UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE · 2017. 11. 28. · pomembno vlogo anamneza, s katero se ugotovi, kdaj se je bolečina začela in njen karakter, slabost in bruhanje,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

PRVI PRISTOP K BOLNIKU Z AKUTNIM

ABDOMNOM

(Diplomsko delo)

Maribor, 2016 Majda Karba

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: predav. Anton Koželj, univ. dipl. org.

Somentor: asist. dr. Roman Košir, dr. med.

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, me podpirali in vzpodbujali pri

izdelavi diplomskega dela.

Zahvalila bi se predavatelju Antonu Koželju, dipl., zn., univ. dipl. org. za mentorstvo in

somentorju asist. dr. Romanu Koširju, dr., med., za njuno potrpežljivost.

Posebna hvala gre moji družini, ki mi je ves čas stala ob strani in me spodbujala, predvsem

hčeri Tjaši, ki je kljub mojim padcem, verjela vame in mi vlivala moč in upanje.

Vsem še enkrat iskrena hvala!

I

POVZETEK

Pogostost akutnih obolenj v trebušni votlini je v zadnjem času vse pogostejša in jih je

potrebno izredno resno jemati. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, kjer sta oba

teoretično opredeljena. V prvem delu je predstavljena anatomija in fiziologija akutnega

abdomna in njegova resnost in pomembnost obravnave, medtem, ko v drugem

raziskovalnem delu teoretično predstavljamo število bolnikov iz leta 2012, ki so bili

sprejeti v bolnišnično zdravljenje UKC Maribor zaradi težav v trebušni votlini. V študiji

primera smo obravnavali statistično obiskanost bolnikov z akutnim abdomnom, ugotavljali

in predstavili temeljito delo medicinskih sester v primeru nujnih in ne-nujnih sprejemov na

oddelek in kakšna je razlika v delu le-teh ob urgentnih sprejemih.

Ključne besede: akutni abdomen, zdravstvena nega, medicinsko osebje, operativni poseg,

število opravljenih posegov.

II

ABSTRACT

The frequency of acute diseases of the abdominal cavity is recently becoming more

common and should be taken very seriously. The thesis is divided into two parts, wherein

both theoretically defined. The first part presents the anatomy and physiology of acute

abdomen and its severity and the importance of reading, while in the second part of the

research theoretically imagine the number of patients in 2012 who were admitted to

hospital treatment in Maribor UKC hospital due to problems in the abdomen. In a case

study, we dealt with statistical visits to patients with acute abdominal, assessed and

presented a thorough job of nurses in emergency and elective admissions department and

what the difference is in the part thereof having emergency admissions.

Keywords: acute abdomen, health care, medical personnel, surgical procedure, the number

of interventions.

III

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 NAMENI IN CILJI ............................................................................................................. 3

2.1 Namen diplomskega dela ............................................................................................. 3

2.2 Cilji diplomskega dela ................................................................................................. 3

3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ............................................................ 4

4 AKUTNI ABDOMEN ........................................................................................................ 5

4.1 Definicija akutnega abdomna ...................................................................................... 7

4.1.1 Najpogostejši vzroki za akutni abdomen .............................................................. 8

4.1.2 Najpogostejši ukrepi pri bolnikih z akutnim abdomnom ................................... 14

4.2 Vloga zdravstvene nege in naloge medicinske sestre pri obravnavi pacienta z

akutnim abdomnom ......................................................................................................... 16

4.3 Diagnostične metode za odkrivanje vzrokov, ki privedejo do akutnega abdomna.... 23

5 AKUTNI ABDOMEN PRI OTROKU ............................................................................. 26

6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ........................................................................... 31

6.1 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 31

6.2 Raziskovalne metode ................................................................................................. 31

6.3 Uporabljeni viri .......................................................................................................... 31

6.4 Postopki zbiranja podatkov ........................................................................................ 31

6.5 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 32

6.6 Raziskovalno okolje ................................................................................................... 32

6.7 Etični vidik ................................................................................................................. 32

7 REZULTATI .................................................................................................................... 33

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ............................................................................. 38

9 SKLEP .............................................................................................................................. 40

LITERATURA .................................................................................................................... 42

IV

KAZALO SLIK

Slika 1: Trebušna votlina ....................................................................................................... 6

Slika 2: Prikaz slepiča ........................................................................................................... 8

Slika 3: Prikaz ileusa ........................................................................................................... 11

Slika 4: VAS lestvica ........................................................................................................... 17

Slika 5: Lestvica za ocenjevanje in zdravljenje bolečine .................................................... 18

Slika 6: Lega slepiča ............................................................................................................ 29

KAZALO TABEL

Tabela 1: Vzroki bolečine glede na anatomsko mesto pojavljanja bolečine. KVČB-

kronično vnetna črevesna bolezen ....................................................................................... 13

Tabela 2: Prikaz bolečine glede na anatomsko mesto pojavljanja bolečine. AAA-anevrizma

abdominalne aorte................................................................................................................ 14

Tabela 5: Prikaz kliničnega pregleda abdomna po vrstnem redu ........................................ 21

Tabela 6: Prikaz pomembnih kliničnih znakov pri akutnem abdomnu ............................... 24

Tabela 7: Najpogostejši vzroki akutnega abdomna pri otrocih od 0 do 18 let .................... 28

Tabela 8: Število pregledanih pacientov z akutnim abdomnom po spolu, v letu 2012 ....... 33

Tabela 9: Prikaz razporeditev pacientov na druge oddelke ................................................. 34

Tabela 10: Število urgentno sprejetih in operiranih pacientov v letu 2012, glede na spol .. 34

Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom

1

1 UVOD

Akutni abdomen je vsako resno akutno intraabdominalno dogajanje, pri katerem gre za

različne bolezenske procese,katerih skupni imenovalec so hude bolečine v trebuhu, slabost

z bruhanjem, znaki draženja peritoneja in splošna prizadetost (Koželj in Mikšić, 2003).

Akutna bolečina v trebuhu označuje nepojasnjeno bolečino, ki se pojavi nenadoma, lahko

traja par ur ali pa celo nekaj dni. Takšno vrsto bolečine lahko povzročajo številni znotraj in

izven trebušni vzroki, ki se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih. Zaradi omenjenih

znakov, ki so se nenadoma pojavili ali pa so se hitro bistveno povečali, išče bolnik z

akutnim abdomnom pomoč pri zdravniku. Če ga prvi znaki bolezni ne privedejo k

zdravniku, potem zagotovo obišče zdravstveno ustanovo, zaradi hitrega slabšanja

splošnega stanja in vse izrazitejše prizadetosti. V takšnih primerih mora zdravnik hitro

ukrepati (Norčič in Pleskovič, 2004).

Najpogostejši in največkrat vodilni klinični simptom pri akutnem abdomnu je bolečina.

Lahko je spontana ali pa jo povzroči otipavanje trebuha. Vzroki bolečine so različna

draženja: napetost, pritisk, trenje, raztezanje, vnetno draženje, kemično draženje, endogeni

toksini, neposredne poškodbe. Zaradi nujnosti stanja je pri akutnem abdomnu možna le

okvirna opredelitev bolezni, ne pa tudi zanesljiva in dokončna diagnoza. Za razpoznavo

bolezni so pomembni podatki o mestu, času in okoliščinah nastanka bolečine, o selitvi in

vrsti bolečine (ostra, topa, pekoča, nenadna, stalna, pojemajoča, ponavljajoča se) (Tomažič

in Grosek, 2011). Drugi pogost znak je slabost v želodcu, siljenje na bruhanje ali bruhanje.

Nato sledi izguba apetita, ki je pri bolnikih z akutnim abdomnom zelo pogosta, pojavijo se

nenadne spremembe v odvajanju, bodisi zaprtje, bodisi driske, ki pri akutnem abdomnu

niso redke. Pogosto se pojavi huda splošna prizadetost, ki lahko pri bolniku povzroči šok

(Žakelj, 2009).

Da lahko zdravnik postavi hitro in smiselno diagnozo igra pomembno vlogo anamneza s

katero se ugotovi, kdaj se je bolečina začela in njen karakter, slabost in bruhanje, ter

spremembe pri odvajanju blata. Prognoza bolnika z akutnim abdomnom je pogosto odvisna

od časa, ki mine od začetka bolezni do začetka pravilnega zdravljenja (Tomažič in Grosek,

2011).


2

Medicinska sestra, ki ima ob sprejemu prvi kontakt s pacientom poskuša, na osnovi

podatkov, ki ji jih pove bolnik ali njegov spremljevalec, prepoznati prve znake akutnega

abdomna in glede na to pacienta prednostno obravnava. Nato sum poskušamo potrditi ali

popraviti z dopolnitvijo anamneze. Torej je pomemben čas nastanka težav, njihova narava,

jakost, selitev in lokalizacija bolečine. Dopolniti pa moramo tudi podatke o prebolelih

boleznih in o preostalih operacijah. Ob ugotavljanju diagnoze pa je zelo pomemben tudi

kliničen pregled. Pomembno je, da pri sumu na akutno abdominalno obolenje vedno

opravimo popoln kliničen pregled bolnika (Tomažič in Grosek, 2011).


3

2 NAMENI IN CILJI

2.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti akutnega abdomna, najpogostejše

vzroke in znake, predstaviti definicijo obolenja, raziskati kateri so najpogostejši vzroki

akutne bolečine v trebuhu, ter kaj so glavni vzroki za obisk kirurške urgence, kdo

najpogosteje oboleva, kako ukrepati in kdaj obiskati zdravnika, kako zmanjšati oziroma

preprečiti bolečine v trebuhu, kakšne so naloge zdravstvenih delavcev in kolikšno breme

predstavljajo takšni pacienti.

2.2 Cilji diplomskega dela

Cilji diplomskega dela so:

Predstaviti klinično sliko akutnega abdomna;

Predstaviti diagnostične metode za odkrivanje vzrokov, ki privedejo do akutnega

abdomna;

Predstaviti ukrepe pri bolniku z akutnim abdomnom;

Opisati vlogo zdravstvene nege in predstaviti naloge medicinske sestre pri

obravnavi pacienta z akutnim abdomnom;

Predstaviti število pregledanih in sprejetih pacientov, po spolu in starosti, s sumom

na akutni abdomen.


4

3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE

Predpostavljali smo, da bomo dobili soglasje predstojnika urgentnega centra,

Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, za obdelavo podatkov, prav tako

predpostavljamo, da je ta dokumentacija ustrezna in da bomo dobili zadostno število

uporabnih podatkov iz bolnišnične baze. Omejitev raziskave nam predstavlja dejstvo, da

bomo dobili podatke samo za leto 2012.


5

4 AKUTNI ABDOMEN

Akutni abdomen je vsako resno akutno intraabdominalno dogajanje, pri katerem gre za

različne bolezenske procese, katerim so skupne hude bolečine v trebuhu, slabost z

bruhanjem, znaki draženja peritoneja, povišana temperatura, splošna prizadetost pri

katerem je pogosto potrebno kirurško zdravljenje. Zaradi omenjenih znakov, ki so se

nenadoma pojavili ali pa so se hitro bistveno povečali išče bolnik z akutnim abdomnom

pomoč pri zdravniku. Če ga prvi znaki bolezni, kot so nenadne bolečine v trebuhu in

bruhanje, ne privedejo k zdravniku, potem zagotovo obišče zdravstveno ustanovo, zaradi

hitrega slabšanja splošnega stanja in vse izrazitejše prizadetosti. V takšnim primerih mora

zdravnik hitro ukrepati. Da lahko zdravnik postavi hitro in smiselno diagnozo igra

pomembno vlogo anamneza, s katero se ugotovi, kdaj se je bolečina začela in njen

karakter, slabost in bruhanje, ter spremembe pri odvajanju blata. Zanimajo pa nas tudi

podatki o bolezni, zdravilih, operacijah in zadnji menstruaciji. Prognoza bolnika z akutnim

abdomnom je pogosto odvisna od časa, ki mine od začetka bolezni do začetka pravilnega

zdravljenja (Tomažič in Grosek, 2011).

Ključno in pomembno je, da ljudje pred odkrivanjem in razumevanjem delovanja

človeškega telesa in njegovih organov, poznamo tudi vsaj osnove človeške anatomije

kakor tudi bolezni, ki ljudi prizadenejo. Osnove poznavanja anatomije niso pomembne

samo za zdravnika, ampak so dobrodošle vsakemu posamezniku, ki se kadarkoli srečuje s

problematiko delovanja človeškega telesa. Celotna trebušna votlina je izredno kompleksna,

saj je v njej veliko pomembnih organov za življenje, ki sodelujejo predvsem pri prebavi

zaužite hrane (Brvar, 2010).

Sem sodijo: želodec, dvanajstnik, tanko in debelo črevo, jetra, trebušna slinavka, vranica in

ledvici in tudi ženski rodni organi kakor prikazuje slika 1 (spodaj). Želodec je pomemben

organ, ki se nahaja tik pod srcem. V njem poteka prva faza prebave, kjer se vsa zaužita

hrana namreč pomeša z želodčnimi sokovi.


6

Slika 1: Trebušna votlina

Vir: http://www.ezdravje.com (18. 8. 2016)

V spodnjem delu želodca je mišica zapiralka, ki preprečuje prehitro prehajanje snovi v

dvanajstnik, kjer se kisla vsebina iz želodca nevtralizira. V tankem črevesju se preko

črevesnih resic vsrka v krvni obtok, od tam naprej pa nadaljuje pot v jetra, hrana, ki pa se

ni vsrkala pa naprej v debelo črevo, neabsorbirana naprej pa se izloči kot blato (Brvar,

2010).

Jetra delujejo tako, da se v njih razstrupljajo škodljive snovi, ki jih ljudje zaužijemo s

hrano in so skladišče za shranjevanje snovi, ki so za človeka pomembne. Jetra se nahajajo

na desni strani pod rebri in jih ni mogoče potipati pri zdravem človeku. Sledi se v trebušno

slinavko, ki ima dve zelo pomembni vlogi in sicer pri prvi sodeluje pri prebavi hrane z

izločanjem sokov, medtem, ko pri drugi preide v dvanajstnik, kjer preko hormonov

pomaga pri uravnavanju nivoja sladkorja v krvi. Trebušna slinavka se nahaja na levi strani

pod želodcem. Sledimo v ledvici, ki ležita na zadnjem delu trebušne votline in sta dejansko

začetni del sečne poti v kateri se nahaja urin, ki po sečevodih teče v sečni mehur (Brvar,

2010).


7

Sečni mehur leži na zgornjem delu medenice in zbira urin, katerega je možno otipati, ko je

poln. Urin nadaljuje svojo pot po sečnici, kjer se tudi izloči iz telesa. Pri ženskah je

potrebno biti pozoren tudi na ženske organe, saj so tukaj tudi jajčniki v katerih potekajo

dozorevanje ženskih spolnih celic-jajčec, ki potujejo po jajcevodih do maternice, ki se

nahaja zelo nizko v trebušni votlini in so včasih hude bolečine vzrok ginekološke narave in

ne samo gastro (Brvar, 2010).

Šele ko poznamo človeške organe v osnovi in trebušno votlino, ki jo opredeljujemo lahko

nadaljujemo z resnimi akutnim abdomnom in njegovim razumevanjem, kdaj je potrebno

nemudoma obiskati zdravniško pomoč.

4.1 Definicija akutnega abdomna

Akutni abdomen je predvsem oznaka časovnega obdobja v razvoju bolezni, ko natančna

diagnoza še ni ali pa ni več mogoča (Juvan, Repše, Grosek, 2008). Akutni abdomen

najboljše razumemo pod skupnim imenom različnih bolezenskih procesov, katerih skupni

imenovalec so hude bolečine in sicer: bolečine v trebuhu, slabost z bruhanjem, draženje

peritoneja1 in splošne prizadetosti (Tomažič in Grosek, 2011).

Vzroke za akutni abdomen je iskati tako v kirurških kakor tudi nekirurških vzrokih pa tudi

ginekološke, internistične in nevrološke. (Tomažič in Grosek, 2011).

Kirurški vzroki so: akutna vnetja trebušnih organov, perforacije votlih organov, ileus,2

krvavitve v trebušni votlini ali prebavni cevi in motnje v prekrvavljenosti trebušnih

organov, kar predstavljamo v nadaljevanju diplomske naloge. Nekirurški pa odvisni

predvsem od načina življenja posameznika, njegove aktivnosti prehranjevanja in drugih

neaktivnih dejanj (Repše, 2003).

Akutni abdomen so vse nenadne bolezenske spremembe na trebušnih organih (Žakelj,

2009).

1 Peritoneja (peritonítis -vnetje peritoneja, ki je lahko akutno ali kronično), Slovenski medicinski slovar.

2 Ileus (odsotnost normalne črevesne gibljivosti).


8

Akutni abdomen so diagnostično vsa nejasna stanja, ki so povezana z bolečino v trebuhu in

resno ogrožajo zdravje in življenje posameznega bolnika (Potrč, Gajzer, Rumpf, Krebs,

Gajšek in Vršaj, 2012).

Pod oznako akutni abdomen prištevamo vse tiste nenadne bolezni trebušnih organov, ki

človeka (bolnika) tako prizadenejo, da je nujnost terapevtskega ukrepanja za bolnika

pogosto prevlada na kasnejšo natančno diagnostiko (Žakelj, 2009).

Pod sliko 2 (spodaj prikaz vnetja slepiča).

Slika 2: Prikaz slepiča

Vir: http://msurgery.ie (17. 8. 2016)

4.1.1 Najpogostejši vzroki za akutni abdomen

Pri akutnem abdomnu gre za sinonim nenadnih bolezni trebušnih organov in splošno ga

lahko uvrstimo v eno od naštetih skupin bolezni kot so:

akutna vnetja trebušnih organov (kot so razna vnetja slepiča, žolčnika, jajčnikov,

jajcevodov, abscesi in divertikulitis), ki v bistvu vodijo iz lokalnega vnetja

prizadetih organov postopoma do lokalnega in kasneje do generaliziranega

peritonitisa;


9

perforacije votlih organov (kamor sodijo peptične razjede žolčnik, črevesja in zelo

hitro vodijo v difuzni kemični in bakterijski peritonitis in ileus);

krvavitve v trebušni votlini (kjer gre za poškodbe žil, ali parenhimskih organov,

spontane rupture parenhimskih organov, anevrizme in jajcevodov v primerih izven-

materničnih nosečnosti);

ter krvavitve v prebavni cevi (ki nastanejo iz peptičnih razjed, tumorjev,

divertiklov, angiodisplazij, kroničnih vnetnih bolezni);

in motnje prekrvavljenosti trebušnih organov (torzija jajčnika, črevesa, embolija ali

tromboza mezenteričnih arterij) (Tomažič in Grosek, 2011, str. 275).

Zunaj trebušni vzroki za klinično sliko akutnega abdomna so:

bolezni pluč (pljučnica, pnevmotoraks, plevritis, pljučna embolija);

srčno-žilne bolezni (infarkt, srčno popuščanje, perikaditis, disekantna anevrizma

torakalne aorte in ruptura anevrizme trebušne aorte);

bolezni in poškodbe retoperitoritonealnih organov;

presnovne in endokrinoške bolezni;

hematološke bolezni;

nevrološke bolezni;

bolezni ali poškodbe prsne ali trebušne stene, hrbtenice in medenice (Tomažič in

Grosek, 2011).

Najpogostejši simptomi in znaki, da gre za akutni abdomen so: bruhanje, dehidracije,

splošno slabo počutje, pogosta slabost, nenadne hude bolečine v predelu trebuha, pospešen

srčni utrip, nenadna in zelo huda bolečina v spodnjem delu trebuha, nenehno znojenje

(Pleskovič in Pleskovič, 2006).

Bolečina v trebuhu je pogosto tudi pokazatelj, da gre za neke vrste resno obolenje saj se v

5-10 % primerov bolnikov, ki se oglasijo zaradi hude bolečine v trebuhu, prav 1 % takih,

ki se jih sprejme v bolnišnico na resnejšo obravnavo (Ploj, 2006).


10

Bolečine kot smo jih opisali in njeni znaki so tudi najpogosteje vodilni klinični simptom.

Velikokrat je bolečina spontana, ali izredno boleča ob dotiku in otipavanju trebuha. Poleg

bolečine so pogosto njena spremljevalca tudi bruhanje in slabost (Silen, 2005).

Izvor bolečine pa je mogoče iskati v vseh treh vrstah trebušnih organov:

v parenhimskih organih;

v prebavni cevi in

v potrebušnici (Žakelj, 2009).

Med vzroke bolečine sodijo tudi različna draženja kot so; napetost, pritisk, trenje,

raztezanje, vnetno in kemično draženje, endogeni toksini, neposredne poškodbe (Špec-

Marn, Gradišek in Štefančič, 2001). Kot meni Žakelj (2009) so za razpoznavo bolezni in

vrsto izredno pomembni prav prvi znaki bolečine in sicer (kraj nastanka, otipa, čas, selitev

bolečine, mesto bolečine, jakost bolečine, ki je lahko bodisi; topa, ostra, nenadna, pekoča,

naraščajoča in pojemajoča, ponavljajoča itd).

Kot opredeljuje Žakelj (2009) moramo ločiti dve bolečini: visceralno in somatsko

bolečino. Za visceralno bolečino je značilno, da je topa, difuzna ter težje omejena oziroma

definirana za izraz točnega mesta izvora, kar je hkrati tudi posledica draženja avtonomnega

živčevja v steni prebavil, ki nastane zaradi vnetja, drgnjenja in razrezanja stene in hkrati

tudi močne peristaltike.

Kot navaja Žakelj (2009) se bolečina projicira v dermatom, ki mu avtonomno živčevje

prizadetega organa tudi pripada in sicer; prepona v ramo, želodec, jetra, žolčnik, trebušna

slinavka v žličko, ozko črevo v mezogastrij in široko črevo v hipogastrij.

Visceralna bolečina se lahko tudi pojavlja v določenih časovnih valovih in je izredno

podobna krčem (primer: koliki pri čezmerni peristaltiki). Pri bolnikih se kaže bolečina v

nemirnosti in z nenehnim spreminjanjem svojega položaja, to je predvsem značilno za

bolnike z žolčnimi kamni in levičnimi kamni, kjer se bolniki premetavajo / presedajo in

iščejo ustrezen položaj namestitve iz razloga hudih bolečin (Tratovšek, 2006/b).


11

Somatska bolečina pa je tista, ki praviloma / običajno sledi visceralni bolečini. Je izredno

omejena, hudo ostra, stalna, nenehno naraščajoča in takšna, kjer se je da hitro dokaj

natančno opredeliti in pokazati. Nastopi šele z draženjem parietalne potrebušnice, ko

vnetje dejansko preide nanjo. Zelo pogost in značilen primer somatske bolečine je bolečina

ob predrtju votlega organa. Kot navaja Žakelj (2009) pri perforaciji peptične razjede bolnik

začuti nenadno, ostro bolečino v epigastriju. Bolečina se z razlitjem želodčnega soka po

trebuhu hitro razširi na ves trebuh in postane stalna. Bolnik so ob njej navadno mirni in

ležijo na hrbtu ali boku ter s pokrčenimi nogami (Jamar, 2006).

Na spodnji sliki 3 (prikazujemo ileus).

Slika 3: Prikaz ileusa

Vir: https://upload.wikimedia.org (17. 8. 2016)


12

Za vnetne bolezni je značilen postopen prehod visceralne bolečine v somatsko z vmesnim

presledkom. Značilna je selitev bolečine iz področja dermatoma v anatomski predel

prizadetega organa. Tak primer je predvsem bolečina pri vnetju slepiča (Norčič in

Pleskovič, 2004). Nejasna začetna visceralna bolečina je lokalizirana v epi ali

mezogastriju. Po tem sledi krajši vmesni presledek. Ko vnetje preide s slepiča na parietalno

potrebušnico, se bolečina spremeni v somatsko. Omejena je v predelu vnetja (ob normalni

legi slepiča v desnem spodnjem trebušnem kvadrantu) in bolnik boleče mesto lahko

natančno pokaže s prstom (Tomažič in Grosek, 2011).

Tudi bruhanje je pogost spremljevalec ob akutnih abdomnih in nastane zaradi draženja

peritoneje ob vnetju ali zaradi motnje, ko ni prehodnosti v črevesju (Zabavnik, 2002).

Bruhanje je prav tako lahko reflektorne narave ter spremlja ledvične in žolčne kolike,

začetke vnetnih bolezni, ileus v začetnem obdobju in vnetne bolezni, ki vodijo do

peritinitisa. Ko je peritinitis v napredujoči fazi bruhanje preide že v nemočno zalivanje ust

z umazano, fekulentno vsebino tankega črevesja imenovano mizerere (Tratovšek, 2006/a).


13

Tabela 1: Vzroki bolečine glede na anatomsko mesto pojavljanja bolečine. KVČB-

kronično vnetna črevesna bolezen

DESNI SPODNJI

KVADRAT

SUPRAPUBIČNI

PREDEL

LEVI SPODNJI

KVADRAT

DIFUZNA BOLEČINA

Ginekološki

izvor

Ledvice

Široko črevo

Ginekološki

izvor

Kolon

Sečila

Ginekološki

izvor

Ledvice

Črevesne

bolezni

Gastroenteritis Ileus Peritonitis Mezenterijska

ishe mija

KVČB Diabetična ketoaci

doza

Porfirija Uremija Hiperkalcemija Srpastocelična ane

mija

Vaskulitis Zastrupitev s težki

mi kovinami

Mediteranska vroči ca

Hereditarni angioe dem

Odtegnitev opia

tov

Vir: Tomažič, Grosek (2011)

V tabeli 1 (zgoraj) so v grobem predstavljeni vzroki za bolečine glede na mesto pojavljanja

v primeru ko gre za KVČB-kronično vnetna črevesne bolezni in tabela 2 (spodaj) prikazuje

v grobem prikaz bolečine glede na mesto pojavljanja, ko gre za AAA-anevrizmo

abdominalne aorte.


14

Tabela 2: Prikaz bolečine glede na anatomsko mesto pojavljanja bolečine. AAA-

anevrizma abdominalne aorte

ZGORNJI DESNI

KVADRAT

EPIGASTRIJ LEVI ZGORNJI

KVADRAT

PERIUMBILIKALNI

PREDEL

žolčni vodi,

jetra,

pljuča

trebušna stena,

Ledvice

Široko črevo,

Pankreas,

Žolčni vodi,

Požiralnik,

Vranica

Pankreas

Pljuča

Ledvice

Apendicis na

začetku in

sledi Ileus

ozkega črevesa

Vir: Tomažič, Grosek (2011)

4.1.2 Najpogostejši postopki pri bolnikih z akutnim abdomnom

Diagnostika

Prvi korak pri postavitvi diagnoze za akutni abdomen je seveda temeljita anamneza. Sama

bolečina je vedno in pogojeno vodilni znak bolezenskega dogajanja v trebuhu in ga je

potrebno jemati izredno resno, bolnike pa izredno previdno pregledovati in zasliševati o

njegovih bolečinah, legi bolečine, jakosti in nastanku, časovnih intervalih idr. Še posebej je

potrebno biti pozoren na bolnika, ki ga sprejmejo na urgenco, saj njegova bolečina odraža

tudi resnost njegovega bolezenskega stanja. Po hitrem pregledu medicinskega osebja se je

potrebno hitro odločiti kakšna bo nadaljnja obravnava pacienta. Običajno je zadeva resna s

čimer se pacienta hitro pripravlja na operativni poseg.

Laboratorijske preiskave so tiste, ki so pomembne za postavitev pravilne diagnoze, hkrati

pa jih nujno potrebujemo za oceno stanja bolnika in dobro pripravo na operacijo. Za

diagnozo so pomembni vnetni kazalci kot so (levkociti, C reaktivni protein, DKS,

prokalcito-nin), hemogram, amilaza / lipaza in jetrni testi.

Da ustrezno pripravimo bolnika so pomembni hemogram, elektroliti, dušični retenti, testi

hemostaze, plinska analiza arterijske krvi. Prav tako pa ne smemo pozabiti tudi na troponin


15

kadar obstaja morebiti sum na srčni infarkt in na beta HCG kadar je mogoč/sum na

nosečnost pacientke.

Prav tako so pri ugotavljanju dejanskega zdravstvenega stanja pomembne rentgenološke

preiskave, kjer sta osnovni preiskavi nativna slika trebuha stoje in / ali slika na boku in

ultrazvok. S pomočjo nativne slike se ugotavlja ravnino tekočine, prosti zrak pod prepono

ali tudi drugje na drugih nenavadnih mestih, kot so razporeditev plinov v črevesju,

kalcinacije in kamni.

Za odločitev o oceni stopnje Ileusa pogosto potrebujemo tudi dobro časovno primerjavo

izvidov na podlagi katerih se odloči o operacijskem postopku. V primeru UZ nam le-ti

nudijo zelo dobre podatke o stanju trebušnih organov in hkrati pokažejo prosto tekočino v

trebuhu ali morebitne tekočinske korekcije. Če se opravi tudi Doppler UZ preiskava, lahko

z njo ocenjujemo prekrvavitev posameznih organov.

Prav tako se vedno pogosteje uporablja za ugotavljanje akutnega abdomna računalniška

diagnostika, ki je praviloma natančnejša od Ultrazvočne preiskave. Za edino slabost se ji

šteje to, da je pogosto preveč obremenjujoča za bolnika in okolico z ionizacijo in

sevanjem.

Z CT -jem se prav tako, da zelo dobro ugotoviti kje so anatomska mesta krvavitev in ovir v

prekrvavljenosti organov, kjer lahko oboje ugotavljamo z angiografijo, kjer se da tudi

terapevtsko ukrepati. Ostale slikovne rentgenološke preiskave se uporabljajo samo

izjemoma. Če vse predstavljene preiskave ne razjasnijo klinične slike, pri tem se stanje

bolnika samo še poslabšuje in ne popravlja je potrebna diagnostična laparaskopija.

Še pomembnejša od natančne diagnoze je seveda pravilna in pravočasna indikacija, saj v

90 % kliničnih slik akutnega abdomna, ki trajajo več kakor pol ure, običajno potrebujejo

pacienti nujno operacijsko zdravljenje.


16

4.2 Vloga zdravstvene nege in naloge medicinske sestre pri obravnavi pacienta z

akutnim abdomnom

Pristop k bolniku

Bolniku / pacientu z akutnim abdomnom, ki obišče pomoč pri zdravniku zaradi težav,

zaradi hudih bolečin v trebuhu, ki so se morebiti pojavile nenadoma ali pa so se

poslabšale,mora biti anamneza izredno fokusirana v pacienta in kratka saj so bolečine

neizprosne. Anamnezo bi lahko enačili z učinkovitim razgovorom, pogovorom saj z njo

pridobivamo čimbolj kvalitetne informacije o stanju bolnika. Izpraševalec (medicinsko

osebje, zdravnik) mora v vsakem primeru vedeti kam vodi pogovor in ga ves čas tudi

pozorno poslušati (Bergauer, 2010, str. 83).

Pri obravnavi in sprejemu bolnika so izredno pomembni podatki o prejšnjih in prebolelih

boleznih, morebitnih preteklih operacijah, času, kraju in nastanku sedanjih težav, njihova

narava nastanka, jakosti bolečine, položaju, slabostih, bruhanju in pogostosti bruhanja,

odvajanju seča in-ali blata, vrsti blata, menstrualne težave, ko gre za žensko, morebitnih

zdravilih in morebitnem zdravljenju.

Kot povzema Jakopanec (2016) je potrebno omeniti, da noben bolezenski znak ni navzoč

pri vseh obolenjih akutnega abdomna. Najpogostejši znak je seveda huda bolečina v

trebuhu, kateri sledi kot druga najpomembnejši znak tudi bruhanje. Kadar obstaja sum na

akutni abdomen pri bolnikih, je potrebno vedno narediti celoten klinični pregled, kjer

dajemo v ospredje pregled srca in pljuč. Če pri tem ugotovimo kakšne bolezenske znake

potem si tudi lažje nadalje razlagamo bolnikove težave v trebuhu, ali pa nas pregled pljuč

in srca opozori na morebitne nevarnosti, ki pretijo obravnavanem pacientu ob morebitnem

operativnem posegu.

Vloga medicinske sestre

Medicinska sestra ob sprejemu bolnika najprej pripravi vso potrebno dokumentacijo in

pomaga zdravstvenemu osebju, bolnemu in je pri svojem delu ekspert, kar pomeni, da

načrtuje, izvaja, nadzira in vrednoti zdravstveno nego, ki jo potrebuje vsak bolnik, ki je


17

kadarkoli in zaradi česar koli obiskal pomoč v bolnišnici in drugih zdravstvenih ustanovah.

Medicinsko osebje ob sprejemu bolnika pove le-temu kaj sledi in kaj se od njega pričakuje,

če je bolnik v stanju prištevnosti in kompetentnosti odločanja.

Ob sprejemu je potrebna anamneza, ki mora biti temeljita in kratka, da čim manj

obremenjuje bolnika. V zdravstveni karton se navedejo podatki o bolniku, ki si nekako

sledijo po naslednjem vrstnem redu in so ključni za postavitev celovite diagnoze.

ANAMNEZA: Osnovna težava zaradi katere so sprejeli bolnika (BOLEČINA V

PREDELU TREBUHA);

jakost bolečine, kraj nastanka, čas, intenzivnost bolečine,VAS LESTVICA

BOLEČINE;

ključni vzrok, zakaj je bolnik obiskal zdravniško pomoč.

Slika 4: VAS lestvica

Vir: http://www.slideshare.net (18. 8. 2016)


18

Slika 5: Lestvica za ocenjevanje in zdravljenje bolečine

SIMPTOMI IN ZNAKI so najpogosteje:

pogosta bruhanja;

dehidracije;

trebušni krči;

intenzivnost bolečine;

selitev bolečine;

splošno slabo počutje;

pospešen pulz;

znojenje;

slabost;

dihanje, če je onemogočeno ali oteženo le-to najprej sprostimo.

UGOTOVITVE VITALNIH ZNAKOV (RR, pulz, FD, GKS, TT)

sposobnost razumevanja z bolnikom in napotkov zdravstvenega osebja…

MESTO BOLEČINE V TREBUHU:

čas nastanka;

lokalizacija bolečine;

vrsta / oblika;

stopnja bolečine od (0-10);


19

trajanje;

bolečino poslabša / olajša.

PRIDRUŽENI SIMPTOMI

zadnje hranjenje / pitje, čas, vsebina hranjenja in pitja;

pridružene bolezni;

morebitne alergije;

morebitna zdravila in uživanje le-teh;

pretekli kirurški posegi;

ginekološka anamneza (ženske, menstruacija).

SOCIALNA DRUŽINSKA ANAMNEZA:

svojci, pooblaščene osebe…;

kontaktne številke;

razvade.

PREGLED ORGANSKIH SISTEMOV

srce, glava, vrat;

prsni koš;

trebuh;

sečila in spolovila;

mišično-skeletni sistem;

koža;

okvirni nevrološki status.

DIAGNOSTIČNE PREISKAVE

DRUGI PODATKI

MOREBITNI NAČRT ZDRAVLJENJA


20

Klinični pregled

Pregled se opravi čimbolj hitro in čim manj boleče in utrujajoče za vsakega posameznika.

Pri tem ravnamo v skladu z etičnimi pravili in se ves čas zavedamo, da ne smemo ob tem

kršiti človekovega dostojanstva. Za klinični pregled so potrebni ob sprejemu vsi poprej

našteti podatki o bolniku in bolnikovem stanju, sploh v primeru, ko obstaja sum na akutni

abdomen je potrebno vse izvajati izredno hitro, natančno in previdno. Pri sumu na akutni

abdomen je potrebno opraviti celoten klinični pregled in sicer na naslednje načine (Mrak,

2006).


21

Tabela 5: Prikaz kliničnega pregleda abdomna po vrstnem redu

INSPEKCIJA (ogled) Tukaj ugotavljamo videz bolnika, velikost abdomna

in obliko oziroma asimetričnost in gibljivost trebušne

stene pri dihanju. Saj je pacient lahko miren,

nemiren, išče ustrezen položaj ipd. Bolnik, ki ima na

obrazu vdrta lica, halonirane oči in ošiljen nos,

pomeni, da gre za peritonis. Prav tako ocenjujemo

barvo kože bolnika, posebnosti na koži, dihanje,

vlažnost jezika (suh, vlažen, obložen) in obliko

trebuha, ki je lahko morebiti (uleknjen, simetričen,

meteorističen). Preveriti je potrebno tudi morebitne

spremembe na spolovilu ali tipična kilna izhodišča.

PERSUKCIJA (poklep) Je načeloma najnežnejša oblika preiskave oziroma

palpacije če je pravilna. Pri njej ugotavljamo velikost

perenhimatoznih organov, patološke rezistence v

trebuhu in proste tekočine. Pri ugotavljamo pazimo

tudi na izraz lica bolnika, ki nam dobro pokaže

mesto bolečine.

PALPACIJA (otip) Mora biti nežna, preiskujemo z toplimi rokami,

plosko. Preiskovat pričnemo na tistem delu, kjer

bolnik ne čuti bolečine v smeri do bolečine. S čimer

smo pozorni na mišični tonus in s tem najlažje

ocenimo mišični defans in trebušno steno.

AVSKULTACIJA (poslušanje) Z njo slišimo zvočne fenomene, ki so pri akutnem

abdomnu pomembne, predvsem premočna

peristaltika in pljuskanje v votlem organu, katerih

zvoke lahko slišimo s prostim ušesom. Poslušati je

potrebno dovolj dolgo in na več mestih, da jih

slišimo, da lažje postavimo diagnozo.

REKTALNI PREGLED Pri vsakem bolniku z akutnim abdomnom je

indiciran tudi rektalni pregled, s katerim se ugotavlja

patološke spremembe v rektumu, bolečino in

rezistenco v Douglasovem prostoru in pri tem biti

pozorni na morebitno kri na sluzu.

Vir: Majcen (2005)


22

Kot omenjata Koželj in Mišič (2003) je izredno otežena palpacija in persukcija prav pri

otrocih , nosečnicah in izredno debelih ljudeh. Prav tako ob sprejemu bolnika ne smemo

pozabiti tudi na možnost kile in pa tudi na možnost nekirurških vzrokih bolečine.

Po kliničnem pregledu je potrebno določiti status bolnika, ki je lahko:

SPLOŠEN STATUS:

ocena splošnega stanja (sposobnosti, mobilnosti bolnika, zavedanje;

komunikativnost bolnika);

kardio cirkulatorno in respiratorno stanje;

stanje prehranjenosti;

barva kože, temperatura kože.

STATUS ABDOMEN:

nivo trebušne stene glede na prsni koš;

brazgotina, kile, druge vidne spremembe trebušne stene;

palpatorni izvid trebuha (rezistence, kile, bolečine, defans, blumberg, konzistenca;

lokalno, difuzno..,);

avskulatorni izvid (peristaltika).

Vsi ti podatki morajo biti navedeni in priloženi v sprejemnem kartonu, ko se bolnika

sprejme na oddelek. Zdravnikovo delovanje mora biti predvsem usmerjeno k odgovorom

ali je bolnikova bolečina tako visoka, da potrebuje kirurško intervencijo ali ne. Ob tem se

mora prav tako čim hitreje odločiti o smeri lajšanja bolečina bolnika, ki čaka na sprejem na

oddelek.

Vsa administrativna in zdravniška dokumentacija mora biti izdana v več izvodih, kopirana

in priložena v ambulantni karton, da ne pride do nepotrebnih podvajanj ali napačnih

odločitev zdravljenja, za kar je odgovorno administrativno oziroma medicinsko osebje, ki

sprejme bolnika.


23

Če obstaja sum na akutni abdomen in na nujno hospitalizacijo na osnovi poprej opravljenih

diagnostično terapevtskih postopkih, za sprejem bolnika na oddelek za abdominalno in

splošno kirurgijo, je potrebno naslednje s strani medicinskega osebja.

BOLNIK JE SPOSOBEN KOMPETENTNO ODLOČATI SAM ZASE:

hospitalizacija je nujna (ugotovitev zdravnika);

razložitev delovne in druge dodatne diagnoze in morebitnih potrebnih terapij

bolniku samemu;

bolnik mora biti prav tako seznanjen s klinično sliko, izvidi in trenutnim stanjem;

bolnik mora obrazložitev razumeti in se z njo tudi strinjati na način, da jo

lastnoročno podpiše.

BOLNIK NI SPOSOBEN KOMPETENTNO ODLOČATI:

v takih primerih se zanj odločajo svojci ali zdravstveno pooblaščeno osebje;

v takem primeru je delovna diagnoza in terapija razložena osebam, ki odločajo

namesto bolnika po enakem postopku kakor, da bi to zdravnik pojasnjeval bolniku

samemu;

s podpisom pooblaščenec privoli v diagnostične terapevtske ukrepe, namesto

bolnika samega.

4.3 Diagnostične metode za odkrivanje vzrokov, ki privedejo do akutnega abdomna

Diagnostične metode za odkrivanje vzrokov akutnega abdomna so še posebej pomembne,

saj nam pomagajo pri postavitvi diagnoze z naslednjimi prijemi, kakor so prikazani v

spodnji tabeli:


24

Tabela 6: Prikaz pomembnih kliničnih znakov pri akutnem abdomnu

ZNAK

Murphyev znak Je znak akutnega holecitisa, kjer levo roko

položimo pod desni rebrni lok, kjer palec

narahlo pritiska v predel žolčnika. Pozitivni

znak je takrat, ko se zazna prisotnost

bolečine ob globokem vdihu.

McBurneyev znak O njem govorimo, ko gre za neposreden

pritisk-bolečnost na mestu sredine popka in

desno spinoiliako anterior superior. Če je

pozitivna potem je tudi tipična za akutno

vnetje slepiča.

Rowsingov znak O njem govorimo pogosto pri akutnem

vnetju slepiča. Do ugotovitve pridemo, če

enakomerno pritiskamo z obema rokama

nad descendetnim širokim črevesom, ki

zaradi premikajočih se plinov izzove

bolečine v tem predelu.

Blumbergov znak Je izzvan kadar z roko globoko pritisnemo v

levi iliakalni predel in nato roko takoj

odmaknemo. Bolečino torej izzovemo z

valovanjem s čimer je znak pozitiven.

Ileopsov znak Ta znak v bistvu izzovemo na podlagi

dvigovanja noge bolnika v zrak, medtem, ko

preiskovalec (medicinskoosebje) to

preprečuje. Če se pojavi bolečina v

spodnjem delu trebuha, le-ta nakazuje na

vnetje slepiča.

Vir: Tomažič in Grosek, (2011)


25

Lajšanje bolečin pri sumu na akutni abdomen

Glede na zdravnikovo mnenje in sum mora biti njegovo odločanje usmerjeno predvsem v

to ali bolnik na bolečine potrebuje nujno kirurško intervencijo ali ne. Ob tem se mora prav

tako odločati za ustrezno lajšanje bolečin, ki jo pri akutnem abdomnu razdeli v dve fazi:

1. NUJNA FAZA

Ki se prične ob prvem kontaktu zdravnika in bolnika in traja ves čas, od uvodne

diagnostike do definicija o poteku in načinu zdravljenja z analgetiki, ki so (Tramal,

Spasmex, Buscopan, Morfin v odmerkih idr).

2. AKUTNA FAZA

Se prične z zaključkom diagnostičnim postopkom, kjer je natančno predviden potek

diagnostike oziroma nadaljnjega zdravljenja (Žakelj, 2009).


26

5 AKUTNI ABDOMEN PRI OTROKU

Kot smo že omenili je anamneza pri akutnem abdomnu zelo pomembna, saj zdravniku

pomaga pri diagnozi. Prvo diagnozo napravimo na osnovi podatkov, ki nam jih pove

bolnik ali njegov spremljevalec. Diagnozo nato poskušamo potrditi ali popraviti z

dopolnitvijo anamneze, ki mora biti kratka in usmerjena. Zlasti je važen natančen opis

bolečin, njih začetek, širjenje in izžarevanje. Torej je pomemben čas nastanka težav,

njihova narava, jakost, selitev in lokalizacija bolečine. Izvedeti moramo tudi jakost

bruhanja, odvajanja blata in seča, poizvedeti moramo o vrsti blata, zadnji menstruaciji ter

o zdravilih, ki jih bolnik morebiti jemlje. Dopolniti pa moramo tudi podatke o prebolelih

boleznih in o preostalih operacijah. Zraven ugotavljanja diagnoze pa je zelo pomemben

tudi kliničen pregled. Pomembno je, da pri sumu na akutno abdominalno obolenje vedno

opravimo popoln kliničen pregled bolnika (Tomažič in Grosek, 2011).

Pri kliničnem pregledu je pomemben:

splošen vtis;

vedno pregled celega bolnika;

inspekcija (pri kateri smo pozorni na napetost trebuha, kile, pulzacije, rezistence,

premike z dihanjem. Bolniku rečemo naj pokaže najbolj boleče mesto);

palpacija (dobimo informacijo o mišičnem tonusu, morebitnih kilah, pulzacijah.

Palpiramo z najmanjšo močjo, ki še izzove povečano občutljivost);

avskultacija (poslušamo črevesno peristaltiko: hiperperistaltika, oslabljena

peristaltika, odsotnost peristaltike, pluskanje, kovinski zvok);

perkusija (dobimo podatke o zamolklinah, odsotnosti zamolkline nad jetri

(intraperitonealni znak), o prosti tekočini (peritonitis, krvavitev v trebušno

votlino), in o zraku v prebavilih (meteorizem);

dodatni pregledi: rektalni, vaginalni (Repše, 1995).

Po kliničnem pregledu sledi osnovna laboratorijska in rentgenološka diagnostika, katera

mora biti hitra in smiselna. Laboratorijske raziskave so pomembne za postavitev diagnoze.


27

Za diagnozo so pomembni predvsem vnetni parametri (levkociti, diferencialna krvna slika,

C-reaktivni protein (CRP), prokalcitonin (PCT), hemogram, kjer potrebujemo vrednost

elektrolitov in retentov). Normalne vrednosti L in DKS ne smejo odložiti kirurške terapije

pri lokalizirani bolečini v desnem spodnjem kvadrantu.

Rentgenološke preiskave so izjemno pomembne, pri njih opravimo nativno sliko trebuha

stoje ali na boku in ultrazvok (UZ). Na nativni sliki ugotavljamo ravnine tekočine,

kalcinacije, kamne, razporeditev plinov v črevesju, prosti zrak pod prepono ali na drugih

nenavadnih mestih. UZ preiskava nam nudi zelo dobre podatke o stanju trebušnih organov

(parenhimskih), o tekočinskih kolekcijah ali prosti tekočini v trebušni votlini in o

peristaltiki. Zelo dobra je za oceno vnetja slepiča (Tomažič in Grosek, 2011).

Anemneza pri otrocih je zahtevnejša od anamneze pri odraslih, saj tako otroci kot starši

navajajo nezanesljive podatke, zato je pri odraščajočih se otrocih včasih boljši razgovor v

odsotnosti staršev. Pri samem kliničnem pregledu je stik z otrokom ključnega pomena, zato

ga skušamo spodbuditi, da sam pokaže mesto bolečine v trebuhu. Tako lahko pri

inspekciji opazimo morebitne spremembe, kot je napet trebuh, kila in prisotnost

peristaltičnih valov. V primeru, da otrok joka je najlažje, da potipamo trebuh med vdihom,

saj pri tem otrok sprosti trebušne mišice. Pri otroku moramo izključiti tudi druge bolezni

kot so na primer: faringitis in pljučnica, ki ju spremljajo bolečine v trebuhu.

Najpogostejši vzroki za akutni abdomen pri otrocih

Akutno vnetje slepiča in vkleščena kila sta v starostnem obdobju od prvega do osmega leta

najpogostejša vzroka za akutni abdomen. Vnetje slepiča je pogost vzrok za nastanek

akutnega abdomna tudi v starostnem obdobju od osem do osemnajst let (Tomažič in

Grosek, 2011).


28

Tabela 7: Najpogostejši vzroki akutnega abdomna pri otrocih od 0 do 18 let

NEDONOŠENČEK - nekrotizantni enterokolitis

NOVOROJENČEK - prirojene napake

DOJENČEK - zapleti Hirschsprungove bolezni

- vkleščena kila

- invaginacija

1 – 8 LET - zapleti že prirojenih napak, ki zahtevajo reoperacijo

- vkleščene kile

- vnetje slepiča

8 – 18 LET - vnetje slepiča

Vir: Frelih (2012)

Vnetje slepiča

Slepič je del črevesja na prehodu med tankim in debelim črevesjem, kjer se slepo konča in

ni življenjsko pomemben, je pa lahko smrtno nevaren, predvsem pri otrocih. Leži v

trebušni votlini in je prosto gibljiv. V dolžino meri nekje od 3 pa do 20 cm, širok pa je od

pol do približno enega centimetra. Na slepo črevo je vezan z oporkom, v katerem poteka

tudi ožilje, ki ga prehranjuje. Najpogostejši vzroki za nastanek akutnega vnetja slepiča je

zapora njegove svetline, ki ji sledi vnetje. Vzrok za zaporo svetline slepiča so pri otrocih

najpogosteje povečani limfatični folikli. Vnetje slepiča se skoraj vedno začne z

neenakomernimi napadi bolečin v vsej trebušni votlini, velikokrat tudi v zgornjem delu

trebuha in ob popku. Šele postopoma se bolečina lokalizira v desnem spodnjem delu

trebuha in ostane stalna. Pri otrocih po pojavu bolečine pogosto pride do slabosti in

bruhanja, do povišane telesne temperature (do 38˚ C), pomembna je tudi razlika med

temperaturo v danki in pod pazduho, ki je nekje do 1˚ C. Pogosto je prisotna tudi izguba

apetita in morda v kolku nekoliko skrčena spodnja desna okončina. Dečki zbolijo

pogosteje kot deklice. Vnetje slepiča ni nevarno če ga zgodaj prepoznamo, je pa ga


29

izjemno težko diagnosticirati, ker mnogo drugih bolezni kaže enake simptome (Frelih,

2012).

Kadar gre za vnetje slepiča ali appendicitisa sta pomembna tudi MC Burnejev znak –

pritisk na točko na sredini med popkom in desno spino iliako anterior, izzove bolečino in

znak ileopsoasa – znak za vnetje retrocekalno ležečega slepiča: bolnik dviguje iztegnjeno

nogo v zrak proti uporu preiskovalca. Pozitiven znak je bolečina v spodnjem delu trebuha

(Repše, 1995).

Slika 6: Lega slepiča

Vir: http://www.bambino.si (7. 9. 2013).

Kile pri otrocih

Poznamo več vrst prirojenih kil: popkovna, dimeljska ter vodna kila. Za vse kile velja, da

običajno niso nevarne, razen v redkih primerih, ko pride do preščipa oziroma ukleščenja

črevesa, ki se nahaja v kilni vreči. Na vkleščeno kilo pomislimo, če postane izbočena kila

trda in je ne moremo potisniti navznoter. Otrok zaradi bolečine v trebuhu neutolažljivo

joče, je nemiren, bled, se močno poti in lahko tudi bruha. Preščipnjena kila je na dotik

močno boleča. Starši morajo otroka, pri katerem sumijo na ukleščeno kilo, nemudoma

peljati k zdravniku. Zdravnik bo poskušal kilo potisniti navznoter v trebušno votlino. Če je


30

kila res ukleščena, in se je ne da potisniti nazaj v trebušno votlino, je otroka potrebno

nemudoma operirati (Mohar-Košir, 2007)


31

6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

6.1 Raziskovalna vprašanja

Raziskovalna vprašanja, ki smo jih preverjali so:

1. Kakšna je vloga medicinske sestre pri oskrbi pacienta z akutnim abdomnom?

2. Kolikšno je število obravnav pacientov z akutnim abdomnom?

3. Kako pogosto se ob sumu na akutni abdomen, kasneje le tega tudi potrdi?

6.2 Raziskovalne metode

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje

literature. V raziskovalnem delu pa smo uporabili retrospektivno metodo s pregledom baze

podatkov o pregledanih pacientih v UKC Maribor, v Kirurških ambulantah v letu 2012.

6.3 Uporabljeni viri

Literaturo smo preučili, analizirali in uredili. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili

(razpoložljivo) literaturo v slovenskem jeziku in tujo literaturo, predvsem strokovne članke

v angleškem jeziku, ki so objavljeni v svetovnih podatkovnih spletnih bazah. V

raziskovalnem delu naloge smo uporabili retrogradno analizo sprejemov bolnikov z

akutnim abdomnom. Za ugotavljanje obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja

uporabili statistične podatke, ki smo jih dobili iz arhiva UKC Maribor.

6.4 Postopki zbiranja podatkov

Obdelava pridobljenih podatkov je potekala ročno, nato smo jih s pomočjo programov

Microsoft Office Excel in Microsoft Office Word obdelali še računalniško ter jih grafično

prikazali.


32

6.5 Raziskovalni vzorec

Analizirali smo bolnike z akutnim abdomnom, ki so bili sprejeti v kirurških ambulantah

UKC Maribor, od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012.

Od 40.000 letno pregledanih pacientov v kirurških ambulantah UKC Maribor, je bilo

1521 bolnikov z akutnim abdomnom, vendar vsi niso potrebovali operativnih posegov.

Statistične podatke smo dobili iz arhiva UKC Maribor.

6.6 Raziskovalno okolje

Raziskovalno okolje, v katerem smo delali raziskavo, je bilo poslopje Kirurško urgentnega

centra UKC Maribor in arhiv UKC Maribor.

6.7 Etični vidik

Pri izdelavi diplomskega dela smo ravnali v skladu z etičnimi načeli, ki so opredeljeni v

Kodeksu etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Podatki, s katerimi smo razpolagali,

so bili uporabljeni izključno za pisanje diplomskega dela. Prav tako realni podatki ne bodo

razkriti. Za obdelavo podatkov smo dobili dovoljenje vodstva.


33

7 REZULTATI

Kot smo predhodno že omenili smo za retrospektivno metodo zaprosili UKC Maribor

oddelek za Abdominalno in Splošno kirurgijo, kjer smo za raziskavo pridobili arhivske

podatke o bolnikih, ki so zdravniško pomoč iskali v letu 2012 iz razloga hudih bolečin v

trebušnem delu.

Danes so namreč bolezenske spremembe na trebušnih organih že tako pogoste, da večina

bolnikov po statističnih podatkih potrebujejo tudi kirurško pomoč. Trebušna votlina je

namreč izredno zapleten proces, z njenimi notranjimi organi in hkrati tudi izredno

občutljiv. Pomembnejša od natančne diagnoze je pravilna in pravočasna indikacija za

operacijo, kjer je v ospredje potrebno dodati tudi ustrezno in sposobno medicinsko osebje.

V študiji primera smo namreč ugotovili, da je bilo v primerih vseh razvitih kliničnih slik

akutnega abdomna kar 90 % takšnih, ki niso potrebovali nujno operacijsko zdravljenje in

so bili razporejeni na druge klinične oddelke: Infekcijski oddelek, Internistična prva

pomoč, Pediatrija.

V letu 2012 je namreč kar 40.000 bolnikov obiskalo Kirurške ambulante Univerzitetnega

kliničnega centra Maribor, od tega kar 1521 bolnikov z akutnim abdomnom. Kar pomeni v

povprečju se na teden obravnava kar 30 pacientov z sumom na akutni abdomen.

Tabela 8: Število pregledanih pacientov z akutnim abdomnom po spolu, v letu 2012

Od 1. 1.-31. 12. 2012 ŽENSKE MOŠKI

PACIENTI 854 (56 %) 667 (44 %)


34

Tabela 9: Prikaz razporeditve pacientov na druge oddelke

LETO 2012 PACIENTI

ODDELEK ZA ABDOMINALNO IN

SPLOŠNO KIRURGIJO

364 (23,9 %)

KLINIKA ZA INFEKCIJO 525 (34,5 %)

INTERNISTIČNA NUJNA POMOČ 408 (26,8 %)

KLINIKA ZA PEDRIATRIJO 51 (3,4 %)

ODPUŠČENI 171 (11,2 %)

SKUPAJ 1521 (100 %)

Obravnava vseh sprejetih pacientov:

Načrtovani in urgentni sprejem pacienta se namreč malenkostno razlikujeta, vendar ne v

začetnih korakih, kjer je izredno pomembne prvi stik z medicinskim osebjem, ki je ključni

in hkrati vezni faktor med bolnikom in stanjem, ki se mu dogaja in se mu še bo.

Leta 2012 je bilo zaradi suma na akutni abdomen obravnavanih 1521 pacientov, urgentno

sprejetih s sumom na akutni abdomen 77, od tega je bilo 35 bolnikov operiranih. Od teh

35 operiranih je bilo 19 moških in 16 žensk.

Tabela 10: Število urgentno sprejetih in operiranih pacientov v letu 2012, glede na

spol

LETO 2012 URGENTNI SPREJEM OPERIRANI

MOŠKI 39 (51 %) 19 (50,6 %)

ŽENSKE 38 (49 %) 16 (49,4 %)

SKUPAJ 77 (100 %) 35 (100 %)


35

Medicinska sestra poleg poprej omenjene anamneze poskusi pri urgentnih bolnikih, čim

hitreje in enostavneje ter brez dodatnih težav za bolnika iz njega izvesti čim več podatkov,

ki so potrebni za pripravo čimbolj kvalitetnega ambulantnega zapisa.

Omeniti je potrebno, da se v urgentnih primerih tudi medicinsko osebje srečuje s stresom,

vendar kljub temu skuša postopke čim hitreje izvest in čim manj utrujajoče za bolnike.

Medicinsko osebje je namreč v urgentnih primerih primorano delovati drugače kakor v

primerih, ko ne gre za nujne obravnave in celo operacijske postopke. V urgentnem primeru

gre poleg administrativne priprave tudi za psihično in fizično pripravljenost bolnika na

sprejem in operativni poseg, kar dodatno stresno vpliva tudi na medicinsko osebje, ki ima

prvi stik z bolnikom (Mrak, 2006).

V urgentnih stanjih, ki so ugotovljene po temeljiti anamnezi in diagnostičnih preiskavah

sledi nenehna komunikacija z zdravniki, saj ne glede na časovno stanje mora biti vedno na

razpolago konzilij s specialistom iz ekipe Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo, ki

bo bolnike z urgentnim napotilom tudi operiral in ves čas posega in po njem spremljal

njihovo zdravstveno stanje.

Pri sprejemu vseh obravnavanih pacientov v letu 2012 smo v bistvu porabili vse podatke iz

ambulantnih zapisov, ki so:

medicinske dokumentacije (popis bolezni, temperaturni list, izvidi

opravljenih preiskav);

pogovora z nekaterimi obravnavanih pacientov;

pogovora z operaterjem.

Poleg medicinske sestre v negovalni tim sodijo tudi pomožno osebje in zdravniki, ki

pripravljajo urgentne bolnike na poseg.


36

Psihična priprava urgentnih pacientov

Psihična priprava se prične že ob samem sprejemu na oddelek in traja ves čas priprave na

poseg. Operativni poseg, hospitalizacija, in prisotnost psihosocialnih in drugih fizičnih

dejavnikov namreč izzoveta v pacientih dvome in individualna doživetja, saj se niti en

pacient od obravnavanih ne odzove enako na njegovo zdravstveno diagnozo.

Operacija in urgentni sprejem je namreč za posameznika obremenjujoča izkušnja, zato je

psihična priprava bolnika še kako zavezujoča za medicinsko osebje, ki je z bolnikom tudi v

stiku.

Psihična priprava namreč poleg administrativne pripravne in temeljite anamneze zahteva

od medicinskega osebja hkrati razumevanje za bolnika, njegovo psiho, stisko, ki jo

trenutno doživlja ob dognanju bolezni in hospitalizaciji. Bolniki ne samo, da individualno

doživljajo bolečino ampak tudi informacije o tem kakšno je njihovo trenutno stanje.

Tako se je pokazalo tudi v teh 77 urgentnih primerih, kjer niti en sam pacient bolečine in

njegovega stanja ni doživljal enako.

Prvi stik z medicinsko sestro je torej potrebno združiti v nek paket področij obravnave

sprejetih pacientov in sicer:

pomembne je prvi vtis, torej prijazen odnos do bolnika in spoštovanje njegovega

dostojanstva;

potrebno je vzpostaviti ustrezno komunikacijo, ki bo obema vpletenima podala

znak vzajemnega zaupanja;

sprotna informiranost bolnika je potrebna, zato je medicinsko osebje primorano

ustrezno tudi odgovarjati na bolnikova vprašanja o njegovem stanju;

medicinsko osebje mora tudi spodbujati izražanja občutij kot je strah, zaskrbljenost,

jeza;

ter nenehno vzpostavljati empatičen odnos in psihično podporo tako bolniku, kakor

kasneje tudi sorodnikov in drugim pooblaščenim osebam, ki imajo pravico

dostopati do tovrstnih informacij o bolnikovem zdravstvenem stanju.


37

Med psihično pripravo tako brez dodatnih obremenitev pripravljamo vse bolnike in sicer

po sistemu ABCDE, da dobimo bolj splošen vtis o varnosti posegov in nadaljnjega

zdravljenja in terapevtskih ukrepov. V vseh primerih smo morali biti ves čas priprav

pozorni na bolnika samega in njegov fizični izgled saj samo psihična priprava na njegovo

urgentno stanje ni dovolj.

Poleg tega je bilo potrebno urgentnim bolnikom, kjer obstaja sum na akutni abdomen

dovajati analgetike in pri tem ves čas spremljati njegovo psihofizično in umsko stanje.

Nekaterim bolnikom se je stanje komunikacije med njimi in medicinskim osebjem ob

uvajanju analgetika nekoliko izboljšalo, medtem, ko se je nekaterim od teh poslabšalo kar

je vodilo še na sum drugih obolenj. Prav iz tega razloga je še kako pomemben prvi stik in

sprotni stik z medicinskim osebjem, ves čas priprave na operativni in urgentnim sprejem na

oddelek. Vendar pa ni odveč omeniti, da je v vseh 35 operativnih primerih bolnikov z

akutnim abdomnom v letu 2012 dejansko prešlo skozi faze priprave in sicer

administrativne, psihosocialne in fizične kjer so ključno vlogo imele zopet medicinske

sestre in negovalno osebje.


38

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Predstavili smo retrospektivno metodo sprejetih pacientov na oddelek za abdominalno in

splošno kirurgijo v letu 2012 z dovoljenjem Komisije za medicinsko etična vprašanja UKC

Maribor in pridobili dovoljenje za uporabo statističnih podatkov, obravnavanih bolnikov v

letu 2012.

V retrospektivni metodi je bilo potrebno predstaviti samo teoretično spremljavo vseh

obravnavanih pacientov, urgentno sprejetih in obravnavanih s strani medicinskega osebja

na oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo, kjer smo ugotovili, da je statistično

gledano veliko ljudi, ki obišče zdravstvene ustanove iz razloga hudih bolečin v predelu

trebuha. Seveda prvotne indikacije niso izvor samo trebuha, zato je potrebna tudi temeljita

diagnostična preiskava pri bolnikih z hudimi bolečinami. Predstavili smo predvsem

pomembnost prvega stika med medicinsko sestro in bolnikom ter njeno etično in moralno

dolžnost vzpostavitve ustrezne dvosmerne komunikacije, ki je prepletena s sočutjem,

spoštovanjem in izražanjem čustev ter dajanjem ustreznih napotkov, nege, odgovorov na

postavljena vprašanja in drugo.

V retrospektivni metodi smo teoretično tudi predstavili razlike pri sprejemu bolnika z

sumom na akutni abdomen in med urgentnim pacientom, ki se ga mora poleg

administrativne, fizične in psihične priprave, pripraviti tudi na operacijo samo. Pri tem smo

ugotovili kako pomembna je prav tako kakovost kirurškega znanja medicinskih sester pri

pripravi na sam sprejem bolnika, pripravo in poseg. Pri vsej obravnavi je ključna

medicinska sestra in drugo negovalno osebje, še posebej v urgentnih primerih kar smo si v

nalogi zastavili kot cilj in ga tudi ovrednotili z pojasnjevanjem in dokazovanjem.


39

V diplomskem delu smo si zastavila tri raziskovalna vprašanja:

1. Kakšna je vloga medicinske sestre pri oskrbi pacienta z akutnim abdomnom?

Vloga medicinske sestre je pri bolnikih z akutnim abdomnom izredno pomembna,

pomembno pa je tudi, da zna razločiti znake, ki vodijo na sum za obolenja akutnega

abdomna. Medicinske sestre so torej tiste, ki imajo z bolnikom prvi stik in tudi največ saj

premore zagotavljati največ podatkov o bolniku preostalemu zdravstvenemu osebju, kakor

tudi bolniku samemu, ko jo potrebuje. Zaslužna je za prenašanje informacij o

zdravstvenem stanju bolnika, poteku bolezni, izvajanju terapije in operacij in poučevanju

bolnika in svojcev o morebitnih komplikacijah in zapletih med terapijo oziroma posegom.

V celotnem svojem delovanju skuša doseči optimalno raven ravnovesja med bolnikom in

osebjem.

2. Kolikšno je število obravnav pacientov z akutnim abdomnom?

Število pacientov na sum akutnega abdomna v UKC Maribor je izredno zaskrbljujoče, kot

smo statistično opredelili v zgornjem poglavju. V letu 2012 je bilo namreč kar 1521

takšnih, pri katerih je vodilo na sum akutnega abdomna.

3. Kako pogosto se ob sumu na akutni abdomen, kasneje le tega tudi potrdi?

Kar v 90 % obravnavanih na sum akutnega abdomna pa se pokaže, da ne potrebujejo

operativno oskrbo.


40

9 SKLEP

Akutna bolečina v trebuhu je nujno stanje. Večinoma spontano izzveni, lahko pa je znak

resnega kirurškega ali nekirurškega dogajanja. Etiologija je različna. Ključna sta natančna

anamneza in pregled celega otroka oziroma bolnika. Pri sumu na kirurško bolezen je

potrebno otroka zgodaj predstaviti kirurgu

Sodobna medicinska znanost za področje akutnega trebušnega obolenja ne zapoveduje

vrste preiskav, ki bi morale biti opravljene po nekem zaporedju (doktrine). Zato je zelo

pomembna dobra anamneza (razgovor zdravnika in medicinske sestre z bolnikom o

bolezni) in klinični status (osnovni pregled s poudarkom na pregledu trebuha). In prav tako

je pomembno dobro sodelovanje med zdravniško ekipo in ekipo zdravstvene nege na eni

strani ter bolnikom na drugi strani (Potrč, 2002).

Zdravstveni sistem in ljudje danes od zdravstvenega osebja zahtevamo že vse mogoče od

učinkovitosti, ažurnosti, korektnosti, varnosti, strokovnosti, natančnost, hitrosti in drugo.

Pričakovanja sistema, ljudi in zahteve po kakovostnem delu v bolnišnici in zdravstvenih

ustanovah so vse večje tudi s strani pacientov in njihovih sorodnikov, kar zahteva od

osebja še večjo mero znanja in učinkovitosti pri zdravljenju in od nje zahteva sistematično

in odgovorno delo.

Sam pristop medicinske sestre k pacientu mora biti vedno individualen ob upoštevanju

standardov in etičnih normativov, ter ob svojem delu sama prepozna znake s katerimi bo

zadovoljila pacienta in z njim vzpostavila mero zaupanja in sodelovanja za lažjo

komunikacijo, še posebej pri pacientih, ki gredo na operativni poseg.

Prav prvi pristop je hkrati tudi najbolj ključen za vsakega pacienta še posebej urgentne

paciente, tako je medicinska sestra primorana, da pozna tudi druga znanja veščine

komuniciranja in prepoznavanja različnih osebnosti pacientov za lažje sodelovanje. Na

medicinsko osebje je torej dana velika vloga odgovornosti in kakovosti opravljanja svojega


41

dela v smeri učinkovite, strokovne zdravstvene nege, ki za seboj potegne veliko

zadovoljstvo pacientov.


42

LITERATURA

Brvar, M. (2010). Ultrazvočna diagnostika akutnega abdomna. V M. Gričar, & R. Vajd

(Ured.), Urgentna medicina: izbrana poglavja 2010 (str. 88-93). Ljubljana,

Slovenija: Slovensko združenje za urgentno medicino.

Frelih, M, Vnetje slepiča. (2012). Dostopno na:

http://www.eclanki.com/Art/292/49/Vnetje-slepi-a.html (1. 9. 2013).

Jamar, B. (2006). Rentgenske preiskave v diagnostiki akutne bolečine v trebuhu. V M.

Gričar, & R. Vajd (Ured.), Orgentna medicina: izbrana poglavja (str. 105-108).

Ljubljana, Slovenija: Slovensko združenje za urgentno medicino.

Juvan, R., Repše, S., & Grosek, J. (2008). Anketa: akutni abdomen 2007/2008 v Sloveniji.

V R. Juvan, & S. Repše (Ured.), Standardi in novosti (str. 17-24). Ljubljana,

Slovenija: Kirurška šola, Kirurška klinika, Klinični oddelek za abdominalno

kirurgijo, Univerzitetni klinični center.

Koželj, M., & Miksić, K. (2003). Akutni abdomen. V K. Miksić, & V. Flis (Ured.),

Izbrana poglavja iz kirurgije: učbenik za kirurgijo na visokih zdravstvenih šolah

(str. 131-134). Maribor, Slovenija: Obzorja.

Majcen, N. (2005). Slikovna diagnostika akutnih trebušnih stanj. V Š. Grmec, & D.

Kupnik (Ured.), Zbornik predavanj in algoritmov ukrepanja (str. 165-170).

Maribor, Slovenija: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Center za nujno

medicinsko pomoč in reševačne prevoze, Univerza v Ljubljani, Medicinska

fakulteta, Katedra za družinsko medicino.

Mrak, Z. (2006). Vloga zdravstvene nege pri sprejemu in obravnavi bolnika z akutno in

abdominalno bolečino. V M. Gričar, & R. Vajd (Ured.), Urgentna medicina:

izbrana poglavja (str. 97-104). Ljubljana, Slovenija: Slovensko združenje za

urgentno medicino.


43

Norčič, G., & Pleskovič, A. (2004). Akutni abdomen. V M. Lainščak, & K. Božikov

(Ured.), Teme iz urgentne interne medicine in kirurgije (str. 414). Novo mesto,

Slovenija: Krka.

Pleskovič, A., & Pleskovič, A. (2006). Akutna abdominalna bolečina. V M. Gričar, & R.

Vajd (Ured.), Urgentna medicina: izbrana poglavja (str. 80-96). Ljubljana,


Ploj, T. (2006). Nujna stanja v interni medicini ll. V U. Ahčan (Ured.), Prva pomoč:

priročnik s praktičnimi primeri (str. 137-152). Ljubljana, Slovenija: Rdeči križ

Slovenije.

Potrč, S., Gajzer, B., Rumpf, D., Krebs, B., Gajšek, U., & Vrščaj, R. (2012). Akutno

trebušno obolenje (akutni abdomen). V S. Potrč (Ured.), Pojasnitve za bolnike (str.

8-30). Maribor, Slovenija: UKC, Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo.

Repše, S. (2003). Akutni abdomen. V B. Kremžar, & I. Muzlovič (Ured.), Šola intenzivne

medicine (str. 123-130). Ljubljana, Slovenija: Slovensko združenje za intenzivno

medicino.

Silen, W. (2005). Cope's early diagnosis of the acute abdomen. New York: Oxford

university press.

Špec-Marn, A., Gradišek, P., & Štefančič, B. K. (2001). The acute abdomen. Tenth

International Symposium on Intensive Care Medicine, 28-29, 77-82.

Tomažič, A., & Grosek, J. (2011). Akutni abdomen. Medicinski razgledi, 3, 273-287.

Tomažič, A., Grosek, J., Juvan, R., & Starc, M. (2008). Akutni abdomen. V J. Bednarik, A.

Pergavec, & I. Šarc (Ured.), Obravnava nekaterih pogostejših simptomov in stanj

(str. 103-148). Novo mesto, Slovenija: Krka.


44

Tratovšek, B. (2006a). Poškodbe trebuha. V U. Ahčan (Ured.), Prva pomoč: priročnik s

praktičnimi primeri (str. 335-351). Ljubljana, Slovenija: Rdeči križ Slovenije.

Tratovšek, B. (2006b). Zaprtost in znaki akutnega abdomna kot posledica tubolarne

duplikature transveetalnega kolona. V M. Gričar, & R. Vajd (Ured.), Urgentna

medicina: izbrana poglavja (str. 121-125). Ljubljana, Slovenija: Slovensko

združenje za urgentno medicino.

Zabavnik, Z. (2002). Lajšanje bolečin pri akutnem abdomnu. V A. Bručan, M. Gričar, &

R. Vajd (Ured.), Urgentna medicina: izbrana poglavja (str. 60-64). Ljubljana,


Žakelj, V. (2009). Akutni abdomen. Maribor, Slovenija: PIVEC.

Internetni viri

http://www.ezdravje.com/prebavila/osnovne-znacilnosti-prebavil-in-potek-prebave/ (18. 8.

2016)

http://www.bambino.si/vnetje_slepica_pri_otrocih (7. 9. 2013).

http://msurgery.ie/wp-content/uploads/2014/09/PG-Case-38.jpg (17. 8. 2016)

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b4/Torsionsileus.jpg (17. 8. 2016)

http://www.slideshare.net/hugoant59/dolor-comprender-la-fisiopatologa-y-clasificacin (18.

8. 2016)


PRILOGE

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE · 2017. 11. 28. · pomembno vlogo anamneza, s katero se ugotovi, kdaj se je bolečina začela in njen karakter, slabost in bruhanje,