UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PONUDBA BANČNIH KREDITOV OBČANOM IN NJIHOVO ZAVAROVANJE – primer NLB

AN OFFER OF BANK CREDITS TO CLIENTS AND THEIR INSURANCE – an example of NLB

Kandidatka: Zdenka Rogač Študentka rednega študija Številka indeksa: 81618480 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Davor Savin

Serdica, november, 2008

2

PREDGOVOR Največ kreditov v Sloveniji ponujajo poslovne banke, katerim je dajanje kreditov ena od osnovnih nalog. Prav tako so poslovne banke tudi s strani kreditojemalcev, najustreznejši ponudniki kreditov. Na samem začetku diplomskega dela je tako opredeljen pojem banke ter značilnosti poslovnih bank. Poslovne banke ne morejo delovati povsem samostojno, saj se morajo ravnati po navodilih in zahtevah centralne banke. Pri svojem poslovanju banke uporabljajo tudi bančna načela, katerih bi se naj vsaka držala, če hoče biti likvidna. Poslovne banke pa se ne ukvarjajo samo z dajanjem kreditov, ampak je njihova ponudba velika. Zato so v nadaljevanju prikazani tudi posli, s katerimi vse se banke ukvarjajo. Beseda kredit je latinskega izvora, natančneje iz besede »credere«, kar pomeni zaupati, verovati. Kot nam že sama beseda pove, predstavlja kredit neko zaupanje in sicer med dvema strankama. Na eni je to kreditodajalec, na drugi pa kreditojemalec. Kredit so začeli uporabljati že zelo zgodaj, čeprav ne v taki obliki kot je to običajno danes. Takrat so se dajali krediti predvsem v blagu in tudi v blagu so se vračali. Z leti pa se je vse spreminjalo in danes imamo na voljo najrazličnejše vrste kreditov, tako za občane, kot tudi za podjetja. Pri tem sem se omejila na občane in tudi predstavila najpogostejše vrste kreditov. Z najetjem kredita, pa naletimo tudi na stroške, povezane s kreditom. Ti lahko predstavljajo veliko oviro in še tako ugoden kredit lahko postane neugoden. Med stroške kredita tako uvrščamo obrestno mero, stroške odobritve, stroške zavarovanja. Prav zavarovanje kredita je najpomembnejše tako za eno stranko kot tudi za drugo. Za kreditojemalca predstavlja dodaten strošek, medtem ko se kreditodajalec zavaruje pred nevračilom kredita. Ker so z zavarovanjem povezani stroški, sem bralcu na enostaven način predstavila oblike zavarovanj, ki jih ponujajo poslovne banke. Na koncu pa sem predstavila vodilno banko v Sloveniji, torej NLB. Predstavila sem kreditno ponudbo banke, katera je zelo pestra, saj ima v svoji ponudbi veliko kreditov. Tu sem predstavila le tiste kredite, katere ponuja občanom. Ker pa je tudi zavarovanje pomembno, sem predstavila še oblike zavarovanj, s katerimi je možno zavarovati kredite.

3

VSEBINA 1 UVOD................................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve............................................................................................. 6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja ............................................................................... 7

2 ZNAČILNOSTI POSLOVNIH BANK.............................................................................. 8

2.1 Opredelitev pojma banka............................................................................................. 8 2.1.1 Zakonska ureditev bank........................................................................................ 8

2.2 Poslovne banke............................................................................................................ 9 2.2.1 Vloga CB pri poslovni banki ................................................................................ 9

2.3 Načela poslovanja bank ............................................................................................. 10 2.4 Bančni posli .............................................................................................................. 12

2.4.1 Aktivni bančni posli ........................................................................................... 12 2.4.2 Pasivni bančni posli ............................................................................................ 12 2.4.3 Nevtralni bančni posli......................................................................................... 12

3 OPREDELITEV KREDITOV.......................................................................................... 13

3.1 Pojem in pomen kredita............................................................................................. 13 3.1.1 Zgodovinski razvoj kredita................................................................................. 13 3.1.2 Osnovna delitev kreditnih poslov....................................................................... 14

3.2 Kreditiranje občanov ................................................................................................. 15 3.2.1 Limit na transakcijskem računu.......................................................................... 16 3.2.2 Potrošniški kredit................................................................................................ 16 3.2.3 Hitri kredit .......................................................................................................... 17 3.2.4 Stanovanjski kredit ............................................................................................. 17 3.2.5 Hipotekarni kredit............................................................................................... 18 3.2.6 Študentski kredit ................................................................................................. 18

3.3 Stroški kreditov ......................................................................................................... 19 4 ZAVAROVANJE KREDITOV ....................................................................................... 20

4.1 Kreditno tveganje poslovnih bank............................................................................. 20 4.2 Pomen zavarovanja kreditov ..................................................................................... 21 4.3 Vrste zavarovanj kreditov.......................................................................................... 22

5 PONUDBA KREDITOV OBČANOM NA PRIMERU NLB d.d. .................................. 28

5.1 Predstavitev NLB d.d. ............................................................................................... 28 5.1.1 Zgodovina NLB d.d............................................................................................ 28 5.1.2 Poslovanje NLB d.d............................................................................................ 29

5.2 Kreditiranje občanov pri NLB d.d............................................................................. 31 5.2.1 Ugotavljanje kreditne sposobnosti ..................................................................... 33 5.2.2 Zamudne obresti in stroški ................................................................................. 33 5.2.3 Jamstva in obveznosti kreditojemalca ................................................................ 34 5.2.4 Pravice NLB ....................................................................................................... 34

5.3 Ponudba kreditov pri NLB d.d. za občane ................................................................ 35

4

5.4 Oblike zavarovanja kreditov pri NLB d.d. ................................................................ 39

5.4.1 Zavarovanje s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici Triglav ............ 39 5.4.2 Zavarovanje s solidarnim poroštvom kreditno sposobnih porokov.................... 40 5.4.3 Zavarovanje z zastavo denarnih sredstev ........................................................... 40 5.4.4 Zavarovanje z zastavo nepremičnin ................................................................... 41 5.4.5 Zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev ...................................................... 42 5.4.6 Zavarovanje z zastavo enot premoženja vzajemnih skladov.............................. 43 5.4.7 Zavarovanje z zastavo polic življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento in enkratnim vplačilom premije, sklenjenih pri NLB Viti........................................... 43

5.5 Osebni krediti brez zavarovanja ................................................................................ 44 6 SKLEP.............................................................................................................................. 45 7 POVZETEK ..................................................................................................................... 47

7.1 Zusammenfassung ..................................................................................................... 48 8 LITERATURA IN VIRI................................................................................................... 48

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Področje, katero sem predstavila v diplomski nalogi, je bančno kreditiranje občanov in predvsem zavarovanje teh kreditov. Temo sem si izbrala iz razloga, ker je v današnjem času kreditiranje samoumevna stvar. Kredit, v času, v katerem živim, pomeni zelo veliko. Poznam veliko ljudi, med njimi precej mladih, ki se za premagovanje finančnih težav odločajo za najetje kredita. S kreditom imajo namreč možnost, da si privoščijo nekaj, kar si brez kredita ne bi mogli. Sama pa živim na manj razvitem območju Slovenije, zato so tu krediti še toliko bolj v uporabi za premagovanje določenih finančnih težav. Banke v Sloveniji se zavedajo teh težav in kar se tiče ponudbe kreditov za občane, je ta res zelo pestra. Toda banke se še naprej trudijo in želijo zadovoljiti res vsakega, zato prihajajo v njihovo ponudbo tudi nekatere nove vrste kreditov. To temo pa sem si izbrala tudi iz drugega razloga. Ker sem nekaj časa delala na banki v okviru študentskega dela, sem imela možnost spoznati delovanje same banke, kakor tudi področje kreditiranja. O samem zavarovanju kreditov pa nisem vedela veliko, zato sem si s pisanjem diplomskega dela pridobila tudi znanje iz zavarovanja kreditov. Skozi pisanje sem spoznala načine, s katerimi se banke zavarujejo pred tveganjem. Zato menim, da je zavarovanje pri kreditiranju osnovnega pomena za banke. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve S pisanjem diplomske naloge, sem spoznala načine, kako se banke zavarujejo pred kreditnim tveganjem. Ob tem sem se seznanila tudi s tem, na kakšne načine je možno zavarovati posamezni kredit. V okviru tega sem spoznala, v kakšni situaciji in na kakšen način je v določenem trenutku najprimerneje oziroma najugodneje najeti določen kredit. Poleg tega pa sem spoznala možne načine zavarovanja kreditov pri NLB. Cilji, ki sem jih dosegla s pisanjem diplomske naloge, so naslednji:

- spoznala sem značilnosti poslovnih bank, - opredelila pojem in pomen kredita, - seznanila se z vrstami zavarovanj kreditov, - spoznala vrste kreditov ter načine zavarovanja pri NLB.

6

Na podlagi teh ciljev sem diplomsko delo razdelila na štiri osnovne dele. V prvem segmentu sem spoznala pojem banke, značilnosti poslovnih bank in vlogo centralne banke pri poslovni banki ter načela in osnovne posle, s katerimi se ukvarjajo poslovne banke. Z opredelitvijo kreditov občanom in njihovim zgodovinski razvojem sem se seznanila v drugem delu. Tu sem izpostavila najpogostejše kredite, kateri so v bančni ponudbi za občane. V tretjem segmentu sem predstavila vrste zavarovanj kreditov, ki jih ponujajo poslovne banke v Sloveniji, kakor tudi pomen samega zavarovanja. Na koncu pa je predstavljena ponudba NLB, tako glede kreditov, kakor tudi glede njihovega zavarovanja. Tu sem bolj podrobno opredelila posamezna zavarovanja, ki jih ponuja NLB d.d.. Ta banka mi je tudi najbolj blizu in sem jo želela bolj podrobno spoznati tudi s te strani. Moja osnovna trditev je, da se povpraševanje občanov po kreditih iz leta v leto povečuje in da je pri tem najpomembnejše zavarovanje kreditov, katero tudi vpliva na to, ali se kreditojemalec odloči za določeni kredit ali ne. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljam, da poslovne banke ponujajo veliko možnosti za zavarovanje kredita, kakor tudi veliko vrst različnih kreditov. Prav z zavarovanjem se banke zavarujejo pred morebitno nelikvidnostjo. Tudi za občane predstavlja zavarovanje kredita pomembno postavko v primeru najetja kredita. Zavarovanje kreditojemalcu predstavlja dodaten strošek v zvezi z najetjem kredita. Zato si kreditojemalci želijo, da bi bilo to zavarovanje za njih čim bolj ugodno. Banke pa to, da ponujajo ugodno zavarovanje kreditov, postavlja v boljši položaj glede konkurence in dobrega imena. Vemo namreč, da je tudi glede tega v Sloveniji konkurenca velika. Sami krediti za občane se od banke do banke dosti ne razlikujejo. Večina bank ima v svoji ponudbi podobne ali pa celo iste kredite. Nekatere banke mogoče drugače imenujejo določen kredit, v osnovi pa je enak kreditu druge banke. Zato si poleg drugih stvari banke pridobijo stranke tudi glede ugodnega zavarovanja. To vsekakor prepriča kreditojemalce za najetje kredita pri banki, ki nudi ugodnejša zavarovanja kreditov. Zavarovanje kredita pomeni tako za banko, kakor tudi za kreditojemalca pomemben del pri sklepanju kreditnih pogodb. Kreditna pogodba se sklene šele tedaj, ko je v njej določeno tudi zavarovanje kredita, s katerim se strinjata obe strani. Sama konkurenca pa je pomembna tudi zato, saj vemo, da lahko kredit najamejo tako komitenti posamezne banke, kakor tudi nekomitenti. Nekatere banke pa ponujajo tudi kredite brez zavarovanja in so tudi glede tega konkurenčne. Vendar pa tu velja, da kredit brez zavarovanja lahko najamejo le komitenti banke, kateri izpolnjujejo določene pogoje. Možne omejitve pri pisanju so bile le premalo znanja na tem področju in pa pomanjkljiva literatura glede zavarovanja kreditov za občane.

7

1.4 Uporabljene metode raziskovanja Pri pisanju diplomske naloge sem uporabila mikroekonomsko in dinamično raziskavo. Uporabila sem tudi deskriptivni pristop. Metode raziskave, ki sem jih uporabila v okviru tega pristopa so:

- metoda kompilacije: kar pomeni, da sem povzela spoznanja, stališča ter sklepe drugih avtorjev;

- metoda deskripcije: kar pa predstavlja opis storitev in ponudbe. V veliko pomoč pri pisanju mi je bila različna domača in tuja literatura. Poslužila sem se različnih člankov na obravnavano temo. Nekatere podatke sem pridobila kar v banki, uporabila pa sem tudi internetno gradivo.

8

2 ZNAČILNOSTI POSLOVNIH BANK 2.1 Opredelitev pojma banka Pojem banka so uporabljali že v srednjem veku. Sama beseda banka pa izvira iz italijanske besede »banca« ali »banco«1, kar pomeni mizo, na kateri so imeli menjalci svoj denar, ko so opravljali svoje menjalne posle. Tako se je ta beseda udomačila in jo uporabljamo še danes. Enotne opredelitve o banki pa ni bilo nikoli, kar je posledica tega, da je bila vloga bank vedno odvisna od razvojne stopnje gospodarstva in od gospodarskega sistema v posameznih državah (Bobek 1995, 19). Definicije banke se od avtorja do avtorja razlikujejo. Omenila bi definicijo, ki jo navaja Heffeman (2000,15) in sicer jo definira tako, da je banka posrednik med subjekti, ki bi želeli naložiti sredstva in subjekti, ki bi si želeli sredstva izposoditi. Pomen in razlago pojma banke je mogoče obravnavati iz več zornih kotov (Glogovšek 1995, 24):

- Vidik legalne ali pravne definicije: zakonska in druga normativna določila. - Vidik gospodarskega subjekta: banka je gospodarski subjekt, ki se ukvarja z

gospodarsko dejavnostjo. Torej banka lahko najema in daje posojila, opravlja storitve povezane z denarjem, posojilom in kapitalom. Poleg tega pa opravlja še druge storitve.

- Globalni gospodarski vidik: s tem mislimo, da banke funkcionirajo le kot del sistema.

2.1.1 Zakonska ureditev bank Banke v Sloveniji se morajo ravnati predvsem po dveh smernicah in sicer tistih, ki jih ureja Evropska unija in pa seveda po slovenski zakonodaji. Za vse banke v Sloveniji so najpomembnejši naslednji zakoni (Slak 2005, 5):

- Zakon o bančništvu, - Zakon o Banki Slovenije, - Zakon o gospodarskih družbah.

Poleg tega pa morajo banke v Sloveniji ravnati v skladu z načeli in pravili Bančnega kodeksa. Zakon o bančništvu ureja pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje bank in hranilnic. Banka je definirana kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev (Zakon o bančništvu 2001, 4).

1 Tako opredelitev banke sem zasledila tudi pri drugih avtorjih in sicer Filipič (1998, 30), Bobek (2005, 19).

9

2.2 Poslovne banke Poslovne banke so po tradicionalni opredelitvi institucije, ki sprejemajo vloge na vpogled in odobravajo kredite. Tako so poslovne banke predvsem podjetja, ki ponujajo finančne storitve in tako zagotavljajo nemoten pretok finančnih sredstev v gospodarstvu. V konkurenčnem boju morajo poslovne banke težiti k doseganju čim višjih dobičkov in k zagotavljanju dolgoročnega razvoja in obstoja. Najpomembnejša naloga poslovnih bank je opravljanje funkcije finančnega posrednika. K najpomembnejši funkciji pa štejemo posojanje denarja. Tako si lahko banke z odobravanjem posojil pridobijo do 80 odstotkov vseh bančnih prihodkov (Finančni trgi 2003, 7). Poslovne banke uvrščamo med depozitne finančne institucije. Depozitne finančne institucije zbirajo finančne prihranke varčevalcev na osnovi vlog oziroma depozitov z različnim rokom zapadlosti. Tako zbrana sredstva pa namenjajo za dajanje kreditov (Dimovski 1996, 4). Glavne značilnosti poslovanja bank so (Turk 1995, 123):

- veliko število dolžniško-upniških razmerij, - veliko število istovrstnih opravil, - udeležba velikega števila zaposlenih pri enakem poslu, - potreba po ažurnosti poslovanja, - raznovrstnost poslovnih dogodkov.

Poslovne banke so tako omejene med zakonskimi predpisi, svojimi poslovnimi zahtevami in likvidnostnimi ukrepi centralne banke (Bobek 1971, 46). 2.2.1 Vloga CB pri poslovni banki Centralne banke s svojimi ukrepi vplivajo na uravnavanje poslovnih bank in na njihovo kreditno politiko. Ponavadi se cilji monetarno-kreditne politike centralne banke in cilji kreditne politike poslovnih bank bistveno razhajajo. Zato je še toliko bolj pomemben vpliv centralne banke na poslovne banke (Bobek 1971, 23). Možnosti vpliva centralne banke na kreditno politiko poslovnih bank je treba iskati v okviru ciljev kreditne politike poslovnih bank. Ti cilji pa so definirani z ohranjanjem likvidnosti, težnjo po rentabilnosti in težnjo po varnosti. So pa tudi edino vplivno področje centralne banke. Največja možnost vpliva je pri likvidnosti. Tu gre dejansko o vprašanju, ali in v katerem obsegu ter pod katerimi pogoji lahko poslovne banke dajejo kredite oziroma morajo njihov obseg zmanjšati (Bobek 1971, 45). Centralna banka pa lahko vpliva tudi na količino denarja v obtoku s spreminjanjem obveznih rezerv. Odstotek obveznih rezerv pa lahko centralne banka spreminja in sicer poveča ali zmanjša. Če odstotek obveznih rezerv zviša, morajo poslovne banke zmanjšati kredite in s tem količino knjižnega denarja v obtoku. Če pa odstotek obveznih rezerv zniža, pa se lahko kreditni potencial poslovnih bank poveča. Centralna banka znižuje odstotek obveznih rezerv in tako prispeva k večji konkurenčnosti in moči poslovnih bank.

10

2.3 Načela poslovanja bank Poslovne banke morajo skrbeti za svoj obstoj in razvoj. Prav zaradi tega morajo pri svojem delovanju upoštevati splošno sprejeta bančna načela. Pri poslovanju so banke vezane na veliko bolj strožja načela kot pa gospodarske družbe. To pa je nujno zaradi same narave bank in njihove funkcije v finančni in socialno-ekonomski sferi države ter še posebej zaradi zavarovanja vlagateljev oziroma komitentov bank (Slak 2005, 8). Osnovna načela poslovanja bank (Filipič in Markovič-Hribernik 1998, 132–137):

a) Načelo likvidnosti Bistvo tega načela je, da so banke vselej sposobne izpolnjevati svoje dospele obveznosti. Zakon o bančništvu ob pojmu likvidnosti, le-to ločuje na dva pojma in sicer na likvidnost in solventnost.2 To načelo narekuje skladnost med rokom sredstev in rokom naložb. Za poslovanje pa je to načelo zelo pomembno, zato mu pravimo tudi »zlato bančno pravilo«.3 Likvidnostna rezerva mora biti minimalna, da ne bi prišla v nasprotje s težnjo po plasiranju kar največ sredstev. Zato je pomembno, da jo planiramo in pri tem upoštevamo vse dejavnike, ki vplivajo na obseg potrebne rezerve. Praviloma se oblikuje po svobodnih odločitvah banke, vendar lahko centralna banka predpiše minimalno rezervo. Z vidika stopnje likvidnosti bančne aktive kaže omeniti, da so najbolj likvidna oblika gotovina in knjižni denar, najmanj pa opredmetena osnovna sredstva. Likvidnost je potrebno hitro reševati, saj lahko nelikvidnost banke povzroči nezaupanje vlagateljev v celotni bančni sistem.

b) Načelo varnosti vlog v banki Od tega načela je odvisno predvsem zbiranje kreditnih sredstev. Torej pomeni to načelo, da mora banka vlagateljem zagotoviti čim večjo varnost njihovih vlog. S tem si bo pridobila zaupanje vlagateljev, kar je eden od elementov konkurence med bankami. Posledica zaupanja pa bo večanje vlog in s tem večanje kreditnih sredstev. Kako pomemben dejavnik pri oblikovanju kreditnih sredstev varčevalcev je varnost, se vidi tudi po tem, da v nekaterih gospodarskih sistemih ali v določenih okoliščinah država prevzame jamstvo za vloge. Te vloge, za katere jamči država, so tudi maksimalno varne.

2 Likvidnost – da je banka v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolniti zapadle obveznosti; solventnost – da je banka trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti. 3 Zlato bančno pravilo – zahteva, da se dolgoročne kredite odobrava iz dolgoročnih depozitov, kratkoročne kredite pa iz kratkoročnih depozitov.

11

c) Načelo rentabilnosti banke Pri tem načelu pa je pomemben dobiček, ki je tudi motiv poslovanja bank. Rentabilnost je torej eden od osnovnih principov poslovanja. Banke ga realizirajo predvsem tako, da dosežejo kar največjo razliko med aktivnimi in pasivnimi obrestmi. Ker pa imajo pri tem še druge odhodke in stroške, poslujejo po načelu ekonomičnosti.4 Bančni dobiček je mogoče doseči z natančnim, uravnoteženim in elastičnim gospodarjenjem z bančnimi sredstvi. Natančno in previdno poslovanje je pomembno zaradi tega, ker so aktivni posli neposredno odvisni od pasivnih, tako glede obsega kot kakovosti. Elastično pa morajo poslovati zato, ker se bančni management mora prilagajati potrebam in željam komitentov.

4 Ekonomičnost – pomeni, da s kar najmanjšimi stroški dosežeš optimalen izid poslovanja.

12

2.4 Bančni posli 5 Obstaja več različnih klasifikacij bančnih poslov. Najpogostejši primer je delitev bančnih poslov na učinke, ki jih ti imajo za banko. Po tej delitvi delimo bančne posle na aktivne, pasivne in nevtralne (Jeličić 1998, 548). 2.4.1 Aktivni bančni posli Pri teh je banka upnik in prejema od dolžnikov aktivne obresti. Z njimi banka plasira v različne oblike zbrana sredstva in to je njen predmet poslovanja. Aktivni bančni posli se delijo na kratkoročne in dolgoročne. Med kratkoročne uvrščamo vse oblike kratkoročnih kreditov in nakup kratkoročnih vrednostih papirjev, medtem ko med dolgoročne uvrščamo vse oblike dolgoročnih kreditov, kapitalske vložke in nakup dolžniških vrednostnih papirjev. Pomembno za aktivne posle pa je tudi to, da banka z njimi zaračunava aktivne obresti, katere so praviloma večje od pasivnih. 2.4.2 Pasivni bančni posli S temi pa banka pridobiva prosta denarna sredstva. Opredelimo jih lahko tudi kot zbiranje sredstev z namenom nadaljnjega posredovanja komitentom. Tudi ti se delijo na kratkoročne in dolgoročne. Med kratkoročne pasivne bančne posle tako uvrščamo: emisijo denarja, sprejemanje vpoglednih depozitov, najemanje kratkoročnih kreditov doma in v tujini in pa izdajanje kratkoročnih vrednostnih papirjev, s katerimi banke povečujejo svoje obveznosti do kupcev teh papirjev. K dolgoročnim pasivnim bančnim poslom pa štejemo: emisijo dolgoročnih vrednostnih papirjev, sprejemanje dolgoročneje vezanih depozitov ter najemanje dolgoročnih kreditov v tujini. 2.4.3 Nevtralni bančni posli Ti posli banke ne postavljajo niti v položaj upnika niti v položaj dolžnika. Pri teh poslih banka nastopa le kot strokovni servis za opravljanje različnih storitev za svoje komitente. Za te storitve banke zaračunavajo provizijo. Med nevtralne bančne posle uvrščamo: opravljanje plačilnega prometa, posojanje sefov, odpiranje akreditivov, izdajanje kreditnih pisem, nudenje različnih nasvetov in posredovanje informacij komitentom.

5 Povzeto po Filipič in Markovič-Hribernik 1998, 131–132.

13

3 OPREDELITEV KREDITOV 3.1 Pojem in pomen kredita Beseda kredit je latinskega izvora, in sicer izvira iz besede »credere«, kar pomeni verovati, zaupati, dati na upanje. Pri kreditu se pojavljata dve osebi:

- kreditor, kreditodajalec ali upnik in - debitor, kreditojemalec ali dolžnik.

Med njima nastane dolžniško-upniško razmerje, saj kreditodajalec daje na upanje, medtem ko kreditojemalec prejema na upanje (Ribnikar 1999, 35). Kredit je torej pravni posel in pomeni pogodbeni odnos med banko in stranko. Banka se pri tem poslu zavezuje, da bo dala upniku na voljo določen znesek denarnih sredstev za pogodbeno določen čas, za nek namen ali nenamensko (Kamhi 2003, 16). Pomen kredita pa je v tem, da omogoča, da ljudje lahko pridejo do dobrin, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti. Nekoč so bile to predvsem osnovne življenjske potrebščine. Dandanes pa so to bolj luksuzne dobrine, kot na primer: avtomobil, stanovanje, potovanja … 3.1.1 Zgodovinski razvoj kredita Določene oblike kredita naj bi se pojavile že zelo zgodaj, še pred pojavom samega denarja. Stari Sumerci so ga uporabljali že pred našim štetjem. Najstarejši zapisi o kreditih pa so izpred 3000 let v civilizacijah Babilona, Asirije in Egipta. V Evropi se je kredit pojavil v 12. stoletju in sicer najprej v Franciji. Predvsem so znani trgovski krediti iz francoske pokrajine Champagne. Pri tem so uporabljali valutne pogodbe, ki so jih poimenovali »Cambium Contract«. S pomočjo teh pogodb so sredstva prenašali z enega na drugo mesto s časovnim zamikom nekaj dni oziroma tednov. Najprej so se torej pojavili trgovski krediti. Potrošniški pa so se pojavili precej pozno in sicer šele nekje v 19. stoletju. Povpraševanje po kreditih je bilo veliko zaradi gospodarskega razvoja in rasti plač. Zato so banke na povečano povpraševanje reagirale z večjo dostopnostjo kreditov celotnemu prebivalstvu (Bass 1995, 4–6).

14

3.1.2 Osnovna delitev kreditnih poslov Kot sem že prej omenila, spadajo kreditni posli med aktivne bančne posle. Kreditne posle deli Vidmar (1997, 6) po naslednji razvrstitvi:

- Po predmetu ločimo blagovni in denarni kredit. Za blagovne je značilno, da se dajejo v blagu, imenujemo jih tudi naturalni. Denarni oziroma finančni pa se dajejo, kot že samo ime pove, v denarju.

- Po subjektih na pravne in fizične osebe. Krediti pravnim osebam so predvsem krediti podjetjem za investiranje. Krediti fizičnim osebam pa so predvsem potrošniški in namenski.

- Po dolžini trajanja so krediti lahko kratkoročni (do 1 leta), srednjeročni (do 10 let) in dolgoročni (nad 10 let).

- Po namenu so lahko krediti gospodarstvu, negospodarstvu in potrošnikom.

- Po gospodarskem namenu so krediti za obratna in trajna osnovna sredstva in pa krediti za investicije.

- Po načinu zavarovanja ločimo take, ki morajo biti zavarovani in take brez zavarovanja.

- Po domicilu pogodbenih strank poznamo domače in tuje kredite. Značilnost domačih je, da sta obe stranki iz iste države. Tuji oziroma inozemski pa potekajo med različnimi državami. Pri teh je kreditodajalec iz tuje države.

15

3.2 Kreditiranje občanov Banke v svojih ponudbah razvijajo tudi ponudbo kreditov za občane. Predvsem gre tu za potrebe občanov po finančnih sredstvih, katere potrebujejo za potrošne dobrine, stanovanjsko izgradnjo in za druge potrebe. Krediti, namenjeni občanom, so v osnovi standardizirani. To pomeni, da so nekateri pogoji standardizirani. Določeni so :

- maksimalni zneski, ki jih kreditojemalci lahko dobijo, - najdaljši roki za vračanje kreditov, - stroški kredita, - zavarovanje kredita.

Pri vsakem kreditnem poslu pa obstajajo shematizirani postopki v zvezi :

- s kreditno vlogo, - z odobritvijo kredita, - z ugotavljanjem kreditne sposobnosti.

Pri kreditiranju občanov je pomemben dejavnik tudi sama ponudba bank. Banke se zaradi vse močnejše konkurence vse bolj prilagajajo kreditojemalcem. Tako banke dopuščajo višje razmerje med višino obroka kredita in plačo kreditojemalca. Prav tako nudijo kredite, katerih vrednost je vezana na premoženje danega v zastavo (nepremičnine ali vrednostni papirji) in na prihodke kreditojemalca. Pri kreditiranju pa se spreminja tudi valuta, v kateri je odobren kredit. Pri bankah tako zasledimo, da ponujajo kredite tudi v švicarskih frankih. Prav tako pa se podaljšuje tudi ročnost novo odobrenih kreditov, tako ponujajo banke kredite z ročnostjo tudi do 30 let. Kadar banke odobravajo kredite občanom, se morajo najprej seznaniti z ravnijo prostih denarnih sredstev prosilca. Banka si pred odobritvijo kredita pridobi podatke o tem, ali ima komitent že kaj kreditov in v kakšni višini. Prav tako si pridobi tudi podatke o mesečnih prihodkih prosilca. Odplačevanje kreditov pri občanih je ponavadi mesečno. Pri tem je mesečna anuiteta ponavadi enaka. V ponudbi imajo banke najrazličnejše kredite za občane. Najpogostejši obliki pa sta prav gotovo potrošniški in stanovanjski kredit. Ponudba bank glede kreditov je torej velika. Zato so si posamezni krediti od banke do banke podobni ali pa so celo enaki. Vse bolj pa se banke trudijo, da bi bila njihova ponudba kar se da inovativna in čim bližja občanom. V nadaljevanju bom na kratko predstavila nekatere najpogostejše oblike kreditov za občane.

16

3.2.1 Limit na transakcijskem računu Za limit na transakcijskem računu je značilna njegova kratkoročnost. Z limitom je imetnikom transakcijskega računa dovoljeno, da do določene višine prekoračijo stanje, ki ga imajo na računu. Imetnik uporablja sredstva odobrenega limita le v znesku, ki ga potrebuje. Banka mu za limit zaračunava aktivne obresti. Vsak priliv na račun komitenta zmanjša saldo v breme in s tem strošek aktivnih obresti. Komitent lahko črpa limit na podlagi vloge in sklenjene pogodbe. V pogodbi se določi tudi najvišji znesek, kateri je odvisen od kreditne sposobnosti komitenta. Poznamo dve vrsti limitov in sicer redni in izredni limit. Redni limit banka odobri ob otvoritvi trnsakcijskega računa s pogodbo. Komitent lahko koristi limit vse do ukinitve računa. Koristiti ga ne more v času odobritve izrednega limita. Izredni limit pa banka komitentu odobri na osnovi njegove vloge. Tudi tu se sklene pogodba, katera vključuje: rok odobritve, višino limita, obrestno mero, način zavarovanja in stroške odobritve. 3.2.2 Potrošniški kredit Potrošniški kredit je poleg stanovanjskega kredita, najbolj pogosta oblika kreditiranja občanov. Namenjeni so tistim, ki prejemajo redne mesečne dohodke in so kreditno sposobni. To so krediti, kateri se rabijo za osebno potrošnjo komitenta in so namenjeni za izpolnitev raznovrstnih potreb in želja. Višina kredita je odvisna od višine dohodkov. Praviloma višina odobrenega kredita ne sme presegati tretjine mesečnega dohodka. Koristijo jih pa lahko tako komitenti, kakor tudi nekomitenti banke. Ločimo kratkoročne in dolgoročne potrošniške kredite. V nadaljevanju se delijo tudi na namenske in na nenamenske kredite. Namenski kredit se odobri za točno določen namen. Namen pa se dokaže z izdano dokumentacijo (račun, predračun), na podlagi katere se po odobritvi kredita izvrši nakazilo na transakcijski račun. Največ namenskih kreditov se odobri za nakup avtomobila, opreme. Ponavadi banke sodelujejo s trgovskimi podjetji ali proizvajalci različnih dobrin. Ta vrsta kredita je ugodnejša, saj je obrestna mera nižja od tiste, kateri kredit je v redni ponudbi. Pri nenamenskem kreditu pa ni potrebno predložiti nobene dokumentacije, ki bi dokazovala uporabo kredita. To vrsto kredita banka odobri brez določenega namena. Za banke pa predstavlja ta oblika kredita tudi večje tveganje, saj banka ne ve, za kakšen namen je odobrila ta kredit. To se pa pozna pri zavarovalni premiji, katera je višja, kot pa v primeru namenskega kredita. Prav tako je višja tudi obrestna mera. Potrošniški krediti so lahko zavarovani ali pa ne. To je odvisno predvsem od zaupanja, ki ga ima banka do komitenta. Prav od tega pa je odvisna tudi višina zavarovanja. Zaupanje si komitent pridobi z daljšim sodelovanjem in uporabo različnih bančnih produktov. Poleg zaupanja pa je pri zavarovanju teh kreditov pomembna tudi višina kredita. Preden se odobrijo večji zneski, lahko banka zahteva zavarovanje v obliki kreditno sposobnega poroka, s plačilom zavarovalne premije ali na osnovi zastave premoženja. Odplačevanje poteka v mesečnih anuitetah. Anuitete pa v imenu kreditojemalca nakazuje delodajalec, pri katerem je le-ta zaposlen. Banka ima določen rok vračila potrošniških kreditov. Rok je lahko od 3 mesecev do 10 let (Koch 2000, 627).

17

3.2.3 Hitri kredit Ta kredit je nenamenski. Pred najetjem je potrebno sodelovanje z banko in poslovanje z eno od plačilnih kartic. Prednosti te vrste kredita pred ostalimi so:

- enostaven postopek odobritve, - manj dokumentacije, - odplačevanje preko trajnega naloga, - ni potrebno potrditi vloge pri delodajalcu, - nizki stroški odobritve, - brez stroškov zavarovanja, - nominalna fiksna obrestna mera.

Kreditojemalec lahko ta kredit dobi na osnovi izpolnjene prošnje ob predložitvi osebnega dokumenta in davčne številke. Hitri kredit se odobri le komitentu banke in je ugodnejši od potrošniškega kredita. Ta ugodnost se kaže predvsem pri obrestni meri in pri stroških odobritve. Kredit se odplačuje v mesečnih anuitetah preko trajnega naloga s transakcijskega računa (Šerekonja 2004, 33). 3.2.4 Stanovanjski kredit Je tudi eden od najpogostejših kreditov pri kreditiranju občanov. Stanovanjski krediti so pomemben vir financiranja za reševanje stanovanjskih problemov. Namenjeni so za (Ribnikar 1994, 6):

- nakup in obnovo stanovanj, - gradnjo, obnovo in vzdrževanje stanovanjskih hiš, - nakup zemljišča …

So dolgoročni, povprečna odplačilna doba se giblje od 10 pa vse do 30 let. Stanovanjski krediti so namenski, zato je pred odobritvijo potrebno predložiti dokumentacijo, iz katere je razviden namen, za kaj se kredit uporablja. Ti krediti pa morajo biti zavarovani, in sicer so lahko zavarovani z zastavo nepremičnin, s kreditno sposobnimi poroki ali preko zavarovalnice. Večina teh kreditov je zavarovanih s hipoteko na nepremičnini. Pri odobritvi banke namenjajo posebno pozornost kreditni sposobnosti kreditojemalca, saj gre pri teh kreditih ponavadi za višje zneske, zaradi česar je tveganje še toliko večje. Stroški odobritve so odvisni od višine kredita. Dokumenti, potrebni za odobritev kredita:

- osebni dokument, - davčna številka, - vloga za kredit, potrjena pri delodajalcu, - plačilne liste, - upravno izplačilna prepoved, - zemljiško knjižni izpisek, - gradbeno dovoljenje.

18

3.2.5 Hipotekarni kredit Tudi hipotekarni kredit spada med dolgoročne kredite. Rok vračila je od 10 do 30 let. Značilnost tega kredita je, da se zastavijo nepremičnine. Zastavitev nepremičnine kot poroštvo za kredit, je hipoteka. Ker je zavarovan s hipoteko, je kreditna sposobnost kreditojemalca manj pomembna. Zastavljajo se lahko stavbe, gradbena in kmetijska zemljišča. Vsa zastavljena zemljišča morajo biti take vrednosti, da dajejo rento. Poleg tega pa lastnik na zastavljeni nepremičnini ne sme storiti nič takega, da bi se vrednost le-te zmanjšala. Višina kredita ne sme nikoli segati do polne vrednosti zastavljene nepremičnine, ampak le 50–75 odstotkov njene prometne vrednosti. Ne morejo pa se zastaviti nepremičnine, katere se zaradi določenih razlogov ne morejo prodati. Hipoteka sega na celotno nepremičnino, na vse njene sestavine in pritikline in se širi na vse poznejše umetne in naravne sestavine, kot so na primer novi nasadi (Grubar 2000, 34). Ločimo dve vrsti hipoteke:

- kredite s fiksno hipoteko in - kredite z amortizacijsko hipoteko.

Značilnost fiksne hipoteke je, da upnik zadrži pravico zastave do dokončnega odplačila dolga. Pri amortizacijski hipoteki pa se zmanjšuje pravica upnika do zastavljene nepremičnine v skladu z odplačilom dolga. 3.2.6 Študentski kredit Med ponudbo kreditov lahko zasledimo tudi študentski kredit. Ti krediti se odobrijo na podlagi štipendij ali rednih mesečnih prejemkov, kot so na primer družinska pokojnina ali pa prilivi preko študentskega servisa. Krediti so kratkoročni in se ponavadi odobrijo za obdobje do enega leta. Prednost teh kreditov je nekoliko ugodnejša obrestna mera. Potrebno pa je kredit zavarovati z enim ali dvema kreditno sposobnima porokoma. Kot poroki so to lahko starši ali skrbniki. Za dokazilo pa se mora predložiti potrdilo visokošolske organizacije o statusu rednega študenta ali predložitev veljavne študentske izkaznice ali indeksa na vpogled. Poleg tega pa se mora predložiti še osebni dokument in davčno številko. Višina kredita je odvisna od odplačilne sposobnosti, oblike zavarovanja in dobe odplačila. Minimalni mesečni obrok je lahko določen, maksimalnega pa se odobri do višine 50 odstotkov štipendije (Žerak 2002, 18, Meznarič 2003, 23). Vse več študentov pa se odloča za študij v tujini, zato banke ponujajo tudi kredite za ta namen. Ta kredit se uporablja predvsem za šolnine in za kritje ostalih stroškov v zvezi s študijem. Zahteva pa se, da študent izbere javno veljavni študijski program. Kredit morajo študentje vrniti v roku od dveh do petih let po koncu študija. Po koncu pa zato, ker se kredit takrat lažje odplača, saj se v tem času študent verjetno že zaposli in s tem postane finančno sposoben vrniti kredit (Turk 2004, 20).

19

3.3 Stroški kreditov Z najetjem kredita se pojavljajo tudi določeni stroški, ki jih ima kreditojemalec s kreditom. Med najpogostejše stroške kredita tako uvrščamo:

- obresti, - stroške odobritve kredita, - stroške vodenja kredita v času odplačevanja, - stroške zavarovanja.

K pomembnejšim stroškom štejemo stroške obresti. Obresti predstavljajo ceno kredita. Po Kamhiju (2003, 20) ločimo:

a) Pogodbene: kreditojemalec jih plačuje za uporabo najetega denarja. Zaračunavajo se v odstotku od vsakokratne višine glavnice in se praviloma plačujejo mesečno.

b) Zamudne: kreditojemalec jih plačuje v primeru, če zamudi s plačilom. c) Interkalarne: se obračunavajo od začetka črpanja kredita do začetka odplačevanja

kredita. Poleg obresti pa je za kreditojemalca pomembno tudi zavarovanje kredita. Zavarovanje kredita je ena od najpomembnejših determinant kredita in je namenjeno poplačilu bančnih terjatev, ki nastanejo kot posledica neodplačevanja kredita. Bolj podrobno bom zavarovanje kreditov predstavila v nadaljevanju.

20

4 ZAVAROVANJE KREDITOV 4.1 Kreditno tveganje poslovnih bank Vsaka banka se, medtem ko daje kredit, srečuje s tveganjem. Zakon o bančništvu opredeljuje kreditno tveganje kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke (Uradni list RS, št. 7/99). Torej s tveganjem, da kreditojemalec ne bo vrnil kredita v predvidenem roku oziroma ga sploh ne bo vrnil. S tem, če kreditojemalec ne bo vrnil kredita, nastanejo pri banki težave. Pri občasnem izpadu bo tako prizadeta likvidnost banke, pri trajnem pa tudi premoženje, s katerim banka razpolaga. Kredit torej predstavlja za banko tvegano naložbo. Tvegano zato, ker se lahko pogoji, ki veljajo ob odobritvi skozi proces vračanja, spreminjajo. Zato banke ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bo kredit vrnjen ali ne. Banke z večjo stopnjo rasti kreditov predstavljajo tudi večje tveganje. Tveganje pri kreditiranju se kaže v:

- izgubi kreditnih sredstev, - nepravočasni vrnitvi kredita in neplačevanju, - nepravočasnem ali delnem plačevanju obresti in nadomestil v zvezi s krediti

banke. Vse to pa ima za banke uničujoč vpliv na poslovni izid, donosnost, likvidnost in solventnost. Modeli kreditnega tveganja so:

- Kvalitativni modeli: pri teh gre za pridobivanje informacij od podružnic banke, agencij, ki proučujejo dejavnike, ki so specifični za kreditojemalca in tržne dejavnike, ki imajo vpliv na vse kreditojemalce.

- Modeli kreditnega točkovanja: ti modeli pa se uporabljajo za izračun verjetnosti neplačila ali za razvrščanje kreditojemalcev v razrede z enako verjetnostjo neplačila (Saunders 2000, 217).

Kreditno tveganje Žagar (1999, 22) razvršča v naslednje skupine:

- pomanjkljiva ocena določenih parametrov kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca,

- nepravilnosti pri porabi odobrenih kreditov, - odobravanje kreditov nad mejo, ki je določena z objektivnimi ekonomskimi merili, - nepravilno ocenjeno in določeno potrebno kreditno obdobje, - spremembe in negotovost na gospodarskem področju, - inflacija kot kreditno tveganje in drugi možni vzroki kreditnega tveganja.

Tveganja pri kreditnih poslih ni možno v celoti odpraviti. Se ga pa da zmanjšati z ugotavljanjem kreditojemalčeve kreditne sposobnosti, s pregledom nad uporabo kredita in poslovanjem kredita ter s kvalitetnim zavarovanjem kreditov. Zavarovanje tako predstavlja pomemben element, s katerim si banke zmanjšujejo kreditno tveganje.

21

4.2 Pomen zavarovanja kreditov Zavarovanje kredita je torej ena od najpomembnejših determinant kredita. Namenjeno je poplačilu bančnih terjatev, ki nastanejo kot posledica neodplačevanja kredita. Kredit se mora zavarovati za celotno obdobje odplačevanja kredita. Zavarovanje je obvezno. Z njim kreditojemalec jamči, da bo kredit zanesljivo vrnjen, saj sicer njegovega vračanja ni mogoče zagotoviti. Vzrok za nevrnitev kredita pa ne tiči samo v kreditojemalcu, ampak so vzroki lahko tudi drugi. Eden izmed njih so nepredvidljive gospodarske spremembe, na katere ne more vplivati niti banka niti kreditojemalec. Vse stroške v zvezi z zavarovanjem pa nosi kreditojemalec sam. Višina stroškov je odvisna od vrste zavarovanja. Najvišji stroški se dosegajo pri zavarovanju s hipoteko na nepremičnini ali na premičnini. To pa zaradi tega, ker se pri tej vrsti zavarovanja mora opraviti cenitev, ki jo opravi sodni cenilec in pa vpis zastavne pravice pri notarju. Oblike zavarovanja so opredeljene skozi vrsto kredita. Banka pa se lahko v vsakem trenutku odloči za drug način zavarovanja kredita, ki je ugodnejši. Vendar pa mora ta način predstavljati zadostno jamstvo za poplačilo obveznosti. Pri tem pa se mora upoštevati:

- boniteta komitenta, - vrsta kredita, - želje in možnosti kreditojemalca glede vrste zavarovanj, - ostali objektivni in subjektivni kriteriji, - čas poslovnega sodelovanja, - absolutni znesek kredita, - rednost prilivov, - razmerje med zadolževanjem in osebnimi prejemki, - ročnost in namen.

Lahko se pa zgodi, da zavarovanje predpisano za posamezno vrsto kredita ni možno. Takrat se banke odločijo za individualen pristop pri obravnavi imetnika osebnega računa oziroma kreditojemalca.

22

4.3 Vrste zavarovanj kreditov Poznamo različna zavarovanja kreditov za občane. Med njimi se pojavljajo tudi nekatera novejša zavarovanja kot sta na primer zavarovanje z zastavo odkupne vrednosti in vinkulacijo življenjskega zavarovanja ter zavarovanje z zastavo enot skladov. V nadaljevanju bom predstavila, katere vrste zavarovanj ponujajo poslovne banke za zavarovanje kreditov za občane.

1) Zavarovanje kredita pri zavarovalnici Banke zavarujejo svoje terjatve iz naslova danih kreditov pri zavarovalnici. Tako se banke zavarujejo, da v primeru, če kreditojemalec ne bo poravnal svojih obveznosti, bo to storila zavarovalnica. To se uporabi torej takrat, ko kreditojemalec ne plačuje anuitet kredita zaradi različnih razlogov. Možni razlogi so lahko pomanjkanje finančnih sredstev ali pa celo smrt kreditojemalca. Banka v primeru neplačila pošlje opomin. Če kreditojemalec ne plača tudi po opominu treh anuitet zapored, banka prijavi škodo zavarovalnici. Zavarovalnica je tako dožna banki plačati odškodnino, dogovorjeno s pogodbo. Stroški, povezani s tem načinom zavarovanja, so odvisni od zneska in dobe odplačila. S to obliko zavarovanja je še vedno zavarovanih največ kreditov. To zavarovanje pa predstavlja tudi določeno tveganje za banko. Zavarovalnica ne plača odškodnine, če so kršene določbe iz zavarovalne pogodbe. Vzroki, zaradi katerih zavarovalnica zavrača izplačilo odškodnine:

- če kredit ni bil odobren v skladu z merili za ugotavljanje kreditne sposobnosti, - če je bil kredit odobren v nasprotju s predpisi, - če so bili kršeni roki iz opominjevalnega postopka, - če banka brez soglasja zavarovalnice spremeni pogoje iz kreditne pogodbe, - če kreditna dokumentacija ni popolna, - če ima kreditna dokumentacija ponarejene podpise, - če je pri namenskih kreditih uporaba le-teh nenamenska.

Izredno pomembno za banko je, da so navodila za odobravanje kreditov natančno napisana in izvajana. Kajti za banko je izguba pravic lahko zelo neugodna, saj lahko pride v spor z zavarovalnico oziroma mora sama izterjati neodplačane obveznosti.

23

2) Zavarovanje kredita s poroki Tudi ta oblika zavarovanja je dokaj pogosta. Predvsem jo zasledimo pri stanovanjskih in potrošniških kreditih. S poroštvom se porok zavezuje, da bo izpolnil obveznost kreditojemalca, če je ta ne bo izpolnil sam. Oblikuje ga obligacijski zakonik, ki določa tudi pravice in obveznosti poroka. Poroštvo uvrščamo med osebna zavarovanja kar pomeni, da porok odgovarja banki z vsem svojim premoženjem. Kreditno pogodbo lahko podpiše le kreditno sposoben porok. Porokov je lahko tudi več, odvisno, koliko jih banka zahteva. Pomembno pa je, da je poroštvena izjava v pisni obliki. S podpisom poroki jamčijo, da bodo poravnali obveznost. Pisna oblika pa mora biti zato, da poroka varuje pred nepremišljenim prevzemom obveznosti. Zato mora pisna oblika vsebovati naslednje elementa:

- porokovo izjavo, da bo izpolnil obveznost kreditojemalca; - bistvene obveznosti kreditojemalca (vsebina, zapadlost).

Posledica nespoštovanja je ničnost poroštva. Kot poroke pri občanih zasledimo predvsem njihove družinske člane ali sorodnike. Ločimo dve vrsti poroštva:

- Solidarno: pri tej vrsti poroštva glavni dolžnik in porok upniku odgovarjata za izpolnitev kot solidarna dolžnika. Kar pomeni, da lahko upnik po zapadlosti terjatev terja izpolnitev od kateregakoli od njiju. Porok pri tej obliki odgovarja kot porok in plačnik za obveznost, nastalo iz pogodbe, če ni dogovorjeno drugače.

- Subsidiarno: pri tej vrsti pa lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti od poroka šele, ko glavni dolžnik svoje obveznosti ne izpolni. Izjema se pojavi le, če je očitno, da glavni dolžnik ne more izpolniti svoje obveznosti iz svojih sredstev.

Pride pa lahko tudi do prenehanja poroštva. Porok lahko zahteva od upnika, da ta po zapadlosti zavarovane obveznosti terja glavnega dolžnika in sicer v enem mesecu. Če tega upnik ne stori, je porok prost svojih obveznosti. Poroštvo pa lahko preneha tudi, če je terjatev upnika do dolžnika zavarovana z različnimi oblikami zavarovanja. Če ima upnik terjatev zavarovano hkrati z zastavo ali drugo podobno pravico, se upnik lahko na poroka obrne le toliko, kolikor druga zavarovanja ne zadoščajo. V primeru, da upnik opusti unovčitev zavarovanj ali jih izgubi, je porok prost svoje obveznosti za toliko, kolikor bi bilo mogoče dobiti z njimi.

24

3) Zavarovanje kredita z zastavo vrednostnih papirjev Kredit je možno zavarovati tudi z lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji. Vrednostne papirje lahko zastavi vsak, ki z njimi razpolaga in je možno določen kredit zavarovati z njimi. Kreditojemalec, ki želi kredit zavarovati z zastavo vrednostnih papirjev, mora imeti odprt trgovalni račun za poslovanje z vrednostnimi papirji. Vrednostni papirji, katere zastavlja, morajo biti navedeni na tem računu. Zastaviti je možno vrednostne papirje v materializirani in nematerializirani obliki. Materializirani vrednotni papirji so opredmeteni z nekim materialnim nosilcem (listina). Pri nematerializiranih vrednostnih papijih pa se le-ta nadomesti z elektronskim. Pri zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev potrebuje kreditojemalec izpisek iz Klirinško depotne družbe, star največ 7 dni. Najbolj znani pri zavarovanju bančni kreditov sta obveznica in delnica. Imamo pa neslednje vrednostne papirje:

- stvarnopravne: konosament, - obligacijskopravne: menica, obveznica, ček, - korporacijske: delnica, - hibridne: zamenljiva obveznica, obveznica z delniško nakupno opcijo (to je

posebna kategorija, ki združuje obligacijske ter korporacijske elemente). Pri zavarovanju z vrednostnimi papirji lahko prav tako nastane tveganje. Pred tveganjem se banka zavaruje tako, da odobri kredit, katerega višina znaša manjši del tržne vrednosti vrednostnega papirja. Zagotovi pa si tudi pravico do predčasne prodaje in selekcionira vrednostne papirje. Najmanj tvegane so državne obveznice, tem pa sledijo obveznice, ki jih izdajajo banke. Zaradi nihanja cen vrednostnih papirjev mora višina zastavljenih vrednostnih papirjev presegati višino odobrenega kredita. Ta višina je povečana za predračunane obresti (za vsaj 10 %). Samo izjemoma je lahko enaka višini odobrenega kredita.

25

4) Zavarovanje kredita z zastavo nepremičnin Ta oblika zavarovanja se uporablja vedno pogosteje. Zastava nepremičnin je najučinkovitejše sredstvo za zavarovanje dolgoročnih obveznosti. Tej obliki zavarovanja pa se ne moremo izogniti, če najamemo kredit za obdobje daljše od 15 let ali pa če najamemo kredit v visokem znesku. Vendar pa se ti pogoji od banke do banke razlikujejo. Zastavimo pa lahko tudi nepremičnino, za katero se najema kredit, ali pa katero drugo. Pogoj je le-ta, da se nepremičnina nahaja na območju Republike Slovenije. Hipoteka je stvarna pravica na tuji nepremičnini. Upniku daje pravico do poplačila njegove zapadle terjatve iz vrednosti nepremičnine pred upniki, ki so zastavno pravico pridobili pozneje, ali je sploh niso dobili. Upnik z vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo pridobi pravico do izvršbe na tej nepremičnini proti tistemu, ki je nepremičnino dobil pozneje. Hipoteka je vezana na nepremičnino, ne pa na lastnika. Ločimo naslednje hipoteke:

- Navadna: se vpiše pri eni ali več nepremičninah v istem zemljiškoknjižnem vložku. Glasi se pa na višino terjatev z morebitnimi obrestmi.

- Skupna: tu gre za zastavo na več nepremičninah, in sicer v različnih zemljiškoknjižnih vložkih. Tudi ta vrsta glasi na višino terjatve z morebitnimi obrestmi.

- Maksimalna: je hipoteka na eni ali več nepremičninah v enem ali več zemljiškoknjižnih vložkih, kateri služijo za zavarovanje ene ali več terjatev. Na terjatve, ki bodo nastale iz določenega temeljnega razmerja. Ta pa glasi na najvišji denarni znesek terjatev, ki jih hipoteka še varuje (Tratnik in drugi 2001, 71–74).

Če zavarujemo kredit s hipoteko, le-ta sega na celotno nepremičnino, in sicer na vse njene sestavine, pritikline in na vse njene poznejše umetne in naravne sestavine. Kreditojemalec mora banki predložiti kopijo zavarovalne police in original vinkulacijo6 zavarovalne police v korist banke. Pred odobritvijo kredita s hipotekarnim zavarovanjem mora imeti banka na voljo vso dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zastavljena nepremičnina učinkovito in ustrezno sredstvo morebitnega poplačila iz zastavljene nepremičnine. Vrednost zastavljene nepremičnine se ugotavlja na podlagi vrednosti kvadratnih metrov iz kupoprodajne pogodbe, na podlagi cenitve. Ali pa na podlagi podatkov o tržni vrednosti nepremičnine za področje, kjer se ta nepremičnina nahaja. Nepremičnina praviloma ne sme biti obremenjena z drugimi hipotekami. Zastava nepremičnine se uredi pred črpanjem kredita in sicer s sporazumom o zavarovanju kredita pred notarjem. Slabost te oblike zavarovanja je predvsem nihanje tržnih vrednosti nepremičnin. Kot drugo slabost lahko navajamo dolgotrajne sodne postopke izterjave.

6 Vinkulacija – pomeni neki zapis, praviloma z omejevalno vsebino, zavezo, vezano na določen pogoj. Zasledimo jo predvsem v zavarovalništvu, bančništvu in kot kategorijo v pravu gospodarskih družb.

26

5) Zavarovanje kredita z zastavo premičnin Pri tej obliki zavarovanja lahko kreditojemalec dobi kredit na podlagi zastavljenih predmetov ustrezne vrednosti, bolj ali manj neodvisno od rednih mesečnih dohodkov. Zastavna pravica na premičnini predstavlja omejeno stvarno pravico na točno določeni tuji premični stvari, ki je ustanovljena v zavarovanje določene terjatve. Ta zastavna pravica pooblašča zastavnega upnika, da se terjatev, ki ni pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene premičnine. Pri tem pa ni pomembno, čigav je v danem trenutku objekt zastave, saj mora njegov lastnik trpeti takšen način poplačila. Kreditojemalec, torej dolžnik, prenese s tem del svojega premoženja (npr. stroje) v lastnino banki za zavarovanje kredita. Ko je kredit odplačan, dobi kreditojemalec premoženje nazaj. Pri tej obliki zavarovanja govorimo o lombardnem kreditu ali preprosto o lombardu. Pri tem pride do dejanske zastave stvari, ki jih kreditojemalec izroči v hrambo kreditodajalcu (v našem primeru je to banka). Z lombardom ponavadi zavarujemo kratkoročne kredite. Zastavi pa se lahko: blago, vrednostne papirje, hranilne knjižice, nakit, slike … Slabost tega načina zavarovanja je sama hramba zastavljenih stvari. Predvsem se to pojavlja pri zastavi umetniških slik ali nakita. Sama hramba je povezana s stroški in tveganji, da pride do odtujitve ali uničenja zastavljene stvari.7 Zastavni upnik (banka) pridobi zastavno pravico z izročitvijo premičnine v posest. Zastavna pravica je premoženjsko omejena in akcesorna pravica. Torej je zastavna pravica akcesorna zavarovani terjatvi, kar pomeni, da nastane zastavna pravica le, če nastane terjatev. Če terjatev ugasne, ugasne tudi zastavna pravica. S cesijo terjatve avtomatično preide na novega upnika tudi zastavna pravica (Tratnik in drugi 2001, 151). Za Slovenijo je značilno, da so premičnine kot objekt zavarovanja še v veliko premajhni meri izkoriščene (Tratnik in drugi 2001, 149).

6) Zavarovanje kredita z zastavo odkupne vrednosti in vinkulacijo življenjskega zavarovanja

Gre za novo obliko zavarovanja kredita. Med prvimi je to obliko zavarovanja ponudila Nova KBM, d.d.. Vinkulacija je odstop pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, torej iz police življenjskega zavarovanja v korist banke. Pri tej obliki zavarovanja kreditojemalec (zastavitelj police) pri zavarovalnici podpiše vinkulacijsko potrdilo. S podpisom se strinja, da je v času odplačevanja kredita njegova polica deponirana v banki, ki je kredit odobrila. V času odplačevanja kredita je banka upravičena do vseh pravic iz zastavljene police. S to obliko zavarovanja se lahko zavaruje tako kratkoročne, kakor tudi dolgoročne kredite. Med te spadajo na primer potrošniški, stanovanjski … Lahko pa to obliko zavarovanja uporabimo v kombinaciji z drugo vrsto zavarovanja kredita in kot zastavo police življenjskega zavarovanja za zavarovanje kredita tretje osebe. Kredit se lahko odobri v višini do 90 % vrednosti na potrdilu o odkupni vrednosti police življenjskega zavarovanja za namen zavarovanja kredita. Odkupna vrednost je torej znesek, ki ga zavarovalnica po svojih zavarovalnih pogojih in pogojih poslovanja izplača zavarovancu, v primeru predčasne odpovedi pogodbe iz življenjskega zavarovanja.

7 Povzeto po članku Kako zavarovati posojilo.

27

Če kreditojemalec krši pogodbo in kredita ne odplačuje, banka po končanem opominjanju zavarovalnici predloži polico življenjskega zavarovanja in ji sporoči znesek neporavnanega kredita. Zavarovalnica je tako dolžna banki nakazati sredstva za poplačilo kredita. Če pa kreditojemalec kredit redno odplačuje in ga tudi odplača, se na koncu izvede postopek devinkulacije, kar pomeni, da banka ni več upravičena do pravic iz police življenjskega zavarovanja. Polica življenjskega zavarovanja se tako vrne kreditojemalcu. Prednost tega načina zavarovanja je, da kreditojemalec ne plača stroškov zavarovanja, kar pomeni, da je kredit zanj ugodnejši. Poleg tega se pri tej obliki zavarovanja ne ugotavlja kreditna sposobnost kreditojemalca in pa ne zvišuje se obrestna mera.

7) Zavarovanje kredita z zastavo enot skladov8 Tudi v tem primeru gre za novejšo obliko zavarovanja kredita. Pri tem je pomembno, da imamo prihranke v vzajemnih skladih. Torej, če imamo to vrsto prihrankov, je možno najeti kredit zavarovati s točkami tega sklada. Banka, torej posojilodajalec, ima v času trajanja kredita na točkah vzajemnega sklada zastavno pravico. Pri tej obliki zavarovanja ni pomembna višina plače in ali smo zaposleni za nedoločen čas ter koliko drugih kreditov že imamo. Dejavniki, ki vplivajo na to, kaj je v določeni situaciji primerneje za posameznika, so:

- točke, katerega sklada ima kreditojemalec in kakšni so obeti tega sklada glede na situacijo na trgu,

- kreditojemalčeva davčna situacija v zvezi s tem skladom, - obrestne mere, - ročnost kredita, ki ga lahko na podlagi zastave točk dobimo, - stroški, povezani z najemom kredita, - razpoložljivi znesek kredita.

V vsakem primeru bo kreditojemalec dobil manj kredita, kot pa je vrednost vloge v skladu. Koliko manj dobi, pa določi banka z razmerjem med glavnico in zastavljeno vrednostjo. V Sloveniji ponujajo tak način zavarovanja naslednje banke: NLB, Abanka, Reiffeisen Krekova banka, Banka Koper, Banka Celje, Probanka, NKBM, Poštna banka in Volksbank. Banka se v svoji ponudbi med seboj razlikujejo po:

- ročnosti: predvsem do 6 let, lahko pa tudi do 25 let, - razmerju med kreditom in vrednostjo zastavljenih točk: od 59 % do 90 % vrednosti

točk, - obrestni meri, - stroških odobritve: različni za komitente in nekomitente.

V poštev pa pridejo naslednje DZU: Medvešek Pušnik, KD Investments, Ilirika, Triglav DZU, Abančna DZU, Publikum PDU, Eurizon Capital, Probanka DZU, NLB Skladi, KBM Infond, Perspektiva DZU, Primorski Skladi.

8 Povzeto po članku Kredit z zastavo enot skladov.

28

5 PONUDBA KREDITOV OBČANOM NA PRIMERU NLB d.d. 5.1 Predstavitev NLB d.d.9 Nova Ljubljanska banka d.d. (v nadaljevanju NLB) je vodilna banka v Sloveniji. Ustanovljena je bila 27. julija 1994 na podlagi Ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Ob ustanovitvi je prevzela del premoženja in poslovanja Ljubljanske banke d.d.. Poslanstvo naše najuspešnejše banke se glasi: » Z odličnostjo, zaupanjem in tradicijo oblikujemo novo podobo bančne kulture.« Banka s poslanstvom je veliko več kot seštevek njenih dejavnosti. Svoj vpliv na finančnem trgu NLB utrjuje z aktivno vlogo na vseh področjih družbenega razvoja. Z uresničevanjem svojih poslovnih ciljev na temelju tradicije in zaupanja ter z odgovornim negovanjem poslovnih vrednot oblikuje novo podobo bančne kulture. Kot največja slovenska banka se zaveda pomembnosti svojega poslanstva in dejstva, da se z uspešnim razvojem družbe kot celote krepita tudi ugled in moč banke. Za svoje uspešno delo pa prejema banka tudi najrazličnejše nagrade in priznanja. V nadaljevanju bom naštela nekaj izmed pomembnejših nagrad za leto 2007:

- priznanje revije The Banker za banko leta 2007 v Sloveniji, - priznanje revije Euromoney za banko leta 2007 v Sloveniji, - priznanje revije Global Finance za najboljšo banko na razvijajočih se trgih leta

2007, hkrati pa je prejela nagrado za najboljšo banko na področju valutnega trgovanja v Sloveniji.

5.1.1 Zgodovina NLB d.d. Nekateri pomembni zgodovinski dogodki, ki so zaznamovali NLB. Navedla bom le tiste, ki so se dogajali v Sloveniji:

- 1889: ustanovljena Mestna hranilnica Ljubljanska, - 1955: ustanovljena Komunalna banka Ljubljana, - 1970: v Ljubljansko banko se preimenujeta Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, - 1991: Ljubljanska banka postane univerzalna poslovna banka, - 1993: začetek procesa sanacije Ljubljanske banke, - 1994: ustanovljena Nova Ljubljanska banka d.d., - 1997: konča se sanacija banke, - 2001: dobi mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001, - 2002: razvije se mobilno bančništvo, - 2003: ustanovljena bančno-zavarovalna družba NLB Vita, - 2004: ustanovljena družba NLB Skladi, - 2006: aprila je NLB s skupino 35 tujih bank podpisala največje sindificirano

posojilo za katerokoli slovensko banko in eno največjih za finančne institucije na trgih Srednje in Vzhodne Evrope.

9 To in celotno peto poglavje bom povzela po literaturi, ki sem jo dobila na banki NLB in pa po virih z internetne strani NLB.

29

5.1.2 Poslovanje NLB d.d. NLB iz leta v leto posluje boljše. Tako je tudi v letu 2007 nadaljevala svoj trend rasti. Banka je realizirala 143 mio evrov dobička pred davki, kar pomeni 42 odstotno rast. V primerjavi z letom 2006 je bilančna vsota višja za skoraj 26 odstotkov in je dosegla 13,1 mrd evrov. Tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta je NLB uspešno poslovala. Dosegla je 58,2 mio EUR dobička po davkih, kar je 9 odstotkov nad letnim načrtom. Dinamična rast obsega poslovanja je bila dosežena na vseh področjih in sicer na področjih kreditiranja, zbiranja depozitov kot tudi na področju izvajanja plačilnega prometa in kartičnega poslovanja. Izvrstni rezultati pa so tudi posledica nadaljevanja procesov realizacij, saj so se stroški poslovanja ob velikem povečanju obsega poslovanja in tudi prihodkov povečali le za 3 odstotke.

Bilančna vsota 31.12.2006

60,20%

30,90%

3,10%

5,80%

NLB Odvisne bankeBanka CeljeOstale banke

Vir: www.nlb.si Poslovna mreža NLB ima v Sloveniji 152 poslovalnic, skupaj z bankami Skupine pa 220 enot, ki nudijo storitve skoraj 1,100.000 strankam. Sodobne tržne poti uporablja že približno tretjina strank. Največ dnevnih finančnih poslov opravljajo preko dveh elektronskih bank in sicer Klik NLB za prebivalstvo in Proklik NLB za poslovne subjekte.

30

Struktura strank pri NLB v letu 2006

62%

7% 11%

20%

osebno in privatnobančništvoseniorji

mladina

masovni trg

Vir: www.nlb.si NLB ima najvišja tržna deleža pri osebnih računih občanov in pri poslovnih računih. Pri osebnih računih občanov je ta delež 33,7 %.

Tržni deleži posojil nebančnemu sektorju v letu 2006

62,20%

3,10%

5,70%

29% NLB Odvisne bankeBanka CeljeOstale banke

Vir: www.nlb.si Iz grafa zgoraj je razvidno, da NLB kreditira skoraj tretjino občanov v Sloveniji.

31

Tržni deleži bank v Sloveniji na dan 31. 12. 2007

BANKE Tržni delež

v %

Nova Ljubljanska banka 30,7 Nova Kreditna banka Maribor 10,0 Abanka Vipa 8,2 Banka Celje 5,5 SKB banka 5,4 Banka Koper 5,3 UniCredit Banka Slovenija 5,1 Hypo Alpe-Adria-Bank 4,5 Gorenjska banka 4,1 Raiffeisen banka 3,0 SID banka 3,0 Probanka 2,5 Banka Sparkasse 2,1 Deželna banka Slovenije 1,8 Poštna banka Slovenije 1,5 Volksbank-Ljudska banka 1,5 Factor banka 1,5 Bawag banka 1,4 NLB Banka Domžale 1,1 NLB Koroška banka 0,9 NLB Banka Zasavje 0,6 BKS bank AG, podružnica 0,5 Zveza bank, podružnica 0,1 RCI Banque Societe anonima, podružnica 0,1 Vse banke skupaj 100,0 Vir: Letno poročilo 2007, Banka Slovenije

Iz preglednice je razvidno, da ima NLB med vsemi 24 bankami v Sloveniji največji tržni delež in sicer 30,7 %. Sledi ji z 10 % NKBM in z 8,25 % Abanka Vipa.

32

5.2 Kreditiranje občanov pri NLB d.d. NLB ponuja najrazličnejše kredite. Tako, da si lahko vsak izmed bogate ponudbe izbere prav tistega, ki je zanj najugodnejši. Poleg kreditov za osebne namene ponuja NLB tudi kredite za poslovne namene. Obseg kreditov občanom v NLB

LETO KREDITI OBČANOM v mio EUR

2003 3.754

2004 3.835

2005 4.823

2006 5.835

2007 8.211

Vir: Povzeto po finančnih poročilih banke NLB. Iz preglednice je razvidno, da se krediti iz leta v leto povečujejo. Tako so krediti občanom v letu 2004 za 15,5 % presegali obseg kreditov v letu 2003. V letu 2005 je zabeleženo več kot 24 % povečanje kreditov občanom v primerjavi z letom 2004. Povečanje je bilo kljub naraščajoči konkurenci drugih finančnih institucij. K temu je največ prispevalo:

- preoblikovanje lastnosti kreditov po meri strank, - uspešno trženje z odzivnimi promocijskimi akcijami, - prilagajanje obrestnih mer.

Pri kreditiranju nepremičnin se je bistveno povečal delež hipotekarnih kreditov. Občani se pri najemanju dolgoročnih kreditov in kreditov višjih vrednosti vedno pogosteje odločajo tudi za življenjsko zavarovanje. Z uvedbo nove ponudbe BanKreditov pa je NLB zagotovila nadomestno ponudbo za nakupe na obroke pri trgovcih. V letu 2006 je bila rast dosežena na deviznem delu. Tako so imeli devizni krediti konec leta 40 % delež v celotnih kreditih. To pa je posledica pričakovanj komitentov ob uvedbi evra kot domače valute in seveda obrestnih razmerij. Na področju dolgoročnih kreditov so še posebej hitro rasli hipotekarni krediti. V primerjavi z letom 2005 so bili leta 2006 večji za kar 62 %. V letu 2007 je NLB dosegla 13,5 % rast vrednostnega obsega kreditov prebivalstvu. Prevladujejo krediti v domači valuti, torej v evrih, čeprav se povečuje tudi delež kreditov v švicarskih frankih. Vendar je ta delež še vedno nizek, saj znaša le 4,3 % celotnega obsega danih kreditov. Med dolgoročnimi krediti so še posebej hitro rasli stanovanjski krediti, zavarovani s hipoteko. Obseg teh kreditov je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 večji za 51,5 %.

33

5.2.1 Ugotavljanje kreditne sposobnosti Kreditna sposobnost se ugotavlja na enak način, ne glede na to, ali je kredit zavarovan s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici ali je kredit zavarovan s kakšno drugo ustrezno obliko zavarovanja ali ko je kredit nezavarovan. V nadaljevanju bom navedla ugotavljanje kreditne sposobnosti pri kreditih, zavarovanih s plačilom zavarovalne premije:

a) Opredelitev kreditojemalca Zavarovalnica razvršča vse kreditojemalce v dve skupini:

- kreditojemalci, ki prejemajo plačo ali pokojnino na osebni račun NLB 6 mesecev ali več (to so zaposleni, osebni in družinski upokojenci ter invalidi),

- drugi kreditojemalci, torej zaposleni, osebni in družinski upokojenci ter invalidi, ki ne prejemajo plače oziroma pokojnine na račun NLB ali jo prejemajo manj kot 6 mesecev, prejemniki rente, samostojni podjetniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo poklic ter kmetje.

b) Indentifikacija kreditojemalca Zavarovalnica zavaruje le kredite, odobrene kreditojemalcem, ki so državljani RS in imajo stalno bivališče v RS. Kreditojemalci se identificirajo s potnim listom ali veljavno osebno izkaznico. c) Pridobivanje dokumentacije V primerih pridobivanja dokumentacije s strani kreditojemalca, s katero izkazuje resničnost podatkov v povezavi z določanjem kreditne sposobnosti, višini mesečnih prilivov ali namena porabe, je potrebno vsa dokazila kopirati in na njih označiti »kopija je enaka originalu«, navesti datum in kopijo opremiti s podpisom komercialista, ki dokumentacijo prejema.

d) Separatna obravnava Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana zahteva izpolnitev obrazca Ponudba za zavarovanje kredita občanu za presojo možnosti zavarovanja osebnih in stanovanjskih kreditov, pri katerih glavnica kredita presega avtomatski limit zavarovalnega jamstva oziroma obstoječa zadolženost kreditojemalca presega v generalni polici določene limite. Obrazec je potrebno poslati zavarovalnici, katera ga potem odobri ali pa zavrne.

5.2.2 Zamudne obresti in stroški NLB kreditojemalcu od vsake zapadle in neporavnane obveznosti mesečno za nazaj obračunava zamudne obresti, in sicer za čas od dneva zamude do dneva plačila. Obrestna mera zamudnih obresti je določena z zakonom. V primeru, da zakon ali drug predpis ne bo več določal zamudne obrestne mere, bo NLB zaračunala zamudne obresti po veljavnem sklepu o obrestnih merah NLB. V primeru neplačila zapadlih obresti se kreditojemalcu zaračunajo obresti od nezapadlega dela dolga po višji obrestni meri za nekorektno poslovanje tako, da se obrestni meri doda pribitek. Kreditojemalec se obvezuje plačati NLB tudi stroške pošiljanja opominov.

34

5.2.3 Jamstva in obveznosti kreditojemalca Med jamstva kreditojemalca spada:

- da banko seznani z vsemi dejstvi in podatki, - da ima plačane vse zapadle obveznosti, - da je pred sklenitvijo kreditne pogodbe seznanjen z vsemi pogoji te pogodbe, - da je prejel izvod celotne kreditne pogodbe.

Kreditojemalec se zavezuje:

- da bo namen kredita uporabljen po pogodbi, - da v primeru namenske porabe kredita ne bo odtujil predmeta kreditiranja, - da ves čas trajanja pogodbenega razmerja zagotavlja zavarovanje v vrednosti,

dogovorjeni v pogodbi, - da obvešča NLB o morebitni spremembi podatkov, - da redno in v celoti plačuje vse javnopravne obveznosti, - da sporoči NLB podatke o računih in dobroimetju pri drugih bankah in

hranilnicah. 5.2.4 Pravice NLB NLB sme:

- odstopiti od pogodbe, če je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obveznosti in jih kljub opominu ne plača,

- odložiti ali odpovedati črpanje kredita, če: • kreditojemalec ne izpolni svojih obveznosti, • NLB ugotovi, da so podatki kreditojemalca neresnični oziroma napačni, • nastopijo spremenjene okoliščine, ki obremenijo banko, • je nad premoženjem kreditojemalca uveden izvršilni ali drug postopek, • v vseh drugih primerih, ki jih določa zakon ali kak drug predpis, • kreditojemalec uporabi kredit v nasprotju z namenom, za katerega mu je bil

odobren.

35

5.3 Ponudba kreditov pri NLB d.d. za občane Ponudba kreditov za občane je pri NLB velika. V nadaljevanju bom predstavila kredite, ki jih ponuja NLB. Krediti bodo predstavljeni na kratko, saj ponuja NLB veliko kreditov za občane in bi preširok opis presegel namen diplomske naloge. Med kredite za občane tako spadajo v nadaljevanju opisani krediti.

1. NLB Osebni kredit Osebni kredit je namenjen vsem, ki želijo na hiter in enostaven način priti do ugodnega kredita. Uporabimo ga lahko za uresničevanje najrazličnejših želja, kot so na primer: dopusti v oddaljene kraje, večji nakupi … Znesek se lahko nakaže na osebni račun, lahko pa tudi trgovcu ali turistični agenciji. Ta kredit se ponuja z nominalno obrestno mero10 ali pa z obrestno mero, vezano na euribor11. Višina kredita je odvisna od odplačilne sposobnosti, oblike zavarovanja in dobe odplačila. Na odplačilno sposobnost vpliva višina mesečne plače. Kredit se odplačuje preko osebnega računa, ponavadi mesečno.

2. NLB Kredit za študij Kredit za študij je namenjen vsem polnoletnim študentom, in sicer tako rednim kot izrednim. Pogoj je, da imajo odprt račun pri NLB. Kredit se uporablja za šolnino, nakup literature, stroške bivanja … Nudi pa različne prednosti, med katere štejemo: nižjo obrestno mero, ki je enotna za celotno obdobje kredita, nižje stroške odobritve in možnost odplačevanja po poteku statusa študenta. Najvišji znesek se določi glede na odplačilno sposobnost oziroma račun, ki ni starejši od 30 dni. Odplačilna doba je od 13 do 60 mesecev, odplačujemo ga mesečno preko osebnega računa.

3. NLB Študentski kredit Je podoben prejšnjemu, saj je tudi ta namenjen študentom. Pomemben je status študenta, uporablja se za literaturo, najemnino, šolnino, tečaje … Prednosti tega kredita so: nespremenljiva mesečna obveznost, nižji stroški odobritve in obrestna mera, mogoč kredit brez zavarovanja, posebne ugodnosti za študente 3. in višjih letnikov. Najvišji znesek tega kredita je 2.086,46 EUR, za študente 3. in višjih letnikov pa do 4.172,93 EUR. Minimalna mesečna obveznost znaša 31,30 EUR. Odplačilna doba je od 3 do 12 mesecev oziroma do 36 mesecev za študente 3. in višjih letnikov. Kredit se odplačuje mesečno preko osebnega računa.

10 Nominalna obrestna mera – je višina obrestne mere, izražena z enim številom na letni ravni. Obrestno mero določa banka na podlagi tržnih obrestnih mer. 11 EURIBOR – je kratica za Euro Interbank Offered Rate (medbančna referenčna obrestna mera), po kateri so prvovrstne banke znotraj monetarne unije pripravljene dati depozit drugi prvovrstni banki za določeno obdobje.

36

4. BanKredit Namenjen je vsem državljanom RS s stalnim bivališčem v RS. Državljan mora biti za najetje tega kredita star najmanj 18 let. Posebnost je ta, da se lahko pridobi pri trgovcu. Do kredita lahko pridemo, če smo komitenti ene od bank ali hranilnic in imamo Maestro debetno kartico, zadnji mesečni dohodek pa mora presegati 391,85 EUR. Prednosti so: kredit lahko pridobimo brez obiska banke, ugodna obrestna mera, ki se ne spreminja ter mesečna obveznost, ki se prav tako ne spreminja. Odplačujemo ga preko pooblastila z osebnega računa. Višina kredita je določena med 166,91 EUR in 1,250 EUR. Najmanjša mesečna obveznost je 20 EUR. Ob najetju kredita se poravna najmanj 10 % zneska kredita, ostalo mesečno. Odplačila doba je od 3 do 24 mesecev.

5. NLB Kredit za zdravje, šport in znanje Namenjen je vsem, ki potrebujejo ugoden kredit za plačilo stroškov, povezanih z zdravjem, športom ali izobraževanjem. Tako lahko z njim plačamo stroške izobraževanja doma in v tujini, nakup osebnega računalnika, nakup športne opreme, stroške zdravstvenih storitev. Prednosti tega kredita so: ugodna obrestna mera, lahko ga najamemo tudi za koga drugega. Posebno ugodnost pa imajo študentje, saj znašajo stroški odobritve 4,17 EUR, znesek do 834,59 EUR pa je brez zavarovanja. Višina kredita je določena z odplačilno sposobnostjo ali pa s predračunom. Odplačilna doba je do 1 leta, odplačevanje pa poteka mesečno. Obrestna mera je 6,04 %.

6. NLB Stanovanjski kredit Stanovanjski kredit je namenjen tistim, ki želijo na preprost in enostaven način pridobiti denar za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnin. Je torej namenjen za nakup, gradnjo ali obnovo stanovanjskih nepremičnin, za izplačilo dednih deležev in poplačilo drugih manj ugodnih stanovanjskih kreditov, za pridobivanje soglasij in komunalno opremljanje zemljišč ter za ostale namene, ki povečujejo vrednost nepremičnine. Odplačilna doba je od 1 do 20 let z zastavo nepremičnin, za mlajše od 45 let je doba do 30 let. Kredit lahko najamemo v evrih ali pa v švicarskih frankih. Prednosti kredita v:

- Evrih: ugodna obrestna mera, ki je sestavljena iz referenčne obrestne mere euribor in nespremenjenega pribitka za celotno dobo odplačevanja. Izbiramo lahko med 6 ali 12-mesečnim euriborjem. To pomeni, da ostane obrestna mera ves čas enaka in sicer pri 6-mesečnem euriborju 6 mesecev in pri 12-mesečnem 12 mesecev.

- Švicarskih frankih: tu pa je obrestna mera vezana na libor12 in sicer 6-mesečnega liborja in nespremenljivega pribitka za celotno dobo odplačevanja. Torej je obrestna mera nespremenljiva za 6 mesecev, je pa enotna za vse oblike zavarovanja. Mesečna obveznost je tu v švicarskih frankih.

Med prednosti pa štejemo tudi nižjo obrestno mero za komitente banke. Obrestovanje je enako tako za tiste, ki najamejo kredit v evrih, kakor tudi za tiste, ki ga najamejo v švicarskih frankih.

12 LIBOR – kratica za London Interbank Offered Rate (londonska medbančna obrestne mera), ki se uporablja pri različnih pogodbah.

37

7. Stanovanjski kredit NSVS Pri NLB je možno skleniti pogodbo v okviru Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS). Obveznost varčevanja je pri 5-letnih pogodbah zaključena zadnji dan v 60. mesecu od datuma sklenitve pogodbe. Skladno s pogodbenimi določili Stanovanjski sklad RS zagotovi nakazilo za varčevalca do 15. delovnega dne v mesecu po izpolnitvi pogojev za pridobitev premije. Sredstva se obrestujejo po pogodbeni obrestni meri do prejema zadnje premije, ki pomeni zaključek varčevanja. Po zaključku varčevanja se v poslovalnici, kjer podpišete pogodbo, dogovorite o porabi privarčevanih sredstev in o najemu kredita. Do stanovanjskega kredita NSVS je torej možno priti s predhodnim varčevanjem. Po poteku varčevanja, varčevalec dobi pravico do najema kredita, in sicer pod pogoji, sklenjenimi v varčevalni pogodbi. Kredit NSVS je možno najeti v roku dveh let od izteka varčevanja. Namenjen je za nakup stanovanja ali hiše, plačilo projektne dokumentacije, gradnjo hiše, rekonstrukcijo stanovanja ali hiše … K prednostim štejemo: kredit je brez stroškov odobritve in vodenja ter možnost sklenitve življenjskega zavarovanja kreditojemalca za primer smrti. Odplačilna doba je do 10 let preko osebnega računa. Kredit je možno dobiti z obrestno mero vezano na TOM13 ali pa z obrestno mero, vezano na euribor. Pri prvem je obrestne mera TOM + 2,45 % za celotno dobo najema kredita, pri drugem pa je obrestna mera 12-mesečni euribor + 1,85 % pribitek, ki se ne spreminja. Višina kredita je odvisna od odplačilne sposobnosti in višine investicije.

8. NLB Lombardni kredit Lombardni kredit je namenjen osebam starim med 18 in 75 let. Odplačilna doba je do 3 leta. Prednost je ta, da ni potrebno dodatno zavarovanje, dividende zastavljenih papirjev pripadajo kreditojemalcu in namena porabe kredita ni potrebno dokazovati.

9. NLB Premostitveni kredit Namenjen je za reševanje premostitvenih denarnih težav, če se uštejemo pri vezavi denarja. Najamejo ga lahko vsi, ki imajo pri NLB sklenjen depozit ali varčevanje. Glavne prednosti premostitvenega kredita so: enostavna in hitra odobritev kredita. Odplačilna doba je do 1 leta, višina kredita je odvisna od višine in vrste depozita ali varčevanja. Odplača se ob poteku vezave, torej enkratno.

13 TOM – je kratica za temeljno obrestno mero. Pri TOM je predpisani revalorizacijski faktor, ki se uporablja za ohranjanje vrednosti denarja. Višino določa aritmetična sredina indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v zadnjih dvanajstih mesecih.

38

10. NLB Avto kredit S pomočjo tega kredita si lahko kupimo avto po naših željah, ne glede na znamko, trgovca ali posrednika. Namenjen je tudi za nakupe plovil in rabljenih vozil. Če smo ustrezno odplačilno sposobni, lahko pokrijemo celoten znesek nakupa. NLB ponuja ugodne, enotne obrestne mere ter za komitente možnost kredita brez zavarovanja. Obrestna mera je 6-mesečni euribor + 2,75 % pribitek. Višina kredita je odvisna od odplačilne sposobnosti, oblike zavarovanja, dobe odplačila in zneska računa ali predračuna. Na ugotavljanje odplačilne sposobnosti vpliva tudi višina veljavne minimalne plače. Odplačilna doba kredita je od 1 do 5 let, odplačevanje poteka mesečno preko osebnega računa.

11. NLB Kredit na osnovi varčevanja mladih Ta kredit lahko najamejo polnoletni varčevalci, ki so kreditno sposobni, ali pa njihovi starši, skrbniki ali druge kreditno sposobne osebe na podlagi izjave o prenosu koristi. Namenjen je za uresničevanje različnih želja in potreb varčevalcev. Porabi se lahko za karkoli, saj se denar nakaže na kreditojemalčev osebni račun. Varčevalci pa lahko kredit najamejo še leto po koncu varčevanja. Višina kredita je do dvakratnih privarčevanih sredstev. Obsega pa najmanj 166,91 EUR in največ 3.129,69 EUR. Obrestna mera je nizka, stroški odobritve pa znašajo le 4,17 EUR. Odplačila doba je od 3 do 12 mesecev. Pogoj pri tej vrsti kredita je dokazilo o varčevanju in med te kredite štejemo vsa varčevanja in depozite mladih do 27 let. Izpolnjen pa mora biti naslednji pogoj: vsaj 6 mesecev varčevanja ali 6 mesečnih pologov v obdobju 1 leta. Posebnost te vrste kredita je, da ga lahko dobijo študentje. Pogoj je, da imajo redne mesečne prilive (štipendijo, pokojnino, dohodek preko študentskega servisa). Študentje lahko znesek do 834,59 EUR najamejo brez zavarovanja, višje zneske pa z 1 porokom ali s plačilom zavarovalne premije. To so bile na kratko predstavljene vse vrste kreditov, ki jih ponuja NLB. Za vse pa velja, da je za njihovo pridobitev potrebna izpolnjena vloga z vsemi potrebnimi dokumenti. Ta vloga se predloži banki, nakar sledi dogovor o podpisu pogodbe in nakazilu sredstev. Pri tem pa je še potrebno plačati stroške zavarovanja, stroške odobritev in interkalarne obresti14. Na koncu sledi nakazilo in pa odplačevanje kredita.

14 Interkalarne obresti – so obresti za čas porabe kredita. Obračunajo se ob koncu meseca in ob prenosu kredita v odplačevanje.

39

5.4 Oblike zavarovanja kreditov pri NLB d.d. Zavarovanje kreditov je, kot sem že omenila, najpomembnejša determinanta kredita. Tudi za NLB predstavlja zavarovanje kreditov pomembno vlogo. Pomembno je, da je zavarovanje likvidno (možnost plačila v kratkem času) ter da zajema poravnavo vseh kreditnih obveznosti, vključujoč stroške izterjave, ki jih je imela banka. Prav tako ponuja NLB za svoje kredite najrazličnejša zavarovanja, s katerimi se zavaruje pred nevračilom kredita. Za občane so v ponudbi v nadaljevanju predstavljene oblike zavarovanj. 5.4.1 Zavarovanje s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici Triglav To je ena od oblik zavarovanja kredita, ki se pogosto uporablja. Tu se plača zavarovalna premija, ki predstavlja protivrednost, katero plača kreditojemalec zavarovalnici. Če kreditojemalec kredita redno ne odplačuje, zavarovalnica plača škodo banki. Zavarovalnica nadalje izterjuje kreditojemalca. Za to obliko zavarovanja se po pogojih zavarovalnice lahko odločijo tisti, ki:

- prejemajo stalne mesečne dohodke pri podjetju, ki ima sedež v RS, - so v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas (za določen čas le za dobo

zaposlitve), - podjetje ne sme biti v stečaju ali likvidaciji, - so zaposleni pri predstavništvu tuje pravne osebe v RS in prejemajo devizne

dohodke, - so ob odobritvi kredita starejši od 18 let, vendar ob izteku kreditne dobe ne starejši

od 75 let. NLB ima z zavarovalnico Triglav sklenjene zavarovalne police in sicer za zavarovanje:

- potrošniških kreditov, - kreditov za nakup motornih vozil podjetja Revoz, - kreditov za stanovanjski namen, - kreditov za nakupe manjših vrednosti (BanKrediti).

40

5.4.2 Zavarovanje s solidarnim poroštvom kreditno sposobnih porokov S poroštveno izjavo se porok nasproti banki zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost kreditojemalca, če le-ta tega ne bo storil. Banka pri taki obliki določa naslednje minimalne pogoje:

- porok mora izpolnjevati pogoje ne glede na poslovni odnos z banko skladno z opredelitvijo kreditojemalcev,

- kreditno sposobnost porokov se preverja po enakem postopku kot za kreditojemalce,

- porok mora podpisati izjavo poroka, ki jo potrdi podjetje v dveh izvodih, ki ima učinek izvršilnega naslova in podpisati mora tudi kreditno pogodbo,

- poroki odgovarjajo solidarno za vračilo celotnega kredita, za katerega jamčijo, - porok je lahko katerakoli oseba, ki izpolnjuje omenjene pogoje in ni nujno

poslovni partner banke, - porok ne sme biti zaposlen pri istem delodajalcu kot kreditojemalec, - izjemoma je kredit možno zavarovati s poroki, ki so vsi zaposleni pri istem

delodajalcu, kadar gre za delodajalce, ki so razvrščeni v A in B bonitetni razred.

5.4.3 Zavarovanje z zastavo denarnih sredstev Denarna sredstva lahko zastavi občan, ki razpolaga z denarnimi sredstvi in:

- želi v banki pridobiti kredit ali - ima v banki že najet kredit, za katerega je po pogodbi dolžan zagotoviti dodatno

zavarovanje v obliki denarnih sredstev zaradi padca vrednosti obstoječega zavarovanja.

Zastavitelj je lahko tudi tretja oseba, ki razpolaga z denarnimi sredstvi. Kredit je lahko zavarovan z zastavo:

- denarnih sredstev v domači valuti ali - deviznih denarnih sredstev.

Višino za zavarovanje kredita potrebnih denarnih sredstev bančni delavec določa na podlagi predpisanih varnostnih količnikov, ki so opredeljeni kot razmerje med zastavljenimi denarnimi sredstvi in kreditom. Varnostni količniki so določeni glede na:

- ročnost naložbe, - način določitve višine anuitete, - vrsto denarnih sredstev.

41

Ročnost zastavljenih denarnih sredstev mora biti usklajena z ročnostjo kredita, za katerega predstavlja zavarovanje. Banka na podlagi avtomatskega depozita kreditojemalca obnavlja vezavo denarnih sredstev za v pogodbi dogovorjeno obdobje do zapadlosti kredita, če kreditojemalec kredit redno odplačuje. Zastavljena denarna sredstva se sprostijo na pasivni račun kreditojemalca, najkasneje v 31 dneh po zapadlosti kredita. Obrestna mera zastavljenih denarnih sredstev je enaka obrestni meri za nenamensko vezane depozite z ročnostjo nad 31 dni (pri depozitih v domači valuti) oziroma nad 1 mesec (pri deviznih depozitih). Obrestna mera depozita je za obdobje vezave fiksna, vendar se ob vsakem podaljšanju spremeni na dan podaljšanja vezave depozita z veljavno fiksno obrestno mero. Ob sklenitvi kreditne pogodbe mora biti sklenjena tudi pogodba o vezavi denarnih sredstev, ki je priloga k pogodbi o zastavi denarnih sredstev za zavarovanje terjatev. Obe pogodbi sta sestavni del kreditne pogodbe. V izjemnih primerih lahko direktor podružnice po lastni presoji v okviru svojih pooblastil kreditojemalcu omogoči tudi predčasno poplačilo kredita z zastavljenimi denarnimi sredstvi. Stroški predčasnega poplačila kredita, ki so določeni v višini skladno s tarifo banke, se odštejejo od zneska za poplačilo kredita oziroma se ustrezno zmanjša morebitno nakazilo komitentu. 5.4.4 Zavarovanje z zastavo nepremičnin Tudi ta oblika se vse pogosteje uporablja. Pri tej obliki zavarovanja je potrebno zastaviti nepremičnino, ki se nahaja na območju RS. Banka običajno zahtevajo nepremičnino, katere vrednost je dvakrat večja od vrednosti glavnice kredita. Kredit mora kreditojemalec zavarovati za celotno dobo odplačevanja kredita. Količnik med višino kredita in vrednostjo zastavljene nepremičnine ne sme biti večji od 1,67. Pri zastavi nepremičnine pa nastajajo tudi nekateri stroški. Med stroške tako štejemo:

- notarski zapis, - vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo, - zavarovanje nepremičnine za primer požara, izliva vode, ujme, strele.

Vse stroške zavarovanja, ki nastanejo v postopku zastave nepremičnine, plača kreditojemalec.

42

5.4.5 Zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev V NLB ponujajo tudi možnost zavarovanja kratkoročnih in dolgoročnih naložb z zastavo lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev. Višina zastavljenih vrednostnih papirjev se določa na podlagi varnostnih količnikov, ki so vnaprej določena razmerja med vrednostjo zavarovanja in glavnico kredita. Varnostni količniki so določeni glede na:

- ročnost naložbe, - način določitve višine anuitete, - primernost vrednostnega papirja, ki je pogojena z njegovimi lastnostmi (vrsta,

likvidnost in tveganost vrednostnega papirja, boniteta izdajatelja). Zastavni količnik odraža razmerje med višino sredstev zastavljenih vrednostnih papirjev in višino kredita: zastavni količnik = višina sredstev zastavljenih VP/višina naložbe. V celotni dobi odplačila kredita mora biti razmerje med vrednostjo zavarovanja in stanjem neodplačanega dolga vsaj takšno kot je predpisano z varnostnim količnikom. Primerni za zastavo so vrednostni papirji slovenskih pravnih oseb:

- Delnice: število zastavljenih delnic je enako količniku med vrednostjo potrebnega zavarovanja kredita in enotnim dnevnim tečajem delnice, ki je veljavna na dan pred odobritvijo kredita.

- Obveznice: število zastavljenih obveznic je enako količniku med vrednostjo potrebnega zavarovanja in vrednostjo obveznice, ki je predmet zastave; vrednost obveznice se izračuna na podlagi prodajne cene obveznice in ostanka dolga iz amortizacijskega načrta obveznice.

- Investicijske družbe. - Delnice holdingov: izhajajo iz pooblaščenih investicijskih družb. - Točke vzajemnih skladov družbe NLB Skladi d.o.o.. - Police življenjskih zavarovanj z enkratnim vplačilom družbe NLB Vita d.d..

V izjemnih primerih lahko direktor podružnice po lastni presoji v okviru svojih pooblastil kreditojemalcu omogoči tudi predčasno poplačilo kredita s sredstvi od prodaje zastavljenih vrednostnih papirjev. Vse stroške v zvezi s tem plača kreditojemalec.

43

5.4.6 Zavarovanje z zastavo enot premoženja vzajemnih skladov NLB ponuja tudi možnost zavarovanja kratkoročnih in dolgoročnih kreditov z zastavo investicijskih kuponov oziroma enot premoženja vzajemnih skladov. Investicijske kupone (enote premoženja) vzajemnih skladov, ki so po bančni oceni primerni za zavarovanje kredita, lahko zastavi državljan RS, ki želi v banki pridobiti kredit ali oseba, ki z njimi razpolaga in jih želi zastaviti za kreditojemalca. Višina zastavljenih enot premoženja se določa na podlagi varnostnih količnikov, ki so vnaprej določena med vrednostjo zavarovanja in glavnico kredita (brez obresti). Varnostni količniki so določeni glede na:

- ročnost naložb, - primernost vzajemnega sklada, ki je pogojena z njegovimi lastnostmi (tveganost

vzajemnega sklada, boniteta družbe za upravljanje). Pri odločanju o vzajemnem skladu, katerega enote premoženja so predmet zastave, bančni delavec v dogovoru s komitentom upošteva, da so za zavarovanje terjatve primerni vzajemni skladi, ki jih upravlja družba NLB Skladi d.o.o.. Število zastavljenih enot premoženja je enako količniku med vrednostjo potrebnega zavarovanja in odkupno vrednostjo enot premoženja, ki so predmet zastave. Vrednost enot premoženja se izračuna na podlagi odkupne vrednosti enot vzajemnega sklada. Če kreditojemalec razpolaga z enotami premoženja različnih vzajemnih skladov, mora bančni delavec izračunati vrednost celotnega premoženja za vsak vzajemni sklad posebej. Skupna vrednost enot premoženja je vsota vrednosti enot premoženja po posameznih skladih. V izjemnih primerih lahko direktor podružnice po lastni presoji v okviru svojih pooblastil kreditojemalcu omogoči predčasno poplačilo kredita s sredstvi od izplačila odkupne vrednosti zastavljenih enot premoženja vzajemnih skladov. NLB bo zmanjšala nakazilo za stroške, takse in morebitne davke, morebitni presežek pa nakazala na osebni račun imetnika. 5.4.7 Zavarovanje z zastavo polic življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento in enkratnim vplačilom premije, sklenjenih pri NLB Viti V NLB ponujajo tudi možnost zavarovanja kratkoročnih in dolgoročnih kreditov z zastavo polic življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento in sicer NLB Varčevanje in NLB Naložba Vita z enkratnim vplačilom premije, sklenjenih pri NLB Viti. Police življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento NLB Varčevanje in NLB Naložba Vita z enkratnim vplačilom premije so po bančni oceni primerne za zavarovanje naložbe. Zastavi jo lahko državljan RS, ki želi v banki pridobiti kredit ali oseba, ki z njim razpolaga in jih želi zastaviti za kreditojemalca. Vrednost zastavljene police se določa na podlagi varnostnih količnikov, ki so vnaprej določena razmerja med vrednostjo zavarovanja in glavnico kredita (brez realnih in revalorizacijskih obresti). Varnostni količniki so določeni glede na:

- ročnost naložbe, - primernost zavarovalne police.

44

5.5 Osebni krediti brez zavarovanja Ponudba osebnih kreditov brez zavarovanja je namenjena:

- bonitetnim strankam, - strankam, ki imajo dohodke višje od 625 EUR, - strankam, ki nimajo likvidnostnih težav, - strankam, ki svoje obveznosti do banke po vseh računih redno poravnavajo,

nimajo zapadlih neplačanih obveznosti. Kredit brez zavarovanja lahko pridobijo občani, ki so:

- državljani RS, - komitenti banke, - korektno poslujejo z banko, - sposobni vrniti kredit z obrestmi in ostalimi stroški vred.

Starost kreditojemalca ne sme presegati 75 let ob izteku kredita. Direktor podružnice oziroma direktor centra v izjemnih primerih dovoli odobritev kredita brez zavarovanja:

- stranki, ki ne posluje s plačilnimi karticami banke, - nad 12.518,78 EUR, ob ostalih izpolnjenih pogojih iz redne ponudbe, skladno s

svojimi pooblastili. Bančni delavec lahko zavrne prošnjo za odobritev kredita brez zavarovanja, če ocenjuje, da stranka ne posluje dovolj korektno z banko. Doba odplačevanja je od 3 mesece do 5 let. Kredit nad petimi leti lahko odobri le direktor podružnice v okviru svojih pooblastil in sicer do 7 let. Odobri ga lahko samo prvovrstnim strankam, ki poslujejo s plačilno kartico NLB in prejemajo plačo ali pokojnino na osebni račun že več kot 2 leti. Povprečna mesečna plača ali pokojnina mora presegati 625 EUR. Ponudba kreditov z referenčno obrestno mero in odplačilno dobo do 10 let je namenjena izključno visoko bonitetnim strankam, katerih poslovanje banka zelo dobro pozna. Doba odplačevanja je odvisna tudi od minimalne višine anuitete, ki je za kratkoročne nominalne kredite 41,73 EUR in dolgoročne nominalne kredite 62,59 EUR. V primeru kreditov z referenčno obrestno mero je minimalna višina anuitete 64 EUR. Izjemoma lahko višina anuitete kredita odstopa od najnižje višine. Najnižja anuiteta ne sme biti nižja od 31,30 EUR, tako pri kratkoročnih kot pri dolgoročnih kreditih. Naveden znesek velja predvsem za tiste kreditojemalce, ki imajo nizke dohodke in upoštevajoč določene najnižje višine anuitete niso kreditno sposobni. Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca. Če se kreditojemalec nahaja na listi nekorektnega poslovanja, se kredita ne odobri. Prav tako se kredit ne odobri, v kolikor ima kreditojemalec zapadle neplačane obveznosti. Največji znesek kredita, ki se lahko odobri brez zavarovanja, je 12.518,78 EUR. Stranke lahko nezavarovan kredit nad 4.172,93 EUR do 12.518,78 EUR najamejo le v poslovalnici, ki vodi osebni račun ali ob predhodnem soglasju vodje poslovalnice, ki vodi osebni račun komitenta.

45

6 SKLEP Bančni krediti so še vedno najboljša rešitev pri premagovanju finančnih težav. Krediti pa se najemajo tudi za druge namene, ne samo za finančne težave. Mnogi si brez kredita ne bi mogli privoščiti avtomobila, stanovanja. Torej osnovnih potreb, kaj šele potovanja ali česa podobnega. Zato so v ponudbi krediti za najrazličnejše namene. Prav tako pa ponujajo kratkoročne in dolgoročne kredite. Tega, da se pri občanih vse več pojavljajo tudi potrebe po luksuznih dobrinah, se zavedajo tudi banke. Zato se pri ponudbi kreditov trudijo biti čim bolj inovativne in čim bližje občanom. To pa za banke predstavlja tudi način, kako so lahko konkurenčne drugim bankam, saj vemo da je konkurenca tu velika. Težko je najti nek nov, ugoden kredit, če pa mora banka skrbeti tudi za svojo likvidnost. Prav zaradi tega so si krediti med bankami zelo podobni, mnogi so celo isti, le pri kreditnih pogojih se razlikujejo. Zato si banke prej pridobijo konkurenčnost z nižjimi obrestnimi merami, kot pa s ponudbo novega kredita. Vsak posameznik pri najetju kredita gleda na to, da bo le-ta zanj ugoden. Tudi pri zavarovanju kredita so si banke lahko med seboj konkurenčne. Torej je tudi zavarovanje pomembno za banko, kakor tudi za občane. S preveliko željo po konkurenčnosti pa ne sme pretiravati nobena banka, saj lahko kaj hitro zapade v težave. Pri tem se pojavlja tudi centralna banka, katera poslovne banke omejuje in ne dopusti prevelike konkurenčnosti ene banke. Banke pa so lahko inovativne in konkurenčne tudi pri oblikah zavarovanj, ki ponujajo za kredite. Kot sem že omenila je prav zavarovanje tisto, ki je najpomembnejše za obe strani. Zavedati se je potrebno, da se z najetjem kredita pojavijo tudi določeni stroški. Prav tega pa se marsikdo takoj sploh ne zaveda in kaj hitro se lahko zgodi, da najame kredit, kateri v ozadju skriva velike stroške. Zato je pred najetjem potrebno dobro prebrati vse, kar določeni kredit vsebuje. Prav posebno pozornost je potrebno nameniti malemu tisku, kateri ponavadi skriva tisto najpomembnejše in če ga ne prebereš, lahko kaj hitro naletiš na neugodnost kredita. Še posebno pozorni moramo biti pri obrestni meri, kajti le-ta se lahko hitro spremeni. Na koncu lahko postane še tako ugoden kredit neugoden. Mnogim pa povzroča tudi zavarovanje kredita določene težave. Kot prva težava je izbrati najprimernejšo in najugodnejšo zavarovanje. Drug problem pa se pojavi, da vsako obliko zavarovanja ni možno uporabiti pri vseh kreditih. Banke pa zahtevajo, da zavaruješ kredit, saj se s tem zavarujejo pred nevračilom kredita. Ni nujno, da kreditojemalec noče vrniti kredita, lahko pa nastanejo določene okoliščine, v katerih vrnitev kredita ni možna. S tem mislimo predvsem na smrt kreditojemalca. V tem primeru se kredit banki vseeno povrne, če je zavarovan. Vendar pa imajo tudi banke rajši, da je kredit povrnjen po normalni poti, ponavadi so to mesečni obroki. Tudi za banko nevračilo predstavlja problem, saj ga morajo izterjati. Kreditojemalec torej želi kar se da najugodnejše zavarovanje kredita. Pri velikih zneskih in dolgi dobi odplačevanja je to bolj težko. Ti krediti se morajo odobriti in zavarovati zelo strogo.

46

Največ kreditov se še vedno zavaruje s plačilom zavarovalne premije, čeprav to vedno ni najugodneje. Najugodnejši so krediti brez zavarovanja, a te lahko le redkokdo pridobi in so ponavadi v malih zneskih. Torej so taki neuporabni, če potrebuješ večje zneske. Tudi poroštvo predstavlja ugodno zavarovanje kredita. Toda težko je najti poroka, ki ti podpiše poroštveno izjavo. Veliko kreditov pa se zavaruje tudi s hipoteko na premičnini. V to se pa ne želijo vsi spustiti, predvsem tisti ne, ki imajo nizke dohodke in nimajo druge oblike premoženja. Težko zastaviš hišo, če na koncu lahko ostaneš brez nje. Oblike zavarovanj so si tudi podobne od banke do banke, a se vseeno pojavljajo nekatere nove oblike. Tako lahko vsak najde zavarovanje, ki mu najbolj odgovarja. Tudi NLB se trudi biti s svojo ponudbo kreditov in zavarovanj v ospredju. Že skozi samo poslovanje banke zasledimo, da so krediti pomemben dejavnik za banko. Zaveda pa se tudi kreditnih tveganj, zato ima jasno določene obveznosti kreditojemalcev. Vsakega obravnava posebej. Preden odobri kredit, se prepriča in zavaruje, da bo kredit res vrnjen. Ne odobri pa kreditov rizičnim strankam. Jasno pa ima začrtane tudi svoje pravice. Ponuja pa tudi kredite brez zavarovanja, a le visoko bonitetnim strankam. Povpraševanje kreditov se iz leta v leto povečuje pri vseh bankah. Prav tako pri NLB občani vsako leto najamejo vse več kreditov. Banke se zato morajo še naprej truditi, da bodo svojo kreditno ponudbo izboljševale in ponujale kar se da ugodne kredite, tudi za tiste najbolj ogrožene.

47

7 POVZETEK Poslovne banke so še vedno najpomembnejši kreditodajalec za občane. Torej je ena od vodilnih nalog poslovnih bank prav dajanje kreditov. Pri svojem poslovanju pa morajo upoštevati zakonske predpise in pa vlogo centralne banke. Poslovne banke pa imajo tudi svoja določena bančna načela. Svoje poslovanje pa delijo tudi na bančne posle. Krediti so pomembni tako za banko, kot tudi za občane. Občane lahko krediti rešujejo pred težavami, povezanimi s pomanjkanjem denarja. Spet drugim omogočajo pridobitev luksuznih dobrin. Na voljo pa so krediti za ene in za druge. Obstaja veliko vrst kreditov, le izbrati je potrebno tistega, ki je v določenem trenutku oziroma za določen namen najprimernejši in najugodnejši. Na voljo pa imamo tudi kredite v devizah. Zavarovanje kredita pa varuje tako kreditojemalca, kot tudi kreditodajalca. Kreditojemalca pred tem, če ne bo sposoben sam odplačati kredita. Kreditodajalca pa, da mu bo kredit v vsakem primeru vrnjen. NLB že skozi zgodovino uspešno posluje. Uspešna je pri večini svojih poslov in tudi kar se tiče kreditiranja občanov. Povpraševanje se iz leta v leto povečuje. NLB ponuja veliko vrst kreditov in tudi pri zavarovanju obstajajo različne oblike. Zaveda se, da so kreditna tveganja velika. Poleg novih vrst kreditov ima v svoji ponudbi novejše načine zavarovanja, kot je na primer zavarovanje z enotami vzajemnega sklada. Ključne besede: poslovna banka, kredit, kredit za občane, oblike kreditov, stroški kredita, kreditno tveganje, zavarovanje kredita, pomen zavarovanja kreditov, oblike zavarovanj kreditov.

48

7.1 Zusammenfassung Die Handelsbanken sind noch immer die wichtigsten Kreditgeber der Bürger. Also ist eine der führenden Aufgaben der Handelsbanken das Kreditiren. Bei ihrer Geschäftstätigkeit müssen sie die gesetzlichen Vorschriften und die Rolle der Zentralbank beachten. Die Handelsbanken haben aber auch ihre eigenen bestimmten Bankprinzipien. Ihre Geschäftstätigkeiten gliedern sie aber auch in Bankgeschäfte. Die Kredite sind für die Banken ebenso wichtig, wie für die Bürger. Die Bürger lösen somit ihre Geldprobleme. Den anderen ermöglichen sie den Erwerb von Luxusgütern. Zur Verfügung stehen Kredite für die einen und die anderen. Es gibt viele Kreditformen, man muss nur diejenige auswählen, die zu dem Zeitpunkt bzw. bestimmten Zweck die geeignetste und die günstigste ist. Zur Auswahl haben wir aber auch Kredite in Devisen. Die Versicherung schützt den Kreditnehmer, genauso wie auch den Kreditgeber. Den Kreditnehmer davor, wenn er unfähig ist, den Kredit zurückzuzahlen. Den Kreditgeber aber, dass ihm der Kredit zurückgegeben wird. Die Bank NLB war in ihrer Vergangenheit geschäftlich erfolgreich. Der Erfolg zeigt sich im Großteil der Gëschäfte, wie auch was die Bürgerkredite angeht. Die Nachfrage steigt von Jahr zu Jahr. Die Bank NLB bietet viele verschiedene Kreditarten und es bestehen auch verschiedene Versicherungsformen. Es ist ihr bewusst, dass die Kreditrisiken groß sind. Neben den neuen Kreditarten gibt es im Angebot auch neuartige Kreditversicherungen, wie z.B. die Versicherung mit den Einheiten der Invetmentfonds. Schlüsselwörter: Handelsbank, Kredit, Bürgerkredite, Kreditformen, Kreditkosten, Kreditrisiko, Kreditversicherung, Stellenvert der Kreditversicherung, Kreditversicherungsformen.

49

8 LITERATURA IN VIRI

1. Bass, R.M.V. 1985. The nature of credit and its History. Credit Management Handbook. Vermont: Aldershot, Brookfield.

2. Bobek, Dušan. 1971. Vpliv centralne banke na poslovno politiko poslovnih bank. Maribor: Visoka ekonomska komercialna šola.

3. Bobek, Dušan. 1995. Organiziranje in poslovanje bank. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

4. Dimovski, Vlado. 1996. Bančništvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 5. Filipič, Drago in Tanja Markovič-Hribernik. 1998. Osnove financ. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta. 6. Finančna točka. (2008). Kredit z zastavo enot skladov. [online]. Available:

http://www.financna-tocka.si/text.php?id=6778 [19. 2. 2008]. 7. Glogovšek, Jože. 1995. Pomen in razlaga pojma banke. Bančnik št. 7. 8. Grubar, Katja. 2000. Okvirna hipoteka. Bančni vestnik 49, 34–37. 9. Heffeman, Shelagh. 2000. Modern banking in theory and practice. New York:

Willey. 10. Jeličić, Božidar. 1998. Finansijsko pravo i finansijska znanost. Zagreb: Informator. 11. Kamhi, Bojana. 2003. Kaj vemo o bančnih poslih?. Ljubljana: Združenje bank

Slovenije. 12. Kapital. (2003). Kako zavarovati posojilo. [online]. Available:

http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=1262 [20. 2. 2008]. 13. Koch, Timoty W. and S.Scott Mac Donald. 2000. Bank management. Chicago: The

Dryden Press. 14. Nova Ljubljanska banka. (2008). Krediti. [online]. Available:

http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=2272 [18. 2. 2008]. 15. Remšak, Viktor. 2001. Strokovni posvet o kreditiranju naložb varstva okolja po

novem. Ljubljana: Svetovalni center. 16. Ribnikar, Ivan, 1994. Od denarja do medvedjega trenda. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 17. Ribnikar, Ivan. 1999. Moderna ekonomija I 1.izd. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 18. Saunders, Anhony. 2000. Financial Institutions Management. A modern

perspective. Third edition. Bosron: Irwin/McGraw Hill. 19. Slak, Leon. 2005. Obvladovanje tveganj v bančnem poslovanju po novem

kapitalskem sporazumu Basel II, magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in Evropske študije.

20. Šerekonja, Boštjan. 2004. Ponudba kreditov Banke Celje d.d. za prebivalstvo s poudarkom na stanovanjskih kreditih. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

21. Tratnik, M., V. Rijavec, T. Keresteš in R. Vrenčur. 2001. Stvarnopravna zavarovanja. Maribor: Studio Linea.

22. Turk, Dunja. 2004. Na voljo posojila za študij v tujini. Moje finance: 6, 20.

50

23. Turk, Ivan. 1995. Notranje revidiranje poslovanja. Ljubljana: Zveza računovodij, revizorjev in finančnikov Slovenije.

24. Vidmar, Tinca. 1997. Bančni kreditni posli in vzorci pogodb, priročnik. SZKB d.d. 25. Vodušek, Maja. 2006. Kreditna zavarovanja. [online]. Available:

http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=286 [25. 2. 2008].

26. Zakon o bančništvu. 2001. Kamnik: Koma. 27. Zakon o bančništvu, Uradni list RS št. 7/1999. 28. Združenje bank Slovenije. (2008) Bilančna vsota, stopnja rasti in tržni deleži bank.

[online]. Available: http://zbsw.gooya.si/zdruzenje-bank.asp?StructureId=480 [2. 8. 2008].

29. Žerak, Klavdija. 2002. Kreditne in nekreditne storitve poslovnih bank za prebivalstvo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.