vstavi plevralni kateter, ki odstrani odvečno tekočino iz pljuč. Lahko pa se vstavi tudi trajni

plevralni dren, ki pomaga pacientkam vsakodnevno odvajati odvečno tekočino iz prsne

votline, tudi ko so v domačem okolju. Če pacientka nima večjih težav ali pa je izliv manjši,

se njeno zdravstveno stanje spremlja, saj se težave lahko pojavijo kar hitro in je izrednega

pomena, da pacientka pravočasno poišče in dobi zdravniško pomoč (Borštnar, et al., 2013).

3.3.3 Metastaze na jetrih

Pri pacientkah z napredovalim rakom dojke se lahko pojavijo tudi metastaze na jetrih, ni pa

nujno, da so tam ob postavitvi prvotne diagnoze. Za jetrne metastaze ni specifično, da bi bili

serološki testi jetrne funkcije nenormalni. Serološko testiranje je hitro in relativno ugodno

ter povečuje možnosti za odkritje metastaz na jetrih. Normalna jetrna funkcija ne jamči, da

metastaze na jetrih niso prisotne, hkrati pa prisotnost drugih jetrnih bolezni in jemanje

zdravil za zdravljenje teh bolezni zmanjšuje zanesljivost rezultatov serološkega testiranja

(Sugg, & Donegan, 2002).

Pri pacientkah z napredovalim rakom dojke in z zasevkih v jetrih se lahko pojavi ascites, pri

katerem gre za nabiranje tekočine v trebušni votlini. Kopičenje ascitesa v trebušni votlini pri

pacientkah povzroča tiščočo bolečino v trebuhu, slabost, kratko sapo, slab apetit in bruhanje,

zaradi povečanega trebuha pa je ovirano tudi gibanje pacientke (Borštnar, et al., 2013).

Onkologi se za lajšanje teh težav pogosto odločijo za odstranitev tekočine, kar imenujemo

drenaža ascitesa ali paracenteza. Zdravnik s pomočjo ultrazvoka izbere najprimernejše

mesto, skozi katerega vstavi peritonealni dren pod vplivom lokalne anestezije. Dren se lahko

odstrani takoj po izpraznitvi, če pa se težave ponovijo, je potrebna ponovna vstavitev. Da se

temu izognemo, lahko dren ostane vstavljen dalj časa, in sicer toliko, da se dnevni iztok

tekočine pomembno zmanjša (Borštnar, et al., 2013).


9

3.3.4 Metastaze v možganih

Pri 10–16 % pacientk z napredovalim rakom dojke nastanejo zasevki v osrednjem živčnem

sistemu. Največkrat se razvijejo v možganih, redkeje na možganskih ovojnicah, ki obkrožajo

možgane in hrbtenjačo (Borštnar, et al., 2013).

Metastaze v možganih so okroglaste oblike, ki odrivajo zdravo tkivo in ne vraščajo toliko v

okolne možgane. Najpogostejša posledica je nastanek edema v okolnem tkivu zaradi okvare

možgansko-žilne bariere. Pojavi se lahko tudi zvišan intrakranialni tlak (Opaškar- Roš,

2005).

Možganske metastaze so manj pogoste kot visceralne ali kostne metastaze, vendar je

prognoza pacientk z rakom dojke z zasevki v možganih še vedno slaba, saj so te metastaze

manj odzivne na sistemske terapije. Metastaze v možganih povzročajo zmanjšano kakovost

življenja pacientk zaradi progresivnih nevroloških okvar (Niikura, Saji, Tokuda, & Iwata,

2014).

Čeprav se ne – metastatski sindromi centralnega živčnega sistema lahko pojavijo skupaj z

rakom dojke, mora biti vsak osrednji nevrološki simptom raziskan. Z računalniško

tomografijo ali še bolje z magnetno resonanco se lahko zazna tudi manjše znake bolezni v

možganih (Leonard, Rodger, & Dixon, 2006).

Možganske metastaze največkrat zdravijo z obsevanjem glave. V nekaterih primerih, ko

možganski zasevki povzročajo težave in so dostopni za operacijo, se lahko zdravniki

odločijo za operativno zdravljenje. Zaradi mogočih mikrozasevkov je potrebno obsevati še

celotne možgane (Borštnar, et al., 2013).

Kakovostno in daljše preživetje je glavni cilj zdravljenja možganskih metastaz, medtem ko

je namen zmanjšati nevrološke okvare in dobro opazovati ter nadzirati spremljevalne

simptome (Opaškar- Roš, 2005).


10

3.4 Dejavniki tveganja za nastanek napredovalega raka dojke

Dokazano pomembni nevarnostni dejavniki, ki so povezani z večjim zbolevanjem za rakom

dojk, so:

- demografski dejavniki (spol, starost, zemljepisna lega),

- reproduktivni dejavniki (zgodnja menarha, pozna menopavza, starost več kot 30 let

ob prvem porodu, nerodnost, nizko število otrok, opustitev dojenja),

- eksogeni hormoni (oralna kontracepcija, hormonsko nadomestno zdravljenje),

- življenjski slog (uživanje alkohola, prehrana z nasičenimi maščobnimi kislinami,

debelost),

- ionizirajoče sevanje,

- mamografska nepreglednost dojk,

- višja telesna višina,

- dednost (Žgajner, et al., 2009).

Pri 6 % pacientk je rak dojke že ob postavitvi diagnoze razsejan v oddaljene organe, kar

imenujemo primarno razsejan rak dojke, pri približno četrtini pacientk pa pride do razsoja

bolezni, čeprav se izvaja dopolnilno zdravljenje (Borštnar, et al., 2013).

3.5 Diagnosticiranje napredovalega raka dojke

Napredovali rak dojke se lahko kaže z različnimi simptomi, medtem ko imajo nekatere

pacientke napredovalega raka že ob postavitvi diagnoze. Na ponovitev bolezni lahko

posumimo pri pacientkah, ki so se že zdravile zaradi raka, in sicer na kontrolnih pregledih

(Pajk, 2001).

Ob sumu na pojav oddaljenih zasevkov se opravijo ustrezne slikovne in krvne preiskave.

Med slikovnimi preiskavami se običajno uporablja rentgensko slikanje (RTG), CT, MR,

ultrazvok (UZ) in scintigrafijo okostja. Pri teh preiskavah so tveganja zaradi možnega

škodljivega sevanja zanemarljivo majhna in nimajo pomembnega vpliva na rakave bolezni



11

Pljuča, jetra, kosti in možgani so najpogostejša mesta, kamor rak dojke napreduje, zato so

specialisti na ta mesta še posebej pozorni. Ponovitev bolezni se pogosto potrdi tudi z

mikroskopsko preiskavo, za kar je potreben odvzem tumorskega tkiva iz oddaljenih

zasevkov, če so ti seveda dostopni. Čeprav je izražanje estrogenskih in progesteronskih

receptorjev ter receptorjev HER -2 običajno že določeno v primarnem tumorju dojke, se, če

je le mogoče, to v zasevku ponovi (Borštnar, et al., 2013).

3.6 Zdravljenje napredovalega raka dojke

Razsejani rak dojk je neozdravljiva kronična bolezen, zato je cilj zdravljenja, da pacientkam

poskušamo podaljšati življenje in jim obenem omogočimo tudi boljšo kakovost življenja


Razširjen rak dojk večinoma pomeni daljše obdobje, za katerega je značilno več zaporednih

zdravljenj z mirovanjem bolezni, vendar lahko bolezen preide v stopnjo oz. obdobje, pri

katerem pa proti-tumorsko zdravljenje nima več učinka. Za pravilne odločitve o načinu

obravnave je bistvena objektivna ocena preživetja. Napovedni dejavniki za oceno preživetja

so stanje zmogljivosti, simptomi in sindromi napredovale bolezni ter laboratorijski znaki

kroničnega vnetja (Červek, et al., 2013).

Za zdravljenje se že nekaj časa uporabljata hormonska terapija in kemoterapija, ki z

citotoksičnimi zdravili uničuje rakave celice, ter radioterapija. Hkrati pa so na voljo tudi novi

načini, ki prizadenejo samo rakave celice in ne povzročajo pretiranih stranskih učinkov

zdravljenja (Pajk, 2001).

Temelj zdravljenja razsejanega raka dojk je sistemsko zdravljenje, ki vključuje

kemoterapijo, hormonsko terapijo in biološka oziroma tarčna zdravila. Izbira zdravljenja pri

vsaki posamezni pacientki z razsejanim rakom dojk je odvisna predvsem od podtipa raka

dojk (Borštnar, et al., 2013).


12

Sistemsko zdravljenje se lahko uporablja kot predoperativno sistemsko zdravljenje ali kot

dopolnilno zdravljenje po predhodnem lokalnem kirurškem zdravljenju in za zdravljenje

razširjenega raka (Borštnar, et al., 2006).

Različni postopki, s katerimi se zdravi raka dojk - kirurško zdravljenje, kemoterapija in

radioterapija – lahko pri pacientkah pustijo prehodne ali trajne telesne spremembe, ki

vplivajo na področje telesne samopodobe. Telesna samopodoba vključuje lasten odnos do

svojega telesa, do svojega videza in zdravja ter do tega, kako nas vidijo drugi (Steblovnik,

2008).

Pri pacientkah, ki so zbolele za rakom dojke, lahko pride do ponovitve bolezni oz. do

recidiva in ta postane neozdravljiva. Tekom zdravljenja razsejane bolezni pacientke

potrebujejo paliativno zdravljenje, kadar specifično onkološko zdravljenje postane

neuspešno. Prehod v paliativno oskrbo pomeni, da zdravljenje rakave bolezni ni več

učinkovito oz. primerno zaradi neučinkovitih terapevtskih zmožnosti ali zaradi lastnosti

pacientke, kot so spremljajoča obolenja in splošna oslabelost (Benedik, & Červek, 2011).

Paliativna oskrba je del celotne oskrbe pri napredovalem raku dojke. Ta oskrba izboljša

kakovost življenja pacientkam in njihovim bližnjim, hkrati pa nudi pomoč ob napredovali

bolezni skupaj s sistemskim zdravljenjem, radioterapijo, paliativnimi kirurškimi posegi in

predvsem takrat, ko zdravljenje nima učinka in ni več koristno za pacientko. Za uspešno

paliativno oskrbo so potrebna znanja in veščine. Paliativna oskrba temelji na strokovno

priporočenih znanjih in veščinah ter etičnih principih (Červek, et al., 2013).

3.6.1 Kemoterapija

Kemoterapija je eden izmed načinov sistemskega zdravljenja raka. Kemoterapevtiki

(citostatiki) so zdravila, ki uničijo rakave celice v telesu in ne samo v dojki. Nekateri

citostatiki so učinkovitejši, če se dajejo v kombinaciji z drugimi, kar imenujemo

polikemoterapija (Borštnar, et al., 2006).


13

Potrebno je več ciklusov kemoterapije v intervalih, ki traja po nekaj tednov, kar zdravljenje

razširi na več mesecev. Citostatiki se lahko dajejo v obliki tablet ali intravenskih injekcij ali

infuzij (Pajk, 2001).

Citostatiki zaradi svojih lastnosti okvarijo hitro deleče se celice organizma in pogosto

povzročijo takojšne zgodnje, lahko pa tudi pozne neželene učinke. Med zgodnje učinke pri

zdravljenju raka dojk s citostatiki uvrščamo slabost in bruhanje, okvare sluznic, upočasnitev

v delovanju kostnega mozga, utrujenost, bolečine v mišicah, izgubo las, nevro-senzorične

motnje in amenorejo. Od poznih pa lahko zasledimo amenorejo, neplodnost, okvare srca,

motnje spomina in koncentracije ter redko okvare ledvic (Žgajner, et al., 2009).

Kemoterapijo se daje:

- za ozdravitev raka,

- za preprečevanje širjenja raka,

- za upočasnitev tumorske rasti,

- za ublažitev simptomov, ki jih povzroča rak (Borštnar, et al., 2006).

Zdravljenje s citostatiki lahko privede tudi do zmanjšane tvorbe rdečih in belih krvnih celic

ter krvnih ploščic, ki sodelujejo v procesu strjevanja krvi, kar imenujemo krvna toksičnost.

Zaradi tega se pri pacientkah lahko pojavijo utrujenost, zmanjšana odpornost in modrice ali

krvavitve. Stanje krvnih celic se preverja z rednimi krvnimi preiskavami tekom zdravljenja

s kemoterapijo. Kadar je potrebno, se pacientke zdravi s transfuzijami, ki nadomestijo število

znižanih rdečih krvničk ter z zdravili, ki povišajo število belih krvničk, da okrepimo

odpornost pred okužbami (Pajk, 2001).

Zdravstvena nega pacientk, ki se zdravijo s citostatiki, je usmerjena predvsem v zdravstveno-

vzgojno delo in samo izvajanje zdravljenja. Pomembno je informirati in poučiti pacientke o

neželenih stranski učinkih, kako jih preprečiti, o samih citostatikih in preprečevanju nastanka

ekstravazacije (Pečan Salokar, & Klinc, 2013).


14

3.6.2 Hormonsko zdravljenje

Hormonsko zdravljenje je oblika sistemskega zdravljenja raka. Uporablja se ali kot

dopolnilno (adjuvantno) zdravljenje po predhodni kirurški odstranitvi tumorja ali pa za

zdravljenje napredovalega raka dojke. Poznamo različne vrste hormonskega zdravljenja, ki

se včasih uporabljajo sočasno, večinoma pa zaporedoma (Borštnar, et al., 2006).

Normalne epitelne celice dojke, pa tudi maligne celice so lahko zelo občutljive na delovanje

steroidnih hormonov, predvsem estrogenov, pa tudi progesteronov in androgenov.

Večinoma vsebujejo t.i. estrogenske in progesteronske receptorje, ki jih določijo ob operaciji

raka dojke. Glavni namen hormonskega zdravljenja je povzročiti takšno spremembo v

hormonskem okolju notranjosti telesa, da rakave celice ne morejo uspevati (Vegelj Pirc,

Čufer, & Radonjič Miholič, 2011).

Vrste hormonskega zdravljenja so:

- kastracija (kirurška, medikamentozna ali obsevalna),

- zdravljenje z antiestrogeni (selektivni modulatorji estrogenih receptorjev, čisti

antiestrogeni),

- aromatazni inhibitorji,

- progesteroni in estrogeni (Žgajner, et al., 2009).

Neželeni učinki hormonskega zdravljenja so predvsem posledica zmanjšanja ravni spolnih

hormonov. Najpogostejši neželeni učinki hormonskega zdravljenja raka dojk so navali

vročice s potenjem, pridobivanje telesne teže, zadrževanje vode v telesu, motnje spomina,

motnje spolnosti, prezgodnja osteoporoza (Žgajner, et al., 2009).

Zdravstvena nega pri pacientkah, ki se zdravijo s hormonsko terapijo, je prav tako

zdravstveno-vzgojno usmerjena, kar pomeni, da je potrebo pacientke poučiti o neželenih

učinkih zdravljenja s hormonsko terapijo kot je maščobna embolija in njeno preprečevanje

(Pečan Salokar, & Klinc, 2013).


15

3.6.3 Biološka zdravila

Novi način zdravljenja napredovalega raka dojk predstavljajo biološka zdravila, kamor

sodijo tudi monoklonska telesa, ki usmerjeno delujejo na antigen, ki se pojavlja na površini

tumorskih celic, ki ga izražajo v večji meri kot to počnejo zdrave celice (Goričanec, 2002).

Zdravljenje z biološkimi zdravili obsega imunoterapijo, zdravljenje z vakcinami in

zdravljenje s tarčnimi biološkimi zdravili. Med tarčnimi biološkimi zdravili za zdravljenje

je najučinkovitejši trastuzumab, ki je monoklonalno protitelo proti HER -2 – receptorju

(HER je ime za določen receptor iz družine receptorjev za epidermalni rastni dejavnik)

(Žgajner, et al., 2009).

HER -2 pozitiven rak dojk predstavlja približno 15 % vseh rakov dojk. Za to obliko raka

dojk je značilno, da imajo celice na svoji membrani preveč močno izražene receptorje HER

-2, ki so proteini, ki v notranjost celice prenašajo različne signale. Ti signali so izjemnega

pomena za preživetje, rast in za razmnoževanje HER -2 pozitivnih tumorskih celic. Le

receptorji, ki so v paru s sebi enakim ali sorodnim receptorjem, so lahko aktivni (Borštnar,

et al., 2013).

Trastuzumab je bilo prvo tovrstno zdravilo anti-HER -2, ki je deloval uspešno in učinkovito

pri HER -2 pozitivnem raku, saj se kot monoklonsko protitelo veže na receptor HER -2


Trastuzumab deluje tako, da preprečuje delovanje gena, ki je povezan z rastjo rakavih celic.

Najpomembnejše pri tem zdravilu je, da poškoduje in vpliva le na rakave celice, medtem ko

na zdrave celice nima vpliva in jih ne rani (Pajk, 2001).

Če bolezen postane rezistentna na trastuzumab ali pa ne odgovarja na to zdravljenje, je

učinkovit tudi tirozin kinazni inhibitor lapatinib. Je dvojni blokator, ki blokira tako HER -2,

kot HER -1 receptor v tumorskih celicah. Zaradi svojega dvojnega učinka naj bi bilo to

zdravilo še učinkovitejše, saj je njegova prednost tudi v tem, da prehaja skozi


16

hematoencefalno pregrado in naj bi bil tudi učinkovit pri preprečevanju in zdravljenju

možganskih zasevkov (Žgajner, et al., 2009).

Kombinacija obeh zdravil anti-HER -2, trastuzumaba in lapatiniba, je prav tako delujoča.

Njuna skupna uporaba je možna, ker zdravili po različnih mehanizmih in mestih zavirata

delovanje receptorja HER -2. Skupaj omogočata močnejšo zavoro signalne poti HER -2.

Pacientke, ki so bile že zdravljene z več vrstami citostatikov in tudi s trastuzumabom, so ob

kombinaciji teh dveh anti-HER -2 zdravil, živele dlje, kot če so prejemale le lapatinib


Za učinkovito se je izkazalo tudi zdravljenje z zaviralcem angiogeneze, to je bevacizumab,

ki je monoklonalno protitelo za žilni rastni dejavnik, ki preprečuje razrast žilja, kar je

pomembno pri rasti in zasevanju tumorjev. Dodatek bevacizumaba h kemoterapiji za nekaj

mesecev podaljša preživetje brez napredovanja bolezni pri razsutem raku dojke (Žgajner, et

al., 2009).

Biološka zdravila imajo tako kot vsa druga zdravila tudi svoje neželene stranske učinke. Med

najpomembnejšimi neželenimi učinki pri jemanju trastuzumaba je kardiotoksičnost, ki se

kaže z znižanjem iztisne frakcije levega prekata in lahko vodi v klinično popuščanje srca.

Ob njem lahko pride tudi do povišane telesne temperature z mrzlico, alergične reakcije pa

so zelo redke. Laptinib povzroča okvare kože in sluznic, medtem ko bevacizumab viša krvni

tlak, povzroča krvavitve, proteinurijo itd. (Žgajner, et al., 2009).

Namen zdravstvene nege pacientk, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, je zdravstveno-

vzgojen. Pacientke morajo biti poučene o ukrepih in preprečevanju stranskih učinkov, kakor

tudi o sami aplikaciji biološkega zdravila (Pečan Salokar, & Klinc, 2013).

3.6.4 Obsevanje

Obsevanje (radioterapija) je način zdravljenja z radioaktivnimi žarki, ki je poleg operacije

in sistemskega zdravljenja eden izmed treh temeljnih načinov zdravljenja pacientov z rakom.


17

Deluje samo na področju, ki ga obsevamo. Za to zdravljenje se uporabljajo naprave, ki so

podobne tistim za rentgensko slikanje (Borštnar, et al., 2013).

Po kirurški odstranitvi raka dojke se zdravljenje kombinira z obsevanjem, s ciljem, da bi

uničili vse tumorske celice, ki so morebiti ostale na tem mestu. Z obsevanjem se lahko

zmanjša tudi velikost prvotnega tumorja ali pa poskuša uničiti zasevke, ki so nastali v drugih

predelih pacientkinega telesa. Uporablja se ga seveda le, kadar so koristi večje od škode, ki

se lahko naredi na zdravem tkivu (Pajk, 2001).

Z obsevanjem pri razsejanem raku dojk želimo doseči zmanjšanje težav, ki jih povzročajo

zasevki. Zdravljenje s takim namenom imenujemo paliativno ali simptomatsko zdravljenje.

Cilj zdravljenja je različen in je odvisen od vrste zasevkov. Olajšati bolečino, preprečiti

patološke zlome ali kompresijo vretenc je namen kadar se zasevki pojavijo v kosteh. Pri

metastazah v mehkih tkivih se z obsevanjem preprečuje ali zaustavlja krvavitve, preprečuje

kompresijo živčnih pletežev, dihalnih poti ali velikih žil. Pri možganskih zasevkih oziroma

zasevkih na možganskih ovojnicah ali v hrbtenjači želimo zmanjšati nevrološke znake

bolezni (Borštnar, et al., 2013).

Obsevanje dojk nima splošnih stranskih učinkov, običajno se pojavijo samo na mestu

obsevanja. Pojavi se lahko suha ali srbeča koža, rahlo otečena ali malo pordela koža, po delni

operaciji je lahko otekla tudi dojka. Nekatere pacientke navajajo tudi utrujenost (Vegelj Pirc,

et al., 2011).

Obsevano področje je odvisno od lokalizacije metastaze. Cilj je, da bo učinek čim hitrejši,

zato je dnevna doza obsevanega področja pri napredovalem raku dojk višja in skupna doza

manjša kot pri lokalizirani bolezni, včasih pa se obseva samo z enkratno dozo (Žgajner, et

al., 2009).


18

4 ZDRAVSTVENA NEGA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTKE Z

NAPREDOVALIM RAKOM DOJKE

Zdravstvena nega pacientk z napredovalim rakom dojke je vsestranska, saj je le malo

pacientk zdravljenih le kirurško ali samo z obsevanjem ali pa celo samo takšnih, ki prejemajo

sistemsko terapijo. Medicinska sestra mora tako poznati vse možnosti zdravljenja in njihove

učinke v različnih kombinacijah (Velepič, 2002).

Vez med medicinsko sestro in pacientko spodbuja zdrav, skrben odnos, ki neposredno

prispeva k večjemu fizičnemu in čustvenemu zdravju. Vloga medicinske sestre je pomagati

pacientki pri spopadanju z vsakim načinom zdravljenja in zdravstvene oskrbe, ker je

ključnega pomena, da se pacientka dobro počuti (Krumm, Bucholtz, Ziegfeld, Burks,

Wainstock, DeClue, et al., 2002).

4.1 Bolečina

Bolečina je pogost spremljevalec raka. Svetovna zdravstvena organizacija je s svojimi

raziskavami ugotovila, da se bolečina pojavlja pri 50 % pacientov, ki se zdravijo zaradi raka,

in pri več kot 70 % pacientov, pri katerih je bolezen napredovala (Lahajnar Čavlovič, 2000).

Bolečina je neprijetna in moteča za vsakega posameznika. Za pacientko z maligno boleznijo

pa še toliko bolj (Logonder, 2000).

Bolečina je posledica razraščanja tumorja v tkivu (v 70-80 %) ali zdravljenja (v 20 %). Vzrok

za bolečino je pogosto vraščanje tumorja v kosti, živce in votle organe (Lahajnar Čavlovič,

2000).

Glede na samo trajanje bolečine, jo delimo na akutno in kronično, glede na vzrok pa jo

razdelimo na somatska, nevropatsko in visceralno bolečino (Logonder, 2000).

Znaki akutne bolečine so lahko različni izrazi na obrazu, pospešen srčni utrip, zvišan krvni

tlak, potenje itd. Kadar ima pacientka kronično bolečino, pa je ne izraža s takšnimi simptomi,


19

ampak z znaki depresije, motnjami v spanju in prehranjevanju, strahu in tudi s spremenjenim

načinom odnosa z bližnjimi (Lahajnar Čavlovič, 2000).

Somatska bolečina je dobro lokalizirana in je lahko na površju ali globlje v telesu ter je

stalna. Takšno bolečino opisujejo pacientke, ki imajo kostne metastaze. Nevropatska

bolečina je pekoča, opisujejo jo kot električne sunke, izžareva v okolico in je posledica

okvare živcev. Pri pacientkah, pri katerih je rakava bolezen že napredovala, je bolečina

pogosto mešana (Lahajnar Čavlovič, 2000).

Omejene komunikacijske spretnosti ali kognitivne motnje, ki se pojavijo v zadnjih dneh

življenja, otežujejo poročanje bolečine pri pacientkah, zato je opazovanje z bolečino

povezanega obnašanja in nelagodja (izraz obraza, gibanje telesa, ubeseditve ali izgovorjave,

spremembe v medosebnih odnosih, spremembe v vsakdanjih dejavnostih) alternativna

strategija, da se oceni prisotnost bolečine (Ripamonti, Santini, Maranzano, Berti, & Roila,

2012).

Boljše sporazumevanje med pacientko in osebjem, ki zdravijo in lajšajo bolečino,

omogočajo merilci bolečine kot je vizualna analogna lestvica (VAS), ki ocenjuje bolečino

od 0 do 10. Blago bolečino v jakosti od 1 do 3 se zdravi z neopioidnimi analgetiki, srednjo

močno bolečino z močjo med 4 in 7 zdravimo s srednje močnimi opioidi, ki se jih predpiše

v kombinaciji z neopioidi ali pa samostojno. Močno bolečino, ki jo povzroča napredovali

rak se zdravi z močnimi opioidi samostojno ali skupaj z neopioidi (Lahajnar Čavlovič, 2000).

Poleg lajšanja bolečine je pomembno tudi prepoznavanje znakov popuščanja bolečine, med

katere sodijo:

- pacientka izrazi olajšanje,

- sprostitev obraza in položaj telesa,

- povečanje pacientkinega sodelovanja pri raznih aktivnostih, ki so odvisne od stanja

bolezni,

- stabilni vitalni znaki,

- zaupanje v zdravljenje (Logonder, 2000).


20

Za zdravljenje kronične bolečine je najbolj pomembna primerna pot vnosa zdravila in to je

skozi usta, saj zagotavlja stalno raven zdravila v krvi in, ker je preprost način za pacientko.

Ko pa zdravljenje z zdravili skozi usta ni zadostno, se zdravijo nekatere vrste bolečine,

predvsem nevropatske, z blokadami živcev in živčnih pletežev. Boleče kostne metastaze

lahko paliativno obsevajo, protibolečinsko pa deluje tudi radioaktivni stroncij (Lahajnar

Čavlovič, 2000).

Temelj za zdravljenje močne bolečine je morfin, s katerim primerjamo analgetični učinek

vseh opioidov. Poti vnosa analgetika so različne, zato zanje obstajajo tudi različne

farmakološke oblike. Lahko ga dajemo skozi usta, podkožno, intravezno, ob hrbetnjačo,

rektalno in transdermalno. Transdermalno se dajejo obliži fentanila, ki imajo počasen

začetek delovanja in delujejo 72 ur (Lahajnar Čavlovič, 2000).

Naloge medicinske sestre pri pacientki z napredovalim rakom dojke z bolečino so:

- pacientko poučiti o nefarmakoloških načinih zdravljenja bolečine kot so pogovori,

spremembe položaja, zaposlitvena terapija, sprostitvene tehnike, kožne stimulacije,

masaže, tople ali hladne obloge,

- dajanje predpisanih zdravil in pojasniti možne stranske učinke,

- poučiti pacientko o načinih merjenja bolečine in meriti bolečino,

- ukrepati ob zapletih,

- sodelovati pri medicinsko – tehničnih posegih,

- ugotavljati analgetični učinek dane terapije, stranske učinke in odzive,

- poučiti pacientko in svojce o novih tehnikah in pripomočkih za lajšanje bolečine

(Logonder, 2000).

4.2 Gibanje in ustrezna lega

Za zdravo življenje je poleg zdrave prehrane potrebna tudi redna telesna aktivnost, ki skupaj

pomagata vzdrževati normalno telesno težo. Hkrati pa se z gibanjem porabi več kalorij,

poveča se mišična masa in poraba energije (Kapš, 2006).


21

S telesno vadbo krepimo delovanje srca, obtočil, mišično-skeletnega sistema in vplivamo na

številne presnovne poti v organizmu. Pacientke, ki veliko počivajo in imajo premalo telesnih

aktivnosti, še dodatno pospešujejo razvoj bolezni in s tem tudi pešanje telesa (Rotovnik

Kozjek, Mlakar Mastnak, & Sedej, 2009).

Med bistvene značilnosti spremembe presnove spada povečana razgradnja beljakovinskih

struktur v telesu in njihova slaba obnova. To se opazi kot hitro izgubljanje funkcionalnih

tkiv telesa, predvsem mišic. Propadanje mišic in drugih beljakovinskih struktur imenujemo

sarkopenija, ki prispeva k utrujenosti in izgubi telesne teže. Sarkopenija je značilnost razvoja

kaheksije, ki je posledica procesov razgradnje v organizmu. Pacientka izgublja kondicijo, je

manj odporna, pojavita pa se tudi brezvoljnost in depresija. Pogosto je prisotna izguba

apetita, ki še dodatno poslabša stanje pacientke (Rotovnik Kozjek, et al., 2009).

Redna telesna vadba je za večino pacientk z rakom koristna tako v obdobju bolezni in

njenega zdravljenja kakor tudi ob rehabilitaciji po bolezni (Rotovnik Kozjek, et al., 2009).

4.3 Prehranjevanje in pitje

Primerna in ustrezna prehrana sta pomembna dejavnika v pacientkini rehabilitaciji. Izguba

telesne teže pri pacientki z napredovalim rakom dojke nosi s seboj posledice slabše

prognoze, toksičnosti kemoterapije, povečano utrujenost in motnje v socialni komunikaciji,

še posebej ob obrokih. Ti učinki lahko bistveno vplivajo na pacientkino splošno kakovost

življenja (Chasen, & Dippenaar, 2008).

Rakava bolezen in njeno zdravljenje lahko povzročita spremenjeno presnovo in pojav

neželenih učinkov ter tako povečata tveganje za neustrezen vnos hranilnih snovi v telo.

Pomemben neposredni vpliv na presnovo imajo tudi rakave celice, ki lahko izločajo različne

snovi in tako vplivajo na presnovo. Prav tako se med rakavo boleznijo in njenim

zdravljenjem lahko pojavijo neželeni učinki, ki pomembno vplivajo na prehranjevanje, kot

so pomanjkanje teka, siljenje na bruhanje in bruhanje, sprememba okusa, suha usta, bolečine

v ustih ali grlu, driska, zaprtje, utrujenost, preobčutljivost na laktozo in slabše delovanje

prebavil zaradi splošne oslabelosti ali kot posledica zdravljenja (Rotovnik Kozjek, et al.,

2009).


22

Na pojav in izrazitost omenjenih neželenih učinkov vpliva več dejavnikov:

- vrsta rakave bolezni,

- način in doza zdravljenja,

- dolžina zdravljenja,

- kombinacija zdravljenja (Rotovnik Kozjek, et al., 2009).

Pacientke z rakom morajo s svojo prehrano zagotoviti dovolj kalorij in sestavin, ki so

potrebne za normalno delovanje vseh organov. Vsebovati morajo dovolj zaščitnih snovi, ki

pomagajo telesu pri premagovanju škodljivega delovanja različnih dejavnikov (Kapš, 2006).

Spremembe v presnovi pacientk z napredovalim rakom dojke navadno povečajo potrebo po

beljakovinah in energiji. Osnovno priporočilo pri pacientih z rakom je zdrava in

uravnotežena prehrana, a prilagojena njihovim potrebam. Vnos potrebnih hranil pri pacientih

z rakom je prilagojen izraženosti presnovnih sprememb in njihovim zmožnostim uživanja

hrane. Poudarjen je pomen uživanja energijsko in beljakovinsko bogate hrane, jedi, bogatih

z ogljikovimi hidrati in kakovostnimi maščobami (Rotovnik Kozjek, et al., 2009).

Hrana, ki je ustrezno izbrana in pripravljena, lahko pospeši okrevanje pacientke po operaciji,

obsevanju ali kemoterapiji in podpira organizem v obrambi pred ponovitvijo in

napredovanjem raka (Kapš, 2006).

Ustrezna hidracija je za normalno delovanje organov nujna. Zaradi pomanjkanja tekočine

lahko pride do ledvične odpovedi, kopičenja metabolitov, kar povzroča bruhanje, slabost,

zmedenost, nemir, zaprtje in padec krvnega pritiska. Pacientke z napredovalim rakom imajo

pogosto otekline in znižane vrednosti serumskih albuminov, diuretiki pa dehidracijo

stopnjujejo ali pa jo celo povzročijo (Červek, 2000).

Pri pacientkah z napredovalim rakom dojke mora biti odločitev o rehidraciji individualna,

saj moramo preučiti prednosti in slabosti le-te. Dehidracija je sestavni del umiranja, saj

umirajoči ne čuti žeje in izgubi željo po hrani. V tej fazi je dehidracija blagodejna, pacientka

pa ima manj slabosti in bruhanja, manj je dispnoje, bolečin in oteklin (Červek, 2000).


23

4.4 Izločanje in odvajanje

Poleg bolečine so slabost, bruhanje in obstipacija pri pacientkah z razširjenim rakom

najpogostejši simptomi bolezni. Slabost in bruhanje sta lahko znak napredovanja rakave

bolezni ali posledica zdravil pri zdravljenju drugih simptomov rakave bolezni (Pajk, 2005).

Simptomi povezani z obstipacijo pri neozdravljivi bolezni, se posebej ne razlikujejo od tistih,

ki jih imajo drugi pacienti pri prebolevanju raka (Owens, 2002).

Obstipacija je pogost in moteč simptom pri hudo bolnih pacientkah. Negibnost, zmanjšan

peroralni vnos in zdravila, kot tudi osnovno zdravstveno stanje, lahko prispevajo k zmanjšani

prebavi. Napihnjenost, manj pogosto gibanje, polnost, pritisk in bolečine so pogoste težave

pacientk zaradi zaprtja (Wacker Guido, 2010).

Upoštevati moramo, da ima vsak posameznik svoj lasten ritem prebave. Samo neredno ali

manj pogosto odvajanje blata (do 3-krat tedensko) še ne pomeni obstipacije, obstipirana pa

je lahko pacientka, ki blato odvaja vsak dan, vendar z napenjanjem in občutkom nepopolne

izpraznitve. Obstipacija je pogost simptom pri pacientkah z napredovalim rakom in je

praktično prisotno pri 95 % pacientk, ki prejemajo opioide. Neprepoznana ali nezdravljena

obstipacija povzroča še druge simptome, kot so slab apetit, slabost in bruhanje, bolečino v

trebuhu, impakcijo blata in znake zapore črevesja, retenco urina in celo motnje zavesti

(delirij) (Pajk, 2005).

Obstipacija lahko tudi poslabša druge simptome, vključno s slabostjo in anoreksijo. Lahko

povzroči tudi hemoroide ali analne razpoke, ki so boleče in potencialne lokacije za okužbo

(Wacker Guido, 2010).

Bistvena za odvajanje blata je peristaltika črevesja. Sproži jo nevromišični sistem črevesa,

ki ga aktivira večja črevesna vsebina, ki nastane s pomočjo fermentacijskih bakterij v

desnem delu debelega črevesa (Pajk, 2005).

Prehrana s primerno količino vlaknin varuje pred zaprtjem. Mešana prehrana mora vsebovati

vsaj po eno vrsto vlaknin. Le te dajejo občutek sitosti in zmanjšujejo energijsko gostoto


24

hrane ter nase vežejo veliko vode, zato nabreknejo in s tem pospešujejo praznjenje črevesja

(Kapš, 2006).

Za anamnezo je zelo pomembno, kdaj je pacientka zadnjič odvajala in kakšno je bilo

odvajanje pred boleznijo (pogostost), videz blata (bobki, tanko kot svinčnik ipd.), morebitna

prisotnost krvi na blatu, možni hemeroidi, podatek o jemanju odvajal in zdravil, prehrani,

uživanju tekočine. Veliko mehkega ali trdega blata v danki govori za zaprtje, če blata ne

otipamo, gre za zaprtje višje v črevesju ali zaporo črevesja, pri fekalni impakciji otipamo

mase trdega blata. Pri pacientkah z impakcijo ni redka anamneza lažne driske, dejansko gre

za utekočinjenje blata zaradi delovanja bakterij na površini impaktiranega blata (Pajk, 2005).

Večina pacientk z napredovalim rakom potrebuje odvajala, zlasti pa pacientke, ki prejemajo

opioide. Ko se ugotovi vzrok obstipacije, je zdravljenje vzročno, z odvajali. Ta se ne

absorbirajo, delujejo pa lahko tako, da zvečajo volumen blata, mehčajo blato in indirektno

ali direktno pospešujejo peristaltiko. Pacientkam z napredovalim rakom in obstipacijo,

zaradi nevarnosti dehidracije in posledične impakcije, ne dajemo volumskih odvajal, ki jih

običajno priporočamo ljudem s kroničnim zaprtjem. Pri pacientkah, ki prejemajo opioide,

dosežemo najboljši učinek in najmanj neželenih učinkov ob uporabi kombinacije zdravil, ki

blato zmehčajo in stimulirajo peristaltiko. V primeru, da kljub višanju odmerkov odvajal

zdravljenje obstipacije ni uspešno, je smiselno dodati še ozmotsko odvajalo, vendar pa

dolgotrajne uporabe ne priporočajo, ker lahko privede do tekočinskega in elektrolitskega

neravnovesja. Če do odvajanja blata kljub temu ne pride, se doda rektalno svečko ali naredi

klistir. Pri fekalni impakciji je pogosto poleg klistira potrebno blato ročno odstraniti (pred

tem damo bolniku sedativ) (Pajk, 2005).

Seveda so zelo pomembni tudi nefarmakološki ukrepi medicinske sestre, kot so

zagotavljanje intimnosti in udobja, skrb za aktivnost in dobro hidracijo pacientke. O pomenu

preprečevanja obstipacije in rednega odvajanja mora biti poučna tako pacientka kot

sorodniki, kar je ena izmed nalog medicinske sestre (Pajk, 2005).


25

Strategije za preprečevanje ali lajšanje obstipacije vključujejo dodajanje suhih sliv ali drugih

sadežev z veliko vlaknin v prehrano pacientke in zagotoviti zadostno hidratacijo. Nekaterim

pacientkam sta pomagala tudi kava in sladki koren (Wacker Guido, 2010).


26

5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

5.1 Raziskovalna vprašanja

Raziskovalno vprašanje št. 1

Kakšne težave se pojavljajo pri pacientki z napredovalim rakom dojke in kako jih lajšati?

Raziskovalno vprašanje št. 2

Na kaj mora biti pozorna pacientka z napredovalim rakom dojke in zasevki v kosteh?

5.2 Raziskovalne metode

V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna oz. opisna metoda dela. Podatke za

izdelavo teoretičnega dela smo pridobili iz strokovnih člankov in knjig. Vire smo poiskali in

pridobili s pomočjo podatkovne baze PubMed in slovenskih kooperativnih bibliografksih

sistemov (COBISS). Ključne besede pri iskanju so bile: rak dojke, napredovali rak dojke,

medicinska sestra, bolečina. Pridobljene podatke smo analizirali in jih sistematično uredili

ter jih vključili v teoretični del diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela smo

uporabili kvalitativno raziskovalno metodologijo. Izvedli smo študijo primera pacientke z

napredovalim rakom dojke.

5.3 Raziskovalni vzorec

V študiji primera smo obravnavali pacientko z napredovalim rakom dojke.

5.4 Raziskovalno okolje

Študijo primera smo izvedli na pacientkinem domu, v mesecu januarju 2015.


27

5.5 Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo pridobili s pomočjo intervjuja s pacientko z napredovalim rakom dojke in iz

njene medicinske dokumentacije. Nekatere informacije smo pridobili tudi z opazovanjem

pacientke in njenega zdravstvenega stanja. Pacientka je izpolnila vprašalnik, ki je delno

strukturirane narave. Aktualne in potencialne negovalne diagnoze pri pacientki z

napredovalim rakom dojke smo določili na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi

in naredili načrt zdravstvene nege.

5.6 Etični vidik

Pacientko z napredovalim rakom dojke smo pred začetkom intervjuja seznanili z namenom

in cilji raziskave. Predstavili smo ji vprašalnik in ji pojasnili, da bomo varovali njene osebne

podatke in načelo zaupnosti. Upoštevali smo etična načela Kodeksa etike v zdravstveni negi

in oskrbi Slovenije in ji zagotovili anonimnost. Raziskava je bila izvedena po prostovoljni

odločitvi pacientke, za intervju pa smo dobili pisno in ustno soglasje pacientke. Seznanili

smo jo tudi z možnostjo odstopa od intervjuja in sodelovanja, brez pojasnil in razlogov.


28

6 REZULTATI – ŠTUDIJA PRIMERA PACIENTKE Z NAPREDOVALIM RAKOM

DOJKE

6.1 Osnovni osebni podatki pacientke

V raziskavi smo obravnavali pacientko z napredovalim rakom dojke, staro 68 let. Živi na

območju Slovenskih Konjic. Po poklicu je trgovski tehnik.

6.2 Medicinska anamneza pacientke

Pacientka se zdravi za depresijo, ki jo spremlja že okoli 40 let in je bila v tem času 7x

hospitalizirana v psihiatrični bolnišnici Vojnik. Prejema terapijo, ki se je skozi leta

spreminjala. Trenutno pa ima predpisano:

- Apaurin 5 mg tableta (tbl.), 3x na dan po potrebi,

- Apaurin 10 mg ampula (amp.), 1x na dan po potrebi,

- Zolrix 5 mg tbl., 2x na dan – zjutraj in zvečer,

- Zolrix 10 mg tbl., 1x na dan – zvečer.

Pacientka si je leta 2010 v mesecu juniju zatipalo zatrdlino na desni dojki in odšla na pregled

k osebnemu zdravniku, ki jo je preko napotnice napotil v Splošno bolnišnico Celje, kjer so

ji opravili mamografijo in biopsijo z odvzemom vzorca tumorja. Izvid biopsije je potrdil, da

ima rak desne dojke. V mesecu avgustu so ji naredili radikalno mastektomijo. Zdravljenje je

nadaljevala na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani z radioterapijo in hormonskim zdravljenjem

z Arimidexom® 1x1 tbl. dnevno. Redno hodi na kontrole v onkološko ambulanto.

V letu 2013 so odkrili, da je bolezen napredovala in se razširila v kosti. Hodi na obsevanje

hrbtenice in prejema terapijo:

- Aromasin® 25 mg tbl., 1x na dan – zjutraj

- Bondronat® 50 mg tbl., 1x na 2 dni – zjutraj

Prav tako se zdravi zaradi povišanega krvnega pritiska in prejema redno terapijo:


29

Diuver® 5 mg tbl., 1x na 2 dni – zjutraj

6.3 Socialna anamneza pacientke

Pacientka živi sama, v hiši, kjer je živela s pokojnim možem. Ima dva sina in eno hčer, s

katerimi ima dobre odnose. Njena družina je pacientkino bolezen sprejela in jo podpirajo v

vsem kar potrebuje. Nudijo ji oporo in pomoč. Ekonomske razmere so zadovoljive, nekaj

prispevajo tudi njeni otroci. Stanovanjske razmere so dobre in urejene.

6.4 Dihanje

Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

Anamneza: Pacientka pove, da z dihanjem nikoli ni imela težav. Ne kadi.

Ugotovitve: Frekvenca dihanja je 17 vdihov na minuto, njeno dihanje je enakomerno,

globina je normalna. Način dihanja: prsno.

6.5 Prehranjevanje in pitje


Anamneza: Pacientka je pred boleznijo uživala raznovrstno, a ne pretirano zdravo

prehrano. Imela je 4-5 obrokov na dan. Njen apetit je bil dober, ampak je med

zdravljenjem nihal. Predpisane ni imela nobene diete. Zaradi bolezni prehranskih navad

ni veliko spreminjala. Včasih je zaradi slabosti kakšen obrok izpustila, včasih pa kakšen

obrok tudi dodala. Zjutraj ob zajtrku je pila kavo, največ pa zaužije vode. Dnevno je

popila od 2 do 3 litre tekočine. S sluznico in zobmi ni imela težav. Na začetku zdravljenja

s kemoterapijo je bruhala le 1 do 2 x in ni trajalo dolgo, kakšno uro največ.

Ugotovitve: Pacientka ima normalen apetit, ima 3 – 5 obrokov dnevno. Zaužije 2 – 2,5

litra vode na dan.

Telesna teža: 90 kg; telesna višina: 169 cm; ITM: 31,5 (debelost).


30

Negovalna diagnoza: Neuravnovešena prehrana, več kakor telo potrebuje, debelost

(Gordon, 2006).

Načrtovanje zdravstvene nege

Cilji zdravstvene nege:

- pacientka bo zmerno izgubljala na telesni teži,

- pacientka bo poučena o pomenu zdrave prehrane.

Načrtovanje negovalnih intervencij:

- poučiti pacientko o pomenu zdrave prehrane,

- poučiti pacientko o pomenu telesne aktivnosti,

- svetovati več manjših obrokov na dan,

- redno tehtati pacientko.

Izvajanje zdravstvene nege

Pacientko smo poučili o pomenu zdrave prehrane in telesne aktivnosti. Svetovali smo ji

kakšne obroke naj ima in kakšno hrano naj uživa. Pacientko smo stehtali.

Vrednotenje zdravstvene nege

Pacientka uživa zdravo in raznovrstno prehrano. S telesno aktivnostjo se ne more

ukvarjati, ker večino časa preživi v postelji zaradi močni bolečin v predelu križa. Uživa

manjše obroke večkrat na dan. Njena telesna teža je 88 kg.

6.6 Izločanje in odvajanje


Anamneza: Pacientka je pred boleznijo izločala 5 do 6 x na dan in odvajala vsaki dan. Ni

imela težav z zaprtostjo ali diarejo, niti z uhajanjem urina. Potila se je normalno.


31

Ugotovitve: Pacientka ima težave z obstipacijo in uhajanjem urina, saj zaradi bolečin v

križu ne more vstati in oditi na stranišče. Uporablja hlačne plenice. Zaradi obstipacije

ima predpisano terapijo: Bekunis® 150-220 mg tbl., 3x2 tbl. po potrebi; Portalak® sirup

250 ml, 1x2 žlički na 24 ur.

Negovalna diagnoza: Urin, funkcionalna inkontinenca (Gordon, 2006).



- pacientka bo pravočasno povedala, da mora na stranišče,

- pacientka bo večkrat na dan s pomočjo odšla na stranišče,

- pacientka bo urejena in poučena o osebni higieni.


- pospremiti pacientko na stranišče večkrat na dan,

- narediti anogenitalno nego in menjati hlačno plenico po potrebi,

- poučiti pacientko, da poskusi izvajati trening mišic medeničnega dna,

- svetovati pacientki, da poskuša iti na sobno stranišče ob občutku potrebe po uriniranju.


Pacientko smo večkrat pospremili na stranišče, ko nas je na to opozorila. O pomeni

osebne higiene smo jo poučili in jo z njeno pomočjo tudi uredili.


Pacientka še vedno občasno urinira v hlačno plenico. S pomočjo odide tudi do stranišča,

a je včasih bolečina premočna, da bi vstala iz postelje. Pomen osebne higiene razume in

jo izvaja sama ali pa s pomočjo.

Negovalna diagnoza: Obstipacija (Gordon, 2006).


32



- pacientka bo odvajala 1x na dan.


- svetovati katera hrana povzroča zaprtje in katera ne,

- aplicirati terapijo po navodilih zdravnika: Bekunis® 150-220 mg tbl. 3x2 tbl. po potrebi;

Portalak® sirup 250 ml, 1x2 žlički na 24 ur,

- svetovati krajše sprehode po zmožnostih (vsaj do stranišča) za stimulacijo peristaltike,

- po potrebi urediti pacientko,

- spremljati odvajanje.


Pacientki smo svetovali zdravo raznovrstno prehrano, veliko surove zelenjave in

surovega sadja. Aplicirali smo Portalak® sirup 250 ml, 1x2 žlički na 24 ur in Bekunis®

tbl., 2x2 tbl. Pacientko smo pospremili na sprehodu do stranišča in nazaj ter jo uredili.


Pacientka je odvajala manjše količine blata in upoštevala naša navodila glede prehrane

in telesne aktivnostih po njenih zmožnostih.

6.7 Gibanje in ustrezna lega


Anamneza: Pacientka je hodila v terme in na morje s hčerko. Imela je tudi psa, s katerim

je veliko hodila na krajše in daljše sprehode. Kasneje pa je zaradi bolezni zmanjšala

telesno aktivnost.


33

Ugotovitev: Zaradi bolečin v križnem predelu pacientka večino časa preživi v postelji,

sprehodi se do stranišča in nazaj z oporo svojcev. Občasno potrebuje pomoč tudi pri

obračanju v postelji. Hodi lahko sama, ampak se opira na pohištvo, ljudi.

Negovalna diagnoza: Mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (2. stopnja) (Gordon,

2006).



- pacientka se bo več gibala.


- svetovati pacientki zmerno telesno aktivnost,

- svetovati gibanje oz. vadbo v postelji,

- poučiti pacientko o pomeni telesne aktivnosti in jo motivirati.


Pacientki smo svetovali zmerno telesno aktivnost, gibanje oz. vadbo v postelji in jo

poučili o pomenu telesne aktivnosti in jo k njej motivirali.


Pacientka se s pomočjo svojcev in drugih sprehaja po hodniku in nazaj do postelje, je

poučena in razume, da telesna aktivnost pomaga tudi pri drugih procesih kot je npr.

aktiviranje peristaltike, splošno boljše počutje.


34

6.8 Spanje in počitek


Anamneza: Pacientka je pred boleznijo dobro spala in ni imela težav. Zvečer je zaspala

okoli 22. – 23. ure in se zbudila okoli 6. – 7. ure zjutraj. Ponoči se je redko prebujala, čez

dan pa včasih po kosilu počivala pol ure. Za spanje ni prejemala terapije.

Ugotovitve: Pacientka zvečer težko zaspi, zato prejema terapijo po navodilih zdravnika

Sanval® 5 mg tbl. – 1 tbl. na dan zvečer.

Negovalna diagnoza: Spanje, težave preden zaspimo (Gordon, 2006).



- pacientko bo zvečer lažje zaspala in spala celo noč.


- svetovati pacientki telesno aktivnost čez dan,

- prezračiti sobo pred spanjem,

- ugasniti luči,

- aplicirati terapijo po navodilih zdravnika: Sanval® 5mg tbl. – 1 tbl. zvečer,

- svetovati načine relaksacije (glasba, štetje do 100…).


Pacientki smo svetovali, da si sobo pred spanje prezrači ali za to prosi svojce ali druge,

da vzame terapijo in da se naj poskuša sprostiti s pomočjo glasbe, štetja.


35


Pacientke upošteva naša navodila in zvečer lažje zaspi ter se ponoči ne zbuja.

6.9 Oblačenje in urejanje


Anamneza: Pacientka je rada nosila kavbojke, hlače in majice iz bombaža, trenirke, ob

toplem vremenu pa tudi obleke. V poletnih mesecih rada nosi sandale in natikače, v

zimskih pa superge, škornje. Z oblačenjem in urejanjem ni imela težav in ni potrebovala

pomoči.

Ugotovitve: Pacientka v zadnjem času potrebuje pomoč pri oblačenju in urejanju, ker

ima močne bolečine v križu. Rada obleče trenirko, saj se v njej ugodno počuti.

Negovalna diagnoza: Samonega, zmanjšana zmožnost samostojnega oblačenja in

slačenja (2. stopnja) (Gordon, 2006).



- pacientka bo urejena in oblečena ter obuta vremenu primerno.


- pomagati pacientki pri oblačenju in urejanju,

- svetovati pri izbiri oblačil in obutve,

- vzpodbuditi k sodelovanju pri oblačenju in urejanju.


Pacientki smo pomagali pri aktivnosti oblačenja in urejanja ter ji svetovali pri izbiri

oblačil. Skozi ves proces smo jo spodbujali k sodelovanju in samostojnosti.


36


Pacientka je oblečena in obuta vremenu primerno, pri sami aktivnosti je sodelovala po

najboljših močeh.

6.10 Vzdrževanje normalne telesne temperature


Anamneza: Pacientka ni nikoli imela težav z vzdrževanjem telesne temperature. Vedno

se je oblačila temperaturi primerno, uživala zadostne količine tekočine.

Ugotovitve: Pacientka nima težav z vzdrževanjem telesne temperature.

6.11 Čistoča in nega telesa


Anamneza: Pacientka je vedno sama poskrbela za svojo osebno higieno. Tuširala se je

vsaki večer, zobe umivala vsaki dan zjutraj in zvečer, ter lase 1 – 2 x na teden. Med

boleznijo so ji zaradi zdravljenja s kemoterapijo izpadli lasje, a so ji počasi zrastli nazaj.

Uporablja šampone, ki so nevtralni brez parfumov in kremo za obraz Solea.

Ugotovitve: Pacientka se zaradi bolečine v križnem predelu težko vstane iz postelje, zato

se redko tušira. Največkrat se opravi nega v postelji, pri kateri sodeluje po najboljših

močeh.

Negovalna diagnoza: Samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno (2.

stopnja) (Gordon, 2006).


37

Načrt zdravstvene nege


- pacientka bo umita in urejena,

- pacientka bo poučena o pomenu osebne higiene in sodelovanju.


- vzpodbuditi pacientko za sodelovanje pri osebni higieni,

- vzpodbuditi pacientko za tuširanje,

- pripraviti pacientki pripomočke za umivanje v postelji,

- nuditi oporo pri hoji do kopalnice, v primeru tuširanja,

- pomagati pacientki se umiti in urediti,

- opraviti anogenitalno nego in menjati hlačno plenico,

- pomagati počesati lase.


Pacientko smo vzpodbudili k sodelovanju pri izvajanju osebne nege, se ji pomagali umiti

in urediti ter ji razčesali lase.


Pacientka je umita in urejena. O pomenu osebne higiene je poučena in razume naša

navodila. Vendar ji bolečina ne dopušča tuširanja, saj je premočna.

6.12 Izogibanje nevarnostim v okolju


Anamneza: Pacientka brez boleznijo ni imela težav z izogibanjem nevarnostim v okolju.

Nikoli ni kadila, redko pije alkohol. Uporabljala je očala, slušnega aparata ni potrebovala.

S stresnimi situacijami se je dobro spopadala in jih premagovala s pogovorom in

druženjem z družino.


38

Ugotovitve: Pacientka nima težav z izogibanjem nevarnostim v okolju.

6.13 Komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb


Anamneza: Pacientka se je ob prvem srečanju z boleznijo počutila prestrašeno in

žalostno. A se je zaradi podpore svoje družine z njo dobro spopadla. Zelo zadovoljna je

z delom zdravstvenih delavcev, ki jo obkrožajo in jim zaupa.

Ugotovitve: Pacientka je komunikativna in nima težav z izražanjem svojih občutkov,

čustev in potreb. Z ljudmi okoli sebe ima dobre odnose.

6.14 Vera in zaupanje


Anamneza: Pacientka je krščanske vere in je zelo verna. Rada moli, še posebej pred in

po obroku in zvečer preden zaspi. Zaupa v svojega zdravnika in v druge zdravstvene

delavce, ki jo obkrožajo. Svojo bolezen sprejema.

Ugotovitve: Pacientka nima težav z zaupanjem in izražanjem vere.

6.15 Koristno delo, razvedrilo in rekreacija


Anamneza: Pacientka je v svojem prostem času večkrat odšla k svojcem na obisk, kjer

je običajno preživela celi dan. Rada je hodila na sprehode v naravi, sploh v času, ko je še

imela svojega psa. Rada je gledala tudi mehiške telenovele in oddaje o živalih, katerim

je namenila kar veliko časa (približno 4-5 ur dnevno). Knjig ali strokovne literature ni

veliko prebirala. Vsaki večer je hodila tudi k maši.


39

Ugotovitve: Pacientka pri življenjski aktivnosti koristno delo, razvedrilo in rekreacija

nima težav, saj dneve preživlja s svojo družino, s katerimi koristno preživlja svoj čas.

6.16 Učenje in pridobivanje znanja


Anamneza: Pacientka je o svoji bolezni in zdravljenju dobila največ informacij od

zdravnikov in medicinskih sester, sama pa ni veliko raziskovala na tem področju.

Navodila, ki jih je prejela od zdravstvenega osebja, je upoštevala in redno hodila na

kontrole.

Ugotovitve: Pacientka se je o svoji bolezni veliko naučila, navodila, ki jih prejema od

zdravstvenega osebja upošteva in redno hodi na kontrole.

6.17 Nevrološke in mentalne funkcije


Anamneza: Pacientka pred boleznijo ni imela težav z nevrološkimi in mentalnimi

funkcijami. Bila je krajevno, časovno in osebnostno orientirana. Z zaznavanjem sebe in

drugih oseb ni imela težav.

Ugotovitve: Pacientka nima težav z nevrološkimi in mentalnimi funkcijami, je ni strah,

tesnobe ne občuti.

6.18 Krvni obtok in cirkulacija


Anamneza: Pacientka pred boleznijo ni imela težav z vrtoglavico, oteklinami ali

utrujenostjo. Ima povišan krvni tlak, za kar prejema tudi terapijo: Diuver® 5 mg tbl., 1

tbl. na 48ur.


40

Ugotovitve: Krvni tlak – 134/82 mmHg; pulz – 79 utripov na minuto. Pacientka redno

jemlje svojo terapijo za zniževanje krvnega tlaka in nima težav.

6.19 Bolečina


Anamneza: Pacientka je opisala bolečino kot močno in topo. Po VAS je bolečino

ocenjevala od 4-5. Pacientka pove, da bolečina traja že več kot 6 mesecev in se pojavlja

v križnem predelu hrbtenice ter da je vzrok v kostnih zasevkih. Imela je predpisano

terapijo: Ketonal® 100 mg/ 2ml amp. – 1x1 amp. po potrebi.

Ugotovitve: Pacientkina bolečina je v zadnjem času napredovala in je močnejša (VAS je

6-7). Zaradi bolečine večino časa leži v postelji in miruje, saj ji onemogoča telesno

aktivnost. Prejema terapijo: Ketonal® 100 mg/2 ml amp. – 1x1 amp. po potrebi;

Naklofen duo® 75 mg tbl. – 1x1 tbl. po potrebi; Lyrica® 25 mg tbl. – 3x1 tbl. na 8 ur ter

Morphini® 20 mg/1 ml amp. – 1x0,5 ml. po potrebi, Durogesic® 75 mg obliž 1x1/72 ur,

Morfinske kapljice (gtt.) 20 mg/ml 3x5 gtt. po potrebi.

Negovalna diagnoza: Bolečina, kronična (bolečina v križnem predelu hrbtenice)

Načrt zdravstvene nege


- pacientkina bolečina bo zmanjšana.


- namestiti pacientko v udoben položaj,

- aplicirati terapijo po zdravnikovem naročilu: Ketonal® 100 mg/2 ml amp. – 1x1 amp. po

potrebi; Naklofen duo® 75 mg tbl. – 1x1 tbl. po potrebi; Lyrica® 25 mg tbl. – 3x1 tbl.

na 8 ur, Morphini® 20 mg/1 ml amp. – 1x0,5 ml po potrebi, Durogesic ® 75 mg obliž

1x1/72 ur, Morfinske gtt. 20 mg/ml 3x5 gtt. po potrebi,


41

- nuditi pomoč pri vstajanju in hoji,

- meriti bolečino po VAS 3x na dan, pred in po aplikaciji protibolečinske terapije.


Pacientka smo namestili v njej udoben položaj, aplicirali smo ji zdravila po

zdravnikovem naročilu in merili bolečino po VAS lestvici.


Pacientka še vedno čuti bolečino v križnem predelu, vendar je zmanjšana po prejemu

terapije. Pred aplikacijo terapije ocenjuje bolečino po VAS med 6-7, po aplikaciji pa 4-

5.

6.20 Spolno – reproduktivni sistem


Anamneza: Pacientka je menarho dobila pri 12 -ih letih, menstruacijski ciklus je bil reden

na 28-29 dni. Zadnjo menstruacijo je imela v 55. letu. Zanosila in rodila je 3x. Pred rakom

dojk ni imela nobenih težav z dojkama, bile so normalne enakomerne velikosti, brez

izcedka in boleče v času menstruacije. Samopregledovanja dojk ni redno izvajala.

Ugotovitve: Pacientka s spolno-reproduktivnim sistemom nima težav. Leta 2010 je bila

opravljena radikalna mastektomija desne dojke. Brazgotina na desni dojki je zaceljena in

velika približno 15 cm. Levo dojko si pregleduje sama, včasih ji pri tem pomaga tudi

hčerka. Je normalne in enakomerne velikosti, brez izcedka.


42

7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Rak dojke je najpogostejši rak, ki prizadene ženske. Ob samopregledovanju in opazovanju

dojk lahko bolezen dostikrat odkrijemo v zgodnjem stadiju. S tem je zdravljenje uspešnejše

in okrevanje hitrejše. Lahko pa se bolezen odkrije takrat, ko je že napredovala v druge organe

po telesu, najpogosteje v kosti, pljuča, možgane in jetra, saj se širjenje ne kaže s posebnimi

simptomi. To imenujemo napredovali rak dojke. Gre za kronično obolenje. Glavni cilj in

namen zdravljenja v tem stadiju bolezni je lajšanje simptomov in omogočiti čim boljšo

kakovost življenja.

V raziskavi, ki smo jo opravili pri pacientki z napredovalim rakom dojke z metastazami v

kosteh, smo prišli do zaključne ugotovitve, da ima pacientka največ težav z bolečino v

križnem predelu hrbtenice, ki vpliva tudi na druge življenjske aktivnosti.

Logonder (2000) pravi, da je bolečina največkrat kronična, pacientke pa so največkrat

prestrašene, psihično in fizično izčrpane, včasih pa tudi brezbrižne in brez volje do življenja.

V diplomskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji. Pri prvem raziskovalnem

vprašanju nas je zanimalo, kakšne težave se pojavljajo pri pacientki z napredovalim rakom

dojke in kako jih lajšati. S pomočjo študije primera, ki smo jo izvedli pri pacientki s to

boleznijo, smo ugotovili, da se težave obravnavane pacientke pojavljajo pri naslednjih

življenjskih aktivnostih, in sicer pri prehranjevanju in pitju, izločanju in odvajanju, gibanju

in ustrezni legi, spanju in počitku, oblačenju in urejanju, čistoči in negi telesa.

Pri pacientki smo pri življenjski aktivnosti prehranjevanje in pitje ugotovili, da ima

prekomerno telesno težo, ki je posledica nezdrave prehrane, predpisane terapije in premalo

gibanja. Pomembno je, da medicinska sestra pouči pacientko o zdravi in raznoliki prehrani,

o pomenu pitja zadostne količine tekočine ter vsakodnevni telesni aktivnosti.

Prav tako smo ugotovili pri pacientki problem pri življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna

lega, saj pacientka večino časa preživi v postelji, ker trpi za bolečino v križnem predelu.

Našim nasvetom, da naj poskusi z lažjo telovadbo v postelji in krajšimi sprehodi po hiši, se

je odzvala pozitivno in dejala, da bo poskusila. Naloga medicinske sestre je poučiti pacientko


43

o pomenu vsakodnevnega gibanja in ji nuditi pomoč in oporo pri sprehodih po sobi, po

hodniku ali samo spremstvu do stranišča. Hkrati lahko pomaga pri telovadbi v postelji, kadar

pacientka ne zmore vstati. Kot navajajo Rotovnik Kozjek, et al. (2009) preveč počitka in

premalo telesne aktivnosti pri pacientih z rakom še dodatno pospeši razvoj bolezenskih

presnovnih sprememb in funkcionalno opešanje telesa.

Pri življenjski aktivnosti izločanje in odvajanje smo pri pacientki zaznali problem

obstipacije, ki je delno posledica premajhne telesne aktivnosti in prehrane. Povedala je, da

se drži navodil, ki jih je prejela od medicinskih sester in da uživa terapijo ter hrano, ki

pospešujeta prebavo, a se njeno stanje še ni izboljšalo. Medicinska sestra lahko zaprtje pri

pacientki poskuša izboljšati z nasveti o prehrani, ki ne napenja in ne zapira, o načinih, ki

spodbujajo peristaltiko k gibanju in z apliciranjem terapije po navodilih zdravnika.

Borštnar, et al. (2013) navajajo, da lahko zaradi kostnih zasevkov v hrbtenici nastopijo

motnje v hoji, premikanju in gibanju na splošno, kot tudi nenadne težave z odvajanjem blata

in vode. V takšni situaciji je potrebno opraviti takojšnji pregled v najbližji urgentni službi in

čim prej pričeti z zdravljenjem težav.

Obravnavana pacientka je tudi navedla, da ima težave zvečer, saj ne more zaspati, ker že čez

dan veliko počiva, razmišlja o svoji bolezni in ker ima bolečine. Naše nasvete je upoštevala

in njene težave zvečer so se izboljšale.

Pri pacientki smo ugotovili tudi, da ima težave z oblačenjem in urejanjem, saj se zaradi

bolečine ne more nagibati, niti pretirano gibati ter da potrebuje pomoč. Medicinska sestra

mora pacientko vzpodbujati pri samostojnosti in nuditi pomoč pri tej aktivnosti. Svetuje

uporabo oblačil, ki jih je lažje tako obleči kot sleči.

Pri življenjski aktivnosti čistoča in nega telesa smo prav tako ugotovili problem, saj se

pacientka zaradi bolečine težko premika, kar pomeni, da večkrat ne zmore do kopalnice in

potrebuje nego v postelji. Pacientki lahko medicinska sestra pomaga z vzpodbujanjem

samostojnosti in nudenjem pomoči pri tuširanju v kopalnici ali z izvajanjem posteljne kopeli.


44

Največja težava, ki smo jo ugotovili pri pacientki, pa je bolečina v križnem predelu, ki jo

ima zaradi kostnih zasevkov. Naloga medicinske sestre je, da je pozorna na pacientkino

bolečino, ki jo mora meriti večkrat na dan in sicer pred in po aplikaciji terapije po navodilih

zdravnika. Pomaga ji lahko tudi z namestitvijo v udobnejši položaj v postelji, s hladnimi ali

toplimi oblogami ali s preusmerjanjem pozornosti na drugo stvar. Dobro se obnese tudi sam

pogovor s pacientko.

Leonard, et al. (2006) navajajo, da se večina pacientk z napredovalim rakom dojke pritožuje

zaradi bolečine na neki stopnji svoje bolezni, ki ima lahko različne vzroke in posledice.

Z našim drugim raziskovalnim vprašanjem smo želeli ugotoviti, na kaj mora biti pozorna

pacientka z napredovalim rakom dojke z zasevki v kosteh. Ugotovili smo, da mora biti

pacientka pozorna na učinke protibolečinskih zdravil, če ji pomagajo ali ne. Prav tako mora

biti pozorna na hrano, kakšna je in količina, da ne bi privedlo do slabosti, bruhanja, driske

in obstipacije. Hkrati mora biti pozorna tudi na svoje telo, če opaža kakršnekoli spremembe

kot so edemi, suha koža, rdečina ali drugi izpuščaji. Ker obravnavana pacientka večino časa

preživi v postelji, je pomembno tudi, da je pozorna na to, da redno spreminja položaj v

postelji, se malo sprehodi ali presede na stol, saj tako zmanjša možnost za nastanek razjede

zaradi pritiska, ki bi jo samo še dodatno obremenila.


45

8 SKLEP

Napredovali rak dojke je kronična bolezen, ki povzroča pacientkam različne težave in pri

kateri je glavni namen zdravljenja lajšanje nastalih simptomov in omogočanje čim boljše

kakovosti življenja.

V raziskavi smo ugotovili, da ima pacientka z napredovalim rakom dojke z zasevki v kosteh

več težav, zaradi katerih ni več samostojna in potrebuje pomoč. Temelj vseh teh težav je

bolečina, ki pacientko ovira pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih. Pacientkine težave se

lahko pojavijo predvsem pri življenjskih aktivnostih prehranjevanje in pitje, gibanje in

ustrezna lega, izločanje in odvajanje, čistoča in nega telesa, oblačenje in urejanje, spanje in

počitek. Kadar je bolečina uspešno lajšana, se nekoliko izboljša pacientkino stanje tudi na

drugih področjih.

Na podlagi naših ugotovitev lahko izpostavimo, da pacientko z napredovalim rakom dojke

z zasevki v kosteh pestijo težave kot so bolečina, nezmožnost samostojnega gibanja, zaprtje

ali obstipacija, nezmožnost samostojne osebne higiene, nezmožnost samostojnega oblačenja

in urejanja ter težave s spanjem. Pri pacientkah z napredovalim rakom dojke, ki imajo

zasevke v drugih oddaljenih organih, pa se lahko pojavijo tudi težave kot so ascites (jetra),

dispneja in plevralni izliv (pljuča) ter povišan intrakranialni tlak (možgani).

Pacientka z napredovalim rakom dojke mora biti pozorna predvsem na prepisano

protibolečinsko terapijo in njeno uspešnost, na hrano, ki jo uživa, da je ne napenja ali zapira

ter na svoje telo, če se pojavi kakšna sprememba kot je izpuščaj, edem ali suha koža.

Pomembno vlogo pri zdravljenju napredovalega raka dojke in lajšanju simptomov, ki se

pojavijo, pa ima tudi medicinska sestra, ki s svojim znanjem in kompetencami pomaga

pacientki pri premagovanju težav, ki se pojavijo med zdravljenjem.


46

LITERATURA

Benedik, J., & Červek, J. (2011). Komunikacija na prehodu v paliativno zdravljenje. V M.

Matković & B. Petrijevčanin (Ured.), Komunikacija in njene vrzeli pri delu z

onkološkim pacientom (str. 50-53). Ljubljana, Slovenija: Sekcija medicinskih sester

in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege -

Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Slovenije.

Borštnar, S., Bračko, M., Čufer, T., Hertl, K., Hočevar, M., Us Krašovec, M., et al. (2006).

Rak dojke: kaj morate vedeti. Ljubljana, Slovenija: Onkološki inštitut.

Borštnar, S., Červek, J., Ebert Moltara, M., Grašič Kuhar C., Marinko, T., Matos, E., et al.

(2013). Razsejan rak dojk. Ljubljana, Slovenija: Onkološki inštitut.

Chasen, M., & Dippenaar, A. (2008). Cancer nutrition and rehabilitation—its time has come.

Current Oncology, 15 (3), 117-122.

Červek, J. (2000). Definicija napredovalega raka, simptomi in zdravljenje. V B. Skela Savič

& M. Velepič (Ured.), Napredovali rak - dodajmo življenje dnevom (str. 15-18).

Ljubljana, Slovenija: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Sekcija medicinskih

sester v onkologiji.

Červek, J., Zavratnik, B., & Mehle, M. (2013). Rak dojk - razširjena bolezen in paliativna

oskrba. V M. Matković (Ured.), Pacientke z rakom dojke - trendi in novosti (str. 130-

138). Ljubljana, Slovenija: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza

strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Goričanec, M. (2002). Celosten, bolniku prijazen pristop k zdravljenju raka. V B. Skela

Savič (Ured.), Razvoj onkologije in onkološke zdravstvene nege, kakovost v

zdravstveni negi (str. 40-41). Ljubljana, Slovenija: Sekcija medicinskih sester v

onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije- Zvezi društev medicinskih sester

in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Kapš, P. (2006). Hrana in rak. Novo mesto, Slovenija: Grafika Novo mesto d.o.o.


47

Krumm , S. L., Bucholtz, J., Ziegfeld, C., Burks, K., Wainstock, J. M., DeClue, C. B., et al.

(2002). Nursing care. V W. L. Donegan & J. S. Spratt (Ured.), Cancer of the breast

(str. 763-791). Philadelphia: W. B. Saunders.

Lahajnar Čavlovič, S. (2000). Zdravljenje kronične bolečine pri bolniku z rakom. V M.

Velepič & B. Skela Savič (Ured.), Priročnik iz onkološke zdravstvene nege in

onkologije (str. 182-191). Ljubljana, Slovenija: Onkološki inštitut Ljubljana.

Leonard, R. C. F., Rodger, A., & Dixon, J. M. (2006). Metastatic breast cancer. V J. M.

Dixon (Ured.), ABC of breast diseases (str. 70-76). Oxford, Anglija: Blackwell

Publishing Ltd.

Ličen, S., Čemažar, M., & Bernot, M. (2008). Strah in tesnoba pri pacientkah z rakom dojke.

Obzornik zdravstvene nege, 42 (4), 273-280.

Lipton, A. (2003). Bone metastases in breast cancer. Current treatment options in oncology,

4 (2), 151-158.

Logonder, M. (2000). Zdravstvena nega onkološkega bolnika, ki ima bolečino. V B. Skela

Savič & M. Velepič (Ured.), Priročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije

(str. 195-206). Ljubljana, Slovenija: Onkološki inštitut Ljubljana.

Niikura, N., Saji, S., Tokuda, Y., & Iwata, H. (2014). Brain Metastases in Breast Cancer.

Japanese journal of clinical oncology, 44 (12), 1133-1140.

Opaškar- Roš, T. (2005). Nevrološki zapleti pri napredovalem raku. V S. Novakovič, J.

Červek, F. Anderkuh, N. Besić, M. Ebert, S. Frković-Grazio, et al. (Ured.),

Paliativna oskrba bolnikov z rakom (str. 72-76). Ljubljana, Slovenija: Kancerološko

združenje Slovenskega zdravniškega društva, Onkološki inštitut Ljubljana, Zveza

slovenskih društev za boj proti raku.

Owens, M. R. (2002). Care of the terminally ill cancer patient. Springfield, Illinois: Charles

C Thomas - Publisher, Ltd.

Pajk, B. (2001). Spoznati, sprejeti in živeti: napredovali rak dojke. Ljubljana, Slovenija:

Oddelek za internistično onkologijo, Onkološki inštitut Ljubljana.


48

Pajk, B. (2005). Paliativno zdravljenje slabosti, bruhanja, zaprtja in zapore črevesja pri

bolniku z napredovalo rakavo boleznijo. V S. Novakovič, J. Červek, F. Anderkuh, N

Besić, M. Ebert, S. Frković-Grazio, et al. (Ured.), Paliativna oskrba bolnikov z

rakom (str. 53-62). Ljubljana, Slovenija: Kancerološko združenje Slovenskega

zdravniškega društva, Onkološki inštitut Ljubljana, Zveza slovenskih društev za boj

proti raku.

Pečan Salokar, T., & Klinc, A. (2013). Onkološka zdravstvena nega in dajanje zdravil za

sistemsko zdravljenje raka dojk. V M. Matković (Ured.), Pacientke z rakom dojke -

trendi in novosti (str. 106-118). Ljubljana, Slovenija: Zbornica zdravstvene in

babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Primic Žakelj, M. (Ured.), (2015). Rak v Sloveniji 2011. Ljubljana, Slovenija: Onkološki

inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike

Slovenije.

Ravnik, M. (2014). Vrste rakov dojke in značilnosti posameznih rakov. V J. Završnik

(Ured.), Bolezni dojke (str. 125-128). Maribor, Slovenija: Zdravstveni dom dr.

Adolfa Drolca.

Ripamonti, C., Santini, D., Maranzano, E., Berti, M., & Roila, F. (2012). Management of

cancer pain. V N. Pavlidis & R. Stahel (Ured.), Supportive care: 2012 ESMO pocket

guidelines: clinical practice guidelines (str. 36-53). Lugano, Švica: European

Society for Medical Oncology.

Rotovnik Kozjek, N., Mlakar Mastnak, D., & Sedej, I. (2009). Prehrana in rak - kaj jesti, če

zbolimo. Ljubljana, Slovenija: Delo Revije.

Steblovnik, A. (2008). Pomoč skupine, družine in terapevtov pri raku dojke. Prevzeto 9.

december 2014 iz http://www.revijavita.com/index.php?stevilkavita=65&naslov

clanek=Promo%C4%8D_skupine,_dru%C5%BEine_in_terapevtov_pri_raku_

dojke


49

Sugg, S., & Donegan, W. L. (2002). Staging and prognosis. V W. L. Donegan & J. S. Spratt

(Ured.), Cancer of the breast (str. 477-506). Philadelphia: W. B. Saunders.

Vegelj Pirc, M., Čufer, T., & Radonjič Miholič, V. (2011). Rak dojke: vodnik za bolnice na

poti okrevanja. Ljubljana, Slovenija: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije.

Velepič, M. (2002). Onkološka zdravstvena nega včeraj, danes, jutri. V B. Skela Savič

(Ured.), Razvoj onkologije in onkološke zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni

negi (str. 14-17). Ljubljana, Slovenija: Sekcija medicinskih sester v onkologiji pri

Zbornici zdravstvene nege Slovenije - Zvezi društev medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Wacker Guido, G. (2010). Non pain symptom management at the end of life. V M. Connor

(Ured.), Nursing care at the end of life (str. 99-107). Boston, ZDA: Pearson.

Woolf, D. K., Padhani, A. R., & Makris, A. (3. december 2014). Assessing response to

treatment of bone metastases from breast cancer: What should be the standard of

care. Prevzeto 15. december 2014 iz

http://annonc.oxfordjournals.org/content/early/2014/12/03/annonc.mdu558.full.pdf

+html

Žgajner, J., Bilban Jakopin, C., & Čufer, T. (2009). Rak dojke. V S. Novaković, M. Hočevar,

B. Jezeršek Novaković, P. Strojan, & J. Žgajnar (Ured.) Onkologija: raziskovanje,

diagnostika in zdravljenje raka (str. 298-314). Ljubljana, Slovenija: Mladinska

knjiga.


1

PRILOGE

Vprašalnik

Spoštovani!

Sem Monika Hatunšek, absolventka zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vede

Univerze v Mariboru. Pišem diplomsko nalogo, katere naslov je »ZDRAVSTVENA NEGA

PACIENTKE Z NAPREDOVALIM RAKOM DOJKE«. Namen moje diplomske naloge je

predstaviti napredovali rak dojke in vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientk. Podatke,

ki mi jih boste posredovali, bom uporabila samo za diplomsko nalogo. Pri tem bom

upoštevala načelo anonimnosti in še druga etična načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in

oskrbi Slovenije.

Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem.

Monika Hatunšek

Osnovni osebni podatki

Starost:

Kraj bivanja:

Poklic in zaposlitev:

Medicinska anamneza

Medicinska diagnoza:

Ali ste spremembo na dojki zatipali oz. opazili sami?

Kdaj so vam odkrili raka dojke?

Kako ste bili zdravljeni po odkritju raka dojke?

Ali je kdo v vaši družini že imel raka dojke?


2

Kdaj so odkrili, da je rak dojke napredoval?

Kakšne preiskave in preglede ste opravili po napredovanju raka dojke?

Kako ste bili zdravljeni po napredovanju raka dojke?

Ali se zdravite še zaradi kakšne druge bolezni?

Ali jemljete kakšna zdravila? Katera?

Socialna anamneza

S kom živite?

Kako je vaša družina sprejela vašo bolezen?

Kakšni so vaši medsebojni odnosi?

Kakšne so vaše stanovanjske in ekonomske razmere?

Dihanje

Ali imate težave s dihanjem oziroma ste jih kdaj imeli?

Opis dihanja (frekvenca, ritem, globina, način).

Prehranjevanje in pitje

Vaša telesna teža in višina: _____ kg in ____ cm.

Kakšen je vaš apetit oz. kako se je spreminjal tekom zdravljenja?

Koliko obrokov imate dnevno?

Kakšna je vaša prehrana?

Ali ste zaradi bolezni spremenili vaše prehranske navade?

Kakšno in koliko tekočine zaužijete dnevno?

Ali ste v zadnjem času bruhali oz. vas je sililo na bruhanje?

Kdaj in koliko časa je trajalo?


3

Ali ste imeli oz. imate kakšne težave z ustno sluznico in zobmi?

Ali pridobivate ali izgubljate na vaši telesni teži?

Izločanje in odvajanje

Ali ste imeli oz. imate težave z izločanjem in/ali odvajanjem?

Ali lahko nadzorujete izločanje in odvajanje?

Potrebujete pomoč pri izločanju in/ali odvajanju?

Ali uporabljate higienske pripomočke?

Ali ste imeli oz. imate kakšne težave s potenjem?

Gibanje in ustrezna lega

Ali vas kaj ovira pri gibanju?

Ali potrebujete pomoč pri vstajanju ali hoji, obračanju v postelji?

Spanje in počitek

Koliko časa počivate čez dan?

Imate težave s spanjem?

Jemljete kakšna zdravila, ki vam pomagajo zaspati?

Oblačenje in urejanje

Kakšna oblačila radi nosite?

Kakšno obutev uporabljate?

Ali se lahko oblečete in uredite sami ali potrebujete pomoč drugih?

Vzdrževanje normalne telesne temperature

Ali ste imeli v zadnjih 3 mesecih povišano telesno temperaturo?

Kako ste ukrepali ob povišani telesni temperaturi?


4

Čistoča in nega telesa

Kako in kolikokrat dnevno izvajate osebno nego?

Uporabljate kakšne losjone ali kreme? Katere?

Ali imate kakšne težave pri osebni negi?

Potrebujete pomoč pri osebni negi?

Ali ste imeli oz. imate kakšne težave s kožo?

Ali ste imeli oz. imate težave z izpadanjem las?

Izogibanje nevarnostim v okolju

Ali uživate alkohol?

Ali kadite? Koliko?

Ali ste pogosto izpostavljeni stresu in kako ga premagujete?

Kakšen je vaš vid? Uporabljate očala?

Kakšen je vaš sluh? Uporabljate slušni aparat?

Komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov in potreb

Kako ste se počutili, ko so vam povedali, da se je rak dojke razširil?

Kako so vaši svojci sprejeli vašo bolezen?

Ali vam nudijo oporo?

Kako ste zadovoljni z odnosom in delom zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo z vami?

Vera in zaupanje

Ste verni?

Imate zaupanje v vašega zdravnika in ostale zdravstvene delavce?

Sprejemate vašo bolezen?


5

Koristno delo, razvedrilo in rekreacija

Kaj počnete v prostem času?

Koliko časa namenite hobijem in rekreaciji?

Učenje in pridobivanje znanja

Kje ste dobili informacije o vaši bolezni? Ste jih poiskali tudi sami in kje?

Od koga ste dobili največ informacij o vaši bolezni, zdravljenju?

Ali se navodil, ki ste jih dobili od zdravnika in medicinskih sester, držite?

Ali redno hodite na kontrole k zdravniku?

Nevrološke in mentalne funkcije

Opažanje:

- Zavest: _______________________________________________________

- Zaznavanje sebe/drugih: _________________________________________

Ali veste kateri dan je danes?

Ali veste kje se nahajate v tem trenutku?

Ali čutite prisotnost strahu ali tesnobe?

Krvni obtok in cirkulacija

Vrednosti krvnega pritiska in pulza: ______________________________________

Imate povišan krvni tlak?

Ste pogosto utrujeni?

Imate oz. ste imeli kdaj kakšne težave z oteklinami?

Imate oz. ste imeli kdaj kakšne težave z vrtoglavico?


6

Bolečina

Opišite vašo bolečino.

Kakšna je vaša bolečina od 0 (ni bolečine) do 10 (neznosna bolečina)?

Ali jemljete kakšna zdravila proti bolečini?

Ali vas bolečina ovira pri vsakdanjem življenju?

Kako dolgo že traja bolečina?

Spolno – reproduktivni sistem

Kdaj ste dobili prvo menstruacijo?

Kakšen je bil vaš menstrualni ciklus?

Kolikokrat ste bili noseči oz. ste rodili?

Ali ste pred rakom dojke imeli kakšne težave z dojkama?

Ali si zdaj pregledujete dojke?

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE · Monika Hatunšek: Zdravstvena nega pacientke pri napredovalem raku dojke 1 UVOD loveško telo je zgrajeno iz razliþnih tipov