SLOVENSKA KNJIŽEVNOST I ± učno gradivo (evropska in … · 2018-04-10 · 4. Oglej si natančneje štiri kitice, v katerih ljubljena ženska nagovarja čas, in poveži vsebinske

Doc. dr. Zoran Božič

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST I – učno gradivo

(evropska in slovenska romantika, poezija F. Prešerna in njegovi

posnemovalci)

Nova Gorica, februar 2018

Romantična lirika

1. Prečrtaj štiri povedi, ki po tvojem mnenju ne sodijo v spodnje besedilo.

Začetki romantične književnosti sodijo v konec osemnajstega stoletja. Najprej se je razvijala v

Angliji, Nemčiji in Franciji, kasneje pa tudi v slovanskih deželah Evrope.

V Nemčiji je Gutenberg izumil tisk. Leposlovna besedila so se ustno širila iz kraja v kraj in iz

roda v rod. Na oblikovanje romantične zavesti je vplivala francoska buržoazna revolucija.

Nekateri književniki so se navduševali nad njenimi ideali, drugi pa so bili razočarani nad

njenim terorjem. V romanu Zbogom orožje Hemingway prikazuje vojne strahote. V nasprotju

z razumskim in optimističnim razsvetljenstvom sta za romantiko značilna čustven odnos in

pesimizem. Bistvo romantike je tako imenovani romantični razkol med ustvarjalčevimi ideali

in neidealno stvarnostjo. Ta razkol prikazuje Byron v pesnitvi Romanje grofiča Harolda. Tudi

Ivan Cankar piše družbeno kritično literaturo. V romantični književnosti prevladuje lirika.

2. Preberi obe pesmi in reši naloge.

Giacomo Leopardi: SAM SEBI

Spočij se, utrujeno srce!

Prevara, ki sem mislil, da je večna,

je zdaj minila. Vse je že minilo,

in ne le sladki up prevar,

še hrepenenje v naju je ugasnilo.

Dovolj si utripalo. Dovolj.

Ničesar ni, kar še zasluži vzdih,

utripov tvojih vredna ni ta zemlja.

Življenje - dolgčas in bridkost,

nikdar kaj drugega, in svet je blato.

Pomiri se. Poslednjikrat

obupu se predaj. Le smrt nam da

usoda. O, preziraj sebe, svet,

naravo, silo, ki ob tla

pritiska nas, in z njo, srce, preziraj

to strašno ničevost vsega!

A) OBKROŽI: Pesem je a) bivanjska,

b) ljubezenska, c) domoljubna.

B) PREČRTAJ: V pesmi so naslednji

pomembni motivi: minljivost, varanje,

večno življenje, upanje, razočaranje,

zvestoba, čast, enoličnost, vzvišenost.

C) PODČRTAJ dvostišje, ki jasno izraža

pesnikov romantični razkol.

Č) IZPIŠI besedno zvezo, ki izraža

svetlo in temno plat človeškega

hrepenenja: ............................................. .

D) DOPOLNI: Pesnikov odnos do

.............................. je izrazito čustven, kar

je razvidno iz .......................................... .

E) POJASNI: Kako veš, da mu čustva

pomenijo večjo vrednoto kot razum?

................................................................. .

F) ZAPIŠI sporočilo pesmi: ....................

................................................................. .

G. Byron: ROMANJE GROFIČA HAROLDA

Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet;

preziral smrad njegov sem, nisem v prahu ril

s koleni, z ragljo laskavih besed,

ne lic v smehljaj koval, ne na vse grlo vpil

kot tujih ust odmev; krivičen bi mi bil,

kdor bi me k takim štel: med njimi sem živel;

a tujec sem jim bil: v mrtvaški sem zavil

se prt njim tujih misli: in bil bi še živel,

če bi razum ne bil sam v sebi otopel.

A) OBKROŽI: Pesem je a) lirična,

b) epična, c) dramatična.

B) PODČRTAJ verza, ki izražata

nasprotje med pesnikom in svetom.

C) PRESODI, kateri stavki v prvi

kitici izražajo negativne latnosti,

kot so ponižnost, dvoličnost in

povzpetnost.

Č) POJASNI: Kako se je pesnik

počutil v svojem okolju in zakaj?

.........................................................

Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet;

a naj bo viteško slovo! Verujem v to,

da so -- čeprav jih nisem našel v teku let --

obljube, ki drže, in upi, ki ne mro,

in čednosti usmiljene, ki nam ne tko

pogubnih zank, da tu in tam srce

še čuti, ko se bližnjemu solzi oko,

da so stvari, ki skoraj so to, kar se zde,

da sreča ni le sen, in ne dobrota le ime.

D) PREČRTAJ: V drugi kitici

pesnik izraža svojo vero v: Boga,

svobodo, poštenje, domovino,

sočutnost, resnico, koristoljubje.

E) DOPOLNI: Pesnik še verjame

v ......................., čeprav jih ni našel

med ljudmi. Kljub temu, da je

.................................. nad svetom,

ohranja pokončno držo in ponos.

3. Za vajo preberi še Mussetovo pesem Žalost. Primerjaj njeno obliko, motive in

sporočilo s pesmima Sam sebi in Romanje grofiča Harolda. Pojasni, ali bi bila lahko tudi

ta pesem značilno romantična.

Izgubil sem življenje, moč,

veselje, vse, ki sem jih ljubil,

še vero v svoj talent sem zgubil,

ki z njo sem vnemal se nekoč.

V dneh, ko Resnico sem spoznal,

kot v sestro vanjo sem verjel,

ko pa do dna sem jo dojel,

me je že gnus nad njo navdal.

Alfred de Musset: ŽALOST

A večna je. In za ljudi,

ki slepo mimo nje so šli,

je bil ta svet začaran kraj.

O Bog, čuj vdani glas srca!

Le to imel sem od sveta,

da sem se zjokal kdaj pa kdaj.

4. Reši križanko z geslom. Lahko si pomagaš z delovnim zvezkom Zlati poljub.

5

13 14

12

1 3 11 15

2 7 10

4

6

8 9

16

1. Sopomenka od poželenje, sla. 2. Stalna pesniška oblika s štirinajstimi verzi. 3. Najdaljša

epska literarna vrsta. 4. Moški lik iz Byronove Parizine. 5. Ruski romantični pesnik.

6. Izpeljanka iz Tatjana. 7. V romantiki priljubljena literarna zvrst. 8. Nadpomenka od

ljubezen, sovraštvo, hrepenenje itd. 9. Ime za vse, kar obstoja. 10. Protipomenka od vse.

11. Naslov Goethejevega romana v pismih. 12. Ženski lik iz romana Junak našega časa.

13. Naslov Byronove povesti v verzih. 14. Moški lik iz Puškinovega Jevgenija Onjegina.

15. Tuje poimenovanje za vzornik. 16. Ženski lik iz Goethejevega Wertherja.

Jezero

1. Preberi pesem in najprej predstavi ljubezensko zgodbo in zapiši svoje prve vtise o

besedilu.

Kaj res ni dano nam, da bi -- hiteči

čez morje let nenehno v nov pristan --

uspeli v nepovratnost sidra vreči

vsaj za en dan?

O, jezero! Še leto ni končalo,

in že sem k tebi, kamor njej ni moč,

prihajam, glej, zdaj sam sedet na skalo,

kjer ona je nekoč.

Kot zdaj si rjulo pod stozobo steno

in se metalo na njen ostri bok,

kot zdaj je veter metal tvojo peno

na prstke njenih nog ...

Ne pomniš več? Veslala sva v večerno

tišino morja. Mir, sam mir povsod ...

Le vesla rezala enakomerno

so v molk voda si pot.

Potem so se nenadoma vzdramili

uročeni bregovi v tih odmev;

prisluhnili so vali; in njen mili,

nadzemski glas je del:

"O, Čas, ustavi se! Ve ure nežne,

naj se vam ne mudi!

Naj naužijemo slasti se bežne,

najlepše naših dni!

Dovolj nesrečnih je, ki vas rotijo;

za njih, za njih hitite!

Končajte dneve jim, ki jih težijo!

Na srečne -- pozabite!

Vendar zaman kak hip si izgovarjam:

čas teče, čas beži ...

"Počasi!" prosim noč. A zgodnja zarja

že sence razprši.

Ljubimo torej! In ko čas nam daje,

naužijmo se slasti:

brez cilja človek je, čas brez pregraje --

čas mine -- s časom mi."

Čas ljubosumnež! kaj res hipi sreče,

ko nam ljubezen slast v valeh vali,

ubeže nam z istim begom, kot moreče

verige težkih dni?

Kaj res, da še njih sled zbledi v pozabi?

Povsem zgubljeni? Res za zmerom preč?

Jih čas, ki nam jih da, ki jih ugrabi,

ne vrne nikdar več?

O, večnost, nič, o mračne globokosti!

kam z dnevi, ki v goltanec vam drve?

Povejte: nam povrnete sladkosti,

ki z njimi se gube?

O, jezero, čeri, ki v vek živite,

ki čas ohranja vas in vas mladi,

z lepoto svojo v večnost ohranite

mi vsaj spomin noči!

O, jezero! Naj mir tvoj, naj viharji,

naj grički, ki krog tebe se smeje,

in črne smreke in čeri stražarji,

ki ti v vode strme;

naj ta zefir, ki bega drgetaje,

in šum, ki v bregih se v odmev lovi,

in iskra zvezda, ki ti migotaje

bledični val srebri;

naj veter, ki ječi, trs, ki vzdihuje,

naj lahki vonj, ki v zraku trepeta,

naj vse, kar človek vidi, vonja, čuje,

ponavlja v vek: "Ljubila sta ..."

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

2. Ugotovi: V pesmi je najpomembnejši motiv a) jezera, b) srečne ljubezni, c) minljivosti.

3. Pojasni, kako pesnik doživlja nasprotje med naravo in človekom.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

4. Oglej si natančneje štiri kitice, v katerih ljubljena ženska nagovarja čas, in poveži

vsebinske oznake in povzetke z ustrezno kitico.

OZNAKA KITICA POVZETEK

sklep šesta narava se ne ozira na minljivega človeka

prošnja sedma ure srečne ljubezni naj trajajo čim dlje

utemeljitev osma ker vse mine, uživajmo sladkosti življenja

ugotovitev deveta minevanje naj bo le odrešitev iz trpljenja

5. Presodi: Pesnik sporoča, da čas teče vsem ljudem enako in ne glede na to, ali smo srečni

ali nesrečni. DA NE

6. Pojasni, kakšen pomen pripisuje pesnik ljubezni, in utemelji svoje spoznanje ob

zaključnih kiticah besedila. .....................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

7. Pomni: Z uporabo metrične sheme doseže pesnik poseben zvočni oz. lepotni učinek,

vendar pa je posledica enakomernega menjavanja naglašenih in nenaglašenih zlogov lahko

tudi enoličnost. Zato dober pesnik z različnimi figurami spremeni, pospeši ali upočasni ritem

besedila.

8. Določi zaporedno številko kitice iz pesmi Jezero, v kateri se pojavljajo navedena

ritmotvorna sredstva.

zamolk retorično vpr. vrivek stopnjevanje nagovor

verzni prestop kratke povedi paralel. členov večkitič. poved pesniški vzklik

premi govor enokitič. poved anafora brezvezje mnogovezje

9. Oglej si trinajsto kitico pesmi v izvirniku in predstavi dve pomembnejši razliki med

izvirnikom in prevodom.

O lac! rochers muets! grottes! forêt obscure!

Vous que le temps épargne ou qu'il peut rajeunir,

Gardez de cette nuit, gardez, belle nature,

Au moins le souvenir!

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

10. Pomni: Ker ima francoski jezik naglas praviloma na zadnjem zlogu v besedi, v francoski

poeziji ni pravih jezikovnih možnosti za ženske rime.

11. Presodi: Slovenski jezik ima enakovredne možnosti za žensko in moško rimo.

DA NE

Pesem, v kateri se menjujejo ženske in moške rime, je ritmično zelo enolična.

DA NE

Prevajalec je dobro uveljavil ritmične prednosti slovenskega jezika. DA NE

12. Preberi kratek odlomek iz Kosmačeve novele Tantadruj, ki je nastala v času

eksistencialistične književnosti po drugi svetovni vojni.

Tantadruj bi rad šel v cerkev, ker je bilo notri tako lepo, toda vedel je, da ne sme.

Stopil je k debeli murvi pri cerkvenem obzidju in se zamaknil v tri svetlo sive golobe, ki so

stopicali nedaleč od njega. Orgle so donele in lepo petje je plavalo od vsepovsod. Tantadruj

je zavzeto poslušal in se hudoval na vrabce, ki so se vneto prepirali v vejah nad njim. Ozrl se

je kvišku in se stresel od jeze. Zvonci so zacingljali in vrabci so odleteli, odleteli pa so tudi

tisti trije lepi golobi; švignili so v sonce, ki jih je oblilo z lesketajočim se srebrom, in nato so

vsi srebrni po poševni poti odjadrali v nebo.

13. Razmisli, s katero kitico iz pesmi Jezero bi lahko primerjali sporočilo odlomka, in

utemelji svojo izbiro.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

Poezija Aleksandra Sergejeviča Puškina

1. Potomec carjevega krščenca.

Aleksander Sergejevič Puškin je bil po materini strani zamorskega rodu. Njegov

praded Hanibal je odraščal kot dvajseti sin v bogati družini v razkošni vili na afriški obali.

Spominjal se je, da so njegovih devetnajst bratov vodili pred očeta z rokami, zvezanimi na

hrbtu. Ko je imel osem let, so ga med kopanjem ugrabili gusarji, njegova sestrica pa je še

dolgo plavala za njim in mu mahala. Gusarji so ga prodali na sejmu sužnjev v Carigradu, kjer

ga je kupil pooblaščenec ruskega carja Petra Velikega. Ta je dal mladega zamorca krstiti.

Hanibalov brat je z bogato odkupnino prišel preko Carigrada v Petrograd, vendar se je car že

preveč navezal na svojega krščenca in ga ni hotel vrniti. Ko je Hanibal dopolnil osemnajst let,

ga je car poslal v Francijo, kjer naj bi se izuril v vojaških veščinah. Zaljubil se je v neko

poročeno grofico, ki je z njim zanosila. V strahu je pričakovala poroda, vendar so njenega

moža s pretvezo poslali stran, na podeželju kupili belega dojenčka, njenega črnega

novorojenca pa poslali v rejo. Hanibal se je kasneje poročil s hčerjo ruskega bojarja, dosegel

visok položaj, bil pregnan v Sibirijo, se na skrivaj vrnil in umrl v pozni starosti.

2. Prikaži odnose v Hanibalovi afriški družini in navedi nekaj njegovih lastnosti.

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

3. Pomni.

Ko se je leta 1799 rodil Puškin, je bila njihova stara plemiška rodbina že precej

obubožana. Starša sta ga zanemarjala, tako da se je zelo navezal na svojo pestunjo, preprosto

žensko z vasi. Šolal se je v elitnem liceju v Carskem selu in že zelo zgodaj začel pisati pesmi.

Zaradi svobodomiselnosti in kritike oblasti ga je car dvajsetletnega pregnal v južno Rusijo,

dve leti je bil v priporu na svojem posestvu, kasneje pa pod carjevo osebno cenzuro. Veliko je

pisal, ljubil ženske in tudi pogosto hazardiral. Po poroki leta 1831 se je počutil vedno bolj

osamljenega. Sedemintridesetleten je umrl v dvoboju, ki ga nekateri razlagajo kot nameščen

dvoboj carjevih agentov, drugi pa kot spopad z ženinim ljubimcem, francoskim oficirjem, ki

ga je izzvala žena sama.

Puškin velja za enega osrednjih ruskih književnikov devetnajstega stoletja. Bil je

pesnik, pisatelj in dramatik. Njegova začetna dela so še klasicistična in razsvetljensko

sentimentalna, kasneje pa postane vodilni ruski romantik in eden od začetnikov ruskega

realizma. Puškinovo najpomembnejše delo je roman v verzih Jevgenij Onjegin.

4. Preberi pesem A. P. Kernovi, ki jo je Puškin napisal, ko je bil na prisilnem bivanju na

svojem domačem posestvu Mihajlovsko.

A. P. Kernovi

Trenutek pomnim dragoceni:

pred mano blisnila si ti,

kakor lepote čisti genij,

privid, ki nagloma miní.

V obupa žalosti brezbrežni,

v nemiru, polnem praznih brig,

zvenel mi dolgo glas je nežni,

tolažil me tvoj mili lik.

Leta so šla. Vihar vrtežni

poprejšnje sanje je razvél,

in glas sem tvoj pozabil nežni,

tvoj zorni lik mi je zbledél.

V samoti, v mračnih dneh pregnanstva

se tiho mi je vlekel čas,

in brez navdiha, brez božanstva,

brez solz, ljubezni mrl sem jaz.

Ob duše moje prebujenji

si spet se prikazala ti,

kakor lepote čisti genij,

privid, ki nagloma miní.

Spet dviga dušo hrepenenje,

na novo mi kipi srce,

v njem spet božanstvo, spet življenje,

navdih, ljubezen in solzé.

5. Pojasni, kakšen pomen ima za pesnika spomin na nekdanjo ljubezen.

..........................................................................................................................................

6. Obkroži tisti kitici, ki ju povezujeta skupna verza, in ugotovi, katere kitice

predstavljajo sedanjost in katere preteklost.

SEDANJOST: .............................................. PRETEKLOST: .......................................

7. Dopolni besedilo.

Ko se je pesnik ............................. v A. P. Kernovo, mu ni bilo ........................, saj je

živel pestro življenje, vendar pa se je počutil ............................... in brez pravega

................................ življenja. Kasneje je pesnik povsem ................................ na svojo

nekdanjo ljubezen, v pregnanstvu pa se je počutil .................................. in ...................

mu je tekel zelo počasi. Zdaj je pesnik kot ....................................., in sicer ne zato, ker bi bil z

vsem ........................................., pač pa zato, ker živi .................................. življenje.

8. Presodi: V pesnikovem odnosu do A. P. Kernove gre za a) platonsko, b) telesno in

duševno, c) čutno ljubezen.

9. Sklepaj: Ta pesem je a) lirska, b) lirsko-epska, c) epska.

10. Ugotovi, katero kombinacijo rime uporablja pesnik/prevajalec in zakaj deluje vrsta

rime ritmično razgibano. ..............................................................................................

..........................................................................................................................................

11. Poskusi povezati vsebino štirih kitic te Puškinove pesmi s posameznimi verzi

Prešernove štirivrstičnice Prosto srce.

PROSTO SRCE ZAPOREDNA ŠTEVILKA KITICE

Sem dolgo upal in se bal,

slovo sem upu, strahu dal;

srce je prazno, srečno ni -

nazaj si up in strah želi.

12. Preberi še Puškinovo mladostno pesem Čaadajevu, zaradi katere je bil pregnan na

jug Rusije.

Čaadajevu

Ljubezni, upanja in slave

prevara naglo je prešla.

Prešle mladosti so zabave

kot dim, kot jutranja meglà.

A še kipi v nas hrepenenje:

srce v nestrpnosti trpi,

ko domovina nam ječi

in si želi iz spon v vstajenje.

Vsi čakamo drhté, da pride

svobode svete svetli dan --

tak čaka fant, v ljubezni vžgan,

da se z dekletom svojim snide.

Dokler za čast srce živi

in za svobodo vseh goriva,

naj domovini posvetiva

vse svoje misli in vse dni.

Veruj, prijatelj: pride dan,

ko sreče zarja ljudstvu sine,

Rusija vstala bo iz sanj,

in v samodrštva razvaline

znak najinih imen bo vžgan!

13. Presodi: Pesem je po tematiki a) domoljubna, b) socialna, c) ljubezenska.

14. Podčrtaj vse tiste besede, ki so po tvojem mnenju vplivale na carjevo odločitev, da

kaznuje in onemogoči mladega pesnika, in pojasni razlog.

..........................................................................................................................................

15. Navedi, katero vrednoto najbolj poudarja pesnik, in ji dodaj še drugi dve vrednoti,

da boš dobil najbolj znano geslo iz francoske buržoazne revolucije.

..........................................................................................................................................

16. Ugotovi, kaj meni pesnik o radostih mladosti, in ali se zdaj počuti mladega ali

starega. ...........................................................................................................................

..........................................................................................................................................

17. Izpiši tiste besede, ki dokazujejo, da vidi pesnik edini pravi smisel življenja v

delovanju za blagor ljudstva, in zapiši svoj pogled na tako osebno stališče.

.......................................................................................................................................................

.............................................................................................................................

18. Pojasni, kaj sporoča zaključek pesmi o pomenu in o trajanju poezije.

..........................................................................................................................................

19. Sklepaj: Pesem je po odnosu do prihodnosti a) pesimistična, b) optimistična, c)

neopredeljena.

20. Predstavi obliko pesmi. ...........................................................................................

..........................................................................................................................................

Poezija Mihaila J. Lermontova

1. Življenje kot roman.

Rojenemu leta 1814 v stari plemiški rodbini je pri treh letih umrla mati, zanj pa je

skrbela premožna babica, ki ga je odtegovala od očeta, upokojenega oficirja in obubožanega

posestnika, in ga razvajala. Bil je pogosto bolan, samotarski in zasvojen s knjigami. S

šestnajstimi leti se je vpisal na moskovsko univerzo in zaradi spora s profesorji čez dve leti

hotel nadaljevati študij v Petrogradu, vendar si je premislil in raje napravil šolo za gardnega

oficirja. Babica mu je določila lepo rento ter ga oskrbela s služabniki in konji, Mihail pa se je

gibal v visoki družbi, popival, veseljačil in literarno ustvarjal. Čeprav je bil nizek in ne

posebno lep, je imel pri ženskah lepe uspehe, a jih je praviloma razočarane zapuščal in z

užitkom razdiral komaj začete ljubezenske zveze.

Triindvajsetleten je ob Puškinovi smrti napisal ogorčeno pesem, zaradi katere so ga

kazensko poslali v boje na Kavkazu. Po daljšem dopustu so ga leta 1841 na hitro vpoklicali v

enoto, Lermontov pa se je za več tednov ustavil v Pjatigorsku, znanih toplicah na Kavkazu,

izzival svojega nekdanjega sošolca in padel kot žrtev dvoboja. S tem je uresničil umišljeno

dogajanje v Junaku našega časa, svojem znamenitem romanu, v katerem v neposredni bližini

Pjatigorska Pečorin, avtorjev drugi jaz, hladnokrvno ubije nasprotnika, le da sta se v

resničnem življenju vlogi ubijalca in žrtve zamenjali!

2. Presodi: Lermontov je bil a) pogumen človek, ki je pogosto tvegal in tudi užival v

kočljivih položajih, b) vajen skromnega življenja in si je stalno prizadeval za to, da bi bili

drugi srečni, c) sebičen mladenič, ki je pogosto onesrečeval ljudi okoli sebe.

3. Preberi pesem Jadro, ki jo je Lermontov napisal pri osemnajstih letih (leta 1832), ko

je prišel iz Moskve v Petrograd, da bi nadaljeval študij na tamkajšnji univerzi, vendar

mu niso hoteli priznati dveh že opravljenih letnikov, zato se je odločil, da bo raje v dveh

letih postal poklicni vojak.

Jadro Na sinji morski se gladini

v meglicah jadro lesketa ...

Le česa išče si v tujini

in kaj pustilo je doma?

Morje kipi in veter vleče,

škripaje jambor se šibi.

Ah, jadro si ne išče sreče,

pred srečo tudi ne beži! --

Nad njim se sončna luč razžarja,

pod njim je morje v dalj in šir.

A jadro si želi viharja,

kot da v viharju bil bi mir!

4. Pomni.

Pesniški motiv barke na morju je znan že iz antične, renesančne in tudi kasnejše

književnosti, vendar je morje običajno predstavljeno kot nekaj negativnega, vrnitev v pristan

pa kot nekaj pozitivnega.

5. Preberi zaključni odlomek iz zgodbe o knežni Mary, najpomembnejšega poglavja

romana Junak našega časa.

Podoben sem mornarju, ki se je rodil in dorasel na palubi roparske ladje: duša se mu

je zrasla z viharji in bitkami, in če ga vrže na breg, se dolgočasi in muči, pa naj ga še

tako vabi senčni gozd, naj mu še tako sveti mirno sonce; ves dan hodi po obrežni

peščenini, prisluškuje enakomernemu šumenju zaletavajočih se valov in strmi v

megleno daljavo: ali se ne bo na bledi črti, ki loči modro gladino od sivih oblakov,

pojavilo zaželeno jadro, podobno sprva perutnici galeba, ki pa se bo polagoma

dvigalo nad peno valov ter se mirno drseč bližalo samotnemu pristanišču...

6. Sklepaj: Celotna poved je razširjena a) poosebitev, b) zamenjava, c) primera.

7. Zapiši sporočilo odlomka, tako da nadaljuješ začetne besede.

Sem kot mornar, ki ..........................................................................................................

8. Pojasni, kaj pomeni v tem odlomku mornarju oz. prvoosebnemu pripovedovalcu

jadro, in ali je simbolični pomen besede jadro v istoimenski pesmi istoveten takemu

razumevanju ali ne. .......................................................................................................

..........................................................................................................................................

9. Poveži svoje ugotovitve z življenjepisnimi dejstvi, ki so verjetno vplivala na nastanek,

vsebino in sporočilo pesmi Jadro. ............................................................................................

.......................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................


Pesem Jadro je sestavljena iz .......................... štirivrstičnih kitic, katerih verzi se

zaključujejo s ...................................... kombinacijo rime. Naglas v rimanih besedah je enkrat

na ........................................., drugič pa na zadnjem zlogu, torej se prepletajo ženske in

............................... rime. Vsaka kitica je izrazito .........................................., saj prva dva

verza predstavljata .............................. iz narave, zadnja dva pa pesnikovo

........................................ . Pesem je polna dramatičnih ...................................., in sicer sta

najopaznejši antitetični dvojici dom -- ............................... in mir -- ...................... .

11. Ugotovi, v kakšnem vremenu je jadro v svojem pravem elementu in katera kitica

izraža skladje med jadrom in vremenom, katera pa opazen kontrast.

.......................................................................................................................................................

.............................................................................................................................

12. Pomni.

Pesem Jadro je nastala sedem let po znamenitem uporu skupine ruskih razumnikov,

imenovanih dekabristi, proti samodrštvu takratnega ruskega carja Nikolaja I. Pet vodilnih

upornikov, med njimi pesnika Rilejeva, so obesili, druge pa zaprli oz. pregnali v Sibirijo.

13. Presodi: Pesem Jadro lahko izraža pesnikovo a) željo po revoluciji, ki bi ukinila nasilno

in nedemokratično carjevo oblast, b) potrebo po burnem, dramatičnem življenju, s katerim bi

premagal lastno razdvojenost in odtujenost, c) hrepenenje po strastni ženski, s katero bi imel

kopico otrok.

Poezija Heinricha Heineja

1. Tujec do današnjih dni.

Bil je Žid, sin trgovca, rojen leta 1797 v Düsseldorfu v Nemčiji. S sedemindvajsetimi

leti je končal študij prava in postal kristjan. Ostro je kritiziral nemške politične in družbene

razmere, se preživljal kot svoboden književnik in se leta 1831 za stalno naselil v Parizu, kjer

je v štiridesetih letih prijateljeval s Karlom Marxom in se navduševal nad komunističnimi

idejami. Zadnjih osem let (umrl je leta 1856) je bil hrom in skoraj slep.

Za časa nacizma so sežigali Heinejeve knjige, preimenovali redke ulice z njegovim

imenom in prepovedali objavljanje njegovih pesmi, spomenikov pa mu tako ali tako niso

nikoli postavljali. Še pred četrt stoletja je propadel predlog, da bi univerzo v Düsseldorfu

poimenovali po Heineju. Po drugi strani so bile njegove preproste in melodične pesmi ves čas

izjemno priljubljene in mnoge med njimi so ponarodele. Prva pesniška zbirka z naslovom

Knjiga pesmi je bila že za časa Heinejevega življenja dvanajstkrat ponatisnjena, njegove

pesmi pa so doživele preko pet tisoč uglasbitev.

2. Presodi: a) Uradna Nemčija ni bila naklonjena Heineju, ker je bil Žid in ker je kritiziral

oblast; b) Heine je pisal poezijo, ki je bila po slogu podobna ljudskim pesmim; c) Heineju

niso postavljali spomenikov, ker so ga dovolj slavile njegove pesmi.

3. Pomni.

Clemens Brentano je leta 1802 prvi napisal romantično pesem o lepi Lore Lay.

Lepotico je zapustil ljubljeni vitez, ona pa iz maščevanja pogublja moške, zato jo obtožijo

čarovništva. Sama prosi škofa za smrt na grmadi, ta pa jo očaran pošlje v samostan. Na poti

vanj se Lore Lay povzpne na skalno pečino Lurlei, od koder še zadnjič gleda na grad svojega

ljubega, in se nato vrže v Ren.

4. Preberi pesem Lorelei in poskusi ugotoviti, kako je Heine predelal izhodiščno

tematiko oz. kateri motiv je zdaj poudarjen. ..............................................................

.......................................................................................................................................................

.............................................................................................................................

Lorelei

Ne vem, kaj me žalost ne mine,

ki muči mi srcé;

a pravljica iz davnine

iz misli več mi ne gré.

Hladno je že in mrači se

in tiho teče Ren;

v večerni zarji blešči se

kamnitni gorski greben.

Na njem sedi lepotica,

dragulji se v zarji iskré;

vsa v zlatu je kakor kraljica,

in češe si zlate lasé.

Z glavnikom jih češe bleščečim,

iz grla ji pesem drhti

z napevom tako mamečim,

da ledeni ti kri.

Čolnarja v čolnu prevzame

otožnost s strašno močjó;

le v goro strmeti jame,

čeri mu ne vidi okó.

Verjetno na dno potegnilo

čolnarja je s čolnom tedaj;

to s pesmijo svojo milo

storila je Lorelei.


Pesem Lorelei je kot literarna vrsta romantična ................................., saj v njej

prevladuje dogodek, ki je ............................. prvina, že v ............................... kitici nastopi

posebno .................................. vzdušje, v pesmi se pojavljajo dramatična

........................................., na koncu pa je napovedan tragičen .................................... .

6. V drugi, tretji in četrti kitici podčrtaj vse izraze, ki pomenijo svetlobo, in določi kitico,

ki pri tem pomeni vrh. ............................................................................

7. Poskusi s podatki iz sobesedila ponazoriti misel, da je lepota, ki jo izžareva Lorelei,

"hladna" lepota. ..............................................................................................

..........................................................................................................................................

8. Sklepaj: Heine hoče povedati, da a) je lepota nekaj minljivega, b) ljubezen lahko tudi

pogublja, c) lepe ženske vedno onesrečijo moškega.

9. Primerjaj motiviko in sporočilo Heinejeve pesmi Mlad fant se v dekle je zaljubil s

pesmijo Lorelei in ugotovi, koliko nesrečnih življenjskih usod prikazuje pesem.

.............................................................................................................................

..........................................................................................................................................

Mlad fant se v dekle je zaljubil,

ta v drugega upira oči;

ta drugi zaljubljen je v drugo

in z njo se poroči.

Deklè iz same togote

gre s prvim pred oltar,

ki pride ji nasproti;

fanta podre ta udar.

To stara in znana je zgodba,

a še se dogaja vsak dan;

in komur se ravno primeri, zaseka mu

tisoč ran.

10. Preberi odlomek iz Heinejeve epsko-lirske pesmi.

Nemčija, zimska pravljica

Bilo je v novembru, ko pust je svet,

ko mračno je kot pač v jeseni;

vihar je listje smukal z dreves,

ko v Nemčijo sem se namenil.

In ko sem do nemške meje prišel,

inako se mi je storilo.

A če se ne motim, sem jokal celo

in tolklo srce je z vso silo.

A ko sem govor domači začul,

me je pri srcu prijelo.

Mislil sem, da bo srce mi kar

prijetno izkrvavelo.

Pela je deklica s harfo v rokah,

pela je s pristnim občutkom

in napačnim glasom, a vendar njen spev

me ganil je s prvim trenutkom.

O ljubezni je pela, o mukah srca,

o svidenju v gajih nebeških,

kjer sama je sreča brezmejna doma

in ni več težav človeških.

Je pela o zemski dolini solz,

o radosti, da je minljiva,

o onstranskem raju, kjer človek vsak

preblaženost večno uživa.

To stare so lajne: odpoved, krotkost,

po smrti pa rajska slava.

Če ljudstvo fakinsko kdaj godrnja,

ta pesem ga hitro uspava.

Poznam to vižo, poznam ves tekst

in avtorje, žlahtno gospodo!

In vem, da pijejo vino skrivaj,

a javno oznanjajo vodo.

A novo pesem, vse boljšo pesem

naj moje srce vam zapoje!

Na zemlji tej zgradimo že

nebeško kraljestvo svoje!

Na zemlji naj sreča pri nas bo doma,

ne bomo več stradali;

kar ustvarjajo žuljave pridne roke,

ne bodo lenuhi pobrali.

Naj srečni bodo vsi ljudje,

dovolj je kruha zanje,

veselja, lepote in tudi rož

in sladkega graha nič manje.

Da, sladkega graha za vse ljudi,

ki tu na svetu živimo!

Nebesa krilatim angelom

in vrabcem prepustimo!

In če nam po smrti peruti zrasto,

prifrčimo kdaj k vam na obiske,

in upamo, da nas povabite

na rajske prigrizke in oblizke.

O nova pesem, vse boljša pesem,

ki poje kot gosli glasovi!

Zdaj mizerere je končan,

molčijo mrtvaški zvonovi.

Mladenko Evropo je žlahtni fant,

sam genij svobode zasnubil.

V objemu ležita, zaljubljenca dva,

že par se je prvič poljubil.

Ta zakon velja, ta zakon drži,

čeprav ni dal pop blagoslova --

živi naj na veke poročni naš par

in bodoča družina njegova!

11. Presodi: Pesem je po tematiki a) domoljubna, b) socialna, c) ljubezenska.

12. Navedi, kakšne občutke ima pesnik v prvih štirih kiticah in kako doživlja dekličino

petje. ...............................................................................................................................

..........................................................................................................................................

13. Ugotovi, kakšno vlogo naj bi imele "stare" pesmi o dolini solz in onostranskem raju,

kdo jih podpira in kakšna je morala teh ljudi.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

14. Pojasni, kaj naj bi bilo napotilo Heinejeve "nove" pesmi in katere vrednote

zagovarja pesnik. ...........................................................................................................

..........................................................................................................................................

15. Predstavi simbolično razliko med verzoma "pela je deklica s harfo v rokah" in "ki

poje kot gosli glasovi" oz. navedi, kateri družbeni sloj simbolizirata harfa in gosli.

.........................................................................................................................................

16. V zadnji tretjini pesmi obkroži tisto kitico, ki se ti zdi najbolj ironična.

17. Prikaži simboliko zaključnih dveh kitic. ...............................................................

..........................................................................................................................................

18. Poveži sporočilo odlomka z znanim geslom "Proletarci vseh dežel, združite se!".

.................................................................................................................................

E. T. A. Hoffmann: Gospod Cinober

1. Predzgodba.

V lepi in prijazni deželici je po očetovi smrti zavladal mladi knez Pafnucij, ki se je na

predlog svojega sluge Andraža odločil, da bo uvedel razsvetljenstvo. Ker naj bi nova

družbena ureditev temeljila izključno na razumu, naj bi iz dežele pregnali večino dobrih vil,

še zlasti pa izkoreninili poezijo.

Cinober je bil pritlikavec iz revne kmečke družine, ki mu je usmiljena vila dala

poseben čar, da ljudje v njegovi bližini dobre lastnosti drugih pripišejo njemu, njegove slabe

lastnosti pa drugim. V prestolnici je povabljen na družabno prireditev k znanemu profesorju

Mošu Terpinu in njegovi hčeri Kandidi, te prireditve pa se udeležita tudi študent Baltazar in

njegov prijatelj Fabijan.

2. Preberi prvi odlomek.

Toda iz sosednje sobe jima je stopil naproti profesor Moš Terpin; za roko je vodil

majhnega, zelo čudnega možička in glasno vzklikal: "Dovolite, dame in gospodje, da vam tu

predstavim mladeniča, ki je obdarjen z najredkejšimi vrlinami in ki mu ne bo težko pridobiti si

vašo naklonjenost, vaše spoštovanje. To je mladi gospod Cinober, ki je šele včeraj prišel na

našo univerzo in namerava tu študirati pravo!" -- Fabijan in Baltazar sta na prvi pogled

spoznala nenavadnega pritlikavca, ki je bil pred mestnimi vrati pridirjastil do njiju in padel s

konja.

"Tak kaj," je Fabijan tiho rekel Baltazarju, "mar naj ga zdaj še pozovem na dvoboj s

pihalnikom ali s kneftro? Saj drugega orožja res ne morem rabiti zoper tega strašnega

nasprotnika."

"Sram te bodi," je odvrnil Baltazar, "sram te bodi, da se norčuješ iz pohabljenca; saj

slišiš , da je obdarjen z najredkejšimi vrlinami in da tako duhovne vrednote nadomeščajo, kar

mu je narava odrekal telesnih odlik." Potem se je obrnil k pritlikavcu in rekel: "Upam, dragi

gospod Cinober, da nimate morebiti kakih zlih posledic po včerajšnjem padcu s konja?"

Cinober pa se je vzpel na prste in se hrbtenski oprl ob majceno palico, ki jo je nosil v rokah,

tako da je segel Baltazarju skoraj do pasu; glavo je potisnil v zatilje, pogledal kvišku z besnim

leskom v očeh in spregovoril v čudno hreščečem basu: "Res ne vem, kaj vam je, ne vem, o čem

govorite, gospod! -- Padel s konja -- jaz da sem padel s konja? -- Najbrž ne veste, da sem

najboljši jezdec, kar si jih morete misliti, da nikoli ne padem s konja, da sem se kot

prostovoljec pri kirasirjih udeležil vojne in da sem oficirje in vojake v maneži učil jahanja! --

hm, hm -- padel s konja -- jaz padel s konja!" -- Pri teh besedah se je hotel naglo obrniti, a

palica, na katero se je opiral, mu je spodrsnila in pritlikavec se je prekucnil natanko

Baltazarju pred noge. Baltazar se je sklonil, da bi mu pomagal vstati, in ga je pri tem nehote

prijel za glavo. Tedaj je pritlikavec jedko zavreščal, da je odmevalo po vsej dvorani in da so

gostje preplašeno poskočili s sedežev. Obkrožili so Baltazarja in ga križem vpraševali, zakaj

neki za božjo voljo je tako grozno zakričal. "Ne zamerite, dragi gospod Baltazar," je del

profesor Moš Terpin, "a to je bila vendarle nekolikanj čudna šala. Kajti najbrž ste nas hoteli

prepričati, da je tu nekdo mački stopil na rep!" "Mačka -- mačka -- proč z mačko!" je

vzkliknila neka živčna dama in pri priči padla v nezavest; in nekaj starih gospodov, ki jih je

pestila ista idiosinkrazija, je tudi kričalo "Mačka -- mačka!" in odhitelo skozi vrata.

Kandida, ki je bila izlila nad nezavestno damo vso svojo stekleničko dišeče vode, je

tiho rekla Baltazarju: "Ampak veste kaj, dragi gospod Baltazar, kakšne neprilike nam

pripravljate s svojim zoprno vreščečim mijavkanjem!"

Ta sploh ni vedel, kaj se z njim godi. Čez vse obličje je žarel od nejevolje in sramu, niti

besede ni mogel stisniti iz sebe, še tega ni znal ziniti, da vendar ni on tako strašansko

zamijavkal, temveč mali gospod Cinober.

Profesor Moš Terpin je videl mladeničevo hudo zadrego. Prijazno se mu je približal in

dejal: "No, no, dragi Baltazar, pomirite se vendar. Saj sem vse videl. Sklonili ste se, skakali

po vseh štirih in imenitno posnemali mrcvarjenega, jeznega mačka. Drugače imam rad takšne

prirodoslovne igrače, vendar tukaj na literarni čajanki --." "Ampak," je Baltazar tedaj

bleknil, "ampak, dični gospod profesor, saj nisem bil jaz." -- "Že prav -- že prav," mu je

profesor prestregel besedo. Kandida je stopila k njima. "Potolaži mi," ji je rekel profesor,

"potolaži mi vendar vrlega Baltazarja, ki je čisto obupan zavoljo vse te nesreče."

3. Predstavi Baltazarjeve in Cinobrove značajske lastnosti.

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................


Baltazar najprej izraža sočutje do ....................................., potem ko njemu pripišejo

Cinobrovo vreščeče ......................................., je presenečen in ves besen, ko pa mu

.......................... pripiše obnašanje mrcvarjenega mačka, je popolnoma ….............................. .

5. Pojasni, kaj sporoča odlomek o pomenu duhovnih vrednot.

..........................................................................................................................................

6. Preberi drugi odlomek. Baltazar, Fabijan, profesor estetike in več mladih ljudi -- ti so sedli k ženskam.

Gospod Cinober pa si je bil primaknil pručico in prek nje zlezel na zofo, kjer je zdaj sedel

med dvema ženskama in metal na vse strani iskre in ponosne poglede.

Baltazar je menil, da je zdaj pravi trenutek, ko lahko pride na dan s svojo pesmijo o

ljubezni med slavcem in škrlatno rožo. Zato je s primerno sramežljivostjo, kakor je v navadi

pri mladih pesnikih, izrazil željo, da kani prebrati neko pesem, najmlajši plod svoje muze -- če

se mu seve ni morda treba bati, da bi vzbudil nejevoljo in dolgčas, če bi pač smel upati na

dobrohotno prizanesljivost spoštovane družbe.

Ker so ženske že dovolj razpravljale o vsem, kar se je bilo v mestu dogodilo novega;

ker so deklice že dovolj devetkale o zadnjem plesu pri prezidentu in ker so bile celo že

soglasne glede splošno veljavne oblike najnovejših klobukov; ker moški prej ko čez dve uri

niso mogli upati na nadaljnjo pičo in pijačo; -- zato so Baltazarja vsi v en glas pozvali, naj

vendar nikar ne prikrajša družbe za ta krasni užitek.

Baltazar je privlekel iz žepa kaligrafski rokopis in bral.

Pesem je bila zares privrela iz prave pesniške duše, bila je polna sile, gibka in živa.

Zato se je še sam čedalje bolj navduševal nad svojim delom. Bral je vse bolj in bolj strastno in

razodeval globoki žar ljubečega srca. Drgetal je od zanosa, ko je ugotovil, da je pesem vse

prevzela: saj so ga o tem prepričevali tihi vzdihi, marsikateri "ah" iz ženskih ust, marsikateri

vzklik iz moških: "Krasno -- izvrstno -- božansko!"

Naposled je končal. Tedaj so vsi vzkliknili: "Kaka pesem! -- kake misli -- kaka

domišljija -- kaki lepi stihi -- kako blagoglasje -- hvala -- hvala vam, dragi gospod Cinober,

za ta božanski užitek --"

"Kaj? Kako?" je vzkliknil Baltazar; a nikomur ni bilo mar zanj, vsi so navalili na

Cinobra, ki se je na zofi napihoval ko majhen puran in z odurnim glasom smrčal: "Prosim,

prosim -- nič zato -- se morate pač s tem zadovoljiti! -- samo malenkost, ki sem jo šele

prejšnjo noč zapisal prav na hitro!" -- Profesor estetike pa je kričal: "Izvrstni -- božanski

Cinober! -- Prijateljček, poleg mene si prvi vseh pesnikov, kar jih je zdaj na svetu! -- Pridi na

moje srce, žlahtna duša!" -- To rekoč je pritlikavca sunkovito vzdignil z zofe, ga ljubkoval in

poljubljal. Cinober se je pri tem nespodobno vedel. S svojimi malimi nožicami je obdeloval

profesorjev debeli trebuh in kvakal: "Izpusti me -- izpusti me -- boli me -- boli -- boli --

izpraskam ti oči -- odgriznem ti nos!" -- "Ne," je vzkliknil profesor in ga posadil zopet na zofo,

"ne, mili prijatelj, nikar pretirane skromnosti!"-- Tudi Moš Terpin, ki je doslej sedel za

igralno mizico, je zdaj pristopil, prijel Cinobrovo ročico, jo stisnil in zelo resno dejal:

"Izvrstno, mladi mož! -- niso, ne, niso mi preveč govorili o vzvišenem geniju, ki vas navdaja!"

-- "Katera," je zdaj spet vzkliknil navdušeni profesor estetike, "katera med vami dekleti bo s

poljubom poplačala predičnega Cinobra za njegovo pesem, ki izpoveduje najiskrenejše čustvo

najčistejše ljubezni?"

Tedaj je vstala Kandida; z žarečimi lici se je približala malemu, pokleknila in ga

poljubila na grda usta, na posinjele ustnice. "Da," je zdaj zavpil še Baltazar, kot da se ga je

iznenada polotila blaznost, "da, Cinober -- božanski Cinober, ti si zložil globokoumno pesem

o slavcu in škrlatni roži, tebi pripada prekrasna nagrada, ki si jo dobil!"

7. Sklepaj: Baltazar je napisal tako lepo in zanosno pesem, ker je a) hodil v posebno šolo za

pesnike, b) zaljubljen v profesorjevo hčer, c) naravno nadarjen in obvlada sredstva

jezikovnega sporočanja.

8. Presodi, v čem se pogovor o mestnih novostih razlikuje od vsebine Baltazarjeve pesmi.

...........................................................................................................................................

...........................................................................................................................................

9. Podčrtaj tista mesta v odlomku, kjer dogajanje prehaja v grotesko.

10. Pojasni, zakaj je odnos med dogajanjem v človeku in v naravi v tej pripovedi

značilno romantičen. Pomagaj si s povedjo, ki se glasi "Ves besen je nesrečni Baltazar

odvihral domov, skozi temno noč, skozi burjo in dež."

I. odlomek:

Serdar Ivan

Pa sodišča, so pri njih pravična?

Vojvoda Draško

Dragi, takšna, da Bogu se smili!

Samo malo boljša so od turških.

Tam sem videl velikansko hišo,

v nji gradijo se vseh vrst brodovi;

tukaj vidiš tisoče trpinov,

vsi v železje težko so vkovani,

dožu oni vsi gradijo ladje.

Jok in stoki, čemer in togota

vsakomur tu branijo vstopiti.

Nekateri sužnji pa so v sponah

prikovani na orjaške ladje,

taki ladje vozijo po morju,

kožo pali sonce jim poletno,

dež jih davi in viharno vreme,

ni mogoče jim se premakniti,

prav tako kot pes pri staji zvezan,

tu čemijo vse noči in dneve.

Najstrašnejše pa so tam temnice

prav pod dvori, ki v njih dož prebiva.

II. odlomek:

Vuk Mičunović

Kaj bi rekel, res je vse to čudno!

Nimate tu v Kotoru pred nosom

te nesnage, Sovra providurja,

in gospode druge še beneške?

Bolj diši jim jajce in kokoška

kakor oven ali kepa sira.

Neverjetno, koliko na leto

kuretine oni prehlastajo!

Crkajo pa kljub vsemu gospostvu,

vamp visi jim, vse si brije brke,

vse posipa glavo si s pepelom

in uhane nosijo ko ženske.

Komaj tretji si je križ naložil,

bolj babure ti je vsak spodoba,

spaka, da te kar v oči zabode.

Ko štapica malce po stopnicah,

pobledi ti ko oprano platno;

če ga nekaj zasrbi pod grlom,

rekel bi, zdaj zdaj bo spustil dušo!

III. odlomek:

KOLO

Božja jeza Srbe je zadela

za vse smrtne njihove pregrehe!

Naši carji zakon so zgazili,

kot krvniki se zasledovali,

drug oči je drugemu iztikal,

vlado so zavrgli in državo,

za pravilo pa norost izbrali.

Prelomili vero so jim sluge

in se v carski krvi obrazdali.

Velikaši – duše jim preklete! –

razdrobili so na kose carstvo,

srbske sile so do dna zatrli;

velikaši – sled se jim zabriši! –

bridko seme svaj so zasejali,

pleme srbsko z njim so zastrupili;

velikaši – ta svojat ničvredna! –

so se zvrgli v roda izdajice.

O prekleta kosovska večerja!

Kakšna sreča, ko bi bil glavarje

kdo zastrupil in jim sled uničil,

da bi Miloš sam ostal med nami,

z njim njegova brata dva po srcu

in bi danes Srb bil Srb v resnici!

IV. odlomek:

Vuk Mandušić

Bolj za puško zlomljeno mi žal je,

kakor da mi roko je odnesla!

Žal mi nje je kot edinca sina,

žal mi nje kot rodnega je brata,

ker je bila puška nad vse puške,

smrtonosna, srečo je nosila,

z njo si nisem roke onečedil,

bila zmerom je ko ogledalo;

izmed tisoč drugih pušk bi mojo

vsak prepoznal, ko se je sprožila.

Zdaj prišel pa k tebi sem, vladika,

vsake sorte mojstrov je ob morju:

bi li mogli puško prekovati?

Vladika Danilo

Mrki Vuk moj, daj, le dvigni brke,

da pogledam toke ti na prsih,

da preštejem zrna iz vseh pušek,

ki so tebi toke razdrobila.

Ne boš dvignil mrtveca iz groba,

ne prekuješ bistre risanice.

Zdrava glava ti je na ramenih,

boš že drugo risanico našel,

vemo – v rokah Mandušića Vuka

bo še vsaka puška smrtonosna!

Petar P. Njegoš: Gorski venec (odlomek)

Prešernovi sodobniki

Urban Jarnik: ZVEZDJE (1809)

Tukej gori ſe nesnani

Velki ſvéti ſuzhejo,

S’ luzhjo ſonza ſo obdani,

Krogle pote tekajo;

Svesda svesdi je ſoſeda,

Njih sa naſ ſhtevila ni,

Ena v’ drugo ſvetlo gleda,

Vſaka boshjo zhail gori.

Svetla zeſta je raspeta

Zhes breskonzhni neba sid,

Tam ſe vosi zhaſt Ozheta,

Visha pote svesdnih rid:

Vſe je kroglo, vſe ſe miga,

Vſe od ognja ſveti ſe,

Vſe osnani, de velika

Roka ſvet ſtvarila je.

Tvoje velizhaſtvo, Vezhni!

Trume svesđ nam pravijo,

Kako bomo ſhe le ſrezhni,

Zhe mi k’ tebi pridemo!

Skos teh ſvetov ſvét bo pela

Naſha duſha ſtvarniko,

Sverha ſvetov bo ſedela,

Pila petje angelſko.

Urban Jarnik: DAMON MELITI (1813)

Slaba je svitloba lune,

Njo oblaki skrivajo,

Žalostno na citrah strune

V moje srce glas pojo.

Nove delajo mi rane,

Srce mi prebadajo:

Solze so le noči znane,

K se le nji zaupajo.

Daleč, daleč je Melita,

Mojga srca draga kri,

Sladka je ljubezen skrita,

Z rožami ovita spi.

Travniki so le pušave,

Od ljudi zdaj proč bežim,

Za veselje nimam glave,

Jest narraji sam sedim.

Sej veselja ni brez tebe,

Ti le meni srečo daš.

Al te ljub ima per sebe:

Komu se tedej podaš?

Vetri, glase te nesite

K oknam, kjer Melita spi,

S to besedo jo zbudite:

"Damon le zate živi!"

Jovan Vesel – Koseski: POTAŽBA (1818)

Naj žuga svet, gorijo naj puščave

Vihar valove morja naj drevi,

Na zemljo tresk, po zraku grom vrši,

Divjajo naj snežnikov goličave;

Na puštinjah porušene planjave

Naj ljutih vojsk sirovi krik doni,

Pred njim, za njim nemili glad mori

Vekšaje strah raztrešnice krvave:

Ta tužni dol, te bridke časne sanje,

Nevihti cilj, zaupnem srcu lom,

Ni bitju tem, ni duhu mojmu stanje!

Čez groba noč beseda vedno sveta

Mi kaže tje – mi kaže krasni dom,

Moj stalni dom: veseli dom Očeta!

Jakob Zupan: KRANJSKI PLUTARČIK (1835)

V Moravčah zibala

Gorenka je mat',

Bombarda podala

Poznej baronat.

Mogunco strahuje

Galjane spodi,

Matemo spisuje,

Amerko uči.

Za Krajno premožen,

Za Krajno učen,

Za Krajno ubožen,

Za Krajno rojen.

Ker Greki so znali,

Kar Lahi od nje,

Kar drugi pisali,

Vse Valvazor ve.

Arhive preiše

Neutruden za nas,

Nam bere, nam piše,

Da grade, da čas.

Katira dežela

Ma večji može?

Prek morja, Ljubela

Gre njega ime.

Učenim Londona

Je Valvasor znan,

Častili barona,

V njih družbo bil djan.

Čast Krajne on trobi

Po svetu okrog:

Čast njemu v grobi,

Bod hvaljen zanj bog!

Jožef Žemlja: SEDIM SINOV (1841) – odlomka (začetek in konec besedila)

Ak zgodbo čudno v sladkem tvojem kremlji

prepeval, dragi domorodec, bom,

ki lastna bližnji je slovanski zemlji,

naj odpuščenja zadobom;

v spomin si Hrvat, Čeh kot Kranjec jemlji,

da vseh Slovanov eden le je dom;

vse nas je ena kdaj rodila mati,

dojila z enim mlekom, Bog ji plati!

Blagrene, zadovoljne uživa dneve

grof Mikič, slavljeni hrvatski ban,

prost vsake, ki siromaka stiska, reve,

od deželanov svojih spoštovan;

pa kot najlepše zrno ni brez pleve,

je sreči njega tud' osat prisjan,

dotika njega tudi se resnica,

da trn vsaktera svoj ima cvetlica.

V zakonu leta že živi nektere,

pozabi skoro, kar je bilo kdaj,

blaga, časti obilno si nabere

in bil imel na svetu že bi raj,

pa kaj – vse upanje se mu podere,

ki cvetlo mu prijetno je do zdaj:

presrčno ljubi lepo svojo ženo,

pa ah! bit' mati, ni ji dovoljeno.

Visokih reveži ne zavidajte!

Vsi skup nezmožna ste in slaba stvar,

nad njih bliščobo se ne spotikajte,

po volji vse tud' njim ne gre nikdar;

marskdaj raztrgane so boljše bajte

kot Pluta, Venere, Atene dar;

ni mati še rodila ga sloveča,

da bi pogodu bla mu ustregla sreča.

Gospa sprehaja, kot večkrat, kraj grada

nek dan poletni se za kratek čas.

Približa se ji ženska srednje mlada.

Podoba njena v srce gane vas:

sirotica uboga sahne od glada,

raztrgan je opravek, bled obraz,

na rokah otročičev troje nosi,

gospe ponižno vbogajme kaj prosi.

»So otročiči vsi ti vaši?« vpraša

jo nejevoljna grofinja ostro.

Sirota, ki na dar se lep zanaša,

odgovori zaupno in krotko:

»Vsi moji so, vsokost častita Vaša!

Pa konec vsega hudega jih bo;

Obenem porodila sem vse troje,

živeti reva s čim jih nimam dvoje.«

Čeprav navadnega je kaj na sveti,

da, kjer otrok obilno, kruha ni;

nasproti, kjer svetli so zlati šteti,

brez sina Himen zakon rad stori,

ubož'ci noče grofinja verjeti,

na moč nad njo iz grla zakriči:

»Poberi se lažnivka preč spred mene!

Pod soncem mater take ni nobene.

Čeprav že dosti si jih preslepila,

pa jaz, grdoba! te poznam drugač;

nobena ni beračiti ti sila,

že slišala od tvojih sem zvijač:

tožljivka si nedelavna in gnila,

za lene lakot je najboljši vrač;

živela rada dobro bi brez dela,

zato z lažmi si beračiti jela.«

(konec prvega odlomka)

Že bliža praznik koncu se obeden, –

ban stopi sred sinov, vprašanje da:

»Kaj malopridnež tisti bil bi vreden,

ki smrt junakov teh bi slast ga bla?«

»Pri moji veri! krvolok poreden,«

oglasi prva se izmed vseh gospa,

»ki teh sokolov hotel kri bi žreti,

to uro smrti mogel bi umreti.«

»Ta krvolok si ti!, soproga moja,«

povzame mož besedo njen srdit,

»ko bla spolnila bi se volja tvoja,

že zdavnaj vsi ti mogli bi vtonit';

pa vedi, da vseh šest grede iz boja

je jezi tvoji vedlo mi umaknit';

ak vest otrple ni nikol te pekla,

si sodbo sama čezse zdaj izrekla.«

Kot Zevsa nenavadni svit Semelo,

na tla njo trešči besedi tih jek,

prebode, ji presune srce smelo,

ki ni ganil ga mili detecev vek;

pričjoče vse je živo spreletelo,

zgleduje, čudi se, strmi vse vprek;

kako bo zgodba čudna se končala,

skrb ta edina vse je obhajala.

V trepetu nezrečenem zdihujoča,

ponižna kot berač razcapan, bos,

z razpetimi rokami klečajoča

gospa ji odpustiti grofa pros';

solza zaliva ji obličje moča,

podobo smrti na obrazu nos':

pa ne da se nikakor omečiti,

nezmerno ne zastonj mož njen srditi.

Pričjočim vsem gospa se v srce smili

v bridkosti strašni, ki je ni izreč;

vsi združeni zavzdignejo jok mili,

vsak prošnje skrikne svoje glas trepeč,

gospe na pomoč v zadnji priti sili,

ko vzdigne ban izdrt že goli meč,

spolniti od nje same izrečeno

krvavo sodbo sam nad svojo ženo.

O stoj! o stoj! soprog, oče razžaljeni!

Ak te ne gane žene tvoje jok,

vsaj prošnje imenitnih gostov ceni

in krik rojenih dvakrat ti otrok;

nazaj spet v nožnico meč oster deni,

da dneva konc veselje bo, ne stok;

pravične ogenj jeze potolaži,

pred svetom velkodušnost svojo skaži.

Vendar – on, ki pravica mu je draga,

žaljenje tudi pozabiti ve;

vse lepo duše je njegove snaga,

usmiljeno mu tolče tud' srce:

na prošnje te se zadnjič ban premaga,

krivico svoji odpusti gospe.

Lepo pravice sveto je čaščenje,

še lepše odpustiti razžaljenje.

Naj vam pripoveduje drugo pero

gostov zbranih čut veselja nov.

Oko rosi solzice marsiktero

v krogu razodetih vitezov;

kdo zrekel bo čutenje mnogotero

med sabo so spoznanih bratecov?

Obilno popisvati taka čuda,

v resnici! prazna bila bi zamuda.

Brat bratu krog vrata se ovije,

objema nepoznan'ga brateca,

solza mu potok po obrazu lije,

obraz umiva z njimi drugega,

krvi glas slednjemu iz srca vpije –

kdo priča bil je kdaj enakega?

Plačeča mati tudi zdaj spoznana

od njih objemana je, celivana.

Vsi bana Mikića sedmeri sini

pridobili so si slovečo čast,

se darovali kralju, domovini,

za nje obnašali, se slave rast,

pri nji živeti v vitezov spomini,

je hrepenenja njih edina slast,

rodov sedmerih bili so očaki,

ki mnogi so iz njih izšli junaki.

(konec drugega odlomka in besedila)

Jovan Vesel – Koseski: SLOVENIJA PRESVITLIMU CESARJU FEDINANDU PRVIMU

(1844) – odlomek (začetek besedila)

Trojno ovenčan unuk vladarjev iz hiše Rudolfa,

Zgodnimu soncu enak sveta v ogledu stojiš,

Kron sedmero bliši v škerlatu sedeža tvojga,

Silnih narodov devet varje ti slavo in dom,

Sme se iz temnih osod približati zvesta Slovenja?

Sme rudorov Ti, o Knez! odpreti ljubezni neskončne,

Ktera do tebe rodu vnema slovenskiga kri,

Kaplico slabo boječ pridružiti morju svitlosti,

Ko Ti visoki prestol sonce temnivši gradi,

Svoje prisege poklon doložiti vrisku narodov?

Čula žvižgati meč sem tvoj iz pozonskiga hriba,

Duše ko skazal si sklep stranam čveterim sveta,

Čula v radosti sem rujoveti českiga leva,

Čula odgovor gromeč brata jadranskiga sem,

Ko prisegovali so bregovi Veltave, Pada.

Željno prašaje, ali smem se šteti med Avstrije stebre,

Ali na zboru deržav moja beseda veljá,

Sini slovenski al so v številu zemlje junakov;

Tudi za mene razpet al je istorie list?

Slišim iz neba oglas ponosne Klione grekinje:

"Kako, ti dvomiš? mar treseš se clo, ti moja ljublenka,

Ker ti imena s kervjo Rimic ni pisal in Grek?

Dvigni se, dvombe na stran! prestolu dostojno se bližaj,

Slava je tvoje ime, slava porod ino rast,

Zvedi iz mojih ust, kaj bila si svetu od nekdaj".

Jovan Vesel – Koseski: NOVICE BRAVCAM H KONCU LETA (1845)

Z Bogam bravci novic na potu prihodnjiga leta!

Blag vam ostani spomin, upanje vam za naprej.

Kar govorile smo petkrat deseterno in trikrat,

Bodi rečeno v korist rodu, domovju, in vam,

Bodi ko zernja izmet, poženi obilno klasovje.

Rekle bi, zvesto da smo namembo dosegle tečaja,

Tode služabnici molk, sodba spodobi se vam.

Sodite! Scer dovolite nam sledeče besede,

Dobro prevdarite jih, vredne pomislika só;

Če bi še manjkalo kaj, iz lastniga blaga dodajte.

Bogu dušo in vest, vladarju zvestobo do smerti,

Veri zaupa poklon, glasu zakona posluh,

Starosti čast, mladenču poduk, otroku ljubezen,

Ženi prijazno pomoč, bratu Slovencu objem.

Vezi edinstva krepost, — so naše perve naročbe.

Marno poglejte po tem na polje slovenskiga djanja,

Mnogo ledine je še, mnogo je križama rok.

Ganite jih, otrebite mah domovini do jedra,

Duhe zarotite v beg dvombe, nemarnosti, tmin,

Dvignite serčno zaklad slovenskiga dlana in uma.

Svetu pokažite lik domače navade in misli,

Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos.

Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov,

Cenite vrednosti scer roda sedajniga tud;

Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.

Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo,

Kar je najetiga v njem, dajte sosedu nazaj.

Kinčite ga iz lastne moči, iz lastniga vira,

Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donil,

Pričal vašo modrost na desno, na levo narodam.

Res je začetek trud, okorna beseda detinstva,

Tega ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep.

Volja poprav vam bodi in skerb, izida ni dvombe,

Glejte ta hrast košat, hrastič očetu je bil,

Zakon natore je tak, de iz maliga rase veliko.

Nepomenljivo leži nevažna peška na grivi,

Nekim otroku iz rok padla nevedama je;

Kliti začne, narase drevo, se kroži, se širi,

Krona mu prostre se v zrak, jablan na grivi stoji,

Važno devet rodovin z obilnim sadjem previdi.

Mlada zaveržena dva pobegneta v hrib aventinski,

Reven osnujeta stan, komaj pastirju se vdá.

Dvigne se stan, premeni v grad, se množi, se krepi,

Žezlo prime deržav, morja si skuje trizob,

Roma ponosna sloví, kraljici zemlja se vklanja.

Tako iz maliga stvar narase velika in slavna,

Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se.

Krasno bo sad slovenske reči ob uri dozoril,

Gani se verli ratar! sin bo veselo sejal,

Cvetju se čudil unuk unuka unukove žetve.

Jovan Vesel – Koseski: KDO JE MAR? (1845)

Vse doseže, kar mu drago,

Bodi slava, bodi blago;

Vse doseže sosed moj.

Dlan domá, mu ne odreče,

Gre na tuje, dobro steče.

Njemu zlata kaplja znoj.

Vidši tujče krasne číne

Se zavzame iz daline –

Kdo je mar?

Mi zapojmo: Rodovine

Je slovenski oratar.

Čujte bor, vojaške roje!

Krogla žvižga, boben poje,

Grad valí se v sip in prah.

Vragu peta se zabliska,

En junák za njim pritiska,

Udri, udri, mah na mah!

Kjer zadene, iskra šine,

Šest jih pade, kjer porine,

Kdo je mar?

Ta pogumen korenine


Blaga polna terg in cesta,

Barka plava daljne mesta,

Velki kupec pošlje vse.

Nam nanese mire, zlata,

Njemu vse odprte vrata,

Zemlja skor njegova je.

Kupi polje, plavž, grajšine,

Dnarje meri na štertine,

Kdo je mar?

Ta bogati koreníne


V zbor učenih, vedi slava,

Stopi moder, bistra glava,

Vse jezike sveta zna.

Če zapoje, vse pogleda,

Na katedru grom beseda,

Zvezde šteje, pravdo da.

Svet posluša modrovine,

Se začudi koncu tmine,

Kdo je mar?

Taka glava korenine


Nek se trudi v sodni hiši,

Rase krepko, viši, viši,

Pravde čist, železen hram.

Vse ga slavi, vsi so vneti,

Zvezda se na persih sveti,

Cesar clo ga čisla sam.

Kakor sonce iz višine

On zasije, krivo zgine,

Kdo je mar?

Ta pravičen korenine


Pusti svet opravke svoje,

Sursum corda v domu poje

Mož pobožen, rajski svat.

Vse oberne v božjo slavo,

Mitra kinči sveto glavo,

Papež piše: "Ljubi brat!"

Kadar grob nemilo zine,

Angelj čist na svetu mine,

Kdo je mar?

Ta pobožen korenine


Bodi v tugi, bodi v šali,

Zmir ponižno Boga hvali,

Ter ne zabi rojstva nit.

Skaz je njemu krasno lice,

Uma, sprave, sle, pravice

Zvezdojasen, čist osvít.

Če zavist lizuna zvine,

De zamèrdne sin kertine:

Kdo je mar?

Zagromimo: Čast očine,

Scer slovenski oratar!

GOTTFRIED AUGUST BUERGER: LENORA (1773, PRIMERJAVA ZOISOVEGA

IN PREŠERNOVEGA PREVODA)

Iz težkih sanj, k' še dan ni siv,

Alenka zaječala:

O ljub' moj Jur, si mrt'v al živ,

kak' dolg' bom žalovala?

Pod Lavdonom ko čvrst pandur,

nad Turka bil potegnil Jur,

pa ne poslal besede,

kak' jim kaj sreča prede.

Lenora, ko se zazori,

iz strašnih sanj se splaši:

"Zvest nis', al živ več, Vilhelm ti!

Od kod tak' dolg' odlaši?"

Je kralja Miroslava roj

pred Prag ji vnesel bil ga v boj,

al zdrav je, kar se ločil,

ni pisal ne poročil.

Premagali so Beligrad,

al č'mu se Lavdon trudi?

Nov' cesar nima vojske rad

in Turkom mir ponudi;

per kraju je krvavi boj,

vesel žolnir se vrne koj

in s punkeljcem čez ramo

maha za bobnom damo.

Povsod mladenčev vuk in vek

prijatlem gre nasproti,

ženstvo povsod v drenj in tek:

junaki so na poti!

Dekle, žene in matere

v veseljah zamaknene.

Sam' Lenko strah obide,

k' med prvim' Jur ne pride.

Po vrstah ga iskati gre,

ga po imenu kliče,

nobeden pa nič zanj ne ve,

ne najde žive priče.

In kakor so naprej odšli,

tako se reva stogoti,

da na ves glas zatuli,

lase si z glave puli.

Brž stara mati skoči tje:

"O gospod Bog, pomagaj,

o Lenka, Lenka, kaj ti je,

nikar tako ne cagaj!"

"O mati, mati, proč je proč!

Za me na svetu ni pomoč',

sam Bog se nadme vodi,

gorje, gorje men' bodi!"

"Usmil' se naju, ljubi Bog,

en očenaš moliva,

on te bo rešil iz nadlog,

kakor je vera živa!"

"O mati, mati, se vam zdi,

k' me Bog do zdaj uslišal ni!

Da b' ga še delj prosila,

nak, ne bom več molila!"

Se kralj in cesarica sta

že vendar omečila,

prepira trudna dolzega

med sabo se umirila;

in trum se šum in vriš in vrisk,

se turški boben sliš' in pisk,

iz boja vojska cela

domov hiti vesela.

Povsod, kjer le neso noge,

po vsaki stezi, poti

mladi, stari iz hiš hite

ukanju trum naproti.

Boga sin, mati hvalita,

nevesta sprimlja ljubega;

nihče Lenore same

ne kliče, ne objame.

Lenora gor' in doli vse

je vrste oprašala:

al zanj ne ve noben, kar je

jih vojska dam poslala.

Armada komaj je odšla,

Lenora vrže se na tla,

lase si črne ruje,

se grozno togotuje.

K nji mati skrbna prileti:

"Bog usmili se!" zdihuje;

"o kaj ti je, o ljuba hči!" –

jo srčno objemuje.

"O mati, mati! Preč je, preč!

Za celi svet ne maram več!

Ni milosti pri Bogi,

gorje siroti ubogi!" –

"Usmiljen' Bog, pomagaj ti!

Hči, očenaš molive!

Vse dobro je, kar Bog stori,

da usmili se, prosive!"

"O mati, mati, laž je to!

Bog storil meni je hudo!

Koga sem primolila?

Zdaj molit' več ni sila!" –

"Nikar, nikar! – Vel'k' oča zvest'

otrokom rad pomaga,

pohlevnega srca bolest

on milosten odlaga!" –

"O mati, mati, se vam zdi,

'z trte b' ga zvila, se ne stri!

Kdo se molitve hvali,

da b' mrtvi 'z groba vstali?"

"Ni mrtev ni, mar živega

hajdukinje bogate

zmotile so prekupljenca,

da je pozabil nate.

Blešči se vogrsko zlato,

vesel ga pa nikdar ne bo.

Vest ga kot' srca pekla

in pokora ga dotekla." –

"O mati, mati, proč je proč!

Nehajte pametvati!

Za me na svetu ni pomoč',

jaz ne vem kam se djati!

O ugasni luč na večni čas!

O večna noč, požeri nas!

Neusmiljen' Bog, me sodi,

gorje, gorje men' bodi!"

"Zanesi, Bog, ta prvi greh

neumnega dekliča!

O Lenka, reši se v pesteh

sovražnega hudiča.

Spokori se in moli vsaj,

da prideš v nebeški raj,

kjer so vse dekle zveste

zveličarja neveste."

"O mat', kaj je nebeški raj,

kaj je peklenski ogenj?

Kjer je moj Jur, tam je moj raj,

kjer njega ni, je ogenj! –

O ugasni luč na večni čas,

O večna noč požeri nas!

Brez Jurja m' ni živeti,

v nebesih ne na sveti." –

"Ve, kdor Očeta prav pozna,

da rad otrok se usmili;

bo ugasnila bridkost srca

pri svetem obhajili." –

"Za to, kar v meni zdaj gori,

gasila, obhajila ni!

Al obhajilo 'zkliče

iz grobov ven mrliče?" –

"Na Ogrskem, pomisli, hči,

nezvest tvoj morebiti

da pravo vero zdaj taji,

se drugi prikupiti.

Iz misli spusti ga, zato

nikoli srečen on ne bo,

bo kriva pekla tega,

ko umiral bo, prisega!" –

"O mati, mati! Preč je, preč!

Zgubljena sem, zgubljena!

O smrt, o smrt, ne čakaj več;

da sem bila rojena!

Ugasni luč mi vekomaj!

Me groba noč in strah obdaj!

Ni milosti pri Bogi,

gorje siroti ubogi!" –

"Pomagaj, Bog, otroka ti

ubozega ne sodi!

Ne ve, kaj jezik govori,

nje grehom mili bodi! –

Slovo sveta bridkosti daj

in spomni se na sveti raj,

kjer duša Bogu zvesta

bo Jezusu nevesta." –

"O mati, kaj je sveti raj,

kaj je pekel, o mati!

Le z njim, le z njim je sveti raj,

pekel brez njega, mati!

Ugasni luč mi vekomaj!

Me groba noč in strah obdaj!

Brez njega sreče zame

ni tu ne onstran jame!"

Tak silno ji srce in glavo

prevzetni žal napenja,

da se nad božjo milostjo

pregrešati ne jenja.

Klela naprej in vekala

cel lubi dan do večera,

k' so zvezde nastopile,

čudne r'či se godile.

Po vasi gori trop trop trop

bobne kovane stopnje

in naglo pa pred hišno klop

nekdo iz konja ropne.

In s prstanom neutegoma

na Lenčin' okno potrklja.

Ona zgolj sama v hiši

znano besedo sliši:

"Odpri, odpri, ljubca moja!

Al spiš al se t'kaj drame,

si dobre volj' al žalostna,

al še kaj misliš name?" –

"O Jur, si ti! O kajpada

zvesto sem nate mislila,

trpela dolg' in grozno!

Od kod prideš tak pozno?" –

"Daleč od tod moj mali dvor,

z mrakom sem hitel priti,

al preden da se dan ozor',

moram doma že biti." –

"O stop' v hišo, ljubič moj,

nikar na mrazu delj ne stoj!

Slišiš kak sever piha,

da strop in stene viha!" –

"Meni ni mar za sever'n mraz,

kar kol vihar naklanja!

Dolga je pot, kratek moj čas,

silna me moč preganja.

Prid', ljubca z mano – vsedi se

vurno na konja. – Sprim' se me',

da li sto milj doideva,

še dan's k poroki prideva."

Obup tako po nji buči,

kri vnema in možgane,

na božje sklepe togoti

predrzno se neznane:

si rani prsi in roke,

da sonce zajde za gore,

da skoz nebeška vrata

zvezd truma pride zlata.

Po vasi gori pok, pok, pok

je od podkva bobnelo;

zrožljal je s konja mož visok

na klop pred hišo belo.

Poslušaj, iz nadvratnih lin

zvonček zapoje: cin, cin cin;

Lenora dobro v hiši

le-te besede sliši:

"Alo, alo! Le brž odpri!

Lenora, spiš al čuješ?

Al zvesta si ti, ljub'ca, mi,

se smejaš al zdihuješ?" –

"O, Vilhelm, ti? Od kod zdaj te

tak' pozno konj prinesel je?

Sem čula, sem jokala,

bridkosti kaj prestala!" –

"O polnoči sedlamo mi,

sem vstal na češkem sveti,

sem pozno vstal in blizu ni,

te hočem s sabo vzeti." –

"Brž k meni v hišo, Vilhelm moj!

Z'lo brije zunaj mraz nocoj,

bom, ljubi, te objela;

na srcu te ogrela." –

"Naj, ljub'ca, zunaj brije mraz,

da hotel bolj bi briti!

Moj konj cep'ta, poteka čas,

ne smem se dalj muditi.

Podpaši, vrzi ročnoma

na vranca zad se, ljubica!

Z nevesto danes spati,

sto moram milj dirjati." –

"O kaj necoj sto celih milj

misliš naprej pognati?

Lih kar je že enajst odbil',

kam misliš me peljati?" –

"Glej, ljubca, mesec jasno svet'

o pusti me damu hitet',

že nas čaka družina,

svatje in starašina."

"Kje je tvoj dom in kakšina

je tvoja lastna stena?"

"Daleč od tod in majhena,

bajtica zgolj lesena.

Obilni prestor, vedni hlad,

bolje za nas ko zidan grad!

Tam pri meni ležala,

boš mirno počivala." –

Pozabi, Lenka, sever'n mraz,

vurno na konja skoči,

obseže ženina za pas,

se ga drži k' obroči.

In vudri vudri, hop hop hop!

se spustita v plaveč galop,

žrebec pete natiska,

ogenj od podkve bliska.

Na desn' lev' mem' njih in' zrav'n

kako bejže plotovi,

razori, njive, poljska rav'n!

Kako grme mostovi! –

"Je lubco strah? Glej mesec svet'!

Po hladu je lahko hitet'!

Pred duhom se ne boj!" –

"Pust' mrtve per pokoj'!" –

Kaj klenka tam ko počen zvon,

kaj kroka vran po nebu?

Kliče ljudi mrtvaški bron.

Glej, kak lete k pogrebu.

Žulci z lopatmi na prekop,

za param' pa gre bab en trop.

Tak' bilje godrnjajo,

ko žabe 'z mlak regljajo.

"Kako me nesel boš nocoj

sto milj do domačije?

Poslušaj, ljubi Vilhelm moj,

enajst že ura bije." –

"Pot gladko, luno lej svetlo!

Mrlič' in mi kot blisk let'mo,

domov še danes zvesto

prinesel bom nevesto."

"Kje je tvoj dom, kje post'ljica?

Kakovo je oboje?" –

"O, daleč sta in majhena,

šest dilj in diljic dvoje!" –

"Bo prostor zame?" –"Ljub'ca, bo,

podpaši, vrzi se srčno,

že post'ljica postlana,

je svatovščina zbrana." –

Lenora brž planila je,

na konja je zletela,

s prebelimi rokami se

preljub'ga poprijela:

in udri, udri, klop, klop klop

se urno spustita v kolop,

da sape ji zmanjkuje

in podkev iskre kuje.

Na levi, desni strani, glej,

kak' spred oči leteli

so logi, travniki naprej,

mostovi kak' gromeli! –

"Te strah ni? – Luno lej svetlo!

Mrliči jezd'jo jadrno!

Jih strah je tebe tudi?" –

"Me ni, mrtvih ne budi!"

Kaj tam grče, kaj tam zvone?

Kaj vrane frfetajo? –

Mrliča d'jati v grob vele

in bilje godrnjajo.

Lej, bliža se pogrebcev trop,

o, čuden vidi se pokop!

Glasovi so enaki

žal'vanju pub'čev v mlaki.

"Stojte, možje, na grobljah tam

mrliča dol denite!

Jaz peljem zdaj nevesto dam,

k poroki me spremite!

Prid', mežnar, sem in s potjo koj

zakonsko pesem nam zapoj!

S kropilom prid', duhovni,

cerkovn' oblast dopolni!"

Vutihne zvon in babji vek.

Mrlič, lopate zginijo.

En roj topirjev leta sprek

in za nevesto šinijo.

In vudri vudri hop hop hop!

ko veter završi galop,

žrebcu se sapa stiska,


Kak se vleko na desn' in lev'

brda, gore, prodovi!

Kak se mine na križm' in šev

cerkve, vasi, gradovi! –

"Je lubco strah? Lej, mesec svet'!

Pri hladu je lahko hitet'!

Duhov se nič ne boj!" –

"Pust mrtve per pokoj!" –

"Kaj se po logu vlačite

vražne druhal' načedne?

Kaj se za nama pačite

blede veše poredne?

Hajda, pošasti, kar vas je,

k poroki ste povabljene!

Boste družice zale

nevesto spat peljale!" –

In koj krog konja fr fr fr!

Ročne pošast' in veše

na vse plati vrše kak'r

iskre 'z kovaške ješe.

In vudri vudri hop hop hop!

ko strela preleti galop,

žrebec pljuča natiska,


Kako leti vesoljni svet

na daljo in na širjavo!

Kako podnebje z zvezdm' vred

se jim vrti čez glavo! –

"Po polnoči pokop naj bo

in petje, žalovanje;

nevesto peljem zdaj s sabo,

z menoj na ženit'vanje!

Zakroži, mežnar, pesem ti,

roke brž nama pop povij,

da zakon naju zveže,

potem se z mano vleže!" –

Zdaj vtihne vse. – Pogrebcev ni!

Pokoren ti besedi,

klop, klop trdo za njim leti

cel trop po konja sledi;

in udri, udri, klop, klop, klop

naprej leteli so v kolop,



Na levi, desni kak' leti

grmovje, graja, cesta!

Kako lete jim spred oči

vasi, trgovi, mesta! –



Ni strah te mrtvih tudi?"

"Me ni – mrtvih ne budi!"

Pogledaj na viselnice!

Plesat' okrog kolesa

temno pri luni vidi se

trop jasen brez telesa. –

"Alo, pošasti, z mano zdaj

mi plesat ženit'vanjski raj,

nevesto ki objamem

in s sabo v post'ljo vzamem!"

Pošasti grde veš, veš, veš,

za njima so jo vnele,

ko oster piš skoz zrelo rž,

tako so te vršele.

In udri, udri, klop, klop, klop

naprej leteli so v kolop,



Kar je pod luno, oh kako,

kako je vse bežalo!

Nad njima z zvezdami nebo,

kako je to dirjalo! –

"Je lubco strah? Lej, mesec svet'!

Per hladu je lahko hitet'!

Pred duhom se ne boj!" –

"Pust mrtve per pokoj!" –

"O žrebec, žrebec, stegni se!

Že pojo petelini,

že čutim žar'k od zarije,

brž, brž naprej porini! –

Pristregla sva nezmasno pot!

Že vidim naju lastni kot!

Le hiti, hiti, hiti,

da se greva spočiti." –

Trdo zaropota na prag

konj pred železne vrata.

Razprož' jih s črno šibo vrag,

da štekla zaškripata

ter prhne skoz in peketa,

čez jame, brklje no kamena,

dokler da v črni travi

pred karnarjem se ustavi.

Kar naglo mrkne svetli ščep,

prestreže jih tamnota,

Jurju pa ves vojskin oklep

pade kot cunja z ž'vota.

Mu zgine s čela rumen' las,

gola čepina vot'l obraz;

ves naga kost ostane;

Lenka iz sedla kane.

Žrebec se spne na kvišk' in p'ha,

ogenj mu 'z gobca šine.

Naenkrat pa se vdere v tla

in Lenka z njim pogine.

Zdaj strašni grom iz neba dol

'z prekopov hrup se sliš' okol.

Zemlja kosti požira,

uboga Lenka umira.

Pod bledim' zvezdam' plavajo

po zraku krog duhovi,

in z groznim glasom lajajo

to vižo v svojem slovi:

"Trpi, potrp', ubogo srce!

Proti Bogu se vpret' ne sme!

Kri te zdaj več ne sili,

Bog se čez dušo smili!"



Ni strah te mrtvih tudi?"

"Gorje – mrtvih ne budi!"

"Petelin poje, se mi zdi,

poteka čas mi tukaj. –

V nos jutra sapa me skeli,

brž, vranec, se zasukaj! –

Končala pot, končala sva!

Odgrinja se ti post'ljica!

Ko blisk lete duhovi,

t'le moji so domovi!"

In nad železna vrata ti

jo skokoma drvijo:

švrk! s tanko šibo jih usmodi,

zapahi odletijo

in strašno duri zakrče,

po črnih grobih v skok lete,

čez kamne peketajo,

od lune ti migljajo.

Al preden mignil bi z očmi,

o čudesa neznane!

Lej, s konjika se plašč zdrobi

ko capice sežgane.

Ni ga lasu na glavi več,

z lasmi mu pade koža preč,

lej, smrt je z uro stala,

koso v rokah držala.

Razbija vranec, spenja se,

plamen od njega šine,

in pod Lenoro ubogo vse,

vse vdere se in zgine.

In jok in stok je nad zemljo,

in jok in stok je bil pod njo.

Lenora tam v trepeti

jenj'vala je živeti.

Pod bledo luno se nad njo

duhovi so sklenili,

plesali krog in krog, bridko

to pesem zatulili:

"Trpi, če poka ti srce!

Prah z Bogom kregat' se ne sme!

Odšla si trupla sili,

Bog duše se usmili!" –

Prešernovo življenje in delo (1800–1849)

1. Slodnjakov opis Prešernove zunanjosti: Na njegovem nekoliko ogorelem, širokem in gladko

obritem obrazu so bile najprivlačnejše globoke sive oči, ki so se mu zasvetile, kadar je bil

vesel, in stemnile, če ga je kaj težilo. Nad njimi so se bočile košate obrvi, svetlejše od gostih in

valovitih kostanjevih las, ki so mu padali, počesani nazaj, skoraj na tilnik ter mu obkrožali

visoko in belo čelo ter ostale dele izrazitega, nekoliko otožnega ali z "nevoljo" obsenčenega

obraza. Majhna, "sladka" usta z zdravimi zobmi in z nekoliko naprej molečo spodnjo ustnico

ter krepka okrogla brada pa so v soglasju z očesnim in čelnim delom dajale vsemu obličju

živost in privlačnost.

2. Rojstvo v Vrbi: prvi sin in tretji otrok 38-letnega Šimna Prešerna in 26-letne Mine

Svetinove. Oče kmetovalec (13 ha posestva), mati vzgojena v Beljaku v nemški nunski šoli.

Duhovniško sorodstvo: možev stric Jožef Prešeren, Šimnova brata Franc Ksaver in Jakob ter

dva materina strica. Vzgoja otrok v podeželskih župniščih.

3. Odhod k staremu stricu Jožefu na Kopanj pri Grosupljem (1808). Obiskovanje znane

normalke v Ribnici kot priprave na latinske šole (1810). Najboljši učenec ("zlata knjiga").

Neznano travmatično doživetje pri starosti dvanajst let po Janku Kosu: Zato ostane za

Prešernov ribniški doživljaj najverjetnejša še zmeraj tista razlaga, na katero je mislil že

Slodnjak, to pa je seveda mladostna spolna razvada v obliki samozadovoljevanja, priučena v

mladostniškem krogu ribniških sošolcev ali tovarišev pri igri, razvada, ki je doraščajočemu

mladeniču in pozneje mlademu neporočencu ostajala izvir nezadovoljstva s seboj in

nesamozavesti, o kateri govorijo mnoga pričevanja, vzrok živčnih težav, ki so se po nekaterih

poročilih v mlajših letih stopnjevale do pravih bolezenskih znamenj, in ne nazadnje razlog za

težave pri bližanju ženskam in navezovanju ljubezenskih stikov z njimi. Obiskovanje tretjega

razreda normalke v Ljubljani.

4. Obiskovanje klasične gimnazije v Ljubljani (1813) po Slodnjaku: V središču tedanjega

pouka sta bila klasična jezika z literaturama. Gimnazijska vzgoja je bila izrazito

humanistična. Prebiranje in prevajanje latinskih in grških pesnikov je nedvomno krepilo

Prešernov ritmični in besedno izrazni dar ter morebiti že budilo v njem želje po posnemanju

in tekmovanju. Smrt prvošolca brata Jožefa (1817). Konkurenca s strani štiri leta mlajšega

Antona pl. Scheuchenstuela. Zahajanje v gostilne. Obiskovanje liceja oz. študij filozofije

(1919). Zabavljica na rojaka Matija Gollmayerja. Morebitni stiki z Matijem Čopom.

5. Obiskovanje tretjega letnika filozofije na Dunaju (1821) in materina prizadetost. Ernestina

Jelovšek po Aninih spominih poroča: Mati in hči sta bili z njim nenavadno prijazni, vabili sta

ga zmerom v svoji družbi na sprehode, delali sta mu vse mogoče usluge, toda mladi človek je

bil tako preprost, da ni ničesar razumel in da si ni upal zaradi čistega občudovanja in

oboževanja dotakniti niti dekličine roke. Izguba službe prefekta v Klinkowströmovem zavodu

zaradi posojanja prepovedanih pesniških del sedemnajstletnemu Antonu Auerspergu (1824).

Študij klasične poezije od antike prek renesanse in baroka do romantike (po priporočilih

teoretika Friedricha Schlegla).

6. Pismo staršem (1924): Kaj bi Vi rekli, ko bi kdo en vrt z žlahtnimi drevesi nasadil, in ker bi

že jablane ali hruške ali druge drevesa tako podrasle, de bi upanje imel kmalu sad od njih

dobiti, ko bi zdaj temu naenkrat v glavo padlo drevesa vse posekati, in en zevnik iz vrta

narediti? Ker toko reči stoje, toko boste sami lahko zapopadli, de ne morem več nazaj pred

priti, preden ne bom duželsko službo v Lublani iskal.

7. V Ljubljani med počitnicami druženje s Smoletom, ki ima v knjižnici zbrana dela Alfierija,

Petrarka, Tassa in celo nekaj Byrona (Čop je tedaj v Lvovu v Galiciji). Ljubezen do Zalike,

hčere krčmarja Janeza Dolenca na Karlovški cesti v Ljubljani. Seznanitev z Zoisovim

prevodom Bürgerjeve balade Lenora v licejski knjižnici (1824).

SKOZI PESNIŠKE TOKOVE 18. STOLETJA (1824-1829)

8. Na Dunaju nastanek "verzificirane študentovske šale" Preroška tolažba za Travna

(Zarjovena d'vičica), pod vplivom poezije Valentina Vodnika. Zvezek pesmi iz leta 1925: Kot

jurist 4. leta sem pokazal zvezek kranjskih pesmi svojim prijateljem in eden izmed njih, neki

Trenc, ki je zdaj blazen, me je pregovoril, da sem jih dal brati formulariju (Kopitarju). V

metričnem in jezikovnem pogledu so bile približno take, kakršne so morda Levičnikove

kantilene. Formularij mi je dal dober svet, naj jih pustim nekaj let ležati, potem pa naj

vzamem pilo v roke. Njegov nasvet izpolnjujoč sem vrgel vse v ogenj razen: Povodnjega

moža, Lenore in Lažnivih pratikarjev. Od teh pričata prvi še danes, kar se tiče rime in

metruma, kdaj sta bili porojeni, seveda pa jima nisem prizanašal s pilo. Vse druge sem lani

kot nepopravljive sežgal (Prešernovo pismo Čopu leta 1832). Lenora, Povodni mož.

9. Bivanje v Ljubljani od jeseni 1826 do spomladi 1827. Druženje s Smoletom. Objava pesmi

Dekelcam. Poroka sestre Mine z Jožetom Vovkom in sosednje vasi. Francetovo razdedinjenje.

Jeseni 1827 vrnitev Matije Čopa v domovino. Dokončanje študija in obisk Lysic blizu Brna

na Moravskem (pomlad 1828). Bivanje v Ljubljani (stanovanje pri samskem bibliotekarju

Katelicu), delo pri sodišču in v Baumgartnovi pisarni (1829). Seznanitev z graško Nemko

Marijo Johano Khlunovo. O njej tri leta kasneje v pismu Čelakovskemu: … sem tako zanikrni

pisar, da se mi je ljubezen z nekakšno gospodično v Gradcu le zavolj tega podrla, ker sem ji

premalo kedaj pisal. Odbiti dve zaporedni prošnji za razpisano uradno pomoč (v znesku 300

gld). Hčere svet, Dohtar.

PRVO OBDOBJE PREŠERNOVE ROMANTIKE (1829-1834)

10. Pod Čopovim vplivom začetek pisanja pesmi v stancah in tercinah, zlaganje prvih sonetov

(1829). Čopovo gimnazijsko branje Prešernovih rokopisov poleg Homerjevih, Horacovih,

Schillerjevih, Goethejevih in Vodnikovih pesmi. Kasteličeve priprave na izid Krajnske

čbelice. Slodnjakova označitev Prešernove romantične poezije: V Slovesu od mladosti bi

glede na naslov pričakovali sentimentalno ali romantično opevanje mladosti kot idealne, čiste

in srečne življenjske dobe. Takšna so tudi "slovesa" skoraj vseh pesnikov od evropskega

sentimentalizma pa do danes, ki so se iz notranje potrebe ali mode ukvarjali s tem motivom.

Tudi v Prešernovi elegiji so sledovi takšnega gledanja na mladost, vendar zgolj sledovi in še

ti so samo kontrast osnovnemu doživljanju te življenjske dobe kot temne zarje še temnejših

prihodnjih dni. Slovo od mladosti (1830). Izbruh julijske revolucije v Parizu in obisk cesarja

Franca I. v Ljubljani. Prosti prevod pesmi nemškega domoljubnega pesnika Theodorja

Körnerja Lützow's wilde Jagd. Licovovi strelci.

11. Čopova primerjava sonetne pesniške forme z Vodnikovo alpsko poskočnico: Kdo npr. bo

zahteval od soneta, ki se giblje nadvse umetelno in uglajeno, lahni tok v kratkih amfibrahih

drseče pesmice …! Ljubezenski soneti (1831). Kopitarjeva negativna označitev Prešernovih

pesmi v pismu Čopu. Prešernova obramba s sonetom (Apel in čevljar; objavljen kasneje) in

satirično pesnitvijo Nova pisarija (zgled najprej Horac, za njim pa Vittorio Alfieri s satiro I

Pedanti – Pikolovci). Slodnjakova ocena: Zaradi tega je tudi dialog med Pisarjem in

Učencem bolj razgiban in dramatičen kakor pri Alfieriju. Učenec je živahnejši, nestrpnejši,

bolj ironičen in lahko bi rekli tudi hudomušnejši in nedvomno zlobnejši kakor Alfierijev

pesnik. Ciklus epigramov (Sršeni) ter satirična soneta Črkarska pravda in Ptujobesedarjem.

Turjaška Rozamunda (prvotno Romanca od lepe Radolčanke). Pesem v oktavah Prva

ljubezen ter sonet Memento mori (prvotno Smrt).

12. Zasnova slovenske romantične tragedije (v verzih). Priprave na odvetniški strokovni izpit

v Celovcu: Če spravljam te pesmice v zvezo s svojo zdanjo skušnjo, začenjam obupavati nad

samim seboj, ali se bom kdaj spametoval. Prihodnji teden se zglasim k skušnji; doslej nisem

niti polovice snovi predelal. V Gradec si ne upam nič več pisati (1832). Elegija svojim

rojakom (pogled iz razdalje, primerjava z Vodnikovim Dramilom mojim rojakom), balada

Ponočnjak in Romanca od Strmega grada. Slodnjak o Ponočnjaku: To pa priča, da Prešeren

ni imel samo organa za nežno in čustveno ljubezensko pesem ter otožno in globoko refleksijo,

temveč tudi za drastični realizem in groteskni humor. /…/ Pa najsi ne bi bil Prešeren napisal

nič podobnega, priča Ponočnjak sam, da bi bil mogel veliki lirik napisati tudi v pripovedni

prozi marsikaj samosvojega in pomembnega.

13. Dogajanje na odvetniškem in sodniškem preizkusu (konec maja 1832): na ustnem izpitu

24 vprašanj iz civilnega prava in 12 vprašanj iz kazenskega prava, na pisnem izpitu pa

izdelava civilne pravde in kronološki povzetek preiskovalnih aktov pri kazenskem pravu

(tožba zoper ljudskega zdravilca Antona Schoberja). Predlog za zavrnitev in večinsko

dodeljena zadostna ocena. Delo koncipienta v Baumgartnovi pisarni in prva prošnja za

samostojno advokaturo. Dokončen prelom z Marijo Johano Khlunovo in tujec v domači hiši

(obisk Vrbe ob novi maši brata Jurija). Soneti nesreče, Glosa. Misli na Julijo Primic,

sedemnajstletno hčerko pokojnega ljubljanskega trgovca Janeza Primca. Gazele. Pohvala

Františka Ladislava Čelakovskega in prevod njegovega češkega članka v nemščino.

14. Izhajanje prevoda članka s Čopovim dodatkom v Ilirskem listu in vložitev četrtega zvezka

Čbelice v cenzuro (1833). Čopov spis v nadaljevanjih Die slowenische ABC-Krieg oder

Nuovo Discacciamento delle lettere inutili. Protiudarec nasprotnikov in zahteva Pavška po

ponovnem pregledu preveč "pohujšljive" Čbelice: Še huje se je zaganjal v prevod

Bürgerjevega Cesarja in opata in ga primerjal Voltairovi satiri, ki da je povzročila francosko

revolucijo. Zahteval je, naj gubernij ne dovoli natisa takšnega dela, ki bi ga duhovstvo

moralo prepovedati ali pa celo sežgati. Oddaja rokopisa v presojo Kopitarju, negativna ocena

in zahteva po popravkih ter Prešernov odgovor z nemškim ciklom sonetov Sängers Klage

(Pevčeva tožba). Kopitarjev napad na Čopa s pamfletom Ein Wort über den Laibacher ABC-

Streit. Čopov in Prešernov odgovor (Apel in čevljar) in na predlog škofa Wolfa prepoved

novega črkopisa.

15. Prešernovo bivanje pri starem stricu Jožefu Prešernu in delo v Baumgartnovi pisarni.

Obiskovanje gostiln, gledaliških predstav in plesov. Pozimi leta 1834 ob Julijinem godu izid

sonetnega cikla kot zasebna priloga k Ilirskemu listu (cenzor je po naključju laična oseba).

Sonetni venec. Prva kitica prvega soneta: Pev'c nove ti cvetlice v ven'c povije, / petnajst

sonetov takega vezila, / da vsi začetki drugega števila / vrste se z' zadnjega, vseh domačije.

DRUGO OBDOBJE PREŠERNOVE ROMANTIKE (1834-1839)

16. Nova služba pri prijatelju Crobathu (oče slovenske pesnice Luize Pesjak) z boljšo plačo in

drugačnim življenjskim okoljem. Bivanje pri bolehnem starem stricu in ob sestri Katri.

Nastanek novih slovenskih in tudi nemških sonetov (1834). Povenčni soneti, nekateri

objavljeni (Sanjalo se mi je, da v svetem raji), drugi neobjavljeni (Marskteri romar gre v Rim,

v Kompostelje). Izid četrtega zvezka Čbelice po zaslugi začasnega cenzorja Andreja

Gollmayerja in imenovanje novega cenzorja kanonika Stelzicha. Kasteličeva odpoved petemu

zvezku. Obisk Karola Hyneka Mache, Čopov odhod na Češko, prihod Stanka Vraza. Jeseni

druga prošnja za samostojno advokaturo. Pozimi 1834/35 izročitev "rokopisne knjižice vseh

svojih, njej zloženih pesmi z lastnoročnim posvetilom" Juliji. Lirski samogovor Kam?

17. Smrt strica Jožefa v štiriinosemdesetem letu starosti (1835). Življenje s Katro v najetem

stanovanju. Obisk in odhod matere Mine. Zavrnitev prošnje za advokaturo. Zaroka Julije in

Jožefa Scheuchenstuela. Poleti smrt Matije Čopa v Savi. Kasteličevo obnašanje in Prešernova

prizadetost. Pesnitev Dem Andenken des Matthias Čop in cenzura. Satirični sonet z

akrostihom An Pauschek und Stelzich. Balada Prekop: Ni izključeno, da se mu je ta

nenavadna pesnitev vsilila kot odpor zoper vedno pogostejše misli na prostovoljno smrt ali pa

celo kot posledica premaganega ali izjalovljenega samomorilnega poskusa. Skozi njene

besede in podobe namreč proseva prav tako neznosna bolečina zaradi nesrečne ljubezni

kakor ponos neuklonljivega človeka.

18. Krst pri Savici in cenzura (1836). Slodnjak: Toda kako je mogel neposredno po Prekopu,

po tej apoteozi kljubovalnega, vendar brezplodnega nihilizma, veliko pesnitev o preobrazbi

pred samomorom stoječega premaganca v krščanskega duhovnika! Zakaj je nihalo njegove

zavesti zanihalo iz popolne deziluzije v novo popolno – iluzijo? Zasnova novele v slogu

Sternbergovih Raztrgancev. Za dvesto goldinarjev višja plača pri Crobathu (pestunja Ana

Jelovšek), selitev s Katro (vedno bolj sta si odtujena) v novo stanovanje, posedanje po

gostilnah in popivanje. Debelenje, sivenje in zanemarjanje zunanjosti ter resnejša notranja

bolezen (1837). Ohromelost Andreja Smoleta. Drugi prihod Stanka Vraza. Druženje z

Emilom Korytkom. Zdravilo ljubezni. Povenčni sonet Odprlo bo nebo po sodnem dnevi.

Prešernovo dopisovanje z Vrazom (problem slovenskega knjižnega jezika). Rešitev Ane pred

Korytkovo pohotnostjo.

19. Balada Ribič (1838). Sodelovanje s Korytkom pri zbiranju slovenskih ljudskih pesmi in

njihovi pripravi za objavo. Pesem Pevcu. Zanemarjanje koncipientskih dolžnosti zaradi Ane

in njena odpustitev. Neuspehi pri poskusu objave ljudskih pesmi. Blaznikova namera po

izdajanju literarnega časopisa Zarja in Prešernovem urednikovanju. Korytkova smrt in

ponovitev Prešernove bolezni. Anina nosečnost (1839). Sonet Je od vesel'ga časa teklo leto

in romanca Ženska zvestoba.

TRETJE OBDOBJE PREŠERNOVE ROMANTIKE (1839-1844)

20. Smoletova selitev z Dolenjske v Ljubljano. Prešernova nepripravljenost na poroko z Ano.

Rojstvo hčere Rezike (Ana jo takoj odda v rejo) in Prešernovo nasprotovanje krstu. Snovanje

izdajateljskih načrtov s Smoletom. Zasnova političnega časnika Ilirske novice s tedensko

prilogo Ilirski Merkur v gajici. Tretja prošnja za advokaturo (1840). Izid Vodnikovih pesmi in

Linhartovega Matička (v gajici). Smrt Andreja Smoleta. Ernestinin zapis o Aninem odzivu

(Kdo je potem zajca snedel?) Dopisovanje z Vrazom: … mislim, da je treba vse, kar je

vzklilo, pustiti, da mirno raste do dneva žetve, zato da bo Gospod mogel na sodni dan ločiti

dobro od slabega. Zavrnitev tretje prošnje. Prešernovo večurno popivanje po delu in

Kasteličeve priprave na izid petega zvezka Čbelice.

21. Prešernovo dvorjenje Jerici Podbojevi, šestnajstletni krčmaričini hčerki. Zbliževanje z

Ano in oddaljevanje od nje. Pesmi Prošnja in Vso srečo ti želim. Obisk Izmaila Ivanoviča

Sreznjevskega in druženje z njegovim spremljevalcem Vrazom. Obisk matere in njen odhod

po dveh tednih (napoved smrti). Krhanje odnosa do Jerice. Pesmi K slovesu in Izgubljena

vera (1842). Smrt matere na Koroškem. Anina ponovna nosečnost, rojstvo Ernestine in

oddaja v rejo. Pesem Nezakonska mati. Zaroka Jerice Podbojeve z angleškim podjetnikom.

Pesem Ukazi. Začetek izhajanja Kmetijskih in rokodelskih novic (1843). Četrta prošnja za

advokaturo.

22. Slodnjak: Zdaj je zlagal pesmi, ki jih je označil v pismu Vrazu, da naj bi bile takšne, da bi

ugajale "kmečkim fantom". Če pregledamo pesmi Šmarna gora, Pod oknom, Sila spomina in

Mornar, o katerih lahko sodimo, da jih je imel tedaj v mislih in delu, spoznamo, da je upanje

na njihovo popularnost stavil najbolj na jasni in lirsko čisti izraz. Slodnjak: Policijski direktor

je z uradnim dopisom sporočil, da ljudje sicer priznavajo pesniku pravniško spretnost in

poštenost, a mu vendar niso naklonjeni zaradi njegovega nagnjenja k pijači in čutnosti,

zaradi njegovih čudaških načel in prehude kritičnosti, s katero biča hudomušno in

neusmiljeno druge, a je pri tem slep za lastne napake. Propad Prešernove kandidature za

samostojno advokaturo.

23. Izid pesmi Sila spomina in Mornar v Ilirskem listu (1844). Začetek sodelovanja z

Bleiweisom in objava Krsta pri Savici v Novicah. Smrt Jerneja Kopitarja in izid obsežne ode

Koseskega Slovenija cesarju Ferdinandu. Nastanek Zdravljice in žalostinke V spomin

Andreja Smoleta. Objava slednje v Ilirskem listu in preprečitev objave Zdravljice kljub

izpustitvi tretje kitice in siceršnji naklonjenosti novega cenzorja Hrvata Šporerja.

ZADNJA LETA (1844-1849)

24. Naročilo na Novice (1845). Prigodnica V spomin Valentina Vodnika. Pesmi Judovsko

dekle in Od železne ceste (prva Prešernova pesem v gajici). Slodnjak: Toda zdaj ni več mislil

na melodične ljubezenske popevke, temveč na prikazovanje širših, včasih kar epskih situacij

ali življenjskih pojavov, izraženih večinoma s humorjem ali satiro. Na ta način se je bližal

svojskemu realizmu, ki bi ga mogel uživati in razumeti tudi vsak bister kmečki fant kot

predstavnik že po naravi najbolj svobodoljubne plasti sicer še hudo patriarhalne slovenske

vasi. Pesem Orglar (prvotno Kaj se sme in kaj se mora peti). Prigodnica Janezu N.

Hradeckemu kot hvalnica domači zemlji.

25. Še hujši alkoholizem in padec v nezavest. Anin porod sina, oddaja dojenčka v rejo in

odhod v Trst. Ob deseti obletnici Čopove smrti nastanek elegije V spomin Matija Čopa in

satire Nebeška procesija. Balada Neiztrohnjeno srce. Konec leta 1845 vest o propadu pete

prošnje za advokaturo. Delo na rokopisu Poezij. Spomladi nova prošnja za advokaturo, in

sicer v Kranju ali Postojni (1846). Sredi maja oddaja rokopisa Poezij cenzuri. Anina vrnitev iz

Trsta. Druženje s frančiškanom patrom Benvenutom Crobathom. Satirična legenda Sveti

Senan. Sredi poletja odobren rokopis Poezij (Miklošičeva cenzura Zdravljice). Izogibanje

Ani. Jeseni odobritev samostojne odvetniške pisarne in odhod v Kranj.

26. Provincialno življenje v Kranju. Izid Poezij (1847). Izid Zdravljice po marčni revoluciji

(1848). Sodelovanje pri kranjskih demonstrantih, narodni gardi in peticiji kranjskih

meščanov. Smrt "mecena in brata" dr. Crobatha. Poskus samomora. Jeseni izid petega zvezka

Krajnske čbelice. Znaki bolezni in uživanje žganih pijač. Od novembra nepokretnost. Anin

prihod z otrokoma. Prebiranje Biblije in Tomaža Kempčana. Sprejem duhovnika in verskih

tolažil. Sežig rokopisov (dekan Dagarin ali brat Jurij). Dva dni pred smrtjo ustna oporoka.

Smrt 8. februarja 1849.

27. Pogreb 10. februarja. Osmrtnica v Kmetijskih in rokodelskih novicah (izdalo Slovensko

društvo v Ljubljani), v sprevodu narodna garda in duhovniki. Pokop v današnjem

Prešernovem gaju. Leta 1852 prekop in spomenik. Leta 1866 ponatis Poezij. Leta 1905

spomenik na Marijinem trgu v Ljubljani (ob Tromostovju).

TEŽAVNOST RAZUMEVANJA PREŠERNOVIH SONETOV

Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje,

Al tje, kjer svet Anton Jezusa varje,

Trsat obiše, al svete Lušarje

Enkrat v življenji, al Marijno Celje.

V podobah gledat' hrepeni veselje

Življenja rajskega. Sled sence zarje

Unstranske glorje, vtisnjeni v oltarje

Ljubezni verne ohladi mu želje.

Ah, tak podobo gledat' me device,

Nebeške nje lepote senco, sanje

Goljufne, v kterih komej sled resnice,

Ukaz želj vleče v tvoje domovanje;

Srce obupa manj more pušice,

Ur krajši tek, tam milši prs zdihvanje.

Je od vesel'ga časa teklo leto,

Kar v Betlehemu angelcev hozana

Je oznanila, de je noč končana

Dvakrat devetsto triintrideseto.

Bil velki teden je, v soboto sveto,

Ko vabi molit božji grob kristjana,

Po cerkvah tvojih hodil sem, Ljubljana,

V Trnovo, tje sem uro šel deseto.

Trnovo! kraj nesrečnega imena.

Tam meni je bilo gorje rojeno

Iz dveh očesov čistega plamena.

Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,

V oči mi padla iskra je ognjena,

Ki ugasnit se ne da z močjo nobeno!

EMPIRIČNI PREIZKUS RAZUMEVANJA KRSTA PRI SAVICI

PRVA KITICA TRETJA KITICA ČETRTA KITICA

Mož in oblakov vojsko je obojno

/ končala temna noč, kar svetla

zarja / zlati z rumen'mi žarki

glavo trojno / snežnikov

kranjskih siv'ga poglavarja.

Na tleh leže slovenstva stebri

stari, / v domačih šegah utrjene

postave; / v deželi parski Tesel

gospodari, / ječe pod težkim

jarmom sini Slave.

Prenesla pričujoče ure teže /

bi ne bila let poznih glava siva;

/ v mladosti vendar trdnejše so

mreže, / ki v njih drži nas upa

moč golj'fiva.

RAZUMEVANJE:

Vojna in nevihta sta se končali,

ko je posijala zarja na triglavski

snežnik.

RAZUMEVANJE:

Uničena je Karantanija,

gospodarji Slovenov so tujci,

Sloveni trpijo pod zasedbo.

RAZUMEVANJE:

V stiski bolje zdržijo mladi kot

starejši ljudje, ker v mladih je

še vedno nekaj upanja.

DELNO RAZUMEVANJE:

Vojna je končala in iznad

Triglava je posijalo sonce.

DELNO RAZUMEVANJE:

Slovenci so bili uničeni,

umorjeni ... zmaga Tesela, ki

ponosno gospodari.

DELNO RAZUMEVANJE:

V mladosti imamo več moči,

poguma zato ker še zmeraj

upamo.

NERAZUMEVANJE:

Ko je temna noč, se ne vidi niti

vojske, ko je svetlo, pa se vidi

celo poglavarja.

NERAZUMEVANJE:

Kljub temu, da so Slovence

zatirali so ohranili svojo

kulturo in navade in se niso

uklonili pod vladarji.

NERAZUMEVANJE:

Ko si star, postane glava siva

in ti možgani ne delujejo več

dobro, ko si mlad pa dobro

razmišljaš in znaš goljufati.

TEŽAVNOST RAZUMEVANJA PREŠERNOVE BALADE PREKOP

Za nujno ponazoritev odnosa med razumevanjem in doživljanjem navajam primer

nerazumevanja dogajanja v Prešernovi baladi Prekop:1 "Nekoč je živel mlad reven pevec, ki

je s pesmimi zaman vlagal trud, da bi kazal ljubezen do Severe, kateri ji niso pesmi bile všeč.

Odšel je iz mesta. Kasneje so ga najdli meščani mrtvega in krvavega in so se spraševali o

vzrokih smrti, a do odgovora niso prišli. Na pogrebu so ljudje videli, da Severe ni, kajti ona se

je doma jokala, češ da je zelo žalostna, ampak ji tega na obrazu ni videti. Mlad pevec se

"zbudi" v nebesih na poroki s Severo, katero je ljubil. On se je od poročne zabave umaknil in

odhitel h grobu, kjer se mu odprejo nebeška vrata in začne pripovedovati Bogu zakaj se je

usmrtil. A pevec je celo noč ležal odkopan, dokler ga zjutraj niso dali tolovajem."2

1 Januarja leta 2008 sem v drugih letnikih ekonomske gimnazije po obravnavi Prešernove poezije pisal šolsko

nalogo (interpretativni esej) ob neznanem oz. neobravnavanem Prešernovem besedilu. Dijaki so morali med

drugimi nalogami pri pesmih Prekop in Ribič s svojimi besedami obnoviti dogajanje v izbrani pesmi. 2 Primeri nerazumevanja: "od srca spet do srca mu več ne roji kri" - so ga najdli meščani mrtvega in krvavega;

"skrivaj po pevcu joka znabiti se doma; / o, komej je verjeti, de je tak vsmiljena" - kajti ona se je doma jokala

/…/ ampak ji tega na obrazu ni videti; "Poroka nanjga čaka, zato tako hiti; / prelepa gospodična Severa se moži"

- mlad pevec se "zbudi" v nebesih na poroki s Severo; "o polnoči vesel je 'z vesele družbe vstal; / ko pride tje do

grobov, kjer scer kraljuje mir, / zasliši med mrliči gospod glasen prepir. / Pred njim odpro se vrata, ven pevec

prihiti" - On se je od poročne zabave umaknil in odhitel h grobu, kjer se mu odprejo nebeška vrata in začne

pripovedovati Bogu …; "pokopat k tolovajem, biričem ga dade" - dokler ga zjutraj niso dali tolovajem.

SEZNAM POMEMBNEJŠIH PREŠERNOVIH PESMI

SKOZI PESNIŠKE TOKOVE 18. STOLETJA (1824-1829)

Povodni mož (Ponočnjak, Hčere svet, Učenec, Dohtar)

PRVO OBDOBJE PREŠERNOVE ROMANTIKE (1829-1834)

Slovo od mladosti

Ljubeznjeni sonetje

Turjaška Rozamunda

Nova pisarija

Licovovi strelci

Elegija svojim rojakom

Sonetje nesreče

Gazele

Glosa

Sonetni venec

DRUGO OBDOBJE PREŠERNOVE ROMANTIKE (1834-1839)

Povenčni ljubezenski soneti

Je od vesel'ga časa teklo leto

Prekop

Zdravilo ljubezni

Ženska zvestoba

Ribič

Prosto srce

Dem Andenken des Matthias Čop

An Pauschek und Stelzich

Krst pri Savici (z uvodnim sonetom Matiju Čopu)

Pevcu

TRETJE OBDOBJE PREŠERNOVE ROMANTIKE (1839-1844)

Pod oknam (Vso srečo ti želim, Ukazi, K slovesu, Zgubljena vera, Sila spomina, Mornar)

Zdravljica

V spomin Andreja Smoleta

ZADNJA LETA (1844-1849)

Nezakonska mati

Judovsko dekle

Sveti Senan

Orglar

Neiztrohnjeno srce

Nebeška procesija

Poezije

Pismo staršem

Pomni: To Prešernovo pismo je edino ohranjeno pismo staršem in razen še enega edino, ki je

napisano v slovenščini. Slovenski izobraženci tega časa so namreč z drugimi in tudi med

seboj praviloma pisno občevali v nemščini, ki so se je naučili prej kot knjižno slovenščino.

Glavni razlog za tako stanje je bil neustrezen položaj slovenskega jezika v avstrijskem

šolskem sistemu.

Primerjaj z odnosm med knjižno ruščino in francoščino, kakor se ta kaže v Puškinovem

romanu v verzih Jevgenij Onjegin: .............................................................

..........................................................................................................................................

Preberi pismo.

Na Duneju 24 velkiga travna 1824

Lubi starši!

Zlo me je veselilo, de ste se per ti perložnosti na me spovnili, zato ker mi to naznanje

da, de vaša lubezen do mene, de sim glih že tok dolgo od Vas ločen, ni še vgasnila. Jeri se

posebno zahvalim za nje pisemce, v katerimo mi Vaše želje in po nje misle tudi želje stricov

naznanje da.

Meni je prov zlo žov de Vam upanje vaše spolniti ne morem. Ja, ke bi bil od konca to

vedil, kar zdej vem, to skusil, kar sim zdej skusil, toko bi jest gvišno nikol na bil vidil Duneja;

al zdej je prepozno. Dokler tič po drevju okoli skače, ga jed v tičenci nastavlena prijazno k

sebi vabi, al ker se je on jedra enkrat zatiknil, potlej ga pokrov zapre, in on na more več

nazaj. Ja tok so tudi meni vrata zaperte proti domo. Sramota, zgubleni čas, zgubleni perjatli,

nova zamera mi branijo v Teologio nazaj jiti, in jest Vam odkritoserčno povem, de sim terdno

sklenil velike težave raj prestati, in vsako reč pred skusiti, koker ta stan, v katerga sim se

podal, zapustiti, in kateri mi je bil gvišno namenen. Ja jest sim skori previžan de mi je bil ta

stan namenen, ker sem bil v Lublani tok nisim nič pravga veselja do tiga stanu imel, pa me je

vender nekej jest sam na vem kaj ven na Dunej gonilo, in ker sim od konca perviga leta že

skori v serci sklenil, ja že tovaršam pravil, da bom nazaj šu, je na enkrat stiftenga peršla, sim

berž dobro službo dobil, in vse se je toko naklučilo, de sim druge misli ratal. In zdej mi še ta

stan koj dovel dopade; zato če Vas bo kdo prašal, al rajtam kdej nazaj k Teologiji jiti, mo le

recite, de te misli več nimam. Ke bi to sturil toko bi me mogil vsak za nespametniga deržati.

Tri leta bi mogel zgubiti, dva leta dalej studirati, star sim že dosti, in šolskiga prahu sit do

vrata. Kaj bi Vi rekli, ke bi kdo en vert z žlahtnimi drevesi nasadil, in ker bi že jablane ali

hruške ali druge dervesa toko podrasle, de bi vpanje imel kmalo sad od njih dobiti, ke bi zdej

temo na enkrat v glavo padlo dervesa vse posekati, in en zevnik iz verta narediti? Ker toko

reči stoje, toko bote sami lohko zapopadli, de na morem več nazaj pred pridti, predem na bom

duželsko službo v Lublani iskal. -- Strici mi na tri pisme nič na odgovore, jest rajtam, de me je

kdo per njih počernil. Ke bi stiftenge na blo, bi mi blo prov hudo šlo, toko je pa še za prestati.

/.../ Jest sim vas rajtal ob vkancah objiskati, ali če bo per stricih zamera guerala, tok na bom

mogil domu pridti, za to ker bo cerenge manjkalo. Boln še nisim bil kar sim na Duneju, na

kvartirju sim pa per prou dobrih ljudeh, kateri prov radi postrežejo, in za en dejl sim bel

kentent koker lani. Zdravi ostanite in vse znance, perjatle, in žlahtnike pozdravite.

Vaš Frence.

Sestre posebno pozdravim, in Jero prosim, de bi mi spet kej kmalo pisala.

Presodi: V izvorni različici je bilo to pismo napisano v a) gajici, b) gotici, c) metelčici, č)

cirilici, d) bohoričici.

Obkroži vse neznane prevzete besede in jih nadomesti z naslednjimi slovenskimi izrazi:

počitnicah, gotovo, potnina, prepričan, štipendija, postal, ravno, menim, nameraval, trajala,

sorodnike, zadovoljen, stanovanje.

Ugotovi, iz katerega jezika je večina prevzetih oz. popačenih izrazov: .........................

Pojasni, ali ima Prešeren v tem pismu več germanizmov kot v svojih pesmih ali manj:

..........................................................................................................................................

Pomni: Slovenski pisci so že v obdobju protestantizma in tudi kasneje sistematično

nadomeščali iz nemščine prevzete izraze s slovenskimi.

Sklepaj: Prešeren je uporabljal nemške popačenke, ker a) se je s tem hotel približati govorici

staršev, b) ni poznal ustreznih slovenskih izrazov, c) ni šlo za javnosti namenjeno pisno

sporočilo.

Pomni: Prešernovo pismo je odgovor na Jerino pismo, v katerem mu sestra sporoča željo

staršev in sorodnikov, naj pusti študij prava in v Ljubljani vpiše bogoslovje.

Preveri razumevanje besedila:

Prešeren a) bo ustregel staršem in pustil študij prava, b) bo vztrajal in ne misli več na

bogoslovje, c) bo namesto prava vpisal študij medicine.

Strici so zamerili Francetu, ker a) ni dovolj hitro študiral, b) ni hotel postati duhovnik, c) je

zapravil preveč denarja.

France a) se na Dunaju dobro počuti, b) je na Dunaju zelo slabo oblečen in lačen, c) ima na

Dunaju zelo hudo domotožje.

Podčrtaj v besedilu pisma obe prispodobi in pojasni, zakaj sta bili tudi staršem lahko

razumljivi: ....................................................................................................................................

Razloži prvo in drugo prispodobo:

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

Sklepaj: Prešeren uporablja prispodobe zato, da bi a) z njimi ponazoril svojo pripoved, b)

staršem dokazal svojo literarno nadarjenost, c) ironiziral stališče stricev do njegovega študija.

Označi Prešernov odnos do staršev in sestre Jere: ......................................................................

......................................................................................................................................................

Prikaži Francetove značajske lastnosti, kakor si jih lahko razbral iz besedila:

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

Predstavi Prešernov pogled na usodo: ........................................................................................

......................................................................................................................................................

Hčere svet

1. Pomni.

Prešernovi pesmi Hčere svet in Učenec sta v Poezijah na začetku razdelka Balade in

romance. Gre za cikel pripovedno-izpovednih pesmi, v katerih pesnik upesnjuje kak

odločilnejši dogodek ali célo življenjsko usodo literarnega lika, obenem pa izpoveduje svojo

osebno bivanjsko problematiko. Romanca je pesem iz jugozahodnih dežel Evrope in se ob

balade, primernejše za evropski sever, razlikuje po tem, da konec ni tako tragičen. V španski

romanci se običajno vsak drugi (sodi) verz končuje z asonanco, kitice pa imajo različno

število verzov.

Najbolj znana Prešernova romanca je Turjaška Rozamunda, ki je prava pesniška

mojstrovina. Pesem je dramatično zgrajena, zvočno prepričljiva in sporočilno bogata.

Ostrovrhar, najsijajnejši kranjski vitez, ponos moškega spola, se po Rozamundinem nalogu

poda v Bosno, kjer naj bi rešil zaprte kristjane, vendar pa hkrati osvoji prelepo muslimanko

Leljo, jo prekrsti in se z njo poroči, medtem ko se prevzetna Rozamunda užaljena in

razočarana poda v samostan. Prešeren je učinkovito ošvrknil žensko nečimrnost in že pred

poldrugim stoletjem nakazal potrebo po zbliževanju med južnoslovanskimi narodi.

2. Pojasni, kaj Turjaška Rozamunda sporoča o moči ljubezni in vere.

..................................................................................................................................................

3. Preberi pesem Hčere svet in presodi, ali je po obliki tipična španska romanca ali ne.

..................................................................................................................................................

Ljubice pod okno dragi

pride marsiktero noč,

z deklico se pogovarjat,

dòkler se napoči zor.

To je zvedel oča stari,

stari oča, sivi mož,

kregal svojo lepo hčerko,

in svaril jo je rekoč:

"Ako boš pri okni stala,

kadar mimo hodil bo,

ak ponoči govorila,

ino z njim vasvala boš,

hišo bodem ti ogradil,

zidal zid bom krog in krog,

spustil bom okoli hiše

Sultana, de lajal bo,

stari hišni bom ukazal,

de bo spavala s teboj."

Hčerka je odgovorila

te besede mu, rekoč:

"Stari oča, oča ljubi,

ljubi oča, modri mož!

Lojtro bo za zid prinesel,

za peséta kruha kos,

hišna meni davno nosi

pisma s plačano rokó;

ako hočte, de ne pride

več pod okno ljubi moj,

za ženico dajte dragmu,

ljubi oča! me na dom."

4. Navedi, katere lastnosti lahko pripišeš zaljubljeni hčerki. ....................................

..........................................................................................................................................

5. Prikaži razliko med opisom očeta v drugi kitici in hčerinim ogovorom v tretji kitici.

Ugotovi, zakaj je hčerin ogovor preračunljiv. ..................................................

..........................................................................................................................................

6. Zapiši sporočilo pesmi. ..............................................................................................

7. Napiši kratko razmišljanje o tem, koliko lahko starši posegajo v ljubezensko življenje

svojih otrok.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

Učenec

1. Preberi pesem in primerjaj njeno obliko s pesmijo Hčere svet. .......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

Klel je neki mlad učenec

pust na pepelnično jutro,

te besede je govoril

v jezi svoji tisto uro:

"O, predpust! ti čas presneti,

de bi več ne príšel v drugo!

Ti med materne petice

si poslal požrešno kugo,

si mošnjico mi rejeno

djal popolnoma na suho;

stari oča se bo praskal,

gledala bo mati čudno,

malo penezov poslala,

dokaj bota mi naúkov:

vènder to bi še prenesel,

to še ni narveči húdo.

O, predpust! ti čas presneti,


Sem obesil závolj tebe

dokaj časa uk na kljuko;

treba prečuváti bóde

več noči s prižgano lúčjo,

dolgo si glavó beliti,

de popravim spet zamudo;

vènder to bi še prenesel,

to še ni narveči húdo.

O, predpust! ti čas presneti,


Si omožil dokaj deklic,

in med njimi mojo ljubco,

mlado deklico nezvesto,

lepo Reziko nemškuto,

za katero rad bi dal bil

kri, življenje, svojo dušo. --

De si njo mi ti omožil,

oh, to je narveči húdo!"

2. Predstavi notranjo zgradbo učenca in razloži, v katerem verzu doseže pesem

dramatični vrh. ..............................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

3. Ugotovi, zakaj se zaključek pesmi glede na razpoloženje razlikuje od romance

Hčere svet in zakaj Učenec vendarle ni balada. .........................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

4. Razmisli in zapiši, kateri verz v zadnji kitici izraža učenčevo vrednotenje ljubezni, ter

presodi, če ima ob tem učenec še druge življenjske vrednote.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

5. Preberi naslednje ljubezenske izjave, razvrsti jih od najmanj do najbolj prepričljive

in utemelji svojo odločitev.

Vse svoje življenje te bom nesebično ljubil.

Ne morem spati, tako hrepenim po njej.

Tudi življenje bi dal zate, verjemi.

Ko te gledam, mi srce zaigra od radosti.

Ni bilo lepo, ampak odpuščam ti, ker te ljubim.

Njo pustite živo, ubijte raje mene.

Povem vem, ne morem več živeti brez nje.

Draga, zdaj drugih deklet niti ne pogledam.

Samo tvoj sem z dušo in telesom.

Moja si, čeprav si tako bolna in nebogljena.

Slovo od mladosti

1. Preberi pesem in določi temo in motive pesmi:

TEMA: .....................................................

MOTIVI:

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

Dni mojih lepši polovica kmalo,

mladosti leta! kmalo ste minule;

rodile vé ste meni cvetja malo,

še tega rož'ce so se koj osule,

le redko upa sonce je sijalo,

viharjov jeze so pogosto rjule;

mladost! vendèr po tvoji temni zarji

srcé bridkó zdihuje, Bog te obvarji!

a) Njegova mladost ni imela lepih trenutkov.

b) Njegova mladost je bila vesela in srečna.

c) Sreča je bila redka in kratkotrajna.

a) Zdaj mu je še huje, zato hrepeni po

mladosti.

b) Zaradi nesrečne mladosti je izgubil vero.

c) Noče se spominjati nesrečne mladosti.

Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje!

Veselja dokaj strup njegov je umoril:

sem zvedel, de vest čisto, dobro djanje

svet zaničvati se je zagovoril,

ljubezen zvésto najti, kratke sanje!

zbežale ste, ko se je dan zazóril.

Modrost, pravičnost, učenost, device

brez dot žalvati videl sem, samice.

a) Zvesta ljubezen na tem svetu ni možna.

b) Zvesta ljubezen je lepa kot sanje.

c) Zvesta ljubezen je možna le v mladosti.

a) Človek potrebuje znanje le do poroke.

b) Znanje je vrednota, ki osreči osamljenega

človeka.

c) Ljudje ne potrebujejo in ne cenijo znanja.

Sem videl, de svoj čoln po sapi sreče,

komùr sovražna je, zastonj obrača,

kak veter nje nasproti tému vleče,

kogàr v zibéli vid'la je berača,

de le petica da ime sloveče,

de človek toliko velja, kar plača.

Sem videl čislati le to med nami,

kar um slepi, z goljfijami, ležámi!

a) Revni ljudje z beračenjem obogatijo.

b) Ljudje iz revnih družin nimajo sreče.

c) V revnih družinah že dojenčki beračijo.

a) Kdor v šoli dobiva petice, postane slaven.

b) Ljudje cenijo le premožne ljudi, čeprav so

ti goljufi in lažnivci.

c) Slepi ljudje pogosto goljufajo in lažejo.

Te videt', grji videti napake,

je srcu rane vsekalo krvave;

mladosti jasnost vènder misli take

si kmalo iz srca spodi in glave,

gradove svitle zida si v oblake,

zelene trate stavi si v pušave,

povsod vesele lučice prižiga

ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.

a) Bil je prizadet, ko je spoznal resničnost.

b) Ker je bil razočaran, se je hotel maščevati.

c) Zaradi slabokrvnosti je začel krvaveti.

a) Mlad človek je dober zidar in vrtnar.

b) Mladostna domišljija vzbuja upanje.

c) Mlad človek bi bil rad bogat kot kakšen

baron ali šejk .

Ne zmisli, de dih prve sapce bóde

odnesel to, kar misli so stvaríle,

pozabi koj nesreč prestanih škode,

in ran, ki so se komej zacelile,

doklèr, de smo brez dna polníli sode,

'zučé nas v starjih letih časov sile.

Zato, mladost! po tvoji temni zarji

srcé zdihválo bo mi, Bog te obvarji!

a) Mlad človek hitro pozabi vse nesreče.

b) V mladosti nas vsaka stvar zelo prizadene.

c) Mladim ljudem se ureznine hitro celijo.

a) Kasneje spoznamo, da je sreča v vinu.

b) Kasneje se postaramo kot polomljen sod.

c) Kasneje ugotovimo, da je bilo naše upanje

prazno in življenje nesmiselno.

2. Preveri razumevanje pesmi. Obkroži najustreznejšo trditev in pojasni odločitev.

3. Stalna oblika kitice, ki jo je v tej pesmi uporabil Prešeren, se imenuje oktava ali

stanca. Izberi poljubno kitico in sam določi njene značilnosti:

a) število verzov: .........................

b) kombinacija rime: ............................. in .....................................

c) verz (metrum): .............................. ..............................................

č) zadnja dva verza sta praviloma tudi vsebinska celota: DA NE

4. V vsaki kitici poišči dva ključna verza (taka, ki najbolje povzemata vsebino) in ju

zapiši. Oglej si celoto in ugotovi, ali je tvoj povzetek ustrezen. Možnosti je več.

Prva kitica: .............................................................................................................................

.............................................................................................................................

Druga kitica: .............................................................................................................................

.............................................................................................................................

Tretja kitica: .............................................................................................................................

.............................................................................................................................

Četrta kitica: .............................................................................................................................

.............................................................................................................................

Peta kitica: .............................................................................................................................

.............................................................................................................................

5. Z nekaj besedami ali eno povedjo zapiši sporočilo pesmi Slovo od mladosti:

.....................................................................................................................................................

6. Poišči sporočilni vrh oz. ugotovi, katera kitica in kateri verz najbolje izražata

sporočilo pesmi: KITICA: .............. VERZ: ..............................................................................

7. Natančneje razčleni pesem:

a) Pesem Slovo od mladosti upravičeno imenujemo elegija ali žalostinka. DA NE

Pojasni, zakaj: .............................................................................................................................

b) Pesem je osebnoizpovedna. Na to že v prvi kitici kažejo besede ..........................................

c) Podredna besedna zveza temna zarja mladosti pomeni: ........................................................

.....................................................................................................................................................

č) Pesnikov pogled na lastno mladost je pričakovan oziroma običajen. DA NE

Pojasni, zakaj: .............................................................................................................................

d) V drugi kitici gre za spoznanje o svetu, ki pomeni začetek starosti. DA NE

e) Kaj meni pesnik o notranjih vrednotah, kot so čista vest, dobrota, zvestoba, poštenost,

učenost? Ali jih ljudje cenijo? Ali jih on sam ceni in udejanja? Pojasni: ..................................

.....................................................................................................................................................

f) Pesem ubeseduje značilni romantični razkol med ideali in stvarnostjo. DA NE

g) V tretji kitici govori pesnik o sovražni sreči. Ta je prispodoba za nesrečno življenje. Pesnik

izraža značilno romantično vdanost v usodo oz. fatalizem. DA NE

h) Predstavi pesnikov odnos do materialnih dobrin: ..................................................................

i) V četrti kitici je v ospredju bistvena značilnost mladosti. Označi jo in zapiši nekaj misli o

lastnem doživljanju sveta: ..........................................................................................................

.....................................................................................................................................................

j) Zadnja kitica govori o mladostnih utvarah. Razloži besedno zvezo dih prve sapce. Zakaj gre

za stopnjevanje (antiklimaks)? .............................................................................................

k) Sizif je bil kaznovan tako, da je z rešetom polnil sod brez dna. DA NE

l) Napiši, kako gleda pesnik na starost in zakaj bo vedno hrepenel po mladosti: ......................

.....................................................................................................................................................

8. Preberi še naslednji dve kitici iz Puškinovega romana v verzih Jevgenij Onjegin, v

katerih pripovedovalec izpoveduje svoj pogled na mladost.

XLIV

Drugačne želje zdaj negujem

in muke nove sem spoznal;

od prvih nič ne pričakujem,

po starih mukah mi je žal.

Kje, sanje, vaše so sladkosti?

Kje rima nanje, čas mladosti?

Je res mladosti venec ves

mi ovenel za večni čas?

Je resda že zbežala, ka-li,

brez vseh elegičnih nagod

pomlad življenja mi odtod

(kar sem doslej govoril v šali)?

Da nikdar se ne vrne spet?

Da star bom trideset že let?

XLV

Moj poldan je prišel; vzemiva,

srce, na znanje to bridkost.

Vse prav: lepo se posloviva,

o lahkomiselna mladost.

Zahvaljena za vse užitke,

za žalost, muke sladko-bridke,

za hrup, gostije, za vihar,

za vse, kar si mi dala v dar,

zahvaljena mi, ti edina!

Užil sem te, užil do dna

gorje in slaj ... dovolj tegà!

Zdaj v duši moji je jasnina,

in tak na novo krenem pot,

da se spočijem od zablod.

9. Primerjaj Prešernov pogled na mladost s Puškinovim: v čem sta si podobna in v čem se

razlikujeta: ..................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

10. Presodi, katera verza iz Puškinove pesnitve po vsebini spominjata na Prešernova verza

"gradove svitle zida si v oblake in "zelene trate stavi si v pušave": ...........................................

.....................................................................................................................................................

11. Podčrtaj v desni kitici verza, ki izpričujeta, da je tudi Puškin po duši romantik, in ju

komentiraj: ................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................

Sonetje nesreče

1. Preberi besedilo in obkroži in komentiraj ustrezne trditve na koncu.

Na nastanek Sonetov nesreče naj bi po raziskavah literarnih zgodovinarjev vplivala

Prešernova nesrečna ljubezenska zveza z Marijo Khlunovo in njegov neuspeh na strokovnem

izpitu v Celovcu. Marija Khlunova je tragično končala (morda je naredila celo samomor), in

Prešeren se je verjetno počutil krivega. Na strokovnem izpitu je preveč zavzeto zagovarjal

primer revnega kmeta, ki se je nelegalno ukvarjal z zdravilstvom, zato so ga najprej hoteli

zavrniti, potem pa so mu dali oceno komaj zadostno. Prešeren je bil sicer vajen najvišjih ocen,

slab rezultat na strokovnem izpitu pa je negativno vplival tudi ob kasnejših prošnjah za

samostojno advokaturo, ki so mu jih zavračali zaradi politične neprimernosti.

a) Prešeren je bil zelo čustven in občutljiv človek. DA NE

b) Simpatiziral je s pripadniki nižjih družbenih slojev. DA NE

c) Ni bil zelo sposoben in delaven človek. DA NE

č) Prešeren je bil konformist in se je znal prilizniti oblastem. DA NE

2. Preberi vseh šest sonetov in vsakemu pripiši ustrezno temo. Možne teme:

poraženost, ravnodušnost, smrt, domotožje, vdanost, razočaranje.

1. sonet 2. sonet 3. sonet 4. sonet 5. sonet 6. sonet

....................... ....................... ....................... ....................... ....................... ..................

3. Preveri razumevanje prvega soneta. Dopolni besedilo:

Rad se spominjam svojega ........................... kraja. Zdaj obžalujem, da me je želja po

.................... speljala v svet. Prihranjena bi mi bila mnoga .............................., ostal bi

samozavesten in ne bi bil notranje ..................................... . Za ......................... bi dobil zvesto

in delavno dekle. Živel bi ........................... in v blagostanju.

4. Reši naloge:

O Vrba! srečna, draga vas domača,

kjer hiša mojega stoji očeta;

de b' uka žeja me iz tvoj'ga svéta

speljala ne bila, goljfiva kača!

Ne vedel bi, kako se v strup prebrača

vse, kar srce si sladkega obeta;

mi ne bila bi vera v sebe vzeta,

ne bil viharjov notranjih b' igrača!

Zvestó srce in delavno ročico

za doto, ki je nima miljonarka,

bi bil dobil z izvoljeno devico;

mi mirno plavala bi moja barka,

pred ognjam dom, pred točo mi pšenico

bi bližnji sosed varoval -- svet Marka.

IZPIŠI:

a) nagovor: ................................................

b) opisovanje: ...........................................

c) pesniški vzklik: .....................................

č) primero: ................................................

d) stopnjevanje: ........................................

...................................................................

e) zamenjavo: ...........................................

f) poosebitev: ...........................................

g) brezvezje: .............................................

h) paralelizem: ..........................................

...................................................................

i) verzni prestop: ......................................

...................................................................

ZAMENJAJ v zadnjem verzu druge

kitice besedni red in dokaži inverzijo:

...................................................................

5. Natančnejša razčlemba soneta:

a) Razloži prispodobo z goljfivo kačo. Od kod je Prešeren vzel ta motiv? Zakaj je pomen

besedne zveze uka žeja sporočilno močnejši kot uka želja? Pesnikov odnos do znanja

primerjaj z vlogo te vrednote v Vodnikovi pesmi Dramilo.

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

b) O kakšnih razočaranjih govori pesnik v drugi kitici? Kako veš, da so mu čustva

pomembnejša kot razum? Zakaj misliš, da je izgubil zaupanje vase?

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

c) Katere vrednote poveličuje pesnik? Kakšen je njegov odnos do materialnih dobrin?

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

č) Ali je prikaz življenja v domači vasi realističen ali idiličen? Zakaj? Kako si zdaj razlagaš

pesnikovo domotožje? Kakšno je po tvojem mnenju sporočilo prvega soneta?

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

Popotnik pride v Afrike pušavo,

stezè mu zmanjka, noč na zemljo pade,

nobena luč se skoz oblak ne ukrade,

po mesci hrepeneč se uleže v travo.

Nebo odpre se, luna da svečavo;

tam vidi gnezditi strupene gade,

in tam brlog, kjer ima tigra mlade,

vzdigvati vidi leva jezno glavo.

Tako mladenča gledati je gnalo

naključje zdanjih dni, doklèr napoti

prihodnosti bilo je zagrinjalo.

Zvedrila se je noč, zija nasproti

življenja gnus, nadlog in stisk nemalo,

globoko brezno brez vse rešne póti.

Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne,

ko toplo sonce pomladansko seje,

spet ozelénil semtertjè bo veje,

naenkrat ne zgubi moči poprešne:

al vènder zanjga ni pomóči rešne;

ko spet znebi se gojzd snega odeje,

mladik le malo, al nič več ne šteje,

leži tam rop trohljivosti požrešne:

tak siromak ti v bran, sovražna sreča!

stoji, ki ga iz visokosti jasne

na tla telébi tvoja moč gromeča;

ak hitre ne, je smrti svest počasne,

bolj dan na dan brli življenja sveča,

doklèr ji reje zmanjka, in ugasne.

6. Pojasni, zakaj sta drugi in tretji sonet značilna dvodelna soneta. Kje je meja med

prvim in drugim delom in kakšno je razmerje med njima?

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

7. Izpiši dve besedni zvezi, ki jasno izražata romantični pesimizem. Razloži ju. Katera je

oblikovno inverzija, katera pa pomensko bistroumni nesmisel?

.......................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................

8. Motivika v tercinskem delu sonetov močno spominja na posamezne kitice pesmi Slovo

od mladosti. Navedena dvostišja poveži z ustrezno tercino.

a) Dokler, de smo brez dna polnili sode, 'zuče nas v starjih letih časov sile.

b) Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je umoril.

c) Gradove svitle zida si v oblake, zelene trate stavi si v pušave.

č) Kak veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli vid'la je berača.

9. Preveri razumevanje pesmi. Prečrtaj in popravi neustrezne trditve.

Komùr je sreče dar bila klofuta,

kdor je prišel, ko jaz, pri nji v zamero,

ak bi imel Gigantov rok stotero,

ne spravi vkup darov potrebnih Pluta.

Kjer hodi, mu je s trnjam pot posuta,

kjer si poiše dom, nadlog jezéro

nabere se okrog, in v eno mero

s togotnimi valmí na stene buta.

Nekateri ljudje si ne zaslužijo sreče, ker

imajo preveč slabih lastnosti.

Z ničimer se ne da preprečiti smrti.

Nekaterim ljudem je usojeno nenehno

trpljenje.

Taki ljudje pa so doma na varnem pred

življenjskimi tegobami.

Okrog ga drvità skrb in potreba,

miru ne najde revež, ak preiše

vse kraje, kar jih strop pokriva néba;

šele v pokoji tihem hladne hiše,

ki pelje vanjo temna pot pogreba,

počije, smrt mu čela pot obriše.

Tak človek se ne more nikjer ustaliti in

nikjer na tem svetu ne najde miru.

Samo v smrti je večni mir in edino ona

pomeni odrešitev iz trpljenja.

10. Pojasni, kako se v četrtem sonetu kaže značilni romantični fatalizem.

..........................................................................................................................................

11. Za ponovitev zapiši, kako se kaže odnos do usode v antični tragediji (npr. v Kralju

Ojdipu ali Antigoni) in kako v Shakespearovih tragedijah (npr. v Romeu in Juliji ali

Hamletu). ....................................................................................................

..........................................................................................................................................

12. Ponovno preberi peti in šesti sonet in v eni povedi izrazi možno sporočilo.

.......................................................................................................................................................

..............................................................................................................................

13. Preveri razumevanje zadnjih dveh sonetov sonetnega cikla. Izberi eno od treh

možnih trditev in jo poskusi zagovarjati.

a) Človeško življenje je nesrečno in zgolj potovanje proti smrti.

b) Življenje je težko, vendar vsaj na svatbah tudi zabavno.

c) V življenju je človek suženj lastnih pričakovanj in strasti.

a) Vest nam preprečuje, da bi naredili samomor in se odrešili trpljenja.

b) Človek nenehno greši, zato bi se moral tudi stalno kesati .

c) Kdor ima slabo vest, naj naredi samomor in se reši trpljenja.

a) Pred smrtjo nas ne obvarujejo niti zlate verige niti ženske grudi.

b) V mestu diši po trohnobi in ljudje so vklenjeni v težke verige.

c) S smrtjo nastopi trenutek sreče in popolne svobode.

a) Pesnik je hvaležen Bogu, ker ga bo ta poplačal s srečo v nebesih.

b) Pesnika so življenjske tegobe utrdile in ne bo več tožil nad usodo.

c) Pesnik je srečen, ker ga je nenehno trpljenje naredilo neobčutljivega.

a) Nadel si je viteški oklep in tako postal neobčutljiv za udarce.

b) Njegovo telo je zdaj negibno, čustva so mu zatrli, razum pa omejili.

c) Ne more se več premikati, ker mu je zaradi naporov odpovedalo srce.

a) Čeprav je bil večkrat razočaran, se počuti mladega in še vedno upa.

b) Ker je premagal strah, upa, da bo kljub slabim izkušnjam nekoč srečen.

c) Ker se je vnaprej odpovedal upanju, ga ni več strah prihodnosti.

Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,

skrb vsak dan mu pomlájena nevesta,

trpljenje in obup mu hlapca zvesta,

in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi.

Prijazna smrt! predolgo se ne múdi:

ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,

ki pelje nas iz bolečine mesta,

tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;

Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!

iz mojih ust prišla beseda žala;

navadil sem se, naj Bogú bo hvala,

trpljenja tvojega, življenja ječa!

Navadile so butare se pléča,

in grenkega se usta so bokala,

podplat je koža čez in čez postala,

ne stráši več je trnjovka bodeča.

tje, kamor moč preganjovcov ne seže,

tje, kamor njih krivic ne bo za nami,

tje, kjer znebi se človek vsake teže,

tje v posteljo postlano v črni jami,

v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže,

de glasni hrup nadlog ga ne predrami.

Otrpnili so udje mi in sklepi,

in okamnelo je srcé prežívo,

duha so ukrótili nadlog oklepi;

strah zbežal je, z njim upanje goljfivo;

naprej me sreča gladi, ali tepi,

me tnalo najdla boš neobčutljivo.

14. Poznavalci Prešernove poezije se strinjajo, da je peti sonet cikla sonet smrti in da z

njim doseže pesnitev najnižjo točko. V zadnjem sonetu pa vidijo nekateri izpoved

ravnodušnosti (resignacije), drugi pa kljubovanje oziroma uporno vztrajanje. Z

besednovrstno razčlembo bomo skušali ugotoviti, katero tezo se da laže zagovarjati. Pri

tem je izhodišče spoznanje, da glagol kot besedna vrsta izraža gibanje, spreminjanje,

dejaven odnos, samostalnik pa negibnost, enoličnost, nedejaven odnos. Metaforično

glagol izraža življenje, samostalnik pa smrt. Dopolni besedilo:

V prvi kitici petega soneta je ................................... samostalnikov in ...............

sam glagol. Življenje se pesniku kaže kot smrt. V zadnji kitici so ravno nasprotno le

........................... samostalniki in kar ..................... glagolov. Smrt se torej kaže kot življenje.

V šestem sonetu so glagoli sploh posebej poudarjeni, saj jih je kar ................ na začetku

verzov. To dejstvo govori v prid pesnikovemu .................................. usodi.

15. Pojasni,

a) zakaj si pesnik predstavlja življenje kot nesvobodno,

..........................................................................................................................................

b) s katerimi skladenjskimi figurami ustvari vtis svobode v smrti,

..........................................................................................................................................

c) kaj pesniku pomeni smrt in kako si jo predstavlja,

..........................................................................................................................................

č) kako bo skušal vztrajati v tem življenju in ali bo sploh še človek,

..........................................................................................................................................

d) če bo na ta način povečal ali zmanjšal svojo svobodo.

..........................................................................................................................................

16. Kasneje je Prešeren napisal znano štirivrstičnico Prosto srce, ki jo je leta 1846

postavil za moto svojim Poezijam. Pesem se glasi takole:

Sem dolgo upal in se bal, / slovo sem upu, strahu dal;

srce je prazno, srečno ni, / nazaj si up in strah želi.

Poskusi razložiti, ali je sporočilo te pesmi v skladu z zaključnim sporočilom Sonetov

nesreče ali pa slednjemu morda nasprotuje oz. ga celo zanika.

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

Gazele 1. Značilnosti pesniške oblike: vzhodnjaški izvor, od 8 do 24 verzov, refren, notranja

rima, kontrasten zaključek in en motiv.

2. V ciklu je sedem pesmi z naslednjimi motivi: poklon izvoljenki (1), ljubezenska

negotovost (2), moč in nemoč ljubezni (3), izjemnost izvoljenke (4), minljivost mladosti (5),

negotovost človeškega udejstvovanja (6), relativnost kritike (7).

3. Izberi in dodaj manjkajoče izraze in utemelji svojo odločitev.

Žalostna komu neznana je resnica, de jo ljubim,

v .....1........ mojih vedna, sama govorica, de jo ljubim. sanjah, očeh, pesmih

Ve že noč, ki bridko sliši zdihovati me brez spanja,

ve že svitla .....2........, dneva porodnica, de jo ljubim. rosa, zarja, radost

Ve že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad ......3......., mraka, večera, parka

tiho tožbo mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljubim.

Prebival'ša mojga stenam, mirni je samoti znano,

tudi nepokoju mesta ni ........4........, de jo ljubim. novica, vest, resnica

Ve že roža, ki pri poti, koder .........5..... hodi, rase, ženska, peš, draga

ve že, ki nad potjo leta tica, de jo ljubim.

Ve že mokri .......6...... nje hiše, vsaki kamen blizo njega, prag, omet, vodnjak

ino ve, ki mimo vodi me stezica, de jo ljubim.

Ve že vsaka stvar, kar vedet' in kar slišati od mene,

in verjeti noče draga mi ......7......., de jo ljubim. deklica, devica, dečva

4. Ugotovi, zakaj je pesnik nesrečen, kaj počne, koliko časa misli na svojo ljubljeno in

kdo vse že ve za njegovo ljubezen. ...........................................................

..........................................................................................................................................

5. Poišči v pesmi kakšno izrazito stopnjevanje. Izpiši ga.

..........................................................................................................................................

6. Zakaj je konec pesmi učinkovit? ..............................................................................

7. Z eno povedjo izrazi sporočilo pesmi. ......................................................................

8. Preberi naslednjo Robovo travestijo ("preobleko") te gazele in poskušaj doma na

podoben način predelati eno znano pesem.

Žalostna komu neznana je resnica, de sem žejen,

v pesmih mojih vedna, sama govorica, de sem žejen.

Ve že noč, ki sliši glasno razgrajati me brez spanja,

ve že svetla zarja, dneva porodnica, de sem žejen.

Ve že jutro, ve že poldne, ve že vlažni hlad večera

žejno tožbo mojega po vinu klica, de sem žejen.

Prebival'ša moj'ga žvalcam, sitnim je stenicam znano,

tudi policaji v mestu ni novica, de sem žejen.

Ve svetilka, ki pri poti, koder p'jan sem hodil, sveti,

ve že, ki na strehi čivka tica, de sem žejen.

Ve že mokri prag gostilne, vsaki kamen blizo njega,

ino ve, ki vanjo vodi me stezica, de sem žejen.

Ve že vsaka stvar, kar vedet' ino slišati od mene,

in verjeti noče draga krčmarica, de sem žejen.

Glosa

Slep je, kdor se s petjem ukvarja,

Kranjec moj mu osle kaže;

pevcu vedno sreča laže,

on živi, umrjè brez d'narja.

Le začniva pri Homeri,

prosil reva dni je stare;

mraz Ovid'ja v Pontu tare;

drugih pevcev zgodbe beri:

nam spričuje Alighieri,

kako sreča pevce udarja;

nam spričujeta pisarja

Luzijade, Don Kihota,

kakošna Parnasa pota, –

slep je, kdor se s petjem ukvarja.

Lani je slepar starino

še prodajal, nosil škatle,

meril platno, trak na vatle,

letos kupi si graščino.

Naj gre pevec v daljno Kino,

še naprej se pot mu kaže,

naj si s tinto prste maže,

naj ljubezen si obeta

vneti lepega dekleta,

pevcu vedno sreča laže.

Kaj Petrarkov, kaj nam Tassov

treba pevcev je prijetnih?

Slišim od butic neukretnih

prašat' zdanjih, prednjih časov.

Komur mar prijetnih glasov

pesmi, ki pojo Matjaže,

boje krog hrvaške straže,

mar, kar pevec pel Ilir'je,

mar "Čebel'ce" roji štirje,

Kranjec moj mu osle kaže.

Vendar peti on ne jenja;

grab'te d'narje vkup gotove,

kupovajte si gradove,

v njih živite brez trpljenja!

Koder se nebo razpenja,

grad je pevca brez vratarja,

v njem zlatnina čista zarja,

srebrnina rosa trave,

s tem posestvom brez težave

on živi, umrjè brez d'narja.

1. Preberi pesem in zapiši njeno sporočilo. .................................................................

..........................................................................................................................................

2. Dopolni: Pesem Glosa po obliki spominja na Prešernov cikel ...................................

Sonetni ............................, v katerem je ........................................... sonetov povezanih

tako, da je ..................................... verz prejšnjega hkrati ................................... verz

naslednjega soneta. Na začetku Glose je štirivrstično geslo, v katerem so združeni

........................ verzi posameznih kitic. Isto vlogo kot geslo v Glosi imajo v Sonetnem vencu

................................................, zaključni sonet, ki ga pesnik imenuje tudi "pesem

...................................... peta".

3. Določi razvrstitev rim in jo poskusi poimenovati. ..................................................

..........................................................................................................................................

4. Povzemi v eni povedi z največ dvema stavkoma vsebino posamezne kitice.

1. ......................................................................................................................................

2. ......................................................................................................................................

3. ......................................................................................................................................

4. ......................................................................................................................................

5. Poveži literarnega ustvarjalca, neposredno ali posredno omenjenega v prvi kitici

pesmi, z ustreznimi podatki o njegovem življenju in delu.

Homer srednji vek Italijan Don Kihot

Ovid antika Portugalec Preobrazbe

Dante renesansa Španec Odiseja

Camoens antika Grk Luzitanci

Cervantes renesansa Rimljan Bož. komedija

6. Določi, na katerega od omenjenih književnikov se nanaša opis njegovih življenjskih

tegob.

bil je vojak,

ujetnik in tudi

mornar

cesar Avgust

ga je izgnal v

kraj ob Črnem

morju

na stara leta je

bil slep in je

moral beračiti

bil je davčni

izterjevalec in

pisal je tudi v

zaporu

kot politični

pregnanec je

živel in umrl v

Ravenni

7. Preveri razumevanje druge kitice.

Kranjci častijo le tujo lirsko (Petrarca) in epsko (Tasso) poezijo. DA NE

Ljudske pesmi pojejo tudi o kralju Matjažu in bojih v vojni krajini oziroma proti Turkom.

DA NE

Valentin Vodnik je bil "pevec Ilirije", ker je napisal pesem Ilirija oživljena.

DA NE

Kranjci slavijo Vodnika kot najbolj domoljubnega in najboljšega slovenskega pesnika.

DA NE

Štirje zvezki Kranjske čbelice med Kranjci niso naleteli na razumevanje. DA NE

8. Presodi:

Po motiviki spominja tretja kitica Glose na pesem a) Slovo od mladosti, b) Neiztrohnjeno

srce, c) Hčere svet.

9. Podčrtaj tisti verz tretje kitice, ki najbolj jasno izraža Prešernov fatalizem.

10. Pojasni, kako se v četrti kitici kaže pesnikov odnos do trpljenja.

..........................................................................................................................................

11. Navedi, katera kitica iz pesmi Slovo od mladosti in kateri verzi spominjajo na

zaključek Glose. .............................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

12. Predstavi pesnikov odnos do materialnih dobrin. ................................................

..........................................................................................................................................

13. Ugotovi:

Verz "grad je pevca brez vratarja" kot najpomembnejšo vrednoto poudarja a) ljubezen, b)

svobodo, c) naravno življenje.

14. Napiši kratko razmišljanje o tem, kaj Francetu Prešernu pomeni poezija.

......................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

Sonetni venec a) France Prešeren ni študiral za a) duhovnika, b) advokata, c) učitelja.

b) Politično je bil Prešeren nazadnjaški, zato ni imel težav z oblastjo. DA NE

c) Prešeren je objavljal v literarni prilogi časnika Illyrisches Blatt. DA NE

č) Prešernove pesmi so po obliki klasične, po vsebini pa romantične. DA NE

d) Sonetni venec Franceta Prešerna navajajo tudi tuji leksikoni. DA NE

e) Sonetni venec je France posvetil a) materi, b) Juliji Primic, c) Ani Jelovšek.

f) Sonetni venec ima petnajst sonetov, ker ima sonet petnajst verzov. DA NE

1. odlomek: prvi sonet

Poet tvoj nov Slovencam venec vije, vse misli zvirajo 'z ljubezni ene,

'z petnajst sonetov ti tako ga spleta, in kjer ponoči v spanji so zastale,

de "magistrale", pesem trikrat peta, zbude se, ko spet zarja noč prežene.

vseh drugih skupej veže harmonije.

Ti si življenja moj'ga magistrale,

Iz njega zvira, vanjga se spet zlije glasil se 'z njega, ko ne bo več mene,

po vrsti pesem vsacega soneta; ran mojih bo spomin in tvoje hvale.

prihodnja v prednje koncu je začeta;

enak je pevec vencu poezije:

a) Soneti so praviloma natisnjeni tako, da so kitice ena pod drugo. DA NE

1. Sonetni venec je klasična pesniška oblika. V kateri deželi in v katerem literarnem obdobju

je bila najbolj popularna?

2. Prvi verz tega soneta vključuje vse štiri izpovedne prvine, ki se prepletajo skozi pesem.

Katere prvine so to? Ali so razporejene po pomembnosti? Zakaj je to ključni verz Sonetnega

venca, tisti, ki iz verige sonetov tvori venec?

3. Na kakšen način so soneti oblikovno povezani med seboj? Zakaj so magistrale "pesem

trikrat peta"? Kaj pomeni izraz magistrale?

4. Zakaj gre za značilen dvodelni sonet? V čem je "pevec enak vencu poezije"?

5. Podčrtaj verze, ki izražajo značilno romantičen pogled na ljubezen.

6. Kaj hoče pesnik povedati z verzom "Ti si življenja moj'ga magistrale"?

7. V čem vidi pesnik na koncu soneta posebno dragocenost poezije?

2. odlomek: drugi sonet

Ran mojih bo spomin in tvoje hvale Vremena bodo Kranjcam se zjasnile,

glasil Slovencam se prihodnje čase, jim milši zvezde, kakor zdej sijale,

ko mi na zgodnjem grobu mah porase, jim pesmi bolj sloveče se glasile;

v njem zdanje bodo bolečine spale.

vender te bodo morebit' ostale

Prevzetne, kakor ti dekleta zale, med njimi, ker njih poezije mile

ko bodo slišale teh pesmi glase, iz srca svoje so kali pognale.

srca železne djale preč opase,

zvesto ljubezen bodo bolj spoštvale.

1. Na začetku soneta podčrtaj verz, ki izraža vdanost v usodo.

2. Kakšno ljubezen pripisuje pesnik sam sebi? Kako naj bi pesmi delovale na zala, a

prevzetna dekleta? Razloži zvezo "bodo djale preč železne opase srca".

3. Kakšna bo po pesnikovem mnenju slovenska prihodnost? Kakšne bodo pesmi takrat in

zakaj naj bi med drugimi ostale upoštevane tudi Prešernove pesmi?

4. Prešeren opazno niha med pripadnostjo deželi in narodu. Kako se to kaže?

a) V naslednjem sonetu se Prešeren primerja z italijanskim renesančnim pesnikom Torquatom

Tassom, ki je opeval ljubezen do Leonore. Oba sta se izpovedovala le v pesmih, ker je bila

njuna ljubezen brezupna. DA NE

b) V četrtem sonetu pove pesnik, da ne more videti svoje drage ne na oknu ne v gledališču, na

sprehajališču ali na plesišču. Zato je obupan. DA NE

3. odlomek: šesti sonet

Cel čas so blagih sapic pogrešvale, Kamene naše zapušene bož'ce,

od tebe, drage deklice prevzetne, samice so pozabljene žalvale,

prinesle niso božicam prijetne, le tujke so častile Kranjcov množ'ce.

ki bi bila jih oživela, hvale.

Cvetlice naše poezije stale

Bile so v strahu, de boš ti, de zale do zdej so vrh snežnikov redke rož'ce,

Slovenke nemško govorit' umetne, obdajale so utrjene jih skale.

jih bote, ker s Parnasa so očetne

dežele, morebiti zaničvale.

1. Kateremu družbenemu sloju pripada pesnikova oboževanka?

2. Pojasni besedno zvezo "draga deklica prevzetna". Zakaj je kontrastna?

3. Kaj je Parnas? Kaj pomeni izraz "očetna dežela"?

4. Kakšnega odnosa do slovenskih pesmi se je bal pesnik? Zakaj?

5. Kamene so bile rimske muze pesništva. Podčrtaj verze, ki izražajo negativen odnos

Kranjcev (Slovencev?) do domače poezije.

6. Kakšne so bile pred Prešernom slovenske pesmi po količini in kakovosti?

4. odlomek: sedmi sonet

Obdajale so utrjene jih skale, De bi nam srca vnel za čast dežele,

ko nekdaj Orfejovih strun glasove, med nami potolažil razprtije

ki so jim ljudstva Tracije surove in spet zedinil rod Slovenš'ne cele!

krog Hema, Rodope bile se vdale.

De b' od sladkote njega poezije

De bi nebesa milost nam skazale! potihnil ves prepir, bile vesele

otajat' Kranja našega sinove, viharjov jeznih mrzle domačije!

njih in Slovencov vseh okrog rodove,

z domačmi pesmam' Orfeja poslale!

1. Kdo je bil Orfej? Kakšno moč je imel? Kaj se je zgodilo z njegovo ženo?

2. Kaj je napravil Orfej z barbarskimi ljudstvi Tracije? Kje je ta dežela?

3. Pojasni prostorsko stopnjevanje v drugi kitici. Kdo so "sinovi Kranja"?

4. Podčrtaj besede, ki izražajo posebno poslanstvo domačega Orfeja.

5. Na kakšen način bi domači Orfej združil Slovence? Pojasni, kako so te pesnikove ideje

povezane s kasnejšimi zahtevami po združeni Sloveniji.

6. S katero besedo poimenuje Prešeren čudežno moč Orfejeve poezije?

7. Opazuj stopnjevanje, ki se gradi iz kitice v kitico z veznikom "de".

5. odlomek: osmi sonet

Viharjov jeznih mrzle domačije Minuli sreče so in slave časi,

bile pokrajne naše so, kar, Samo! ker vredne dela niso jih budile,

tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo, omolknili so pesem sladki glasi.

pozabljeno od vnukov veter brije.

Kar niso jih zatrle časov sile,

Obložile očetov razprtije kar raste rož na mladem nam Parnasi,

s Pipinovim so jarmam sužno ramo; izdihljeji, solze so jih redile.

od tod samo krvavi punt poznamo,

boj Vitovca in ropanje Turčije.

1. Kakšen je bil v Prešernovem času odnos Slovencev do karantanske plemenske zveze? Kaj

v tem sobesedilu pomeni izraz "vnuk"?

2. Pipin Mali je bil oče Karla Velikega. Kdaj približno sta živela? Pod katero oblast smo tedaj

prišli Slovenci? Kaj se je dogajalo z našo vero?

3. Kakšnemu obnašanju pripisuje Prešeren izgubo narodne samostojnosti?

4. Katera druga zgodovinska dogajanja omenja Prešeren v drugi kitici?

5. Boj Jana Vitovca je bil povezan s Celjskimi grofi. Kako so ti grofje zastopani v sedanjem

slovenskem grbu?

6. Podčrtaj verze, ki izražajo misel, da so bile slovenske pesmi zaradi nesvobode in neslavne

zgodovine melanholične in pesimistične.

6. odlomek: deveti sonet

Izdihljeji, solze so jih redile Želje rodile so prehrepeneče,

s Parnasa mojga rožice prič'joče: de s tvojim moje bi ime slovelo,

solze 'z ljubezni so do tebe vroče, domače pesmi milo se glaseče;

iz domovinske so ljubezni lile.

želje, de zbudil bi Slovenš'no celo,

Skeleče misli, de Slovenec mile de bi vrnili k nam se časi sreče,

ne ljubi matere, vanj upajoče, jim moč so dale rasti neveselo.

de tebe zame vneti ni mogoče,

z bridkostjo so srce mi napolnile.

1. V tem sonetu pesnik spet spregovori o svoji poeziji. Kaj je bila zunanja spodbuda za njen

nastanek? Pojasni, katera verza govorita o tem.

2. O kateri materi govori druga kitica? Zakaj je bil pesnik razočaran?

3. Pesnik je razočaran nad preteklostjo in nad sedanjostjo. Pojasni, kakšen je njegov odnos do

prihodnosti.

4. V tem sonetu pesnik jasno pove, da bi bil on sam rad Orfej, ki bi Slovence osvestil in

kultiviral. Podčrtaj verz, ki izraža to pesnikovo željo.

a) V naslednjem sonetu govori pesnik o spomladanskem cvetju. S prispodobo hoče povedati,

da je bil najprej očaran, potem pa razočaran. DA NE

7. odlomek: enajsti sonet

Ur temnih so zatirale jih sile Zbežale so te sanje kratko-časne,

vse pevca dni, ki te ti pesmi poje; bilo blisk nagel upanje je celo,

obup, življenja gnus, začela boje, ki le temnejši noč stori, ko ugasne.

Erinje vse so se ga polastile.

Od tod ni več srce bilo veselo;

Kot v veži je Orest Diane mile kako bile bi poezije jasne!

zadobil spet bil zdravje duše svoje, Lej, torej je bledo njih cvetje velo!

tak bi bile se od ljubezni tvoje

vmirile prsi, lica se zjasnile.

1. Kakšno življenje prikazuje prva kitica? V katerem Prešernovem ciklu sonetov se pojavi

sintagma "življenja gnus"? Zakaj gre za romantičen odnos do sveta?

2. Kdo so bile v antični mitologiji Erinije? Zakaj so preganjale Oresta? Katera je ustrezna

beseda za izraz "veža"? Kateri grški boginji ustreza rimska Diana? Kdo je bila svečenica, ki je

Orestu povrnila duševni mir?

3. Kakšno ljubezen torej pričakuje pesnik od svoje oboževanke?

4. Podčrtaj prispodobo v tretji kitici. Kaj ta prispodoba pomeni?

8. odlomek: trinajsti sonet

Jim iz oči ti pošlji žarke mile, Zjasnilo se mi bo spet mračno lice,

mi gledati daj lic svetlobo zorno! spet upanje bo v srci zelenelo,

Le nji teme kraljestvo je pokorno, in ustam dalo sladke govorice;

samo njo bogajo viharjov sile.

na novo bo srce spet oživelo,

Skrbi verige bodo odstopile, v njem rastle jasnih poezij cvetlice,

odpadlo bo železje njih okorno, in gnale bodo nov cvet bolj veselo.

s preblago tvojo pomočjo podporno,

vse njih se rane bodo zacelile.

1. Zakaj je to sonet upanja? Kaj pove raba prihodnjika in ne pogojnika?

2. Podčrtaj antitezo v prvi kitici. Kakšen pomen pripisuje pesnik ljubezni?

3. Kakšne bodo postale njegove pesmi, če ga bo oboževanka uslišala?

4. Kako so s pomočjo poezije oz. njenega orfejskega poslanstva povezani Julija, Prešeren in

prihodnost Slovencev? Od česa je odvisna slovenska prihodnost?

5. Ali je ta povezava harmonična ali disharmonična? Razmisli in povej, ali jo lahko

razumemo tudi kot pesnikovo izsiljevanje.

9. odlomek: štirinajsti sonet

In gnale bodo nov cvet bolj veselo,

ko rože, kadar mine zima huda

in spet pomlad razklada svoja čuda,

razsipa po drevesih cvetje belo.

In toplo sonce vabi ven čebelo,

pastir rumene zarje ne zamúda,

v grmovju slavček poje spet brez truda,

veselje preleti naturo celo.

O, vem, da niso vredne take sreče,

od straha, da nadležne poezije

bi ne bilé ti, mi srce trepeče.

Naj pesmi milost tvoja vsaj obsije,

ki iz njih, hladiti rane si skeleče,

poet tvoj nov Slovencem venec vije.

1. Kateri letni čas predstavlja pesniška podoba v prvi kitici?

2. Katero Byronovo pesniško besedilo se je začelo z istim motivom?

3. Ali v cvetovih sadnega drevja lahko vidimo barvno simboliko?

4. Kateri del dneva predstavlja pesniška podoba v drugi kitici? Gre tudi v tem primeru za

simboliko? Kaj pomeni?

5. Kako vemo, da tudi ta kitica vključuje ljubezensko motiviko?

6. Natančno preberi zadnjo kitico in presodi, kako so se zmanjševala pesnikova ljubezenska

pričakovanja.

7. Zakaj mora biti zadnji verz zadnjega soneta enak prvemu verzu prvega soneta?

Krst pri Savici – elementi za interpretacijo

1. Dem Andenken des Matthias Čop (cenzurirane kitice)

Zdaj v prsih se ti burja je umirila,

ljubezni je trpljenje dokončano,

ki je bre upa ti srce polnila.

Ne vidiš več, kako je v tla teptano

kar najbolj žlahtnega ima življenje,

kako, kar treba vsem, je redkim dano,

kako nadutež drzni le češčen je,

ki mu neznana je človeška cena,

kako najboljših često trud zgubljen je.

Ne bo več žgala rana te ognjena,

da domovini sin se odtujuje,

da se boji slovenskega imena,

da milih, dragih glasov ne spoštuje,

ki jih nekoč ga mati je učila,

le tujca jezik, šege občuduje.

2. An Pauschek und Stelzich (sonet z grožnjo cenzorjema, napisan v nemščini)

An ...

Poiantos ...

Alcides' ...

Um ...

Schwer ...

Erliegen ...

Kann ...

Und ...

Steht ...

Erprobet ...

Lasst ...

Zähmt ...

Ihr ...

Chorwölf'! ...

Pojantov sin, od rane zle bolan

Alkidove prožiti mora strele,

ki vselej so od loka v cilj zletele,

da volkom se in kačam stavi v bran.

Hudo jih tratiti mu je tjavdan;

besede vidčeve so razodele,

da bodo iz njegovih rok pršele

pred Trojo, prej pa boj ne bo končan.

Stran, ko sem ves od bolečin razrit!

Varujta zanesljivih strel se pesmi,

ki cilji čakajo vse bolj jih resni!

Krotita si gorečnost sebi v prid,

volkova korarska, če ne, da vesta,

Likambove bodita smrti svesta.

3. Prešernovo pismo Františku Ladislavu Čelakovskemu (v nemščini) – odlomek

Moj najnovejši proizvod, Kerst per Savici, ki je izšel nekako konec sušca, prosim, presojajte

kot metrično nalogo, s katere rešitvijo je bil združen namen pridobiti si naklonjenost

duhovščne. Prevajalec sv. Avguština menda ne bo izrekel obsodbe nad tendenco nekaterih

kitic. Duhovni gospodje so bili to pot z mano zadovoljni in so pripravljeni odpustiti mi tudi

prejšnje moje grehe; sicer pa bi mi bilo ljubše, ko bi moje poezije kupovali, kakor da jih

hvalijo; to pot imam stroške že povrnjene, ker je bilo prodanih 200 izvodov in jih nisem dal

več založiti ko 600.

Krst pri Savici

a) Prešeren se je rodil v Vrbi, pokopan pa je na Navju v Ljubljani. DA NE

b) Prešeren je bil doktor, vendar ni opravljal zdravniške prakse. DA NE

c) Znani zbornik je a) Krajnska kozica, b) Koroška čbelica, c) Krajnska čbelica.

č) Prešeren je prevajal Byronovo Parizino, vendar prevoda ni končal. DA NE

d) Po lastni izjavi je hotel Prešeren s Krstom ugoditi duhovščini. DA NE

e) Krst je a) romantična pesnitev, b) religiozni ep, c) roman v verzih.

f) Črtomir se je seznanil z Bogomilo pri slapu Savici v Bohinju. DA NE

1. odlomek: sonet Matiju Čopu

Vam izročim, prijatlja dragi mani! Pokopal misli visokoleteče,

ki spi v prezgodnjem grobi, pesem milo; želja nespolnjenih sem bolečine,

ločitvi od njega mi je hladilo, ko Črtomir ves up na zemlji sreče;

bila je lek ljubezni stari rani.

dan jasni, dan oblačni v noči mine,

Minljivost sladkih zvez na svet' oznani, srce veselo, in bolno, trpeče

kak kratko je veselih dni število, vpokoj'le bodo groba globočine.

de srečen je le ta, kdor z Bogomilo

up sreče unstran groba v prsih hrani.

a) Prvi del Krsta pri Savici je posvetilni sonet. Prešeren je pisal italijanski tip soneta, ki ima

dve štirivrstični in dve trivrstični kitici. DA NE

1. Kdo je "prijatelj, ki spi v prezgodnjem grobi"? Kaj se mu je zgodilo? Pojasni, ali

predstavlja ta uvodna pesem pripoved ali morda izpoved.

2. Podčrtaj paralelizem v prvi kitici. Kateri dve zunanji spodbudi, pomembni za nastanek

pesnitve, povezuje in poudarja ta skladenjska figura? Pojasni, kaj pesnik s tema verzoma

sporoča o vzrokih in namenu pesniškega ustvarjanja.

3. Zakaj je srečen tisti, ki čuti in upa kot Bogomila? S kom pa se v tej pesmi poistoveti

pesnik? Kakšno življenjsko filozofijo izraža s tem?

4. V pesmi Slovo od mladosti je osrednji verz "Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje!" V

tercinskem delu pesmi poišči in podčrtaj verz, ki ima podoben pomen. Kaj sporočata ta

pomensko sorodna verza?

5. Podčrtaj antitetične izraze v zadnji kitici. Kako si pesnik predstavlja smrt?

2. odlomek: Uvod

Dalj Črtomir jim reve ne zakriva, Narveč sveta otrokam sliši slave,

besede te tovaršam reče zbranim: tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi

"Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva. si prosti vol'jo vero in postave.

1. 6.

Le malo vam jedila, bratje! hranim, Ak pa naklonijo nam smrt bogovi,

branili smo se dolgo brez podpore, manj strašna noč je v črne zemlje krili,

kdor hoče se podati, mu ne branim; ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!"

2. 7.

kdor hoče vas dočakat' temne zore, Ne zapusti nobeden ga v ti sili,

neproste dni živet' nočem enake, molče orožje svoje vsak si vzame,

ne branim mu, al jutra čakat' more. strahljivca v celem ni imel števili;

3. 8.

S seboj povabim druge vas junake, al komej vrata so odprte, vname

vas, kterih rama se ukloniti noče; se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje:

temna je noč, in stresa grom oblake; Valjhun tam s celo jih močjo objame.

4. 9.

sovražnik se podal bo v svoje koče, Tud' on se je zanesel na njih spanje,

le majhen prostor je tje do gošave; prelesti mislil je ozidje grada,

to noč nam jo doseči je mogoče. in ponevedama planiti nanje.

5. 10.

a) Uvod je izrazito a) liričen, b) epičen, c) dramatičen.

b) Pred tem je Valjhun s svojo premočno vojsko obkolil Črtomirovo četico, ki se je zatekla v

trdnjavo na Ajdovskem gradcu. DA NE

1. Kaj je po Črtomiru vzrok za to, da ne morejo več vztrajati? Ali gre za pomanjkanje poguma

oz. bojevniških sposobnosti ali za zunanji dejavnik?

2. Kateri pogoj postavlja Črtomir vojakom, ki bi se želeli predati? Kako pa imenuje tiste, ki

se ne bi predali? Ali ne gre s tem za moralni pritisk nanje?

3. Kakšno pa bo po Črtomirovem prepričanju življenje tistih, ki bi se predali in s tem izgubili

svoj položaj, svobodo in staro vero? Podčrtaj ustrezni antitetični mesti v tretji in sedmi kitici.

Ali ne gre s tem za ideološki pritisk nanje?

a) Črtomirov nagovor je bil prepričljiv. Nihče od njegovih vojakov se noče predati. Ker se

zdaj ne morejo prebiti, se morajo boriti do smrti. DA NE

3. odlomek: zaključek Uvoda

Ko se neurnik o povodnji vlije, Ko zor zasije na mrličov trope, iz hriba strmega v doline plane, leže, k' ob ajde žetvi, al pšenice,

z derečimi valovami ovije, po njivah tam leže snopovja kope.

1. 4.

kar se mu zoper stavi, se ne ugane, Leži kristjanov več od polovice,

in ne počije pred, de jez omaga; med njimi, ki so padli za malike,

tak vrže se Valjhun na nekristjane. Valjhun zastonj tam iše mlado lice

2. njega, ki kriv moritve je velike.

Ne jenja pred, dokler ni zadnja sraga 5.

krvi prelita, dokler njih kdo sope,

ki jim bila je vera čez vse draga.

3.

1. Kako imenujemo primero, s katero je pesnik na začetku odlomka ponazoril spopad? V

katerem epu smo jo spoznali? Katere so njene značilnosti?

2. Na začetku je pesnik povedal, da je bilo napadalcev devetkrat več. Dokaži, da so se pogani

zelo hrabro borili in bili kljub porazu v boju zelo učinkoviti. 3. Pojasni, kaj so Valjhunovi

vojaki naredili z ranjenci, in to komentiraj.

4. Na koncu odlomka podčrtaj verza, ki se nanašata na Črtomira.

5. Kako si lahko razlagamo Črtomirovo krivdo? Ali je bilo njegovo ravnanje, ko je vojake

poslal v boj do smrti, sam pa našel drugačen izhod, moralno?

a) Črtomir je uspel pobegniti, ker je a) bil najbolj spreten bojevnik, b) Bogomila molila zanj,

c) izkoristil viharno noč z upanjem na srečo z Bogomilo.

4. odlomek: začetek Krsta

Mož in oblakov vojsko je obojno Al jezero, ki na njega pokrajni

končala temna noč, kar svetla zarja stojiš, ni, Črtomir! podoba tvoja? -

zlati z rumen'mi žarki glavo trojno To noč je jenjal vojske šum vunajni,

snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja, potihnil ti vihar ni v prsih boja;

Bohinjsko jezero stoji pokojno, le hujši se je zbudil črv nekdajni,

sledu ni več vunanjega viharja; ak prav uči me v revah skušnja moja,

al somov vojska pod vodo ne mine, bolj grize, bolj po novi krvi vpije,

in drugih roparjov v dnu globočine. požrešniši obupa so harpije.

1. Katera stalna pesniška oblika (kitica) je v odlomku? Po čem jo prepoznamo?

2. Kje se v tem trenutku nahaja Črtomir? Kje pa je v tem času Bogomila?

3. V prvi kitici podčrtaj izraze, ki pomenijo svetlobo, in izraze, ki so v zvezi s temo! Katero

prejšnjo Črtomirovo odločitev potrjuje to simbolično nasprotje?

4. Zakaj je prikaz narave v Uvodu in v tem odlomku značilno romantičen?

5. V čem je Črtomir podoben jezeru po nevihti? V katerem verzu druge kitice se pesnik

poistoveti s svojim junakom? Katere vrste pripovedovalec je v Krstu?

5. odlomek: Krst - retrospektiva

Dari opravit bog'nji po navadi O blagor, blagor, Črtomir! ti vneta

prinese Črtomira lahka ladja, je deklica od tvojega pogleda,

od tega, kar raste pri njega gradi, kak od zamaknjenja je vsa prevzeta,

od čede, žita in novine sadja; kak gleda v tla, kak trese se beseda!

ko bliža z njimi se devici mladi, Ko zarija, ki jasen dan obeta,

zadene ga, ko se je narmanj nadja, zarumeni podoba njena bleda,

iz nje oči v srce ljubezni strela, in v tvoji roki roka nje ostane

plamen neogasljiv je v njemu vnela. zadržana ji od moči neznane.

1. 2.

Naj pevec drug vam srečo popisuje, Že, Črtomir! je treba se ločiti, ki celo leto je cvetla obema: ne slišiš, kak glasno trobenta poje?

kak Črtomir osredek obiskuje, Pripodil s sabo je Valjhun srditi

kak oča omladi med njima dvema, požigat božje veže divje roje;

ki ni, ko meni, mu veselje tuje, povsod vzdigujejo se vere ščiti,

ki srečna ga ljubezen v prsih vnema, ki si prejel od matere jo svoje,

pijanost njino, ki tak hitro mine, te vere, ki ji deklica ta služi,

pregnana od ločitve bolečine. ki zdaj te z njo ljubezen čista druži.

3. 4.

1. Kako imenujemo tak "pogled v preteklost", kot ga je razbrati iz odlomka?

2. Pojasni, koliko časa je trajala obojestranska sreča.

3. Kje poteka dogajanje? S kakšnim namenom je prišel Črtomir na otok? Kakšen je bil smisel

poganskega obreda? Kakšno službo je imela Bogomila?

4. Podčrtaj verze, ki izražajo Črtomirovo in Bogomilino počutje ob srečanju. Kdo je

predstavljen bolj pesniško in kdo bolj nazorno, bolj psihološko?

5. S katerimi pesniškimi sredstvi poudari Prešeren Bogomilina čustva?

6. Iz katerih dveh osebnih (čustvenih!) razlogov mora iti Črtomir v boj?

7. Ali se pesnik tudi v tem prizoru poistoveti s Črtomirom? Pojasni razliko.

6. odlomek: Krst

In šel je boj bojvat brez upa zmage, Premagan pri Bohinjskem sam jezeri in skazal se je korenine prave, stoji naslonjen na svoj meč krvavi,

kjer suče meč, na čeli smrtne srage z očmi valov globoki brezen meri,

leže sovražnikov trupla krvave strašne mu misli rojijo po glavi,

mrtvih, al izdihjočih duše drage; življenje misli vzet' si v slepi veri;

vender ne meč, ne moč gradu trdnjave al nekaj mu predrzno roko ustavi -

bogov ne more rešit' slavnih staršov bila je lepa, Bogomila! tvoja

in ne pred smrtjo ohranit' tovaršov. podoba, ki speljala ga je 'z boja.

1. Zakaj je bil Črtomirov boj brezupen? S katero glasovno figuro je poudarjen?

2. Podčrtaj verze, ki prikazujejo Črtomira kot bojevnika. Zakaj je njegovo nepričakovano

rešitev težko razlagati kot pobeg strahopetca?

3. Pojasni, kaj vse je Črtomir izgubil s porazom na Ajdovskem gradcu. V čem vidi možno

nadomestilo in s tem nov smisel življenja?

a) Za tem se pojavi ribič, ki prepelje Črtomira na drugo stran jezera. DA NE

b) Črtomir se v skritem tolmunu skopa in potem najé rib. DA NE

7. odlomek: Krst

Slap drugo jutro mu grmi v ušesa; Zbudi ga 'z misel teh mož govorica,

junak premišlja, kak bolj spodej lena ki bližajo se z blagam obloženi,

voda razgraja, kak bregove stresa, spozna koj ribiča poštene lica;

in kak pred njo se gore ziblje stena, neznan mož pride po stezi zeleni;

kak skale podkopuje in drevesa, talar in štola, znamenje poklica,

kak do nebes leti nje jeze pena! - povesta mu, de služi Nazareni.

Tak se zažene, se pozneje ustavi Po meč bi desna se bila stegnila,

mladenič, Črtomir pri sebi pravi. v ti priči se pokaže Bogomila.

1. 2.

"O, sem na srce moje, Bogomila! Iz njega rok izmakne se počasi,

Skrbi je konec, žalosti nesreče, in blizo se na prvi kamen vsede,

se trese od veselja vsaka žila, in v trdnem, ali vender milem glasi

kar gledam spet v obličje ti cveteče, mladenču vnet'mu reče te besede:

naj brije zdaj okrog viharjov sila, "Ne združenja, ločitve zdaj so časi,

naj se nebo z oblaki preobleče, šel naj vsak sam bo skoz življenja zmede;

ni meni mar, kar se godi na sveti, de b' enkrat se sklenile poti naji,

ak smejo srečne te roke objeti." me tukaj vidiš zdaj v samotnem kraji."

3. 4.

1. S katero glasovno, pomensko in skladenjsko figuro avtor ponazarja in poudarja značilnosti

slapu?

2. Zakaj je prikaz narave v prvi kitici značilno romantičen? Podčrtaj besede, s katerimi pesnik

podvomi o trajanju mladostne bojevitosti in zagnanosti.

3. Razloži opis moža v drugi kitici. Zakaj je Črtomirova reakcija pričakovana?

4. Kateri verz v tretji kitici izraža Črtomirovo preobrazbo, njegovo opustitev družbeno

koristnega delovanja in odločitev za zasebnost?

5. Pojasni, katere Bogomiline lastnosti lahko razberemo iz zadnje kitice.

6. V četrti kitici poišči in podčrtaj verz z osrednjo antitezo in pojasni druge antitetične

značilnosti te stance.

7. Primerjaj prikaz junakov v zadnjih dveh kiticah s prikazom v petem odlomku. Katera

literarna oseba zdaj izraža večjo čustveno prizadetost?

a) Za tem Bogomila pove, da kljub krstu še veruje v boginjo Živo. DA NE

8. odlomek: BOGOMILA Krst - retrospektiva

"...Al ena skrb me je morila vedno, Kolikokratov sem od tod v samoti

de ti med njimi si, ki Bog jih črti; klečala, klicala pomoč Marije:

večkrat sem v sanjah vidla glavo čedno Zavreči v jezi ga, moj Bog! ne hoti,

bledo ležati na mrtvaškem prti; ker v zmoti žali te, ne 'z hudobije,

sem trepetala zate uro sledno, ne daj v oblast sovražni ga togoti,

de bi nebes ne zgrešil v bridki smrti. pred njo naj milost tvoja ga zakrije!'

Mož božji mi bolno srce ozdravi, In čudno te je tisto noč ohranil,

ker, de zamore vse molitev, pravi. ko ni noben tovarš se smrti ubranil..."

1. Kolikšen je časovni obseg druge retrospektive? Kaj se je medtem dogajalo z Bogomilo, s

čim si je tolažila dvome, kdo jo je poučeval?

2. Pojasni, zakaj se Bogomila boji Črtomirove prezgodnje smrti.

3. Podčrtaj verza, ki se nanašata na Črtomirovo "čudežno" preživetje. Zakaj Bogomili ustreza

razlaga, da je Črtomirova rešitev posledica božje milosti?

a) Za tem Črtomir omeni, da zavrača nasilno pokristjanjevanje. DA NE

b) Duhovnik pove, da je sam spreobrnjen druid, to je nekdanji keltski svečenik. Irski

duhovniki so širili novo vero s prepričevanjem. DA NE

9. odlomek: ČRTOMIR BOGOMILA Krst

"Ljubezni vere, in miru in sprave, "Odločeni so roži kratki dnovi,

ne branim se je vere Bogomile, ki pride nanjo pomladanska slana,

vem, de malike, in njih službo glave al v cvetji jo zapadejo snegovi!

služabnikov njih so na svet rodile, tak mladi deklici, ki zgodnja rana

v njih le spoštval očetov sem postave, srce ji gloda, vsmrti mir njegovi,

al zdaj ovrgle so jih vojske sile. le kratka pot je skoz življenje dana;

Ak sklene me s teboj krst, Bogomila! al je za majhen čas se združit' vredno,

kdaj bo zakona zveza me sklenila?" de bi ločitve spet se bala vedno?"

1. Kakšno krščansko vero sprejema Črtomir? V kateri zelo znani kasnejši pesmi je Prešeren

izpovedal podobne misli o medčloveških odnosih?

2. Podčrtaj verze, ki izražajo Črtomirov dvom v staro slovensko vero. Kaj meni Črtomir o

prejšnjih poganskih bogovih?

3. S kakšno motivacijo bi Črtomir sprejel krst in z njim krščansko vero?

4. S kakšno utemeljitvijo se Bogomila odpoveduje svoji zemeljski sreči?

a) Za tem izvemo, da po duhovnikovem in Bogomilinem mnenju Črtomir ne more uživati

zakonske sreče, ker je bil kot vojskovodja neuspešen. DA NE

10. odlomek: ČRTOMIR Krst

"Prav praviš, de ne smem jaz upat' sreče, V deželi koj trobente glas zapoje,

ki vedno je in bo sovražna meni: od Bogomile drage mene loči,

dosegel oča zmage ni sloveče, junaško bili smo z Valjhunam boje,

končal življenje v vojski je zgubljeni, vesele zmage dan nam ne napoči,

odšla je mati komej sponam ječe, pomoril meč je vse tovarše moje,

že davno jo pokriva grob zeleni. beg je moj up, gojzd je moj dom pričjoči.

Osrečit' hoče me ljubezen sladka, Nespametna bila bi z mano zveza,

al, kak sladkost bila je njena kratka! ki me preganja vedno sreče jeza!"

BOGOMILA

"Ljubezni prave ne pozna, kdor meni, De bodo znani božji jim obeti,

de ugasniti jo more sreče jeza; jih oznanvat pojdi v slovenske mesta;

gorela v čistem, v večnem bo plameni kar dni odločenih mi bo na sveti,

zdaj, in ko mi odpade trupla peza; Bogu in tebi bom ostala zvesta,

v zakoni vender brani sad mi njeni v nebesih čakala bom pri očeti

vživati z Bogom trdniši zaveza. čez majhen čas deviška te nevesta,

Odkrila se bo tebi unstran groba dokler žalujejo po teb' otete

ljubezni moje čistost in zvestoba. krdela, prideš k meni v mesta svete."

1. Podčrtaj Črtomirove besede o sreči na začetku odlomka.

2. Kako imenujemo tak nedejaven odnos do življenja? V katerih drugih Prešernovih pesmih

smo ga spoznali? Zakaj je tak odnos značilno romantičen?

3. V kakšnem življenju vidi Črtomir rešitev? Čému se hoče s tem izogniti?

4. Kakšno pa naj bi bilo po Bogomilinem mnenju Črtomirovo poslanstvo?

5. Bogomila se je zaobljubila Jezusu, ki bo njen "ženin". Kaj bo postala ona?

11. odlomek: zaključek besedila

Molče v to prošnjo Črtomir dovoli, Razlagajo, ko pride v Akvilejo, z duhovnim bliža slapu se Savice, mu svete pisma proste zmote vsake;

molitve svete mašnik, on z njim moli, postane mašnik, v prsih umrjejo

v imeni krsti ga svete Trojice. nekdanji upi; med svoje rojake

So na kolenah, kar jih je okoli, Slovence gre, in dalej čez njih mejo,

se od veselja svet' obraz device, do smrti tam preganja zmot oblake. -

ki je bila podpora vere krive, Domu je Bogomila šla k očeti,

je opravljala službo bog'nje Žive. nič več se nista videla na sveti.

1. Katero Bogomilino prošnjo izpolni Črtomir? Kako si razlagaš njegov molk?

2. Pojasni, ali je po tvojem mnenju Črtomir ravnal prav ali ne.

3. Kje je Akvileja? Kako se mestu reče po slovensko? Po čem je znano iz zgodnjih časov

pokristjanjevanja, o katerih govori Krst pri Savici?

4. Ali je zaključek pesnitve doživljajsko nevtralen ali elegičen? Poskusi utemeljiti. Pomagaj si

z zadnjima verzoma prve in druge kitice.

5. Kako si razlagaš dejstvo, da na koncu pesnitve ni niti besede o posmrtnem življenju?

Pomagaj si s koncem uvodnega soneta Matiju Čopu. Kaj sporoča?

Pevcu

1. Oglej si obliko pesmi. Ali prepoznaš kakšno stalno pesniško obliko? Presodi, ali ima ta

Prešernova pesem povsem svobodno obliko, ali pa je morda premišljeno zgrajena:

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

Kdo zná

noč tèmno razjasnit', ki tare duhá!

Kdo vé

kragulja odgnati, ki kljuje srcé,

od zora do mraka, od mraka do dné!

Kdo učí

izbrisat' 'z spomina nekdanje dní,

brezup prihodnjih oduzet' spred očí,

praznoti ubežáti, ki zdanje morí!

Kakó

bit' óčeš poet in ti pretežkó

je v prsih nosit' al pekèl al nebó!

Stanú

se svojega spomni, trpi brez mirú!

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

...................................................................

2. Preberi pesem. V desni stolpec napiši, kako razumeš vsebino posamezne kitice.

Po tem pojasni, ali bi bila ta pesem lahko značilno romantična in zakaj: ................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

3. Spodaj izpiši vse rimane besede in reši naloge:

1. 2. 3. 4. 5. kitica

.......................

....................... ....................... .......................

....................... ....................... ....................... ....................... .......................

....................... ....................... ....................... ....................... .......................

a) Kombinacija rime je A) prestopna, B) zaporedna, C) oklepajoča.

b) Glede na mesto naglasa gre za A) moško, B) žensko, C) tekočo rimo.

c) S tem je še posebej poudarjen zadnji ali edini zlog v besedi. DA NE

č) Rimane besede se končajo s A) soglasnikom, B) zvočnikom, C) samoglasnikom.

4. Napiši zaporedje končnih fonemov: ..... ..... ..... ..... .....

Se ti zdi, da so nekateri samoglasniki lahko bolj "svetli", drugi pa bolj "temni"?

Katera dva bi ti sam označil za svetla in katera za temna?

SVETLA: ..... ..... TEMNA: ..... .....

5. Poskusi razložiti, kakšen učinek je hotel doseči pesnik z zaporedjem rim:

..........................................................................................................................................

6. Vsebinska, slogovna in zgradbena razčlemba posamezne kitice:

PRVA KITICA

a) Katero ločilo bi pričakoval na koncu povedi? Zakaj? Kaj pomeni dejstvo, da se je Prešeren

odločil za klicaj? .............................................................................................................

..........................................................................................................................................

b) Povej, o kakšnem stanju duha govori pesnik. So tudi tebe kdaj obhajale podobne misli?

.........................................................................................................................................

DRUGA KITICA

a) Pesnik je prej govoril o duhu. Kaj pa se dogaja s srcem, ki je metonimija za čustva? Katero

zlo se tebi zdi hujše? Zakaj? ...........................................................................................

..........................................................................................................................................

b) Od kod Prešernu motiv "srce kljuvajočega kragulja"? Med katera dva svetova je bil razpet

ustrezni bajeslovni lik? ...................................................................................................

c) Kako se je v drugi kitici razširil čas? ..........................................................................

TRETJA KITICA

a) Kolikšen čas obsega pesnikova kriza v tretji kitici? Ali gre tudi zdaj za stopnjevanje?

.........................................................................................................................................

b) Kakšna se zdi pesniku sedanjost? Poskusi njegov bivanjski problem razložiti s sporočilom

znane štirivrstičnice Prosto srce (Sem dolgo upal in se bal ...). ......................................

..........................................................................................................................................

c) Kakšen je pesnikovo videnje prihodnosti? Ali je skladno z njegovimi razmišljanji v pesmi

Slovo od mladosti? Kako imenujemo tak nedejaven in črnogled pogled na svet?

..........................................................................................................................................

č) Ustrezen odgovor na retorična vprašanja iz prvih treh kitic je lahko

A) pesnik sam, B) Bog, C) Slovenec, Č) politik, D) nihče.

Poskusi utemeljiti izbrano možnost in razloži, zakaj si izločil preostale štiri.

..........................................................................................................................................

ČETRTA KITICA

a) Kaj pomenita prispodobi "pekel" in "nebo"? Kaj s to kitico sporoča pesnik?

..........................................................................................................................................

b) Bi morda lahko šlo za namerno zavajanje? Pojasni, kje je v prvih treh kiticah pesmi

"nebo"!? ..........................................................................................................................

PETA KITICA

a) Koga nagovarja pesnik v prvih treh in koga v zadnjih dveh kiticah pesmi? O katerem stanu

govori? ............................................................................................................................

b) Z eno povedjo izrazi zaključno sporočilo pesmi: .......................................................

c) Denimo, da bi pesnik zaključil pesem z dvostišjem Stanu se svojega spomni, cvri se v

peklu! ali Sinu se božjega spomni, trpi brez miru! Kako bi se spremenilo sporočilo?

..........................................................................................................................................

7. Kot možni naslov pesmi je Prešeren zapisal tudi Osrčenje in Pevca tožba. Primerjaj

vse tri naslove in pojasni, kateri najustrezneje izraža sporočilo pesmi.

..........................................................................................................................................

8. Pomni.

Simon Jenko je pisal tudi postromantične pesmi, v katerih parodira romantični odnos do

sveta. Ena takih pesmi je pesem Pevec, ki ima očitno izhodišče v Prešernovi Pevcu.

9. Preberi pesem Pevec.

Kak v delu poganja se svet

od časa, ko zora napoči,

do časa, ko v temni že noči

ozvezdi se nebes razpet!

Ta brusi si v teku pete;

ta seka in pili in kuje;

pri luči prižgani ta čuje,

z učenjem si beli lase;

in ta se valovom zroči,

bogastva neugasnjene želje

drvijo ga v daljne dežele,

iskat si tam praznih skrbi:

Ne trudi se pevče za nič,

s prihodom že belega dneva

do temnega mraka prepeva,

brezskrbno živi kakor ptič.

10. Reši naloge.

a) Primerjaj obliko Prešernove in Jenkove pesmi. V čem se pomembno razlikujeta?

..........................................................................................................................................

b) Presodi: Jenko je uporabil kombinacijo moških in ženskih rim, s čimer je dosegel večjo A)

ritmično, B) vsebinsko, C) oblikovno razgibanost.

c) Podčrtaj tisti verz v prvi kitici, ki bi bil v pravi lirski pesmi lahko zelo poetičen.

č) Navedi, katere poklice metonimično prikazuje Jenko: ...............................................

..........................................................................................................................................

d) Pojasni motivno povezavo med prvo in zadnjo kitico in predstavi vsebinsko oziroma

sporočilno nasprotje: .......................................................................................................

..........................................................................................................................................

e) Ugotovi, katera beseda v zadnji kitici je izrazito ironična in zakaj: ...........................

..........................................................................................................................................

f) Razloži, zakaj je pesem Pevec parodija Prešernove pesmi Pevcu: .............................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

Nezakonska mati

1. Pomni.

Nekateri razlagalci povezujejo nastanek pesmi Nezakonska mati s Prešernovim

življenjem, saj je znano, da je imel pesnik z Ano Jelovškovo, ki je bila precej mlajša od njega,

tri nezakonske otroke, in sicer dve deklici in dečka. Prešeren je Ani večkrat obljubljal poroko,

vendar tega verjetno tudi zato, ker je bila Ana, s katero se je sicer pogovarjal v nemščini, le

nerazgledana pestunja, nikoli ni uresničil. Vse tri otroke je pred smrtjo priznal za svoje,

Ernestina Jelovšek pa je kasneje v nemščini napisala dragocene spomine na očeta.

Vendar je treba vedeti tudi to, da so bili v tedanjih časih nezakonski otroci zelo

pogosti. Še zlasti med samskimi uradniki je bilo običajno, da so si najeli žensko (nekateri celo

dve!), ki je bila iz revnejše družine in jim je bila obenem kuharica, gospodinja in priležnica.

Ko so se dekleta naveličali ali ko je slednje zanosilo, so ga preprosto odslovili. Tako sta npr.

pri Prešernovem prijatelju Mihu Kastelicu, uredniku Krajnske čbelice, istočasno služili dve

sestri in obe sta z njim pričakovali otroka.

2. Predstavi svoj pogled na Prešernov odnos do Ane Jelovškove.

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

NEZAKONSKA MATI

Kaj pa je tebe treba biló,

dete ljubó, dete lepó!

meni mladi deklici,

neporočêni materi? –

Oča so kleli, tepli me,

mati nad mano jokáli se;

moji se mene sram'váli so,

tuji za mano kazáli so.

On, ki je sam bil ljubi moj,

on, ki je pravi oča tvoj,

šel je po sveti, Bog ve kam;

tebe in mene ga je sram!

Kaj pa je tebe treba biló,

dete ljubó, dete lepó!

Al te je treba bilo, al ne,

vènder presrčno ljubim te.

Meni nebo odprto se zdi,

kadar se v tvoje ozrem oči,

kadar prijazno nasmejaš se,

kar sem prestala, pozabljeno je.

On, ki ptice pod nebam živi,

naj ti da srečne, vesele dni!

Al te je treba bilo, al ne,

vedno bom srčno ljubila te.

MATI

Dete revno, dete malo,

kdaj mi bodeš poplačalo

vse, kar zate skrbna mati

mogla sem in bom prestati?

Sem pod srcem te nosila,

v bolečinah porodila,

zate noč in dan skrbela,

zate sem in bom živela.

Postelj kol'kokrat postlala,

zibel tvojo sem zibala,

pesem ti zapela sladko,

da zaspalo si čez kratko;

čezte se potem nagnila,

srčno Boga sem prosila:

Oče, hudega ga brani,

meni, sebi ga ohrani!

Dete malo in ubožno,

bodi pridno in pobožno,

s tem skrbi mi boš plačalo,

dete revno, dete malo!

3. Preberi pesem Nezakonska mati in zapiši svoje prve občutke.

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

4. Pojasni, zakaj se je Prešeren v tem primeru odločil za pesem vložnico in izpoved

položil v usta matere nezakonskega otroka; kakšen učinek je s tem dosegel?

..........................................................................................................................

5. Ugotovi, ali dekle bolj poudarja telesno ali duševno bolečino, in kakšen odnos do

bližnjega najbolj obsoja pri starših in otrokovem očetu.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

6. Podčrtaj v peti kitici tiste besede, ki izražajo nedolžnost otrokove duše in posredno

opravičujejo materino prejšnje "pregrešno" ravnanje.

7. Primerjaj materin odnos do otroka z medčloveškimi odnosi, kakor jih prikazuje

pesnik v romantični elegiji Slovo od mladosti.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

8. Presodi: Ta Prešernova pesem je izrazito ritmično razgibana, ker a) ima kopico

paralelizmov, b) ima zelo pogoste verzne prestope, c) so pomenska razmerja med kiticami,

med verzi in tudi znotraj verzov pogosto kontrastna.

9. Primerjaj jezik Nezakonske matere z jezikom Prešernovih sonetov in poskusi

ugotoviti, kateri je bolj preprost in kateri bolj metaforičen.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

10. Pripravi se na doživeto, umetniško branje pesmi. Označi vse daljše in krajše

premore in podčrtaj vse tiste besede, ki jih boš pri recitiranju posebej poudaril.

Primer: V drugi kitici je verjetno treba poudariti besede kleli, tepli in kazali, saj izražajo

dekletove telesne in duševne muke. Pač pa bi bilo v tretjem verzu druge kitice verjetno prav

poudariti besedico moji, saj slednja izraža ogorčenje nad starši, ki so dekle obsojali, namesto

da bi jo skušali razumeti in ji stali ob strani.

11. Preberi še Jenkovo pesem Mati, ki jo lahko razumemo tudi kot svojevrstno parodijo

Prešernove pesmi. Pojasni, ali gre tudi v tem primeru za materino nesebično ljubezen do

otroka. ......................................................................................

..........................................................................................................................................

12. Podčrtaj v Jenkovi pesmi vse tiste verze, ki bi lahko bili prefinjeno ironični, in na

kratko utemelji svojo odločitev. ..........................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

Zdravljica

1. Dopolni besedilo z ustreznimi spodaj navedenimi izrazi.

Ta Prešernova pesem je nastala leta 1844, in sicer na spodbudo ....................................

vinogradnika Matije Vrtovca. Zdravljica pa ni samo ..............................., ampak je pesem, ki

upoveduje tehtno ............................. in ............................. problematiko. Ker je državni

............................... iz političnih razlogov črtal četrto kitico Zdravljice, je Prešeren v svojih

............................... ni hotel objaviti, zato je prvič prišla v javnost šele po .............................

revoluciji leta 1848, ko je izšla v Bleiweisovih Kmetijskih in ................................. novicah.

MANJKAJOČI IZRAZI: Poezijah, družbeno, marčni, vipavskega, narodno, rokodelskih,

cenzor, napitnica

2. Preberi pesem in si zapiši možno sporočilo.

SPOROČILO: ..................................................................................................................

3. Tako pesem, ki z obliko ponazarja vsebino, imenujemo carmen figuratum. Razmisli,

kateri predmet bi lahko ponazarjala oblika kitice: ...................................

4. V vsaki trditvi na desni strani kitice prečrtaj in popravi po eno besedo in iz vsake

kitice izpiši zahtevane retorične figure. Prijatlji! odrodile

so trte vince nam sladkó,

ki nam oživlja žile,

srce razjasni in oko,

ki utopi

vse skrbi,

v potrtih prsih up budi!

Vino ima čudežne lastnosti. Tako npr.

pomlajuje, polepša zunanji in notranji

svet ter obupanemu človeku vrača znanje.

Nagovor: ...................................................

Vzporedje členov: ....................................

...................................................................

Komu narpred veselo

zdravljico, bratje! čmo zapet'!

Bog našo nam deželo,

Bog živi ves slovenski svet,

brate vse,

kar nas je

sinov sloveče matere!

Živi naj dežela Kranjska, žive naj vsi

Slovenci in tudi vsi germanski narodi.

Opisovanje: ...............................................

Stopnjevanje: ............................................

...................................................................

...................................................................

V sovražnike 'z oblakov

rodu naj naš'ga treši grom;

prost, ko je bil očakov,

naprej naj bo Slovencov dom;

naj zdrobé

njih roké

si spone, ki jih še težé!

Naše narodne sovražnike naj doleti smrt,

storimo vse, da bomo spet ravnodušni,

kot smo že bili pred stoletji.

Zamenjava: ...............................................

...................................................................

Edinost, sreča, sprava

k nam naj nazaj se vrnejo;

otrok, kar ima Slava,

vsi naj si v roke sežejo,

de oblast

in z njo čast,

ko pred, spet naša boste last.

Slovenci naj postanejo enotni, kot so že

nekoč bili, naj se pobotajo med seboj, vsi

slovanski narodi pa naj se povežejo, da

bomo spet samostojen in ošaben narod.

Brezvezje: .................................................

...................................................................

Bog živi vas, Slovenke,

prelepe, žlahtne rožice;

ni take je mladenke,

ko naše je krvi dekle;

naj sinov

zarod nov

iz vas bo strah sovražnikov!

Slovenke so izjemne, lepe in plemenite

ženske. Rojevajo naj bojevite sinove, ki

jih bodo sovražniki zaničevali.

Okrasni pridevek: .....................................

Primera: ....................................................

...................................................................

Mladenči, zdaj se pije

zdravljica vaša, vi naš up;

ljubezni domačije

noben naj vam ne usmrti strup;

ker zdaj vas

kakor nas

jo srčno branit' kliče čas!

Mladeniči so naše upanje in naj ljubijo

domovino, saj jo bodo nekoč morali

pogumno braniti.

Inverzija: ...................................................

Poosebitev: ...............................................

...................................................................

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat' dan,

ko, koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

ko rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

Živijo naj vsi tisti narodi, ki hrepenijo po

miru in svobodi vseh ljudi in prijateljskih

odnosih med sovražnimi narodi.

Poosebitev: ...............................................

Opisovanje: ...............................................

Nasprotna stava: .......................................

Nazadnje še, prijatli,

kozarce zase vzdignimo,

ki smo zato se zbrat'li,

ker dobro v srcu mislimo;

dokaj dni

naj živi,

vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Srečno naj živijo vsi tisti ljudje, ki jih

druži srčna dobrota in slednjo tudi

potrjujejo z dejanji.

Inverzija: ...................................................

Pesniški vzklik: ........................................

...................................................................

5. Za Prešernov pesniški jezik so zelo značilne inverzije. Poskusi razvozlati eno od bolj

zapletenih, ki obsega kar dva verza:

V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga treši grom. Nezaznamovan besedni red:

..........................................................................................................................................

6. Dopolni.

a) Prešernova zavest o pripadnosti deželi se pojavlja v ........................... kitici.

b) Misel o pripadnosti slovenskemu narodu in skrb za oblikovanje slovenske narodne zavesti

izražajo ......................., .........................., ..........................., .......................... in

............................. kitica.

c) Panslavistične ideje izražata ........................... in ........................... kitica.

č) Ideja mednarodnega sožitja se pojavlja v ............................... kitici.

d) Slovenska himna je ........................... kitica.

7. Podčrtaj vse izraze, ki izražajo negativen oz. pozitiven odnos do sočloveka in pojasni,

kateri se postopoma izgubljajo in kateri prevladajo na koncu.

ODGOVOR: ....................................................................................................................

8. Zdravljica v tretji kitici poziva k uničenju sovražnikov slovenskega naroda, v sedmi

pa k miroljubnim in sosedskim odnosom. V sestavku poskusi pojasniti, kako je to

nasprotje povezano s tedanjim položajem slovenskega naroda.

Neiztrohnjeno srce

1. Preizkusi svoje znanje o baladi. Dopolni besedilo.

Balada je lirsko - .............................. literarna vrsta, ki ima tudi značilnosti tretje literarne

zvrsti, tj. ............................. . Ljudske balade so nastajale v .............................

veku. Avtorji niso ............................, ohranjale pa so se tako, da so se ..........................

prenašale iz roda v rod in iz ......................... ..... ........................ . Spoznali smo ljudsko balado

Od lepe ........................., ki so jo oblikovno oziroma .............................

predelali v obdobju .................................... . Ta pesem prikazuje motiv večnega

............................. . Balada Rošlin in ................................ je zelo verjetno ................................

izvora, dogajanje pa spominja na .......................... mit o Orestu, ki se odloči maščevati umor

svojega ......................... . Pripoved je izrazito ................................, saj med posameznimi

dogodki ni prave povezave. Prva evropska ......................... balada je Lenora, ki jo je

mojstrsko prevedel France .......................... .

2. Obkroži naslove tistih Prešernovih pesmi, za katere veš ali domnevaš, da niso balade:

Povodni mož, Slovo od mladosti, Od železne ceste, Apel in čevljar, Prekop, Memento mori,

Sonetni venec, Ribič, Turjaška Rozamunda, Uvod h Krstu pri Savici, Dekletam,

Hčere svet, Sonetje nesreče, Pevcu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce, Zdravljica.

3. Pozorno preberi pesem in s črtanjem napačnih trditev preveri razumevanje.

Grob kopljejo, de zadnji mrlič bo vanjga djan;

obraz bledgà mladenča prikaže se na dan.

Kopači ostrmijo, de 'z ust njih sape ni,

manj vstrašeni pogrebci vanj vpirajo oči.

De je lepó, bi sodil, visoko čelo, vsak,

ak bil bi nekakovi zapustil ga oblak;

bile lepé bi usta, lep bil obraz bi bled,

ak bil bi nekakovi preč nejevolje sled.

Dalj čas ni trupla gledat', dih prvi ga zdrobi;

srce samo zavzetim ostane pred očmi.

Še bije, še čutiti je ravno tak gorkó,

ko, de bilo bi v prsih še zdravo in živó.

Vsi prašajo, kdo zadnji v to jamo djan je bil,

gotovo bil svetnik je, ker ni ves v grobu zgnil.

Stal tam je kamen, kterga nihčè pred čislal ni,

hité mu mah otrebit', napis tak govori,

de Dobroslav je pevec bil tjekej pokopan,

ki pel v tak milih glasih je od ljubezni ran,

pel v tak slovečih pesmah čast lepe deklice,

prevzetne gospodične, nemile ljubice.

1. Grobarji so navajeni vsega

hudega, zato jih ni strah.

2. Nekateri pogrebci od strahu

gledajo stran.

3. Tega žalostnega dne je

izrazito oblačno vreme.

4. Mladenič je bil zelo lep,

vendar je umrl razočaran.

5. Mladeničevo truplo na zraku v

trenutku razpade v prah.

6. Srce je tako vroče, da greje

vse prisotne.

7. Prisotni domnevajo, de je bil

umrli mladenič finančni svetnik.

8. Za ta grob je vzorno skrbela

mladeničeva sestra.

9. Dobroslavove pesmi so bile

med ljudmi dobro sprejete.

10. Dobroslav je bil nesrečno

zaljubljen v lepotico.

Al, ko si je zvolila mladenča druzega,

iz prs nobena njemu ni pesem več prišla.

Pri Bogu ni tolažbe iskal ne pri ljudeh,

oči kalil mu jok ni, razjasnil lic ne smeh.

Vnemar naprej je živel, manj svet, ko razujzdán,

umrl je nespovedan, in ne v svet' olje djan.

Vsi pravijo, de njemu svetost ne brani gnit',

vsi pravijo, njegovo srce ne more bit'.

"To pevčovo srce je," star mož tam govori,

"ak bi bilo svetnika, bi mir mu dala kri;

svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet',

ki jih zaprte v prsih je nosil dokaj let.

Mi mu srce odprimo, pod nebam naj leži,

de dan današnji prejde, de prva noč mini,

de vstane drugo sonce, pripelje beli dan;

spet zajtro ga poglejmo, ko mine zor hladan.

Hladijo naj ga sapce, naj rosa pade nanj,

naj sonce, luna, zvezde, kar so mu pevskih sanj

pred vdihnile v življenji, prejmêjo spet 'z njega;

ak bo ta čas splahnelo, spet zagrebimo ga."

Razplatili srce so, ležalo noč in dan

je tam pod jasnim nebam, ko mine zor hladán,

ko vstane drugo sonce, srce tako skopni,

ko beli sneg spomladi, de kaj zagrebsti ni.

11. Razočarani Dobroslav ni več

imel pesniškega navdiha.

12. Zaprl se je vase in je postal

popolnoma brezčuten.

13. Dobroslav je v nadaljevanju

živel zelo zgledno in vzorno.

14. Mladenič je umrl spravljen z

Bogom.

15. Starec trdi, da svetniška

trupla ne izražajo nemira.

16. Tako svetniki kot pesmi

imajo večno življenje.

17. Srce naj bi spet pogledali čez

dva dni.

18. To dogajanje gotovo poteka

v poletnem času.

19. Pesnik Dobroslav je v svojih

pesmih opeval lepoto narave.

20. Starec domneva, da bo srce

prenehalo biti.

21. Srce so razrezali in ga pustili

na pokopališču.

22. Čez dva dni se srce umiri in

postane belo kot sneg.

4. Pojasni:

a) V katerem verzu se začenja tako imenovano baladno vzdušje?

b) Katere kitice predstavljajo analitični del pripovedi?

c) Katere kitice predstavljajo zaplet, vrh in razplet?

č) Katera dramatična naprotja se pojavljajo v pesmi?

d) Kateri slogovni postopek, značilen za dramatiko, je v tej pesmi?

e) Ali je ta pesem bolj pripovedna ali je bolj osebnoizpovedna?

f) Katere vrednote pomenijo Dobroslavu smisel življenja?

g) Kaj sporoča pesem o umetnosti in o življenju umetnikov?

h) Zakaj je lahko ta pesem značilno romantična?

i) Kaj sporoča konec pesmi?

5. Določi retorične figure, tako da povežeš primer in poimenovanje:

ko beli sneg spomladi poosebitev

oči kalil mu jok ni, razjasnil lic ne smeh verzni prestop

napis tak govori primera

kar so mu pevskih sanj pred vdihnile paralelizem

de dan današnji prejde, de prva noč mini antiteza

PESMI PREŠERNOVIH POSNEMOVALCEV

Miha Kastelic: NA GROBU SLAVNIGA PESNIKA FRANCETA PREŠERNA

Milo glasijo se strune,

Bridka žalost nas presune,

Lica močijo solze!

Mirne zemlje tamno krilo,

Oh, prezgodaj boš hladilo

Pesem prepolno srce!

Slavnih Grekov in Rimljanov,

Albioncov, Italijanov,

Francje jezik bil ti drag –

Nemške pesmi tvoje gladke

In slovenske tako sladke

Črti le vohaški vrag!

Praznih buč, verig črtilo,

Up ti zgodaj zadušilo,

Izvir nelečljivih ran!

Potop vidil svoje sreče,

Misli visoko leteče

V svet preselil si prostan.

Želj neizidnih bolečine

Tihe naj umire globine,

Venc tvoj večno zeleni!

Nas, ki tvoje pesmi brali,

Cvetlice solzne metali

Na tvoj grob, nadušaj Ti!

Lovro Toman: SLOVENSKIM DEKLETAM

Oj hčerice zale, naroda slavite!

Slušajte naročbe budivnih glasov;

Globoko si v srčiku jih ohranite,

Iz prs so vnetiga Slave sinov!

Pomembni so časi,

Potrebni so glasi:

Slovenje prerodba naj bode naš slov.

Vrtite tedaj se v pohištvanji pridno,

Skrbite marljivo, trudite se zlo,

De hiša domača se snaži prav vidno,

De pridnost pripelje v njo radost, blago.

Le mater prašajte

In se zanašajte

Na uk nje pobožni in skušen zvesto.

Anton Žakelj – Ledinski: SONET Fran Svetličič: ZABAVLJICA

Komur še vera v lastno moč ni vzeta,

komur še željnost djanja v prsih bije,

ta ne obupa, če krog njega brije

nesreče grozna piš – vse zlobe vneta;

ne mami ga kar nič tetiv napeta,

ki na njej se zavistna strela vije,

čakaje, da mu srca up razbije;

in v mar mu ni vragov hudoba kleta.

Junaško bije strastni boj življenja,

ak ravno s čela kane vroča sraga,

od znoja nezrekljivih nuj rojena.

In premagavec stopi iz trpljenja,

znajoč, da vse težave hrup premaga

moč moža, z djanjo-željnostjo združena.

Sonetov, praviš mi, ne poj nikari,

zdravice vodopivcem so preslane,

gazele ženskim vnemajo možgane,

sršenov mi ne draži, Bog obvari!

Romanc ne bodo poslušali stari,

in zabavljice so le malo brane;

balada tvoja me kar nič ne gane,

in glose – te so malovredni dari.

Kaj vraga moram peti, pa me uči,

da bo prijetno tvoji umni buči,

junaške, elegije ali pravljice?

Teh ne, ampak na tanko mi popiši:

kak iz kleti preganjajo se miši, –

in bodem djal, da modre si glavice.

Fran Cegnar: VERA, UPANJE IN LJUBEZEN

Duha

kdo vznaša v jasne višave 'z doline solza?

Srce

napaja z rajsko sladkostjo otrokom zemlje,

goreče želje prenaša črez zračne meje?

Uči

da dober, mogočen Gospod nad nami budi,

da v smrtni posodi nesmrtno bitje živi,

da pravi naš dom je visoko nad zvezdami?

Le-to

je vera, ljubezen, upanje solnce gorko,

ki strinja visoka nebesa s črno prstjo.

K Bogu

duh hrepeni v veri, ljubezni in upanji.

Lovro Toman: EDINOST

Slovenke ve drage, cveteče dekleta!

vas bode naj vsaka za dom tak uneta,

uneta, ko hčerka Slovenije vredna,

de mati prezala in krasna in čedna

tud najde pri vas, kar si vedno želi:

ljubezen gorečo,

ljubezen žarečo,

ki v bratih krepost in pogum izbudi.

Zato ve Slovenke! naj zbere vas vsaka

za venčanje pirno si vnet'ga rojaka,

de narod z občutki se čistimi vnovi,

de krepki, pogumni verste se sinovi,

za vnuki junaški še vnukov zarod;

slovenski de sini,

vsi v duhu edini

svoj dom si odrešijo ptujca omot.

Jožef Hašnik: PEVEC

Sim pevec in peti

je vse mi na sveti,

saj dani so glasi,

da pojem si včasi –

zakaj bi ne pel?

Svit zgodne danice

igra mi na lice,

ustanem, prepevam,

veselje razsevam –

zakaj bi ne pel?

Je delo končano,

in vse že zaspano,

na zadnje še eno

zapojem pošteno –

zakaj bi ne pel?

Saj ptičca tud poje

si pesmice svoje,

nam dela veselje;

tud peti imam želje –

zakaj bi ne pel?

Če tudi je delo

mi čelo ogrelo,

vse trude premagam,

ko pesmice zlagam –

zakaj bi ne pel?

Fran Cegnar: SONET

Zgodi se včasi, da drevo pobeli

na pozno jesen spomladansko cvetje,

ko se sosedno drevje že obletje,

ko so snegovi že goré odeli.

Bo zredil se iz cvetja sad veseli?

Mar slane ga branilo bo zavetje?

Se vrača pomlad, s pomladjo poletje?

O ne! – ves cvet mrazovi bodo vzeli.

Človeku, ko mu vse že sreča vzame,

zabliska včasi cvet vesele nade,

ko z nogo že stoji na kraju jame;

al' preden se zave, se vdere, pade,

za njim persti germeča teža plane,

zagrebe ga, da nikdar več ne vstane.

Gregor Krek: PEVCU KOSMATIH PESEM

Slovencom pojem milo kakor filomela,

mi oda ptuja ni, neznana ne gazela,

slavé balad me cele in romanc kerdela,

res pevca takega še Slava ni imela.

Poglej znad Pegaza hripavega, oj brate!

Prebirati prenehaj lire strune zlate,

mar skrij v zeleni gozd med smreke se košate:

od tal do glave pesme tvoje so kosmate.

Anton Oliban: OZIR V NEBO

Tjekaj gori se ozrimo

kjer svetov ne zmer' oko:

jarma žulje pretrpimo,

tam verige se razspo.

Po popotvi dokončani

gor počili na zvezdiši

v našega očeta hiši,

mir vživali bomo zbrani,

stiski tukaj nam poslani,

skrb in reve, ki nas tro,

moč za vselej tam zgubo;

tu tesnoba, zdetev slepa

nam telo in duh oklepa:

tam verige se razspo!

Anton Žakelj – Ledinski: ZANIČEVAVCEM PEVCEV

"Č'mu pevec poje? marsikdo vprašuje:

saj dan današnji nam ni petja mar;

od vseh se pevec – godec zasmehuje;

njegova pesem je pač prazna stvar."

O vi, ki 'z ust vam ide neprevdarno

beseda taka, sem stopite zdaj,

in poslušajte skrbno me in varno;

vam na ušesa bom povedal kaj:

Prašajte grlico, č'mu pokruljkuje

tak milo v znojni, trudapolni dan,

kdar solnčni žark le dela skrb kušuje,

in grlic glas je vsem neopazvan?

Vsesilna moč nadzvezdnega vlivanja

objema pesmonosno mu srce,

in brez skrbi do ptuj'ga poslušanja

mu pesem klije, raste, v cvetje gre.

Častite ga tedaj al zaničujete

njegovo pesem kakor prazno stvar;

le tega nikdar mi ne pozabljujte,

da njega pesem je nebeški dar.

Da ž njo spoluje on, poslanec roku,

kar srcema naročil mu je Bog;

da on v čutilih src, v radosti, v joku

le božjo slavo poje krog in krog.

Pavlina Pajk: GAZELA

Ti, slovenska zemlja, si od nekdaj bila moj uzor;

ti, le ti si, domovina moja mila, moj uzor.

Brez preneha te ljubiti, žrtvovati

se, trpeti zate, ko bila bi sila: moj uzor.

Zdaj trpim dovolj, a bolj ko prej te ljubim;

misel ta se mi je torej izpolnila, moj uzor.

A predloga že postaja mi ločitev;

tebi rada bi v naročje se vrnila, moj uzor.

V domovini, v domovini spet živeti,

kamor misli vse hite mi in čutila: moj uzor.

Slovenska romantična proza – Valentin Mandelc: Jela

1. Preberi prvi odlomek.

Začetek besedila

V šestnajstem stoletji je krivoverstvo tudi na Krajnskem stare stebre katoliške vere

stresti poskušalo. Kriva vera, ki jo je Martin Luter leta 1517 na Nemškem učiti začel, se je

tudi po Krajnskem, Koroškem in Štajarskem širila po pridigarjih, ki so jo razlagali po

cerkvah in trgih. Pa vlada ni v takih okolšinah rok križem držala, temuč z ostrimi ukazi je

branila beganje cerkvenega miru. Sicer so luteranci pripravili nadvojvoda Karola, odrekši

mu pomoč zoper Turke, k mehkejemu ravnanju, in si pridobili nekako prostost, pa vse to le za

kratek čas. Leta 1584 je prišlo povelje luterancom v Vipavi, in kmalo potem luterancom v

Bledu, leta 1602 pa vsem luteranskim prebivavcom na Krajnskem, ali h katoliški veri se

vrniti, ali pa v šestih tednih in treh dneh zapustiti krajnsko in vse nadvojvodove dežele.

Mnogo jih je šlo vsled tega povelja na tuje.

V vasi B ... na Gorenskem so bili prebivavci eni izmed najtrdovratniših luterancov.

Nekaj se jih je sicer že popred, akoravno bolj na videz kot v resnici podvrglo, ti pa, katerim je

došlo uno povelje, so šli vsi iz dežele.

Pri oknu edine krčme une vasi je slonel mladenič in zrl v daljino tako tužno in milo kot

kip boginje elegije, ki mu je modri mojster vlil vso žalost brezkončno, ki topi srca človeške,

boginje, ki se pase z lastnimi boli in si dopada le v skelečih ranah, od kterih nje prsi krvavé.

Bil je star kakih dvaindvajset let, visoke in zale postave. V čistih črnih očeh pod gostimi

obrvmi so se malali globoki čuti srca, kot hrepeneče sanje. Visoko ravno čelo je kazalo visoke

misli in nos je bil gladko rezan, kot na podobah grških junakov. Nasproti tedanji šegi ni nosil

cele brade, le majhne črnkaste brke je imel, lasje pa so mu v dolgih kodrih na rami viseli, in

večerni veter, pihljaje skozi odprto okno, se je igral ž njimi in jih medel in ravnal tako

prijazno kot ljub prijatel. Bilo je že proti večeru, solnce je zamiralo za gorami, njegovi zračni

žarki so se spenjali kviško po rumenkastem obnebji in tonili v zarji, ki je plavala nad glavami

sivih snežnikov.

2. Sklepaj: Dogajanje poteka v času a) pokristjanjevanja Slovencev, b) križarskih vojn, c)

reformacije in protireformacije.

3. Pojasni, kaj je zasnova tega literarnega dela.

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

4. Primerjaj jo z zasnovo Prešernovega Krsta.

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

5. Razloži, kaj so po tvojem mnenju tvegali tisti luterani, ki se niso odločili za pobeg v

tujino. ..........................................................................................................................................

6. Podčrtaj v opisu dvaindvajsetletnega mladeniča Zagodina vsa tista mesta, ki

razodevajo idealizacijo tega lika.

7. Presodi: Junakove notranje lastnosti se ujemajo z njegovo zunanjo podobo, kar je značilno

a) razsvetljensko, b) romantično, c) realistično.

8. Primerjaj čas dogajanja s Krstom pri Savici in ugotovi, zakaj so ti deli dneva izrazito

dramatični.

DOGAJANJE IN PRIZORIŠČE ČAS DOGAJANJA

Črtomirov nagovor na Ajdovskem gradcu

Črtomir sreča ribiča pri Bohinjskem jezeru

Črtomir pričaka Bogomilo pri slapu Savici

..........................................................................................................................................

9. Pomni.

Levstik ugotavlja v Napakah slovenskega pisanja, znameniti jezikoslovni razpravi, da

slovenski pisci sicer uporabljajo pristne in lepe domače besede, vendar pa "venec še vedno

pletejo po nemško". Pri tem še zlasti opozarja na nemško stavo deležnika ali nedoločnika na

konec stavka.

10. Izpiši iz prvega odstavka odlomka vse tiste glagole, ki so postavljeni v skladu z

nemškimi skladenjskimi pravili. ...............................................................................

..........................................................................................................................................

11. Zgodba.

Zamišljenega Zagodina preseneti njegov služabnik Ivan, ki se je pravkar vrnil iz

Ljubljane s sporočilom, da so zbežali že vsi prijatelji, ter z denarjem in pismom Zagodinove

matere Lucije. Slednja še vedno upa, da bo lahko spreobrnila sina nazaj v katoliško vero.

Zagodin v mislih očita materi, da ni že prej skupaj z njim pobegnila na sever.

12. Preberi drugi odlomek.

Prvo poglavje

Nasloni se na mizo in z žalostnim očesom gleda na tla. Pa v njegovih prsih ni še

mirno, pogostem si briše pot s čela, kot da bi hotel izbrisati iz glave pezo morivnih misel.

"Jela, Jela," zakliče zadnjič in skoči kviško, "jaz te ne morem pustiti, ne morem bežati,

če me ti ne spremljaš, in bežati moram, smrt mi gleda v oraz in ti pospešuješ njene korake.

Jela, Jela, ti si neusmiljena, tvoje srce je kamen, ti ne čutiš ljubezni zame; terjaj, kar želiš, vse

boš imela, kar je v moji oblasti, le vero mi pusti in hodi z mano!"

Omamljen se ustopi pred okno: ko pa vidi, da je solnce že za gorami in da mrak

nastaja, vzame klobuk, spravi pismo, ki je ležalo na mizi, in gre iz sobe.

Ko ven stopi, sedi v veži berač v razcapani obleki, bisago čez kolena, in prebira kosce

kruha, metaje jih po vsakteri ceni v bisagina predelka, medtem ko skorjo belega kruha grudi.

Klobuk ima potlačen globoko na oči, ki se mu pod zgrbančenimi obrvmi nekako čudno svetijo.

Lasje njegovi so že skorej vsi beli, ravno tako kot njegova dolga brada. Pa druga podoba ni

še nikakor kazala take starosti, in rekel bi bil človek, da mu je nesreča ali pa skrb pred časom

glavo pobelila. Na njegovem obrazu, ki je še v starih letih znamnja lepote imel, se je brala

neka čudna ironija, kot bi nosil raztrgano srce v svojih prsih in bi se vender smejal celemu

svetu.

Ko Zagodin vrata trdo za seboj zapre, se ozre berač in ga pogleda izpod širokih

krajev, in čudno se zasvetijo njegove oči. V zaničljiv posmeh se zakrivé njegove ustnice,

klobuk potlači po strani, in medtem, ko tje v en dan premetuje kruhove kosce, mrmra, s

tamnim očesom se kviško oziraje, z votlim glasom med zobmi:

"Ste li vi Zagodin?"

"Kaj prašate, kar vam je znanega," reče Zagodin, se ustavi zraven berača in začuden

gleda bridki smeh, ki igra krog njegovih ust. Berač pa ga z zaničljivim pogledom meri od nog

do glave; bisago trdo v roci držé jo stiska med kolena in čez nekaj časa zopet s še bolj

zamolklim glasom praša:

"Ste li vi Zagodin?"

"Oče Marka, vaše obnašanje proti meni je čudno," zavrne Zagodin, "jest ga ne

razumem, pa se tudi ne trudim od vas vzroka zvedeti, ker vem, da bi bilo prazno delo. Če pa

prašam samega sebe, s čim sem se zadolžil v vaših očeh, moram z ramami majaje reči: Ne

vem. -- Da Jelo, vašo hčer, ljubim, je li to krivica, in če je ljubezen krivica, ali mar želja Jelo

za ženo dobiti povišuje to krivico? Vaše mrzlo obnašanje me je sicer žalilo, pa sem se tolažil s

tem, kar so ljudje pravili, da je to navada vaša, ki je ne premenite nikdar. Al to je bilo le

mrzlo obnašanje, kar vidim danes, to je huje, to je srd, če ni sovraštvo."

Berač ne črhne besede, potisne klobuk čez oči in jame bisago zavezovati.

"Marka," povzame zopet Zagodin, ko ga vidi tako mrzlo in temno na tla zreti, "ali vas

morebiti nezaupanje v moje besede dela nezadovoljnega z mano in je vzrok vašega

neprijaznega obnašanja? Jaz ljubim Jelo, jaz sem premožen in vi ste stari in revni, dajte mi jo

ža ženo, vam je pomagano in jaz sem srečen."

Ko Zagodin s prosečim glasom te besede govori in milo na berača gleda, se ta glasno

zasmeja; hitro se vzdigne in nagnivši se proti Zagodinu s skrivnostnim hripavim glasom reče:

"Ko je sokol prišel h golobici, je rekel, da je golob, in ko jo je snubil, je imel golobje

perje in rudeče nožice, pa golobar mu je vrat zavil in za strašilo ga razpel na hlev."

Nepremakljivo Zagodinu v oči gledé zgovori te besede, kot bi se pačil, vrže bisago čez

ramo in preden Zagodin besedo najde zgine za voglom hiše.

13. Pojasni, kaj pomeni Zagodinu ljubezen in v čem se njegov odnos do "krive vere"

razlikuje od Črtomirovega. ..........................................................................................

..........................................................................................................................................

14. Vzporedi Zagodinov odnos do ljubezni s Hajmonom iz Antigone, Romeom iz

Shakespearove tragedije in Wertherjem. ....................................................................

..........................................................................................................................................

15. Primerjaj predstavitev berača Marka s prikazom Zagodina v prvem odlomku

(podobnosti in razlike). .................................................................................................

..........................................................................................................................................

16. Predstavi odnos berača Marka do Zagodina. .......................................................

17. Izpiši tiste literarne like, ki jim je bila njihova ljubljena oseba povsem ali za nekaj

časa nedosegljiva, in navedi ustrezni razlog.

Odisej, Hajmon, don Kihot, Romeo, Hamlet, Valer, Matiček, Werther, Hugo, Jevgenij,

Črtomir

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................

18. Sklepaj: Temeljno nasprotje med Zagodinom in Jelo je nasprotje med a) revno in bogato

družino, b) protestanti in luterani, c) meščansko in kmečko družino.

19. Razloži, kaj pomenijo in napovedujejo Markove besede na koncu odlomka.

..........................................................................................................................................

20. Zgodba.

Zagodin se ubada z mislijo, zakaj ga Jelin "oče" tako sovraži, gre na travnik za vasjo

in potem naravnost do beračeve bajte na koncu vasi, vendar Jele ne najde doma. Sledi

retrospektiva, v kateri pisatelj pove, da je Marko pred dvajsetimi leti prišel v vas s polletno

deklico, ki je bila sirota brez matere. Zanj in za otroka je poskrbel premožen kmet, ki je Jelo

še naprej redil in vzgajal, Marku pa po dveh letih prepustil prazno bajto za bivališče. Pred

kratkim se je Jela preselila k "očetu".

21. Preberi tretji odlomek.

Prvo poglavje Dolgo časa je stal Zagodin oprt na stari oreh in pazljivo gledal krog sebe, od kod bo

prišla Jela. Skušal je potolažiti hudo tolčenje srca, hotel je miren biti, kadar pride.

Nebo, ki je bilo proti večeru še lepo višnjevo, na večerni strani zarobljeno z zlato

zarjo, se je jelo temniti; od juga so se vlekli gosti oblaki in hud veter je jel pihati, da so

grozno šumeli visoki drevesni vrhi; topirji so nemirno krog bajte letali, pa se kmalo pogubili v

svoje kotlje. Prekle na strehi in stare deske so s silnim vrišem klepetale, skozi line in druge

neštevilne bajtine špranje pa je jezno veter žvižgal. Zagodin je nepremakljivo stal pod

drevesom in le včasih po dolgem molčanji mrmral: Pa priti vender mora.

Kar zagleda podobo od cerkve sem, ki je nedaleč stala, naravnost proti hiši hiteti. Bila

je Jela. Naglo stopa, mende da se boji hude ure, ki se vleče nad mirno vas. Ko pride pred

hišo, stopi Zagodin izpod drevesa, jo prime za ramo in jo mirno vpraša:

"Od kod pa prideš, Jela, tako pozno?"

"Iz cerkve," odgovori mlado dekle, ki se ni malo prestrašilo moža, ki je v temni noči

tako nenadama pred njo stopil.

"Kaj si pa molila tako dolgo?"

"Zate sem Boga prosila."

"Zame?"

"Da, Zagodin, zate, da bi te razsvetlil večni Bog in te pripeljal zopet k pravemu

spoznanju."

Pri teh besedah prime Zagodina za obe roké in ga milo pogleda. In ko bi ne bila noč

temna, bi bil videl dve solzici, ki sta migljali v njenih očeh. Pa Zagodin pomaje z glavo in ne

zine besede.

"Zagodin," povzame zopet Jela in glas se ji trese, "jest molim zate vsaki dan, vsako

uro; kolikorkrat oči k nebu povzdignem, vselej zate Boga prosim. Povej mi, pokaži mi vender,

da ne molim zastonj."

Pa Zagodin molči, potem reče:

"Jela, tvoj oče mene sovražijo, li veš ti vzrok?"

"Oj, ti mi ne odgovoriš," zakliče Jela, "ti se nočeš spreobrniti, ti me ne ubogaš, in

zmota te bo vrgla v večno nesrečo. Zagodin, večnost, pomisli, večnost, jest bom od žalosti

poginila, če ostaneš trdovraten."

Z obema rokama zakrije obraz in na glas zajoče. Zagodinu ne dopade njena pridiga,

pa v srce ga peče njen jok.

"Jela," reče s prosečim glasom in jo prime za roko, s ktero si solze briše, "ljuba Jela,

samo za danes mi odpusti odgovor na tvoje vprašanje, jutri, pojutrnjem, vsaki dan mojega

življenja ti bom odgovarjal, kar boš hotla, le danes ne morem; povej mi, zakaj me sovražijo

tvoj oče?"

"Ti me ne ljubiš, ti me ne ubogaš," zdihuje neprenehama Jela in namesto druzega

odgovora le huje joka.

"Srečno, Jela, lahko noč," reče čez nekaj časa Zagodin s posiljeno mrzloto in se obrne,

"jest grem za vselej."

22. Pojasni, kakšen vtis ustvarja opis narave na začetku odlomka, in ga poveži z

Zagodinovim razpoloženjem. .......................................................................................

23. Podčrtaj poved, ki dokazuje, da hoče Jela Zagodina spreobrniti v katoličana.

24. Presodi: Pogovor med Zagodinom in Jelo je a) samogovor, b) dvogovor, c) mimogovor.


Jela prepričuje Zagodina, ker se boji za njegovo ............................... . Pri tem

utemeljuje svoje stališče z ................................... življenjem in Zagodinu očita, da je ne ljubi

............................ .

26. Primerjaj Jelino zahtevo z Bogomilino in Zagodinovo ravnanje s Črtomirovim.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

27. Zgodba.

Pogovor med Jelo in Zagodinom prekine Marko, ki odpelje Jelo v bajto. Zagodin se

vrne v vas, v beračevo bajto pa vstopi Lazar, sin kmeta, pri katerem je živela Jela, in bi jo zdaj

imel rad za ženo. Marko Lazarju namigne, da lahko dobi Jelo, če ubije Zagodina. Zjutraj

služabnik Ivan in ravnokar prispeli prijatelj nagovarjata Zagodina, naj takoj krene na pot,

vendar se Zagodin kljub vedno večji nevarnosti odloči, da bo še počakal. Ko se gre sprehajat

na bližnji grič, mu s puško v roki sledi Lazar, ki pa ne zmore moriti in strelja v zrak.

Dogajanje opazuje Marko. Zvečer Zagodin spet pride po Jelo. Odpre mu Marko, z namenom,

da ga zvabi na Skalovec, osamljen kraj, kjer naj bi imel zakopan spomin na Jelino mater.

Zagodin ima pri sebi samokres. Po daljši hoji prideta na rob gozda in pred njima se odpre

brezno. Po kozji stezici se spustita do ozke skalne police, kjer začne berač pripovedovati.

28. Preberi četrti odlomek.

Tretje poglavje

Počasi pripoveduje berač:

"Bila sta nekdaj dva mlada človeka, ki sta se imenovala prijatla. Reklo se jima je

Štefan in Marka. Koliko je Štefan v prijatelstvo veroval, tega ne bom več presojeval -- on je

sojen, ali kako je Marka Štefana ljubil, to vem le jaz, in to vem še zdaj, ko je sovraštvo

pomorilo vse druge čute. Ker vedite, tisti vroči prijatel z risovim sovraštvom sem jaz,

razcapani berač. Verjemite mi, Zagodin, tole srce je znalo tudi ljubiti in nosilo bi bilo vročo

ljubezen skozi življenje; ustvarjeno je bilo za oboje: z ljubeznijo je začelo, in le, ko jo je

zgubilo, je jelo sovražiti.

Imel sem sestro, ljudje so rekli, da je lepa, in zdi se mi, da so prav imeli. Najini starši

so bili že mrtvi. Moje premoženje ni bilo ravno majheno, vender Štefanovo je bilo veliko večje

in njegov oče je bil zlo imeniten v Ljubljani. Štefan je bil vsaki dan pri nas in s svojimi

govoricami in s svojo podobo se je sestri v srce vrinil, ljubila ga je in on ji je obljuboval

vedno ljubezen. Srečna je bila v tem in meni ni moglo bolj ustreženo biti kot s tem, da postane

ravno Štefanova žena.

V našem mestu je živela Lucija, mlado dekle premožnih staršev. Želel sem si jo za

ženo, pa ona ni hotla dosti razumeti od moje ljubezni. Proti Štefanu je bila sicer vsa drugači,

ali tega sem si ravno najmanj nevarnega menil in njena neobčutljivost je le poviševala moje

nagnjenje."

Za nekoliko časa obmolkne in glavo pobesi. Kot bi se bil zgubil v svojih mislih, se igra

s kopuljo, ki bingljaje njegov kremenast sedež trka. Potem zopet nadaljuje:

"Opravki me pokličejo nenadoma daleč od doma. Nesreča mi je šla za petami. Padel

sem z voza in se tako ranil, da sem mogel par mescov v postelji ostati. Ves čas mi ni sestra v

svojih pismih črke omenila ne o Štefanu in ne o Luciji. Nadjal se nisem sicer nič hudega,

vleklo me je pa vendar nekaj silno proti domu. Ko pridem nazaj, najdem Lucijo -- Štefanu

zaročeno. Bleda mi pade sestra krog vrata, kot žerjavica padajo njene solze na moje lica. Bili

so to strašni trenutki. Pa tega vem pač ni moč razumeti, moj dragi Zagodin?"

Zagodin molči in strmo gleda berača. Spominja se svoje matere in povesti, ki mu jo je

nekdaj pripovedovala, in pri srcu mu postaja čudno tesno. Berač ga z bistrim očesom

pogleda, pa zopet nadaljuje:

"Strašni trenutki! Pa jaz bedak, ki sem menil razumeti celi vzrok njene žalosti! Zvedeti

sem imel še kaj veliko hujega. S solzami obupa mi obstoji sestra, mati je imela postati od

Štefana. Neznano je zavrela kri v mojih žilah, v divjem srdu potegnem samokrese s stene in

hočem ven. Pa sestra se mi vrže pred vrata in me prisili z gorečimi prošnjami, da mu

prizanesem. Svoje življenje je imel zahvaliti le njeni blagi duši, ki ga je še vedno ljubila, ki ni

poznala želje po maščevanji. Pravico je bila imela k marsikakemu početju zoper njega, ali s

silo bi ga ne bila hotla dobiti za moža, in tako je tudi zdaj raje trpela. Bila je zlata duša. Moje

bitje pa je postalo od tiste dobe grenko, kot bi bil s pelinom srce napojil. Ali morda razumete

to, moj lepi Zagodin, kako bôde brata nesreča sestre, uzrokovana po človeku, ki je navratno

obema srca raztrgal?"

Brez odgovora strmi Zagodin v berača.

"Nič ne razumete, nič!" reče z močnejšim glasom berač. "Pa poslušajte do konca.

Porodila je hčer in tri mesce po tem je umrla. Jela, vaša nevesta, je njena hči."

Zagodin se trese, njegov jezik je ohromljen, kot ognjena pošast se mu mede materina

povest po vroči glavi.

29. Presodi: Za to besedilo je značilna a) sintetična, b) analitična, c) sintetično-analitična

pripoved.


Novela Jela ima podobno ............................. zgradbo kot romantična ............................

v verzih Krst pri Savici. V obeh primerih imamo dve ......................................., ki pojasnjujeta

dogajanje v preteklosti. Mandelc prikazuje najprej Markov ...................................... v vas na

Gorenjskem, na koncu pa njegovo mladost v ......................................... . Prešeren ob

....................................... jezeru prikaže Črtomira, ki se spominja enoletnega srečnega

druženja z .................................. na blejskem ..........................., Bogomila pa ob

........................... Savici pripoveduje o tem, kaj sta počela z očetom, ko se je Črtomir

............................ mesecev bojeval za staro vero in .................................... .

31. Navedi tri glavne razloge, zaradi katerih je Marko sovražil Štefana.

Prvi: .................................... Drugi: ....................................... Tretji: .........................................

32. Predstavi značilnosti ljubezenskega odnosa Markove sestre do Štefana.

..........................................................................................................................................

33. Sklepaj: Zagodin in Jela sta a) bratranec in sestrična, b) brat in sestra, c) polbrat in

polsestra.

34. Pojasni, na kakšen način pripovedovalec stopnjuje napetost.

..........................................................................................................................................

35. Zgodba.

Ko Marko pove, da se je tudi sam družil z luterani, zato je moral pred leti po

Štefanovem posredovanju bežati iz Ljubljane, sam sebi pa prisegel krvavo maščevanje, se

spopade z Zagodinom, ki omahne v prepad, vendar še prej smrtno rani nasprotnika. Marko se

zavleče domov, kjer ga zjutraj najde mrtvega župan s tremi biriči, kmalu za tem pa sosedje

prinesejo še Zagodinovo truplo. Po pismih prepoznajo v njem luterana, zato birič prepove, da

bi ga pokopali v posvečeni zemlji, vendar dovoli Jeli, da pokoplje ljubega v svojem vrtu.

36. Preberi peti odlomek.

Zaključek besedila

Ko Zagodinova mati zve smrt nesrečnega sina in vse druge okolšine, zapusti Ljubljano

in se preseli v ono vas k njegovemu grobi, in Jela postane njena hči. Obsejala je Jela s

cvetlicami grob in k zglavji vsadila nežno lipo. Dan za dnem je hodila h grobu in sedé pri

mladi lipi je v večernem mraku zmerej zopet zdihovala žalostno pesem od zapuščene deklice

in včasih tudi od žalosti premagana zaspala pod milim nebom. Zvezde so svetile njenim

sanjam in zarja jo je iz spanja budila. Smrt jo je rešila žalosti in tugobe. Njeno truplo so

položili v spodnji vogel pokopališča: Lazarjeva sestra je zasadila cvetlice na njenem grobu in

ko pride spomlad in se oživi Zagodinova lipa, pošilja z vetrom mlado cvetje na njeni grob, in

rože in cvetje se božajo v prijaznem veselji in iz nebes jih smehljaje -- Jela gleda.

Na Skalovcu pa je stal še dolgo let črn križ, ki ga je Zagodinova mati postaviti dala, in

ljudje so si čudne povesti, ki so šle od rodu do rodu, pripovedovali o tem kraju, ki se še

dandanašnji zove: Beračev rob.

37. Prikaži razlog Jeline prezgodnje smrti in primerjaj njen konec s tragično usodo

Shakespearove Julije. .......................................................................................................

.............................................................................................................................................

38. Pojasni, v čem motiv cvetoče lipe spominja na zaključek srednjeveškega romana o

Tristanu in Izoldi. .............................................................................................................

39. Sklepaj: Pripovedovalec ne omenja Zagodinovega posmrtnega življenja, ker meni, da a)

se je njegova duša znašla v peklu, b) je njegova duša na poti iz vic v nebesa, c) Zagodin ni

verjel v življenje po smrti.

40. Predstavi sorodnosti in razlike med zaključkoma Jele in Krsta pri Savici.

Documents

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST I ± učno gradivo (evropska in … · 2018-04-10 · 4. Oglej si natančneje štiri kitice, v katerih ljubljena ženska nagovarja čas, in poveži vsebinske