UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MOŽNOSTI RAZVOJA KOLESARSKEGA TURIZMA KOT ZVRSTI EKOTURIZMA V JV

SLOVENIJI

POSSIBILITIES OF CYCLING TOURISM DEVELOPMENT AS A KIND OF ECOTOURISM IN THE SOUTHEASTERN SLOVENIA

Kandidatka: Vanja Golob Študentka rednega študija Številka indeksa: 81600531 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: dr. Sonja Sibila Lebe

Novo mesto, oktober 2008

2

PREDGOVOR Turizem je postal množičen pojav, kar pomeni, da si vse več ljudi lahko privošči krajše ali daljše potovanje. Danes skoraj ni človeka, ki ne bi bil v vlogi turista vsaj že enkrat. Potovanja so postala vsakdanjik – ne samo za oddih, ampak tudi za opravljanje dela. Rast turističnega gospodarstva pa prinaša poleg pozitivnih tudi negativne učinke in del jih občuti tudi okolje. Današnji udeleženci v turizmu – tako ponudniki kot povpraševalci po turističnih storitvah –so ekološko vse bolj ozaveščeni in se zavedajo negativnih vplivov turizma na okolje, ki niso nastali čez noč, ampak kot posledica dolgotrajnega uničevanja okolja. Tisti najbolj odgovorni že ravnajo okolju prijazno in so že našli načine, kako biti okolju prijazen ponudnik in povpraševalec po turističnih storitvah. Pojavile so se številne nove oblike okolju prijaznega turizma, ki želijo zmanjšati negativne vplive turizma na okolje in slediti sonaravnemu razvoju tudi v turizmu. Kolesarski turizem kot ena od zvrsti ekoturizma je zelo primerna oblika turizma ne samo za jugovzhodni del Slovenije, ampak za vso državo. Kolo je prevozno sredstvo, ki ne obremenjuje okolja z izpušnimi plini in hrupom, ne zavzema veliko prostora, je odličen način sprostitve, prispeva pa tudi k ohranjanju telesne in duševne kondicije. Zaradi vseh teh in še mnogih drugih lastnosti je kolesarjenje postalo zanimivo za turiste in turistične ponudnike, ki so svojo ponudbo oblikovali tudi za potrebe kolesarskih turistov, ki jih je iz leta v leto več. Varovanje okolja je zelo pomembno področje tudi v turizmu in zanimiva tema za diplomsko delo. Prav je, da se že kot bodoči turistični delavci ali kot uporabniki turističnih storitev srečujemo s to problematiko, jo spoznavamo in se izobražujemo o možnostih razvoja okolju prijaznega turizma. Z diplomskim delom smo želeli bolje spoznati ekoturizem in možnosti razvoja kolesarskega turizma kot zvrsti ekoturizma v JV Sloveniji, ki bi popestril turistično ponudbo. Poleg tega pa želimo z diplomskim delom vsaj malo prispevati k osveščanju ljudi o pomembnosti varovanja okolja ter da lahko tudi z izbiro počitnic prispevajo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine.

3

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ........................................................................................................................... 4

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja................... 4 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela ........................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave................................................................... 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ....................................................................... 6

2 TURIZEM IN OKOLJE ............................................................................................. 7 2.1 Okolje in problematika varovanja okolja ......................................................... 7 2.2 Turizem kot negativni faktor vpliva na okolje ................................................. 8 2.3 Okolju prijazen turizem – ekoturizem .............................................................. 9

Kolesarski turizem kot ena od zvrsti ekoturizma ....................................................... 10 3 ANALIZA KOLESARSKE IN EKOTURISTIČNE PONUDBE V JV SLOVENIJI........................................................................................................................ 12

3.1 Kolesarski turizem v JV Sloveniji .................................................................... 12 3.1.1 Kolesarska infrastruktura v JV Sloveniji ............................................... 13 3.1.2 Ponudba kolesarskega turizma v JV Sloveniji ....................................... 13

3.2 Ekoturistična ponudba JV Sloveniji ................................................................ 15 3.3 Predstavitev JV Slovenije in njene obstoječe turistične ponudbe ................. 16 3.4 SWOT analiza za JV Slovenijo ........................................................................ 18

4 PRIMER USPEŠNEGA EKOTURIZMA V NEMČIJI ........................................ 19 4.1 Kolesarski turizem kot zvrst ekoturizma v Nemčiji....................................... 19 4.2 Kolesarski turizem v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) .................................................................................................. 22 4.3 SWOT analiza za nemško zvezno državo Severno Porenje-Vestfalija......... 24

5 PRIMERJALNA ANALIZA (BENCHMARK), ANKETA .................................. 25 5.1 Primerjalna analiza (Benchmark) ................................................................... 25 5.2 Anketa in ovrednotenje ..................................................................................... 27

6 PREDLOG ZA RAZVOJ EKOTURIZMA IN KOLESARSKEGA TURIZMA V JV SLOVENIJI.................................................................................................................. 34 7 SKLEP ........................................................................................................................ 36 POVZETEK ....................................................................................................................... 38 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 40 PRILOGE............................................................................................................................. 1

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja Za to temo smo se odločili, ker je dandanes problem onesnaževanja okolja ena najpogostejših tem, s katero se ukvarjajo na različnih področjih – tudi v turizmu. Številni strokovnjaki opozarjajo na katastrofalne posledice, ki se že in se še bodo dogajale zaradi prekomernega onesnaževanja okolja. Na globalno segrevanje, izginjanje pragozdov in izumiranje rastlinskih in živalskih vrst opozarjajo tudi iz političnih in gospodarskih krogov ter iz sveta zabave. Negativne vplive na okolje pa povzroča tudi turizem in tega se zavedajo tako ponudniki kot uporabniki turističnih storitev. Ponudba se je zato v določenem segmentu prilagodila najsodobnejšim trendom varovanja okolja in oblikovala turistične storitve, ki so okolju prijaznejše. Razvila se je nova zvrst turizma, ki jo imenujejo ekoturizem ali ekološki turizem, pa tudi zeleni oziroma mehki turizem. Turistični ponudniki tako ponujajo preživljanje počitnic v hotelih, prijaznejših okolju, kjer reciklirajo odpadke, varčujejo z vodo in energijo ter ponujajo hrano, pridelano na ekoloških kmetijah. Prireditelji potovanj organizirajo izlete in počitnice za manjše skupine, saj se zavedajo negativnih posledic na okolje, ki jih povzroča množični turizem. Ekoturizem tako postaja vse pogostejši način preživljanja počitnic pri vse več ljudeh. Ena od zvrsti ekoturizma je prav gotovo tudi kolesarski turizem. Ker ne uporabljamo klasičnih prevoznih sredstev (ki so sicer hitrejša, njihova uporaba ne zahteva veliko napora, so pa okolju neprijazna, ker temeljijo na uporabi fosilnih goriv), prispevamo k manjši onesnaženosti okolja, saj je kolo ena od okolju najprijaznejših oblik prevoza, ker ne obremenjuje okolja z izpušnimi plini, hrupom, odpadki in zahteva mnogo manj prostora v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi. Kolo je optimalno prevozno sredstvo za premagovanje krajših in daljših razdalj, velikokrat pa je edino prevozno sredstvo za tiste, ki nimajo avtomobila ali pa se njegovi uporabi zavestno odpovedo in to ocenijo kot svoj prispevek k varovanju okolja ali zdravja oziroma kar k obojemu. Kolo postaja vse bolj priljubljeno sredstvo ohranjanja dobrega počutja in preživljanja prostega časa. Nekateri se celo odločijo počitnice preživeti s kolesom oz. se z njim odpravijo na počitnice. Kolesarjenje na počitnicah oz. »kolesarske počitnice« pa so zbudile zanimanje tudi pri ponudnikih turističnih storitev, saj se ti zavedajo vse večjega povpraševanja po storitvah, ki so okolju in zdravju prijaznejše in tisti najhitrejši in najiznajdljivejši so turistično ponudbo že prilagodili tej vrsti turistov in jo že uspešno tržijo. Kolesarski turizem je tako postal nov, moderen način preživljanja počitnic, njegova priljubljenost pa se iz leta v leto veča, tako pri starejši kot mlajši generaciji turistov.

5

1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela Namen Namen diplomskega dela je raziskati smiselnost in možnost razvoja kolesarskega turizma kot zvrsti ekološkega turizma v JV Sloveniji, saj so problemi onesnaževanja okolja vse večji in kompleksnejši, hkrati pa skušati poiskati možnosti, kako povečati prepoznavnost JV Slovenije kot turistične destinacije. Cilji JV Slovenija je eno od manj prepoznavnih turističnih območji v Sloveniji, zato je glavni cilj diplomskega dela preučiti, seznaniti in predstaviti, kakšne so možnosti za razvoj kolesarskega turizma kot zvrsti ekoturizma v JV Sloveniji ob sodelovanju turističnih ponudnikov tako javnega kot zasebnega sektorja. Naši podcilji pa so:

• predstaviti pojem ekoturizma, • predstaviti povezanost ekoturizma in kolesarskega turizma, • predstaviti naravne vrednote in kulturno dediščino JV Slovenije, • analizirati kolesarski turizem v Nemčiji, in sicer v njeni zvezni deželi Severno

Porenje-Vestfalija, • predstaviti gostinsko in nastanitveno ponudbo v JV Sloveniji, • preučiti kolesarsko infrastrukturo v Sloveniji in JV Sloveniji, • analizirati in primerjati razmere v Sloveniji in JV Sloveniji z razmerami v Nemčiji

in njeni zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija. Trditve JV Slovenija je območje s številnimi kulturnimi in naravnimi danostmi, vendar je zaradi slabe medsebojne povezanosti in slabega sodelovanja različnih ponudnikov, kakor tudi neprepoznavnosti, turistično slabše razvita slovenska pokrajina. Razvoj kolesarskega turizma bi regiji prinesel številne pozitivne učinke. Ne samo, da bi se povečali prihodki od turizma, zmanjšali bi se tudi negativni učinki na okolje, odprla bi se nova delovna mesta, kolesarska infrastruktura pa bi koristila tudi potrebam lokalnega prebivalstva. Trdimo, da bi razvoj kolesarskega turizma popestril turistično ponudbo v JV Sloveniji in s tem povečal njeno privlačnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predvidevamo, da bo okoljska osveščenost pri ljudeh v naslednjih letih še bolj naraščala in da bo vzporedno z njo naraščalo tudi povpraševanje po turističnih storitvah, ki so naravnane trajnostno in okolju prijazno. Predpostavljali smo, da bomo naleteli na pozitiven odziv v Turistično-informacijskih centrih (TIC), turističnih agencijah in hotelih v JV Sloveniji in da nam bodo dovolili anketirati turiste v njihovih prostorih.

6

Predpostavljali smo tudi, da bo v anketiranje privolilo dovolj tujih gostov, da bomo imeli zanesljiv vzorec in tako pridobili realne rezultate, ki bodo pomagali potrditi ali ovreči tezo, ki smo jo zastavili v diplomski nalogi. Omejitev, na katero bi lahko naleteli, je ta, da so na internetu zabeleženi napačni podatki o tej temi, ki bi nam tako omejili raziskovanje. Geografsko smo se omejili na Slovenijo, in sicer podrobneje na JV Slovenijo. Ker pa smo se v diplomski nalogi lotili tudi mednarodne primerjave, smo se omejili še na eno evropsko državo, in sicer Nemčijo in njeno zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalija. V strokovnem pomenu smo se omejili na preučevanje kolesarskega turizma kot zvrsti ekoturizma. V diplomski nalogi je anketa, ki smo jo izvedli samo na območju JV Slovenije in to v poslovalnicah turističnih agencij, hotelih in TIC-ih. Izvajali smo jo med turisti, ki so bili na obisku v JV Sloveniji. Število anketiranih je omejeno na 50 oseb, anketa pa je vsebovala 12 anketnih vprašanj. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo temelji na mikroekonomski analizi. Pri raziskovanju smo uporabljali deskriptiven in analitičen pristop. Informacije in podatke, ki smo jih uporabili v nalogi, smo črpali predvsem iz sekundarnih virov, ki smo jih dopolnjevali s primarnimi viri, pridobljenimi z anketo. V drugem poglavju smo stvari predvsem opisovali. Prav tako smo metodo deskripcije uporabili v tretjem in četrtem poglavju, kjer smo poleg opisovanja uporabili tudi analize. Analizirali smo ekoturistično in kolesarsko ponudbo v JV Sloveniji in kolesarsko turistično ponudbo v Nemčiji oz. njeni zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija ter izvedli dve SWOT analizi, in sicer SWOT analizo za JV Slovenijo in SWOT analizo za Severno Porenje-Vestfalijo. V petem poglavju smo uporabili komparativno metodo, saj smo izvedli primerjalno analizo oz. Benchmark analizo, kjer smo primerjali kolesarsko turistično ponudbo JV Slovenije in nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalije. Poleg tega pa smo v tem poglavju izvedli tudi ovrednotenje ankete, ki je prav tako ena od raziskovalnih metod, s katero smo želeli pridobiti pomembne informacije o ekoturistični in kolesarski ponudbi v JV Sloveniji. V šestem poglavju smo spoznanja, pridobljena z naštetimi analizami, sintetizirali ter podali predloge za razvoj in uspešno trženje kolesarskega turizma v okviru ekoturistične ponudbe v JV Sloveniji. Seveda pa smo v celotnem diplomskem delu povzemali in se opirali na mnenja različnih avtorjev, ki so raziskovali ta področja in prišli do spoznanj in ugotovitev, ki so koristna v naši raziskavi.

7

2 TURIZEM IN OKOLJE Turizem in okolje sta tesno povezana. Obstoj turizma v neki destinaciji je odvisen od stanja okolja destinacije oz. kakovosti okolja. Res je, da je za številne škode, nastale v okolju, prispeval turizem, vendar je krivda tudi v drugih dejavnikih (rast industrije, izkoriščanje naravnih virov itd.). Turistično gospodarstvo se že zaveda, kako pomembna je kakovost okolja za turizem in posledica tega je sodelovanje z naravovarstvenimi organizacijami in vlaganje v investicije, ki preprečujejo negativne učinke na okolje (Ceballos-Lascuráin 1996, 19). Spreminja pa se tudi odnos turistov do okolja, ki so okoljsko vse bolj ozaveščeni. Raziskave v Nemčiji so pokazale, da nemški turisti pri izbiri počitnic na prvo mesto postavljajo čisto in neonesnaženo okolje, in ne sonce, kot je bilo to poprej. Prireditelji potovanj kot sta TUI in Neckermann, zato že zaposlujejo tako imenovane »okoljske managerje«, ki preverjajo podizvajalce turističnih storitev in od njih zahtevajo, da izpolnjujejo določene zahteve v zvezi z urejenostjo in čistostjo ne samo objektov, ampak celotne destinacije (Simonsen in Jorgensen 1998, 111). 2.1 Okolje in problematika varovanja okolja Problemi okolja so največkrat kompleksni in nastajajo v povezanem in prepletenem delovanju živega in neživega sveta ter človeške dejavnosti. Ravnotežje med temi tremi glavnimi sestavinami okolja je vse bolj ogroženo zaradi prenaseljenosti, izčrpanja naravnih virov, onesnaževanja okolja in pomanjkanja etičnih meril v odnosu do narave (Univerza v Mariboru 2005). Prenaseljenost svetovne populacije povečuje pritiske na okolje. Čeprav se je trend naraščanja svetovne populacije znižal v razvitih državah, se s prenaseljenostjo srečujejo predvsem v manj razvitih delih sveta. Tam se soočajo s pomanjkanjem pitne vode in hrane, pojavljajo se sanitarne težave, razširjajo se nalezljive bolezni, slabšo imajo izobrazbo itd (Hinrichsen in Bryant 2008). Zaradi hitrega razvoja in sodobnega načina življenja je vse večja poraba naravnih virov, kar ogroža naravno ravnovesje. Problemi so še večji, ker gre za intenzivno izčrpavanje neobnovljivih virov in njihovo neenakomerne razporeditve po svetu (Wikipedija 2008). Vsakodnevno se srečujemo tudi s temami, povezanimi z onesnaževanjem okolja, ki je posledica mnogih pritiskov na okolje, ki se kažejo predvsem skozi človeške dejavnosti – največkrat preko emisij snovi in energij v okolje (vode, zrak, tla) ter odpadkov (Arso 2008). Velik problem je tudi odsotnost ekološke etike, ki je prispevala k povzročitvi negativnega odnosa do človekovega naravnega okolja. Ekološka etika je celota načel o dolžnostih ljudi do okolja, ki človeku povedo, kako bi se morali vesti v skladu s človekovo vestjo oz. etičnimi normami. Pozitiven vpliv na oblikovanje ekološke zavesti imata ekološko informiranje in ekološka vzgoja, ki pomagata, da se človek začne zavedati problemov okolja in možnostih njihove rešitve (Mihalič 1995, 94).

8

Problematika varovanja okolja je postala ena od najbolj perečih svetovnih tem. Države članice Združenih narodov (UN) so leta 1992 v Riu de Janeiru na konferenci o okolju in razvoju podrobneje opisale koncepte sonaravnega razvoja (Agenda 21), ki ga je predhodno definirala Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), ki je danes poznana kot Brundtlandova komisija. Njihova razlaga je, da je to razvoj, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožali možnosti prihodnjih generacij. V Agendi 21 je poziv vsem državam sveta, naj pripravijo svoje nacionalne strategije in akcijske načrte za uresničevanje načel sonaravnega uravnoteženega razvoja (Špas 2008). Rešitev okoljskih problemov je uresničljiva s spremembo neustreznih postopkov in življenjskih navad. Okoljska politika mora biti okoljsko, ekonomsko in razvojno zasnovana (Plut 1998, 14–15). 2.2 Turizem kot negativni faktor vpliva na okolje Posledica prilagajanja in spreminjanja okolja človekovim potrebam je nastanek umetnega ekosistema, za katerega so danes značilne nevarnosti kriznih razsežnosti, ki lahko ogrožajo življenje (Univerza v Mariboru 2005). Turizem je najbolj izrazit družbeno-ekonomski pojav z napovedano strmo rastjo, ki pa prinaša tako pozitivne kot negativne učinke za širše in ožje okolje, pri čemer je število slednjih zagotovo številčnejše. Učinki na okolje so zelo različni in so odvisni predvsem od koncentracije turistov ter vrste prisotnih dejavnosti na eni strani in značilnosti okolja na drugi strani (Ferreira 2005). Negativni vplivi na okolje se v turizmu kažejo predvsem zaradi pomanjkanja etičnih meril do okolja s strani turistov in turističnega gospodarstva. Turisti vidijo onesnaženo in uničeno okolje, ne pa svojega lastnega prispevka k njegovemu uničevanju. Zavedajo se sicer, da tudi turist povzroča ekološko škodo, toda turist, ki povzroča škodo in uničuje okolje, je vedno nekdo drug. Odsotnost ekološke etike se kaže tudi v uveljavljeni filozofiji »uživati, dokler je še možno«, odsotnost ekološke odgovornosti oziroma ekološkega ravnanja pa v povpraševanju po neekoloških oblikah turizma (Mihalič 1995, 102). Pomanjkanje ekološke etike turističnega gospodarstva pa se kaže v ignoriranju ekološke problematike, skrivanju in ignoriranju ekoloških informacij, ponujanju umetno zgrajenih substitutov kot nadomestek za naravne dobrine, v pretiranem opiranju na kakovost namensko zgrajenega dela turistične ponudbe in mnogih drugih dejanjih (prav tam 1995, 103). Najpogostejši negativni vplivi turizma na naravno okolje so:

• onesnaževanje in dodatna poraba vode, • onesnaževanje zraka in drugih pokrajinskih elementov s strani prometa, • spremembe reliefa, povečanje erozijskih procesov (gradbeni posegi, kot so gradnja

smučišč, motokros stez), • velike količine odpadkov ter • krčenje življenjskih prostorov avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst.

9

Poleg teh pa so tu še negativni učinki na družbeno okolje: • negativni ekonomski učinki: zvišanje cen nepremičnin, zemljišč in osnovnih

življenjskih potrebščin, • sezonsko delo, • enosmerna gospodarska usmerjenost (samo v turizem) ter • negativni socialni in kulturni učinki: sprememba vrednot, življenjskega stila,

kulture lokalnega prebivalstva, sprememba videza stavb itd. (Ferreira 2005). Vendar pa ne smemo pozabiti tudi na nekatere pozitivne posledice turizma: možnost pridobitve finančnih sredstev za ohranjaje narave, naravnih znamenitosti in lepot, nova delovna mesta, dohodek od turizma, boljše socialne razmere in boljša oskrba s potrošniškim blagom destinacij, vlaganja v znanje zaposlenih, ohranjanje obrti oz. podjetništva, trženje domačih produktov in ohranjanje poselitve in kulturne krajine (prav tam 2005). 2.3 Okolju prijazen turizem – ekoturizem Osnovni namen ekoturizma je varovanje naravnih območij, izvajanje izobraževalnih programov, namenjenih varovanju okolja, ustvarjanje prihodka od turizma, vključevanje v razvoj ekoturistične ponudbe lokalnega prebivalstva ter planiranje pozidave turistične infrastrukture (Ross in Wall 1999, 125). Obstaja več definicij pojma ekoturizem. Fennell je v svoji knjigi opisal kar 85 definicij ekoturizma različnih avtorjev, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih, in jih med seboj primerjal. Z raziskavo je dobil 20 najpogostejše uporabljenih besed, ki se najpogosteje pojavljajo v definicijah ekoturizma, med katerimi so: naravna območja, ohranjanje, poudarjanje kulturne dediščine, izobraževanje, koristi lokalnemu prebivalstvu, etika, sonaravnost in vplivi (Fennell 2002, 15). Prva razmišljanja o ekološko usmerjenem turizmu segajo že v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je nastala oblika ekoturizma, ki je razumljena kot oblika potovanja v naravna območja, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva (Koščak 2004). V pripravah na mednarodno leto ekoturizma pa je enotno definicijo ekoturizma pripravila Svetovna turistična organizacija (UNWTO), ki sicer pravi, da enotne definicije za ekoturizem ni, ima pa ekoturizem določene splošne značilnosti:

• v ekoturizem uvrščamo vse sonaravne oblike turizma, pri katerih je vodilo turistov opazovanje in uživanje v naravi in v tradicionalnih kulturah v njihovih naravnih okoljih

• vanj so vključene vzgojno-izobraževalne in predstavitvene dejavnosti • ekoturistični izleti in potovanja naj bi bili namenjeni manjšem številu turistov,

organizatorji pa naj bi bili specializirana, manjša turistična podjetja na lokalni ravni in tudi tuja turistična podjetja različnih velikosti

• cilji ekoturizma: zmanjševanje negativnih vplivov na naravno in socialno-kulturno okolje

10

• podpira varstvo naravnega okolja, organizacije in upravne organe, ki upravljajo z naravnimi območji, ustvarja gospodarske koristi za lokalno skupnost in dodatna delovna mesta ter veča zavest o ohranjanju narave pri turistih in domačih prebivalcih (prav tam 2004).

Nepravilno vodeni ekoturizem pa lahko privede tudi do nasprotnih učinkov od trajnostnega razvoja in povzroči mnogo večjo škodo kot množični turizem. Ekoturizem je v veliko večji meri odvisen od narave in njenih elementov, ki so občutljivejši, zato lahko prenaseljenost, hiter razvoj, onesnaževanje in rušenje naravnega ravnovesja na teh področjih povzroči veliko škodo okolju. Do tega prihaja zaradi slabega načrtovanja razvoja in vodenja ekodestinacije (Wearing in Neil 1999, 23–24). Ekoturizem je le ena od komponent trajnostnega turizma. Nekateri ta dva pojma sicer enačijo, a je to napačno. Ekoturizem je le ena od poti k trajnostnemu turizmu, saj lahko uspešno vodeni ekoturizem veliko prispeva k biološki raznolikosti, ki je eno od načel trajnostnega turizma (Novak Ipavec 2006, 7–8). Načela trajnostnega turizma izhajajo iz načel trajnostnega razvoja. Trajnostni turizem, ki se lahko trajno vzdržuje, upošteva načelo prihodnosti. Skrbi, da sedanja ekonomska aktivnost ne bo imela negativnih ekoloških in socialnih posledic v prihodnosti (prav tam 2006, 7–8). Cilji trajnostnega turističnega razvoja so:

• trajni in ekološko uravnoteženi turističen razvoj, ki izboljšuje ekonomske in ekološke razmere,

• izboljšanje kakovosti življenja v receptivnih državah, • zagotavljanje visokega zadovoljstva turistov, • vzdrževanje kakovosti okolja v širšem pomenu in • omogočanje enakopravnosti v razvoju (Mihalič 1995, 59).

Kolesarski turizem kot ena od zvrsti ekoturizma Kolo je nastalo v davnini in mnogi ga označujejo kot največji izum, ki je skozi zgodovino mnogim postal strast in način življenja. Ker ne onesnažuje okolja, ima kolo med vsemi prevoznimi sredstvi posebno mesto, ki mu zagotavlja prihodnost. Pozitivni učinki na človekovo zdravje in počutje pa postavljajo kolesarstvo na eno od prvih mest med telesnimi aktivnostmi. Pozitivni učinki kolesarjenja:

• prispeva k boljšemu zdravju in telesni pripravljenosti, • preprečuje razvoj raznih civilizacijskih bolezni, • kolo je najhitrejše prevozno sredstvo v prometnih konicah, • majhni stroški vzdrževanja kolesa (ni cestnih taks, tehničnih pregledov,

registracije), • v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi poceni prevozno sredstvo, dosegljivo

vsakomur, • dolga življenjska doba,

11

• ni težav z iskanjem parkirnega mesta, • ne zavzema veliko prostora (ni potrebna gradnja avtocest, velikih parkirnih

prostorov), • prispeva k ohranjanju okolja (za izdelavo kolesa porabimo manj materiala in

energije kot pri izdelavi avtomobila) in • ne obremenjuje okolja z izpušnimi plini in hrupom (Why cycle? 2008).

Ker se tudi ponudniki turističnih storitev zavedajo vse večjega povpraševanja po storitvah, ki so okolju in zdravju prijazna, so ponudbo tem trendom v nekaterih segmentih že prilagodili. Ravno kolo je eno od najljubših sredstev sprostitve in rekreacije, preživljanja počitnic, je pa tudi transportno sredstvo. Razvila se je posebna vrsta turizma, imenovana kolesarski turizem, ki jo mnogi definirajo kot enodnevni ali večdnevni obisk ali potovanje izven običajnega okolja, ki vključuje aktivnosti kolesarjenja kot osnovni motiv za obisk določene turistične destinacije, hkrati pa vključuje potovanja, kjer je kolesarjenje le ena od mnogih aktivnosti turista na potovanju. Zraven pa so vključena tudi enodnevna kolesarska potovanja (Sirše et al. 2005, 33). Zvrsti turističnega kolesarjenja:

• kolesarske počitnice, kjer je kolesarjenje glavni motiv počitnikovanja; • počitniško kolesarjenje, kjer kolesarjenje predstavlja eno od mnogih aktivnosti na

počitnicah; • dnevno kolesarjenje, kot pol ali celodnevno potovanje, ki vključuje aktivnosti

kolesarjenja in poteka izven običajnega delovnega in življenjskega okolja; • mountin biking, klubsko kolesarjenje in kolesarska potovanja pa so oblike

kolesarjenja, ki so značilne za posamezne interesne skupine, ki iščejo različnost v izbiri kolesarskih poti, organizacijsko obliko kolesarjenja pod strokovnim vodstvom ali pa želijo svoje kolesarske sposobnosti preveriti na različnih tekmovanjih (prav tam 2005, 33).

Številni pa se sprašujejo, ali je kolesarski turizem res okolju prijazen turizem? Raziskava, ki je potekala v dveh danskih mestih, Fyn in Bornholm, je pokazala, da kolesarski turizem povzroča manj negativnih vplivov na okolje kot ostale oblike turizma, vendar ne moremo trditi, da je to idealen tip okolju prijaznega turizma, saj se veliko kolesarskih turistov do izbrane destinacije pripelje s svojim avtomobilom, ki pa ne velja za okolju prijazno transportno sredstvo. Kljub temu pa se kolesarski turisti obnašajo okolju bolj prijazno kot ostali turisti, saj na »kolesarskih počitnicah« uporabljajo kot glavno transportno sredstvo kolo, porabijo pa tudi manj vode in energije, ker za namestitve rajši izbirajo denimo kampe, povzročajo manj hrupa, pospravljajo odpadke, ne uničujejo narave in so okoljsko bolj ozaveščeni kot ostali (Simonsen in Jorgensen 1998, 159–164). Avtorja iste raziskave sta tudi dokazala, da je kolesarski turizem v opazovanih danskih mestih vplival na povišanje prihodkov od turizma in povečanje števila novih delovnih mest, zato je kolesarski turizem ekonomsko in okoljsko zaželena oblika turizma (prav tam 1998, 159–164).

12

3 ANALIZA KOLESARSKE IN EKOTURISTIČNE PONUDBE V JV SLOVENIJI

3.1 Kolesarski turizem v JV Sloveniji Za kolesarski turizem v Sloveniji in tudi v JV Sloveniji je značilno, da se je razvil na bolj nižinskih predelih, in sicer v mestih in njihovi okolici ter turističnih krajih in njihovi okolici. Za nižinsko kolesarjenje v Sloveniji ni zagotovljenih dovolj varnih površin, saj večina kolesarskih poti vodi po prometnih cestah, je pa teh več namenjenih za gorsko kolesarjenje, ki so speljane po bolj varnih gozdnih in poljskih poteh (Lebe et al. 2005).

Tipi kolesarskih površin Ločimo različne tipe površin, ki so namenjene kolesarskemu prometu. To so:

• kolesarske poti: samostojne javne ceste, s predpisano signalizacijo, označene in namenjene izključno prometu kolesarjev;

• kolesarske steze: nivojsko ali kako drugače ločene od cestišča; • kolesarski pasovi: na istem nivoju kot cestišče in • kolesarjenje po cestišču (Andrejčič Mušič 2005).

Kategorizacija slovenskih kolesarskih poti

Kolesarske poti se kategorizirajo kot ostale javne ceste. Ločimo tri tipe kolesarskih poti: • daljinska kolesarska povezava (DK): omogoča povezavo z omrežjem evropskih

kolesarskih smeri in omogoča tranzit skozi Slovenijo; • glavna kolesarska povezava (GK): omogoča povezavo med središči regionalnega

pomena; • regionalna kolesarska povezava (RK): omogoča dostop do najpomembnejših

turističnih območij ali središč ter območij naravnih znamenitosti ter središč pomembnega lokalnega značaja, skladno z zasnovo regionalnih cestnih povezav (Andrejčič Mušič 2005).

Mednarodne kolesarske poti

Slovenija je članica ECF in sodeluje pri projektu EuroVelo. Po slovenskem ozemlju poteka 70 km evropske kolesarske poti, imenovane Sredozemska kolesarska pot ali krajše EV8 (EFC 2008). Poleg tega imela Slovenija vzpostavljene tudi tri kolesarske poti v dolžini nekaj kilometrov z Italijo, Avstrijo in Hrvaško. To so: Obdravska kolesarska pot (Italija, Avstrija in Slovenija), Pot prijateljstva in zdravja ali Parenzana–Porečanka (Slovenija, Italija in Hrvaška) ter Pot treh dežel (Slovenija, Avstrija, Italija) (Ministrstvo za promet 2008).

Kolesarski standardi Tudi v Sloveniji so oblikovali standarde za celovito ponudbo turističnega kolesarjenja, ki so že uveljavljena praksa v tujini. Standardi tako veljajo za namestitvene in gostinske obrate, kampe in kolesarske turistične točke (Sirše et al. 2005). Standardi so oblikovani na podlagi ADFC-jevih in EFC-jevih standardov in so prilagojeni značilnostim slovenskega prostora. Z njimi želi STO izboljšati kolesarsko turistično ponudbo, zato tudi ne zahtevajo visokih vlaganj (prav tam 2005).

13

Kolesarjem prijazne gostinske in namestitvene obrate ter informacijske točke so na podlagi kriterijev uvrščene v petnivojski sistem. Do zdaj je v Sloveniji 36 za kolesarje specializirani hotelov, penzionov in apartmajev razvrščenih v različne kategorije. Največ jih izpolnjuje minimalne standarde, samo dva ponudnika pa izpolnjujeta standarde za najvišjo kategorijo kolesarjem prijaznih namestitev (peti nivo) (prav tam 2005). 3.1.1 Kolesarska infrastruktura v JV Sloveniji JV Slovenija ima, kljub za kolesarje privlačni pokrajini, zelo malo kolesarskih površin, namenjenih izključno kolesarjem. Od vseh slovenskih pokrajin bi lahko rekli, da je kolesarska infrastruktura ena od slabših. Kolesarji imajo najpogosteje možnost kolesarjenja po cestišču, vendar je njihova varnost ob tem ogrožena. Ceste so pogosto zelo ozke, ovinkaste, poškodovane in nepregledne. Poleg tega pa je tudi kultura slovenskih voznikov, kar se tiče strpnosti do kolesarjev na cesti, na zelo nizki ravni. Površine, ki so namenjene izključno kolesarjem (kolesarske steze in pasovi), najdemo le v mestih in nekaterih turističnih in večjih krajih, vendar se pogosto dogaja, da so te nepovezane, tako da se morajo kolesarji del poti voziti po cestišču oziroma prečkati cesto. Drugače pa je s kolesarskimi stezami izven mest. Ko kolesarji zapustijo mesta, se morajo voziti po cestišču. Sicer se ob gradnji in obnovi cest zraven izgrajujejo tudi pločniki za pešce in kolesarske površine, vendar bo trajalo še kar nekaj časa, da bo kolesarska infrastruktura v tem delu Slovenije zadovoljiva. Na portalu kot sta www.sloveniainfo in www.sloveniabike je mogoče najti ponudbo kolesarskih poti za vso Slovenijo. V primerjavi z ostalimi slovenskimi pokrajinami je ponudba kolesarskih poti v tem delu države precej manjša, pa čeprav je to po površini največja regija v Sloveniji. Na portalu www.sloveniabike lahko najdemo podatke o 31 kolesarskih poteh v JV Sloveniji. Zanimivo je, da smo na portalu našli le eno kolesarsko pot v bližini Novega mesta, ki je prestolnica JV Slovenije (sloveniabike.com 2007). Slabo je poskrbljeno tudi za označbe kolesarskih površin. Res je, da so označene kolesarske steze in pasovi, vendar znakov, ki bi opozarjali na kolesarske poti, ni. 3.1.2 Ponudba kolesarskega turizma v JV Sloveniji Pri zbiranju podatkov o kolesarski turistični ponudbi v JV Sloveniji smo naleteli na zelo skope informacije. Založenost turističnih informacijskih centrov s promocijskimi materiali in kolesarskimi zemljevidi je zelo slaba. Pri obiskovanju spletnih strani posameznih občin smo le pri redkih zasledili ponudbo kolesarskih poti, skoraj pri nobeni pa nismo našli posebej izdelane turistične ponudbe za kolesarje, ki bi vsebovala poleg številnih kolesarskih poti tudi ostalo turistično ponudbo, namenjeno kolesarskim turistom (kolesarjem prijazne gostilne in restavracije, prenočišča, izposojevalnice in servise koles). Še posebej slabe razmere so v Mestni občini Novo mesto, saj smo na tamkajšnjem TIC-u našli le zloženko, v kateri je predstavljena ena kolesarska pot. Prav tako je slaba predstavitev kolesarske turistične ponudbe na spletnih straneh občine Novo mesto. Ponudbo za kolesarje smo našli na Kompasu Novo mesto in v Termah Krka, ki v svoji

14

ponudbi nudijo možnost vodene kolesarske ture. Terme Krka pa so se pred kratkim včlanile tudi v mrežo kolesarskih hotelov. Napredek v razvoju kolesarskega turizma in ostale turistične ponudbe je bil opažen pri nekaterih manjših občinah, kot je občina Metlika, ki ima na svojih spletnih straneh seznam kolesarskih poti z zemljevidi. Občina Osilnica kot najmanjša ima na spletnih straneh navedenih kar 10 kolesarskih poti s prikazom poti na zemljevidu. Občina Škocjan ima na svojih spletnih straneh podrobno opisani dve kolesarski poti. Največji napredek pri razvijanju kolesarskega turizma pa prav gotovo kaže občina Trebnje, saj ima na svojih straneh objavljenih pet kolesarskih poti z diagrami poti, zemljevidi in podrobnimi opisi poteka poti. Pripravljeno pa imajo tudi strategijo razvoja turizma v občini Trebnje, v kateri je kot pomembno področje poudarjen tudi razvoj kolesarskega turizma. Slaba je tudi ponudba izposoje in servisa koles. Na portalu www.sloveniabike lahko najdemo le enega ponudnika kolesarskih servisnih storitev (v Novem mestu), medtem ko po ostalih dolenjskih krajih na portalu ni zabeleženih izposojevalcev koles in kolesarske opreme, pa čeprav ti obstajajo. To kaže predvsem na to, da turistični ponudniki javnega in zasebnega sektorja ne nastopajo na trgu povezano (www.sloveniabike 2007). Boljša je gostinska ponudba in namestitve ob poti, čeprav ti v svoji ponudbi ne nudijo visokoenergetske hrane in napitkov namenjenih kolesarjem oz. je vsaj posebej ne omenjajo. Vendar tudi ponudniki gostinskih in namestitvenih storitev nimajo zagotovljene niti osnovne opreme za potrebe kolesarskih turistov (ni stojal, varnih kolesarnic, sušilnic, orodja za nujna popravila itd.). Tabela 1: Število ležišč v regiji JV Slovenija po občinah v letu 2007

Občina Zmogljivosti ležišč (stalna) Občina Zmogljivosti

ležišč (stalna) Metlika 315 Novo mesto 487 Črnomelj 336 Semič 50 Kočevje 102 Šentjernej 0 Dolenjske Toplice 604 Škocjan 6 Kostel 40 Trebnje 66 Mirna Peč 0 Žužemberk 10 Osilnica 45 Loški Potok 0 Ribnica 40 Sodražica 0 Mokronog-Trebelno 8 Straža 0 Šentrupert 0 Šmarješke Toplice 448

SKUPAJ = 2557 ležišč Vir podatkov: SURS (2008) Tabela 1 prikazuje stalno število ležišč v namestitvenih objektih po posameznih občinah v JV Sloveniji v letu 2007. K namestitvenim objektom smo šteli hotele, motele, penzione, gostišča, prenočišča, apartmaje, kampe, sobe, počitniška stanovanja in hiše, domove (planinske, delavske, mladinske) ter turistične kmetije. Največje število ležišč je bilo v letu 2007 v občini Dolenjske Toplice.

15

Prav tako so zelo redki ponudniki kolesarjem prijaznih namestitev. Po podatkih, ki smo jih našli, sta ponudnika kolesarjem prijaznih namestitev, ki sta člana mreže kolesarskih hotelov, dva – v Novem mestu in na Otočcu ter Šmarjeških Toplicah. Namestitve na Otočcu in v Šmarjeških Toplicah spadajo v skupino Term Krka, ki pa so v lasti Krke, d.d., Novo mesto in so tudi najmočnejši turistični ponudnik v JV Sloveniji (Kovačič Petrovič 2008). V Termah Krka so izdelali ponudbo za kolesarje, ki ustreza standardom, ki jih je oblikovala STO. Standardi so oblikovani tako, da kolesarjem omogočajo čim bolj udobno in prijetno bivanje, ponudba pa je prilagojena njihovim željam. Kolesarji lahko poleg standardne ponudbe izberejo že izdelani program, ki vsebuje individualno kolesarjenje po okolici z ogledom kulturnih in naravnih znamenitosti ter vodeno turo s kolesarskim vodnikom. Na razpolago pa imajo tudi urejeno in varovano kolesarnico, možnost pranja koles, izposojo koles in orodja za servisiranje koles (prav tam 2007). Zelo slabo pa je poskrbljeno za prevoz kolesarjev in njihovih koles z javnimi prevoznimi sredstvi. Prevoz koles z vlakom v regiji JV Slovenija ni možen oz. je možen ob dobri volji sprevodnikov in strojevodij. Zaradi redkega železniškega omrežja, so slabe in redke povezave z ostalimi slovenskimi kraji in s tujino. Nič kaj pogostejše pa niso avtobusne linije, ki bi povezovale manjše in večje kraje (Slovenske železnice 2007). 3.2 Ekoturistična ponudba JV Sloveniji Ekoturizem je dejavnost, ki jo v svetu vse bolj podpirajo, v Sloveniji pa pojav še ni povsem razširjen. S promocijo ekološkega turizma v Sloveniji je začel Inštitut za trajnostni razvoj leta 1998. O ekoturizmu se je sicer še posebej veliko govorilo v letu 2002, ki je bilo mednarodno leto ekološkega turizma. Na institucionalni ravni pa se je s pojavom začelo ukvarjati kar nekaj ekoloških in turističnih organizacij, podpira pa ga tudi STO (RTV Slovenija 2006). V Sloveniji se pomena ekološkega turizma še vedno premalo zavedamo. V projekt razvijanja in razširjanja ekoturizma je vključenih nekaj turističnih kmetij, ki obiskovalcem ponujajo zdravo prehrano in nekatere prostočasne dejavnosti, k razširjanju pojava pa prispevajo tudi t. i. ekološke kmetije. Slednje se ukvarjajo predvsem s pridelavo ekološko pridelane in neoporečne hrane, manj pozornosti pa posvečajo nastanitvenim zmogljivostim in sprejemanju gostov. Tudi ta trend pa se počasi spreminja, saj se v zadnjem času vse več kmetij odloča poleg ekološko pridelane hrane in njene prodaje ponuditi tudi namestitvene zmogljivosti, ker zanimanje za preživljanje tovrstnih počitnic pri turistih narašča. Prav tako je k večjemu zanimanju za ekoturizem pripomogla možnost pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov (prav tam 2006). V JV Sloveniji je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2006 kar 8.450 kmetijskih gospodarstev in v uporabi 52.942 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar jo uvršča v zgornjo polovico med vsemi slovenskimi regijami. To kaže na to, da je kmetijstvo še vedno pomembna dejavnost v tej regiji (Surs 2008).

16

Čedalje več je tudi kmetij, ki se poleg kmetijstva ukvarjajo tudi s turizmom, oziroma se ukvarjajo s kmetijstvom zaradi turizma, saj je zanimanje turistov za preživljanje tovrstnih počitnic v JV Sloveniji vse večje. V preteklih letih se je pojavilo kar nekaj izletniških kmetij, kjer turistom ponujajo domačo hrano in pijačo, precej pa je tudi takih, ki turistom nudijo tudi možnost prenočitve in preživljanja počitnic. Na kmetiji si tako turisti krajšajo čas s spoznavanjem kmetije in kmečkih del, športnimi dejavnostmi, obiski narave in okoliških krajev. Še vedno pa je malo kmetij, ki bi se ukvarjale z ekološkim kmetijstvom, kar pomeni, da na njih hrano pridelujejo po standardih za ekološko pridelavo hrane, njihovi pridelki pa nosijo npr. znak BIODAR ali Demeter. Še manj je ekoloških kmetij, ki bi poleg ekološko pridelane hrane ponujale tudi turistične storitve. Trenutno sta na območju JV Slovenije dve ekološki kmetiji, ki ponujata tudi možnost bivanja (Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije 2008). 3.3 Predstavitev JV Slovenije in njene obstoječe turistične ponudbe JV Slovenija se geografsko gledano razprostira od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško, ki jo označujejo Gorjanci s 1178 m visokim Trdinovim vrhom. Za dolenji del nekdanje Kranjske se je uveljavilo bolj pogosto ime Dolenjska, v zadnjem času pa jo pogosto opisujemo tudi kot Jugovzhodna Slovenija (Štefe 2007). Največje in glavno mesto JV Slovenije je Novo mesto, ki je prestolnica in ima več kot 20.000 prebivalcev. Najbolj znana reka je Krka. Tik ob njej oziroma na njej so postavili številne mline, žage in gradove, ki pa so danes bolj ali manj v ruševinah (prav tam 2007). Občine, ki sestavljajo regijo JV Slovenije, so: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Metlika, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk. Nekateri pa k Dolenjski, poleg regije JV Slovenija, prištevajo tudi Spodnje Posavsko regijo (Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Sevnica) (Surs 2007). JV Slovenija je znana po številnih toplih vrelcih in zdraviliščih: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, v bližini so tudi Čateške Toplice. Ena od naravnih znamenitosti pa je naravni izvir tople vode Klevevž, ki se nahaja sredi gozda in iz katerega vse dni v letu izvira topla voda. Poleg naravnih znamenitosti je JV Slovenija znana po starih samostanskih kompleksih, kot sta cistercianski samostan v Stični, kjer so našli rokopise še iz 12. stoletja, in Kostanjevica na Krki, ter edina še živa kartuzija Pleterje z gotsko cerkvijo svete Trojice (Štefe 2007). Številni so tudi gradovi, kot so grad Turjak, Gracarjev Turen, Žužemberk, Kostel itd. Eden lepših in najbolj ohranjenih je grad Otočec, kjer nudijo hotelske in gostinske storitve, prirejajo pa tudi poroke. Prebivalci JV Slovenije so navdušeni vinogradniki. Po JV Sloveniji vodijo štiri od dvajsetih vinskih cest (Belokranjska, Podgorjanska, Dolnjedolenjska in Gornjedolenjska).

17

Na lažjih tleh in pod vplivi podalpskega podnebja tu uspevajo kakovostne rdeče in bele sorte, tudi za posebne trgatve (cviček, belokranjec, metliška črnina). Vsako leto se v JV Sloveniji odvijajo številne prireditve, na katerih večji in manjši pridelovalci vin predstavljajo svoje sorte. Najbolj znane prireditve so Vinska Vigred v Beli Krajini, Cvičkarija v Novem mestu in po drugih mestih v Sloveniji ter Teden cvička v Novem mestu. Te prireditve so zelo znane in privabljajo iz leta v leto več obiskovalcev (Mestna občina Novo mesto 2007). Prikaz nekaterih statističnih podatkov za JV Slovenijo1 Po površini je to največja regija v Sloveniji, ki meri 2.675 km2 in ima 140.119 prebivalcev. K razvoju regije je največ prispevala industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija), saj ustvari polovico dodatne vrednosti v regiji. Višina BDP na prebivalca je 11.954 EUR. Po stopnji registrirane brezposelnosti, ki znaša 8,8%, sodi v tisto polovico slovenskih regij, ki imajo stopnjo brezposelnosti nižjo od povprečja. Največ zaposlenih je v nekmetijski dejavnosti (50,5%) ter v storitveni dejavnosti (42,8%) Gostota prometnega omrežja (1,00–1,99 km/km2) je ena najslabših v Sloveniji, kar kaže tudi podatek, da se na cestah v regiji JV Slovenije smrtno ponesreči največ ljudi (trije mrtvi na 10.000 ljudi). Zelo nizek je delež nočitev turistov v JV Sloveniji, ki predstavlja še ne pet odstotkov vseh nočitev turistov v Sloveniji in je v primerjavi z drugimi regijami v skupini regij z najmanjšim številom nočitev turistov (261.317). To opozarja na to, da turisti ne preživljajo počitnic in dopustov v tej regiji, ampak se ustavijo samo za uro ali dve (Surs 2007). 1 Podrobnejše in natančnejše primerjave so v publikaciji Slovenske regije v številkah (2007), ki je dosegljiva na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije

18

3.4 SWOT analiza za JV Slovenijo SWOT analiza je analiza, ki jo izvajajo številna podjetja, da bi ugotovili prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti, na podlagi katerih izdelajo načrte in strategije za prihodnost. Iskanje prednosti in slabosti je notranja analiza podjetja in prikazuje položaj podjetja v določenem trenutku. Zunanja analiza pa išče priložnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz okolja, v katerem podjetje deluje. Tabela 2: SWOT2 analiza za JV Slovenijo

PREDNOSTI SLABOSTI ugodna lega: bližina meje s Hrvaško,

bližina glavnega mesta in letališč bogata kulturno-zgodovinska dediščina,

dolga tradicija razgibana narava, raznolikost živalskega

in rastlinskega sveta vzpostavljene športne, rekreativne in

tematske poti vzpostavljene TIC točke dovolj izobraženega in usposobljenega

kadra dobra gospodarska razvitost

slaba prometna ureditev: slabo razvit javni promet, redko prometno omrežje

malo urejenih kolesarskih stez in poti slaba izkoriščenost naravnih danosti za

turistične namene nepovezanost in slabo komuniciranje

med turističnimi ponudniki pomanjkanje turističnih programov neurejenost potencialnih turističnih

področji premajhno zanimanje za ekološko

kmetijstvo in ekološki turizem PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

razvoj novih tematskih poti črpanje finančne pomoči iz državnih in

evropskih skladov razvoj manjših, družinskih podjetij oblikovanje novih turističnih storitev razvoj kakovostnega, nemasovnega

turizma trend rasti ekoturizma ozaveščenost ljudi o varovanju okolja je

v porastu trend krajših počitnic, oddihov: vikend

turizem

onesnaženost, preobremenjenost kulturne in naravne dediščine

pasivnost turističnih ponudnikov, premajhno vlaganje v turistično infrastrukturo

nesodelovanje turističnih ponudnikov javnega in zasebnega sektorja

prevelika odvisnost od industrije zaraščanje pokrajine zaradi opuščanja

kmetijske dejavnosti lokalna skupnost zavira razvoj turizma

2 Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats

19

4 PRIMER USPEŠNEGA EKOTURIZMA V NEMČIJI 4.1 Kolesarski turizem kot zvrst ekoturizma v Nemčiji V Nemčiji so se domislili odličnega projekta na temo ekoturizma, ki se imenuje: Razvoj celovite in povezane mreže na celotnem območju Nemčije z oblikovanjem enotnih marketinških orodij kolesarskega turizma. Nosilci tega projekta so Nemški kolesarski klub (ADFC), Nemško turistično združenje (DTV) in Nemško zvezno Ministrstvo za ekonomijo in tehnologijo (Turistična zveza Slovenije 2003). Glavni cilj projekta je bil promocija in pospeševanje razvoja kolesarskega turizma in vzpostavitev vsenemške kolesarske mreže. Projekt je uspešno združil obstoječe kolesarske poti skupaj s transevropskimi ter povezal najbolj turistične regije v Nemčiji. V začetni fazi so imeli pri uresničevanju projekta nekaj težav, ker ni bilo vzpostavljenih enotnih kriterijev in standardov za kolesarske poti in kolesarsko turistično ponudbo. Ta problem so odpravili z oblikovanjem enotnih standardov in projekt končali v obliki enotne blagovne znamke. Projekt so financirali v veliki količini iz javnih virov, 17 odstotkov pa so zbrala turistična podjetja (prav tam 2003).

Turistična ponudba kolesarskega turizma v Nemčiji Ponudba kolesarskega turizma je med najbolj razvitimi ravno v Nemčiji. Na portalu nemške turistične organizacije (germany-tourism.de) imajo zelo dobro predstavljene številne možnosti kolesarskega turizma pri njih (Germany Tourism - Travel, Holiday, Vacation 2007). Vsak potencialni obiskovalec in tisti, ki je že v Nemčiji in si želi preživeti krajši ali daljši oddih s kolesom, lahko na portalu pridobi vse potrebne informacije o:

• posamezni kolesarski poti: dolžina, težavnost poti, teren (hribovit, ravnina, asfaltna pot), krožna tura, opis pokrajine,

• kolesarjem prijaznih namestitvah ob poti, gostinski ponudbi in zatočiščih, • znamenitostih ob poti, • železniških in avtobusnih postajah ob poti, • koristnih spletnih naslovih, telefonskih številkah, naslovih ter • zemljevide posameznih poti (prav tam 2007).

Obiskovalci spletnega portala lahko izbirajo med več kot 63 opisanimi potmi, za katere obstajajo zemljevidi, vsak pa si lahko sestavi pot, ki mu najbolj ustreza, pri tem pa izbira med različnimi možnostmi. Izbere lahko zvezno deželo ali regijo, tip kolesarske poti (obalna, ob rekah, evropska kolesarska pot, mestna, gorska, družinska in ADFC kolesarska pot, ki je ocenjena po kriterijih ADFC-ja in veljajo za zelo kakovostno) ter značilnosti kolesarske poti (ravninska, pot z občasnimi vzponi, pot z velikimi nakloni, pot primerna za otroke, pot primerna za kolesarje s prtljago, gorska pot). Ko so določeni vsi kriteriji, se na portalu prikažejo vse možnosti, ki ustrezajo izbranim kriterijem (prav tam 2007). Poleg dobre predstavitve na spletnih straneh Nemške turistične organizacije, so informacije podane tudi v pisani obliki (brošure, zemljevidi), ki se jih da dobiti ali kupiti na turističnih informacijskih točkah in pri turističnih ponudnikih po vsej Nemčiji, lahko pa se jih tudi naroči prek spletnega portala (prav tam 2007).

20

Turistom prijazni namestitveni obrati Pred več kot desetimi leti je ADFC podelil 400 namestitvenim objektom po vsej Nemčiji znak, ki opozarja kolesarje na kolesarjem prijazne namestitvene obrate (Bett&Bike). Danes je ta številka narasla na več kot 5000 kolesarjem prijaznih namestitvenih obratov, ki so v 3000 mestih, krajih in vaseh. Ta projekt je tudi eden najuspešnejših projektov, priznan tudi s strani Nemške turistične organizacije (Bett&Bike 2007). Minimalni kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev naziva kolesarjem prijazen namestitveni obrat, so:

• možnost nočitve samo za eno noč, • prostor za shranjevanje koles, ki se ga da zakleniti, • prostori za sušenje oblek in kolesarske opreme (pralnica, klet, sušilnica), • kolesarski zajtrk – polnozrnati proizvodi, sadje, • možnost ogleda ali preskrba s kolesarskimi zemljevidi pokrajine in voznimi redi

vlakov in avtobusov, • set najnujnejšega orodja za manjša popravila ter • naslov, delovni čas in telefonska številka najbližjega kolesarskega servisa za večja

popravila (prav tam 2007). Dodatna priporočila ADCE vsem kolesarjem prijaznim namestitvenim obratom pa so:

• nudenje informacij o možnostih uporabe okolju prijaznejših prevoznih sredstvih (avtobusi, vlaki),

• prevozi gostov, če jih potrebujejo (do bolnišnice, servisa, avtobusne postaje), • preskrba z mapami in opisi lokalnih in regionalnih kolesarskih poti, • zaloga kakovostnih koles za izposojo, • možnost prevoza gostove prtljage od zadnje do naslednje namestitve, • rezervacija gostove namestitve za naslednjo noč, • dogovor z lokalnim kolesarskim servisom o dobavi najnujnejših delov za kolo, • seznam kolesarjem prijaznih namestitev, • kosilo za sabo ter • knjiga gostov z opisi doživetij prejšnjih gostov (prav tam 2007).

Poleg kolesarjem prijaznih namestitvenih obratov v Nemčiji obstajajo tudi kolesarjem prijazni kampi. Kriteriji so zelo podobni minimalnim standardom, ki veljajo za kolesarjem prijazne namestitvene obrate. Razlika pri kampih je le, da morajo kolesarjem omogočiti bivanje na ravnih površinah, ki so ločene od površin, namenjenih motornim vozilom in so v neposredni bližini kolesarnic. Kolesarji v tovrstnih kampih niti ne plačujejo pristojbin za kolo (prav tam 2007). Kot dodatna priporočila za kolesarjem prijazne kampe pa ADFC še dodaja:

• kolesarnica ali prostor za shranjevanje koles, ki se ga da zaklenit, • klopi in mize s streho, priprave za kuhanje, trgovina, • osvetljeni prehodi do šotorov, • dogovor z lokalnim kolesarskim servisom o dobavi najnujnejših delov za kolo, • seznam kolesarjem prijaznih kampov, • možnost najema šotora, prikolice in koče, izposoje kakovostnih koles ter • zemljevidi in opisi lokalnih in regionalnih kolesarskih poti (prav tam 2007).

21

Kolesarjem prijazna gostinska ponudba V Nemčiji so poskrbeli tudi za kolesarjem prijazne gostinske obrate, ki so označeni z znakom Bett&Bike ter izpolnjujejo minimalne pogoje, ki jih določa ADFC:

• varna kolesarnica ali prostor za shranjevanje koles in prtljage, ki se ga da zakleniti, • ponudba napitkov primernih za kolesarje (velika izbira brezalkoholnih energijskih

napitkov in pijač, pri čemer naj bo njihova cena ugodnejša od cene alkoholnih pijač),

• ponudba vsaj enega toplega obroka med obratovalnim časom, • možnost ogleda ali preskrba s kolesarskimi zemljevidi pokrajine in voznimi redi

vlakov in avtobusov, • set najnujnejšega orodja za popravila ter • naslov, delovni čas in telefonska številka najbližjega kolesarskega servisa za večja

popravila (Bett&Bike, 2007). Dodatna priporočila ADCE vsem kolesarjem prijaznim gostinskim obratom pa so:

• vsaj en mesni in en vegetarijanski obrok, • ponudba tradicionalne kulinarike, • dolg obratovalni čas, • prostori za sušenje oblek in kolesarske opreme (pralnica, klet, sušilnica), • dogovor z lokalnim kolesarskim servisom o dobavi najnujnejših delov za kolo, • seznam kolesarjem prijaznih namestitev, • kosilo za sabo ter • knjiga gostov z opisi doživetij prejšnjih gostov (prav tam 2007).

S kolesom na vlak

V Nemčiji imajo tudi zelo dobro organiziran prevoz koles z javnim prometom. Nemške železnice nudijo kolesarjem prevoz na krajše in daljše razdalje. Vsi, ki si želijo začeti, končati ali nadaljevati svojo kolesarsko popotovanje, lahko del poti opravijo z lokalnim vlakom ali vlakom na daljše razdalje (regionalnim ali mednarodnim). Pred vožnjo si morajo kolesarji priskrbeti vozovnico in karto za kolo. Izbirajo lahko med enodnevnimi vozovnicami, ki veljajo za neomejeno število voženj na lokalnih vlakih, enosmernimi vozovnicami na regionalnih vlakih ter mednarodnimi vozovnicami (Germany Tourism - Travel, Holiday, Vacation 2007). Na vlakih na daljše razdalje je potrebno opraviti rezervacijo, saj se lahko zgodi, da so vsa stojišča za kolesa oz. sedeži zasedeni. Rezervacijo lahko opravijo potniki tudi do tri mesec prej, pri čemer je ob rezervaciji sedeža in stojišča za kolo, rezervacija stojišča brezplačna (DB Bahn 2007). Nekateri lokalni vlaki pa imajo vagone posebej opremljene za potnike s kolesi. Označeni so s posebni znakom, ki je prepoznaven že na daleč (belo kolo na rdeči podlagi) in so običajno postavljeni na začetek ali konec vlaka (prav tam 2007).

Izposoja koles – Call a Bike Zelo domiselna je ideja izposoje koles Call a Bike v nekaterih nemških mestih (Berlin, Frankfurt, München, Köln in Stuttgart). Če si kdorkoli želi izposoditi kolo, se mora najprej registrirati (preko spleta, telefona), da pridobi uporabniško geslo, ki mu omogoča izposojo

22

kolesa v eni od številnih izposojevalnic v teh mestih. S preprostim telefonskim klicem na telefonsko številko, ki je izobešena na vsaki izposojevalnici Call a Bike, se pridobi koda za odklepanje kolesa in ko je ta vtipkana v napravo, ki je pritrjena na kolo, se kolo odklene in je pripravljen za vožnjo. Pri tem se sproži tudi čas, na podlagi katerega se zaračuna uporabnina kolesa. Med počivanjem se merilec časa ustavi, tako da plačamo le dejanski čas uporabe kolesa (DB Bahn 2007). Preprosto je tudi vračanje kolesa. Kolo priklenemo na enega od prometnih znakov na večjih križiščih, lokacijo kolesa pa sporočimo v centralo Call a Bike, skupaj s kodo za vrnitev kolesa, ki jo pridobimo, ko kolo zaklenemo, in na napravi, ki jo ima kolo pritrjeno, potrdimo vrnitev kolesa. Kolo pa lahko vrnemo tudi v eno izmed izposojevalnic Call a Bike. Tudi na teh lokacijah moramo poskrbeti, da je kolo zaklenjeno, da pridobimo kodo, ki jo skupaj s štirimestno številko lokacije sporočimo v centralo. Tako je proces izposoje zaključen (prav tam 2007).

Mednarodna povezanost kolesarskih poti Nemški kolesarski klub (ADFC) je član Evropske kolesarske federacije (EFC), ki skupaj z ostalimi članicami sodeluje pri projektu EuroVelo, evropska mreža kolesarskih poti. V projektu so članice EFC razvile 12 dolgih kolesarskih poti, ki prepredajo vso Evropo. Skupna dolžina teh poti je več kot 65.000 km, od tega je več kot 20.000 km poti že zgrajenih (ADFC 2007). Po ozemlju Nemčije vodi kar sedem poti, in sicer:

• EV 2-Pot prestolnic: Galway–Moskva; dolžina 5.500 km, • EV 3-Romarjeva pot: Trondheim–Santiago de Compostela; dolžina 5.122 km, • EV 4-Roscoff–Kijev: dolžina 4.000 km, • EV 6-Atlantski ocean-Črno morje (Pot rek): Nantes–Constanta; dolžina 3.653 km, • EV 7-Srednjeevropska pot: Nordkapp–Malta; dolžina 6.000 km, • EV 10-Baltiška kolesarska pot (Krožna pot po Hansi); dolžina 7.930 km, • EV 12-Severnomorska kolesarska pot; dolžina 5.932 km (ECF 2008).

4.2 Kolesarski turizem v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija

(Nordrhein-Westfalen) Izvirno ime za to zvezno deželo je Nordrhein-Westfalen ali krajše NRW. Severno Porenje-Vestfalija je zvezna dežela z največ prebivalstva in največjim ekonomskim outputom v Nemčiji. V njej živi približno 18 milijonov prebivalcev, ustvari približno 22 odstotkov (489 milijard €) celotnega nemškega BDP in obsega površino 34.089 km2. Zvezna dežela leži na zahodnem delu Nemčije in meji na Belgijo in Nizozemsko. Glavno mesto pokrajine je Düsseldorf, največje mesto pa Köln (Wikipedia 2008). Turistična ponudba te zvezne dežele je podrobno predstavljena na spletni strani turistične organizacije zvezne dežele NRW (www.nrw-turism.com), ki ima sedež v Kölnu. Turiste vabijo na ogled mest in spoznavanje njihove zgodovine in kulture, kolesarjenje, oddih v naravi, aktivno preživljanje počitnic (športne aktivnosti, rekreacija) in oddih v wellnessih. Poleg vsega tega pa imajo na razpolago številne kongresne dvorane, prirejajo pa tudi sejme (Nordrhein-Westfalen Tourismus 2008).

23

Zelo dobro pa so ohranili tudi številne propadle industrijske obrate, ki bi so nekdaj veljali za gonilno silo nemškega gospodarstva, z razvojem novejše industrije pa so bili obsojeni na propad. Te – nekoč mogočne tovarne – so preuredili v muzeje in zgradbe, ki so danes namenjene spoznavanju pretekle rudarske in železarske industrije ter prirejanju raznih dogodkov (prav tam 2008). V NRW se lahko pohvalijo z zelo dobro organiziranim in delujočim kolesarskim turizmom. Upravičeno lahko rečejo, da je zvezna dežela NRW raj za kolesarje. Že vrsto let dobivajo priznanja in nagrade za kakovostno urejene kolesarske poti, ki so primerne tako za aktivne športne kolesarje kot za družine. Kolesarji lahko uživajo v vožnji po varnih kolesarskih poteh in ob poti občudujejo številne naravne in kulturne znamenitosti (Nordrhein-Westfalen Tourismus 2008). Izdelan imajo tudi portal Radroutenplaner NRW, s pomočjo katerega si lahko kolesarji sami sestavljajo ture po svojih željah in sposobnostih. Vse poti si lahko ogledajo na zemljevidih, kjer so označene tudi kulturne in naravne znamenitosti. Zemljevidi vsebujejo tudi označbe o kolesarjem prijaznih namestitvenih in gostinskih obratov (Bett&Bike) (Radroutenplaner NRW 2008). Na portal je tudi nekaj pripravljenih kolesarskih poti različnih dolžin, pa tudi tematsko obarvanih (Kolesarska pot stotih gradov, Po poti industrijske kulture, Mlinarska kolesarska pot). Uspešnost planerja kolesarskih poti (Radroutenplaner NRW) se kaže v tem, da je bilo na njem od leta 2003 do leta 2005 ustvarjenih kar 31 milijonov strani. Za ta projekt so prejeli nagrado Ministrstva za promet kot najboljši na področju kolesarstva v letu 2004. Dobre kritike pa so prejeli tudi od časopisov, televizije in radia (prav tam 2008). Kot smo že omenili, imajo v zvezni deželi NRW na razpolago lepo število prenočitvenih in gostinskih obratov. Teh je 784, od tega jih ima kar 456 znak kolesarjem prijaznega gostinskega ali prenočitvenega obrata (Bett&Bike). Na portalu Radroutenplaner NRW si jih lahko ogledamo po abecednem redu glede na kraj oz. ime obrata ali po kategorijah (gostinski obrati, namestitveni obrati, namestitveni in gostinski obrat) (prav tam 2008).

Kolesarska infrastruktura v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija V NRW so že leta 1995 začeli snovati projekt deželnega kolesarskega omrežje zvezne dežele NRW. Projekta so se lotili, ker je v tistem času obstajalo več različnih sistemov označevanja kolesarskih poti, želeli pa so tudi vzpostaviti 13.800 km kolesarskih poti in postaviti približno 70.000 znakov (Radverkehrsnetz NRW 2008). S projektom so želeli poenotiti in poenostaviti sistem označevanja kolesarski poti po vsej zvezni deželi ter povečati zanimanje za kolesarjenje. Pri vzpostavitvi vsedeželne mreže so želeli kolesarjem ponuditi visokokakovostne poti in povezanost med mesti, povezanost z železniškim omrežjem in tako spodbuditi ljudi k uporabi okolju prijaznih transportnih sredstev ter zagotoviti kolesarsko omrežje ne samo v mestih, ampak tudi v njihovi širši okolici (med manjšimi in večjimi kraji) (prav tam 2008). Projekta so se lotili zelo resno in do leta 2005 so se že pokazali rezultati:

• deželno kolesarsko omrežje v dolžini 13.413 km, • tematske poti v dolžini 10.659 km,

24

• lokalne kolesarske mreže v dolžini 739 km, • kolesarske poti zunaj NRW v dolžini 700 km ter • ostale kolesarske poti v dolžini 235.000 km.

Pri označevanju poti pa so se držali načela enostavnosti in kolesarjem prijazne kolesarske označbe (prav tam 2008). 4.3 SWOT analiza za nemško zvezno državo Severno Porenje-Vestfalija Tabela 3: SWOT analiza za nemško zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalijo

PREDNOSTI SLABOSTI ugodna lega (meji na Nizozemsko in

Belgijo, reke, letališča) veliko gozdnih in kmetijskih površin bogata kulturno-zgodovinska dediščina,

številni muzeji, galerije zelo visoka gospodarska razvitost – razvit

poslovni turizem vzpostavljene in urejene športno-

rekreativne in tematske poti; zelo dobro razvit kolesarski turizem

zelo dobra promocija: promocijski materiali, oglaševanje na uradnem nemškem turističnem portalu in izdelana turistična spletna stran zvezne dežele

zelo dobro sodelovanje med turističnim javnim in zasebnim sektorjem

dobra prometna razvitost in javni promet

še vedno prepoznavna kot dežela težke industrije (premog, železo) in onesnaženega zraka

manj turistično privlačna, nimajo naravnih privlačnosti, na primer morja ali gore

turisti preživijo tu krajše počitnice, se ne odločijo za daljše bivanje

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI razvoj novih turističnih storitev črpanje finančne pomoči iz državnih in

evropskih skladov razvoj kakovostnega, nemasovnega

turizma vse več ljudi je z željo preživljanja

počitnic v naravnem okolju; ekološka osveščenost je vse večja

glavna turistična sezona ni več poletje in pomlad, ampak vse leto; več krajših počitnic, vikend turizem

pojav množičnega turizma onesnaženost okolja preobremenjenost kulturne dediščine nesoglasja med turističnimi ponudniki

javnega in zasebnega sektorja slab odziv lokalnega prebivalstva nad

povečanjem turizma

25

5 PRIMERJALNA ANALIZA (BENCHMARK), ANKETA 5.1 Primerjalna analiza (Benchmark) Primerjalno analizo, ki enostavneje povedano pomeni »izboljšanje z učenjem od drugih s pomočjo primerjave«, smo izvedli med JV Slovenijo in NRW. Predpogoj za izvedbo primerjalne analize pa so skupne značilnosti. Če primerjamo med seboj JV Slovenijo in NRW, lahko prav hitro najdemo podobnosti in tudi razlike. Slednje so prav gotovo v velikosti in geografskih značilnostih obeh pokrajin. NRW je bistveno večja od JV Slovenije in je bolj ravninska pokrajina, JV Slovenija pa je razgibana gričevnata pokrajina. Ena od pomembnih razlik je tudi v tem, da so v zvezni deželi NRW kljub dobri gospodarski razvitosti znali razviti in uspešno tržiti turizem ter dokazali, da sta lahko panogi tudi združljivi. Skupna značilnost obeh pa je veliko kmetijskih površin, obe pokrajini pa sta tudi gospodarsko zelo močni in razviti ter veliko prispevata k dvigu BDP vse države. Eden od uspehov nemške zvezne dežele je tudi kolesarski turizem, ki je zelo dobro razvit in iz leta v leto privablja vse več turistov iz vsega sveta. Zagotovo je po priljubljenosti med kolesarskimi navdušenci zvezna dežela NRW na visokem mestu. Popularnost zvezne dežele kot kolesarske destinacije lahko pripisujemo zelo dobri organiziranosti in sodelovanju celotnega turističnega sektorja, tako javnega kot zasebnega. V nasprotju z NRW pa je JV Slovenija kolesarsko slabše razvita pokrajina, z zelo slabo kolesarsko infrastrukturo in turistično ponudbo prilagojeno potrebam kolesarskih turistov. Kljub temu, da ima zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija številne prednosti tako v gospodarskem kot tudi turističnem razvoju, se nam zdi smiselna primerjava med obema pokrajinama, saj lahko iz primerjave vidimo, kaj vse je treba postoriti v JV Sloveniji, da lahko postanemo priljubljena kolesarska točka med domačimi in tujimi turisti.

26

Tabela 4: Primerjalna analiza (Benchmark analiza)

Severno Porenje-Vestfalija JV Slovenija Označevanje kolesarskih poti in kolesarska infrastruktura

enostavno označevanje kolesarskih poti

velika izbira urejenih kolesarskih poti

zapleteno označevanje kolesarskih poti (šestmestna številka), oznake redke

kolesarskih poti in površin namenjenih izključno kolesarjem skoraj ni (le v mestih)

Nastanitve in gostinska ponudba

784 gostinskih in nastanitvenih obratov, od tega jih 456 nosi znak Bett&Bike (kolesarjem prijazni gostinski in namestitveni obrati)

samo trije nastanitveni objekti, ki imajo prilagojeno ponudbo za kolesarje in so včlanjeni v mrežo kolesarskih hotelov v Sloveniji ter izpolnjujejo minimalne standarde za kolesarjem prijazno namestitev

Kolesarski servisi in izposoja koles

dovolj pogosti servisi ob kolesarskih poteh, poskrbljeno tudi za prevoz koles in kolesarjev ob večjih okvarah kolesa ali poškodbi kolesarjev

izposoja koles Call a Bike

izposojevalnice in servisi koles so, vendar slabo označeni oz. predstavljeni na spletnih straneh v okviru turistične ponudbe

Javna prevozna sredstva in kolo

gosta železniška mreža in možnost potovanja kolesarjev z vlakom na daljše in krajše razdalje po državi in prek meja

posebej označeni vagoni za kolesarje s stojišči za kolesa

redko železniško in cestno omrežje, redke avtobusne linije

vlaki v JV delu Slovenije ne ponujajo možnosti prevoza koles

Mednarodne povezave

vzpostavljena je mednarodna mreža kolesarskih poti

ni vzpostavljenih kolesarskih poti s sosednjo Hrvaško

Sodelovanje javnega in zasebnega turističnega sektorja

zelo dobro sodelovanje in povezanost javnega in zasebnega turističnega sektorja

nepovezanost, slabo sodelovanje javnega in zasebnega turističnega sektorja

Dosegljivost promocijskih in informacijski materialov (zemljevidi, brošure)

dosegljivost informacij na spletu, možnost naročanja brošur in zemljevidov prek spleta

on-line rezervacije namestitev z zemljevidi in informacijami dobro založeni tudi vsi ponudniki turističnih storitev

planer poti

dobro zasnovan portal za kolesarje (www.slovenijabike), informacije na slovenskem turističnem portalu www.slovenia.info, slabša založenost z zemljevidi in brošurami o kolesarskih poteh TIC-ov in ostalih turističnih ponudnikov

on-line rezervacije namestitev na portalu www.slovenia.info

Če sodimo po Tabeli 4, nam za vzpostavitev uspešnega in delujočega kolesarskega turizma manjka še veliko. Lahko pa si postavimo za zgled zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalijo in prenesemo nekatere elemente njihovega kolesarskega turizma v JV Slovenijo oz. v celotno Slovenijo.

27

5.2 Anketa in ovrednotenje V anketi smo anketirali 50 turistov, ki smo jih srečali v TIC-ih, hotelih in turističnih agencijah. Anketo smo izvajali od 1. maja 2008 do 22. junija 2008 v različnih krajih JV Slovenije. Anketa je sestavljena iz dvanajstih vprašanj. Večina vprašanj je zaprtega tipa, tako da so anketiranci nanje odgovarjali samo z obkroževanjem enega od dveh ali več možnih odgovorov. Nekaj vprašanj pa je bilo sestavljenih tako, da so anketiranci lahko nanje odgovorili z izbiro več možnih odgovorov ali pa na prazno črto zapisali svoj odgovor, če se niso strinjali z nobeno od navedenih možnosti oz. so imeli dodatni predlog. Z anketo smo želeli izvedeti:

• Ali je JV Slovenija zaradi nepovezanosti in slabega sodelovanja turističnih ponudnikov turistično manj razvita slovenska pokrajina, kljub številnim naravnim in kulturnim privlačnostim?

• Ali bi razvoj kolesarskega turizma regiji prinesel pozitivne učinke (povečal prihodek od turizma, zmanjšal negativne učinke na okolje, nova delovna mesta, kolesarska infrastruktura za potrebe lokalnega prebivalstva)?

• Ali bi razvoj kolesarskega turizma popestril turistično ponudbo v JV Sloveniji in s tem povečal njeno privlačnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini?

Hkrati pa smo z anketo želeli pridobiti informacije o že obstoječi turistični ponudbi v JV Sloveniji in možnostih razvoja kolesarskega turizma kot zvrsti ekoturizma v tem delu Slovenije. S prvim vprašanjem smo želeli izvedeti razlog, zakaj so se vprašani odločili za obisk JV Slovenije. Tabela 5: Razlogi za obisk JV Slovenije Razlogi za obisk Število odgovorov Odgovori v % oddih, sprostitev 10 20 poslovno 9 18 zdravstvenih namenov 10 20 rekreacije 3 6 spoznavanje gastronomije 4 8 uživanje v lepi naravi 4 8 spoznavanje kulturnih znamenitosti in dediščine 4 8 drugo 6 12

Iz Tabele 5 je razvidno, da se je deset anketiranih oz. petina odločila za obisk JV Slovenije zaradi oddiha in sprostitve. Prav toliko jih je obiskalo JV Slovenijo zaradi zdravstvenih razlogov, devet anketiranih oz. 18 odstotkov zaradi poslovnih obveznosti, štirje oz. 8 odstotkov pa zaradi spoznavanja gastronomije. Prav toliko jih je ta del države obiskalo zaradi lepe narave in želje po spoznavanju kulturnih znamenitosti in dediščine, trije oz. šest odstotkov zaradi rekreacije, šest oz. 12 odstotkov pa jih je navedlo, da so v JV Sloveniji na obisku pri svojih sorodnikih ali prijateljih, nabirajo gobe oz. so obiskali športno prireditev.

28

Največ anketiranih je za razlog obiska navedlo ali oddih in sprostitev ali zdravstvene razloge, kar potrjuje, da je JV Slovenija znana predvsem zaradi zdraviliškega turizma, ki privablja ljudi z zdravstvenimi težavami. Kar precej pa jih je kot razlog navedlo opravljanje poslovnih obveznosti, kar kaže, da je JV Slovenija zelo pomembno gospodarsko središče Slovenije. Z drugim vprašanjem smo želeli izpostaviti, kaj je turistom še posebej všeč v JV Sloveniji. Odgovori na to vprašanje so nam pomagali potrditi oz. ovreči trditev, da je JV Slovenija privlačna pokrajina, vendar je zaradi slabe povezanosti in slabega sodelovanja različnih ponudnikov, kakor tudi nepovezanosti, turistično slabše razvita slovenska pokrajina. Tabela 6: Privlačnosti v JV Sloveniji Privlačnosti JV Slovenije Število odgovorov Odgovori v % izbira športnih in rekreativnih dejavnosti 7 14 dobra gostinska ponudba 13 26 kulturne prireditve in kulturne spomeniki 6 12 lepa narava 21 42 drugo 3 6

Iz Tabele 6 je razvidno, da je 21 oz. 42 odstotkom anketiranim v JV Sloveniji všeč narava, 13 anketiranim oz. 26 odstotkom je všeč dobra gostinska ponudba, sedmim oz. 14 odstotkom izbira športnih in rekreativnih dejavnosti, šest oz. 12 odstotkov se jih je odločilo za kulturne prireditve in spomenike, ostali trije oz. šest odstotkov pa jih je bilo navdušenih nad domačim vinom in zidanicami, nekdo pa je bil v JV Sloveniji prvič in še ni spoznal turistične ponudbe. Največ anketiranih je bilo navdušenih nad lepo naravo, kar dokazuje, da je JV Slovenija razgibana, živalsko in rastlinsko pestra pokrajina, ki je kljub industriji lepo urejena in čista. To kaže tudi na to, da sta lokalno prebivalstvo in gospodarska dejavnost okoljsko osveščena in skrbita za okolje. Zelo malo anketiranih je zadovoljnih z izbiro športnih in rekreativnih dejavnosti in površin, kar opozarja na slabo ponudbo kolesarskih poti in spremljajoče kolesarske infrastrukture kakor tudi ostalih športnih dejavnosti. Po našem mnenju bi morali ponudniki javnega in zasebnega sektorja nameniti pozornost obnovi nekaterih športnih in rekreativnih površin in pridobitvi novih atrakcij (izgradnja adrenalinskega parka, bungee jumping itd.). Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo zadovoljstvo vprašanih z obstoječo turistično ponudbo v JV Sloveniji, pa tudi, ali so anketirani zasledili privlačno ponudbo turističnih storitev, ki povezujejo več turističnih ponudnikov v en paket. Odgovori na to vprašanje so nam pomagali pri potrjevanju oz. ovržbi trditve iz uvoda, da bi kolesarski turizem popestril turistično ponudbo JV Slovenije in še povečal njeno privlačnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Poleg tega smo iz odgovorov izvedeli, kakšna je medsebojna povezanost in sodelovanje turističnih ponudnikov. Iz podatkov na tretje vprašanje je razvidno, da je kar 28 anketiranih oz. 56 odstotkov zadovoljnih s pestrostjo obstoječe turistične ponudbe, 22 oz. 44 odstotkov anketiranih pa jih meni, da turistična ponudba v JV Sloveniji ni dovolj pestra in da niso zasledili povezave več različnih ponudnikov v privlačen paket za obiskovalce/turiste.

29

Podatki kažejo, da je več kot polovica turistov (56 odstotkov) zadovoljnih z obstoječo turistično ponudbo v JV Sloveniji, vendar je razlika med zadovoljnimi in nezadovoljnimi anketiranci majhna (le 12 odstotkov). Zadovoljni so predvsem starejši turisti, ki so na oddihu ali zdravljenju v zdraviliščih. Po našem mnenju je 44 odstotkov turistov, ki so nezadovoljni s pestrostjo turistične ponudbe, veliko preveč. Vsi, ki si želijo povečati turističen obisk v JV Sloveniji, bi morali k problemu pristopiti združeno in raziskati, kaj turisti pogrešajo, potem pa se usmeriti v nudenje novih, privlačnejših turističnih storitev. Na četrto vprašanje so odgovarjali le tisti, ki so na tretje vprašanje odgovorili negativno (teh je bilo 22). Vsak anketiranec je lahko izbral več kot en možni odgovor ter dodal svoj predlog. Odgovori na to vprašanje so nam prikazali pomanjkljivosti v turistični ponudbi JV Slovenije in nam skupaj z odgovori na vprašanje 3 pomagali pri potrjevanju trditve, ki se nanaša na pestrost turistične ponudbe v JV Sloveniji. Tabela 7: Področja s slabšo turistično ponudbo v JV Sloveniji

Pomanjkljivosti turistične ponudbe Število odgovorov Odgovori v % več kulturnih prireditev 11 15,28 več zabavnih prireditev 13 18,06 več športnih in rekreativnih površin 10 13,89 pogostejše, cenovno ugodnejše povezave s sredstvi javnega potniškega prometa 10 13,89

trgovine s spominki 11 15,28 ponudbo dediščinske hrane in pijače 8 11,11 več turističnih informacij na kraju samem 8 11,11 drugo 1 1,39 Iz Tabele 7 je razvidno, da turisti v JV Sloveniji najbolj pogrešajo zabavne prireditve – takšnih odgovorov je bilo kar 13 oz. 18,06 odstotka. Enajst oz. 28 odstotkov jih pogreša kulturne prireditve in prav toliko trgovine s spominki. Deset oz. 13,89 odstotka jih pogreša več športnih in rekreativnih površin ter prav toliko pogostejše in cenovno ugodnejše prevoze s sredstvi javnega potniškega prometa. Osem oz. 11,11 odstotka jih meni, da je premajhna ponudba dediščinske hrane in pijače in prav toliko, da je premalo turističnih informacij v samem kraju. Eden oz. 1,39 odstotka anketiranih pa je navedel, da je ponudba športnih in rekreativnih površin dobra, vendar so te velikokrat v slabem stanju. Rezultati so pokazali, da turisti pogrešajo vsega po malem, najbolj pa zabavne in kulturne prireditve. Pomanjkanje teh je posledica bližine Ljubljane, kjer je izbira mnogo večja, oddaljenost pa majhna. Prav tako so omenili, da je premalo trgovin s spominki, kjer bi lahko kupili spominke, ki predstavljajo tradicijo, kulturo ali podobo JV Slovenije. Anketirani so se tudi strinjali, da je v JV Sloveniji premalo športnih in rekreativnih površin, kar se nanaša tudi na slabo ponudbo kolesarskih poti, ki so slabo označene in velikokrat nevarne, saj jih večina poteka po prometnih cestah. Slabe pa so tudi povezave s sredstvi javnega prevoza, kar je predvsem posledica slabega železniškega omrežja in ukinjanja avtobusnih linij. Po našem mnenju bi morali vsaj v času turistične sezone vzpostaviti redne linije avtobusnih prevozov do najbolj obiskanih turističnih krajev v JV Sloveniji, s tem bi se povečala uporaba javnih transportnih sredstev tudi s strani lokalnega prebivalstva, negativni vplivi na okolje, ki jih povzroča gost promet, pa bi se zmanjšali.

30

Pri petem vprašanju smo želeli izvedeti mnenje turistov o razvoju kolesarskega turizma v JV Sloveniji in ali bi ta vplival na povečanje pestrosti turistične ponudbe. Tudi odgovori na to vprašanje so nam pomagali pri potrjevanju trditve, da bi kolesarski turizem popestril turistično ponudbo JV Slovenije in še povečal njeno privlačnost v Sloveniji in tujini. Odgovori na peto vprašanje so pokazali, da kar 45 oz. 90 odstotkov anketirancev meni, da bi razvoj kolesarskega turizma prispeval k večji pestrosti turistične ponudbe JV Slovenije in še povečal njeno prepoznavnost v Sloveniji in tudi v tujini. Samo pet oz. deset odstotkov pa meni nasprotno. Ti rezultati kažejo, da je kolesarstvo vse bolj priljubljeno pri mlajših in starejših turistih, ki skrbijo za svoje zdravje, telesno in duševno pripravljenost. Po našem mnenju bi se v vsej Sloveniji morale pospešeno urejati kolesarske površine, ki bi povezovale med seboj manjše in večje kraje. Zagotovo bi se povečala uporaba koles in zmanjšala uporaba avtomobilov, s tem pa bi veliko prispevali k ohranjanju zdravja in čistega okolja. Pri šestem vprašanju nas je zanimalo zadovoljstvo vprašanih z obstoječo kolesarsko infrastrukturo. Odgovori so nam pomagali pri potrjevanju trditve o številnih pozitivnih učinkih, ki jih prinaša razvoj kolesarskega turizma. Graf 1: Zadovoljstvo turistov z urejenostjo kolesarskih poti v JV Sloveniji

zelo dobra2%

niti dobra niti slaba50%

zelo slaba48%

Iz podatkov je razvidno, da 25 oz. polovica anketiranih meni, da ni urejenost kolesarskih poti niti dobra niti slaba, 24 oz. 48 odstotkov pa, da je urejenost kolesarskih poti zelo slaba. Samo eden oz. dva odstotka anketiranih pa je z urejenostjo kolesarskih poti zelo zadovoljnih.

Rezultati potrjujejo, da so kolesarske poti zelo slabo urejene. Večina poti je speljanih po nevarnih prometnih cestah, kjer so označbe poti zelo redke. Slaba ureditev kolesarskih poti je predvsem posledica slabega sodelovanja med javnim in zasebnim turističnim sektorjem ter začetnega razvoja kolesarskega turizma v JV Sloveniji. Pri sedmem vprašanju nas je zanimalo, ali so anketirani zasledili, da imajo gostinski in namestitveni obrati svojo ponudbo prilagojeno tudi za kolesarske turiste. Odgovori na to vprašanje so nam pomagali pri potrjevanju trditve iz uvodnega poglavja, ki govori o različnih pozitivnih učinkih, ki jih prinaša kolesarski turizem.

31

Graf 2: Primernost urejenosti gostinskih in namestitvenih obratov za potrebe kolesarskih turistov v JV Sloveniji

zelo dobra6%

niti dobra niti slaba46%

zelo slaba48%

Iz Grafa 2 je razvidno, da 24 oz. 48 odstotkov anketiranih meni, da gostinski in namestitveni obrati niso urejeni za potrebe kolesarskih turistov, 23 oz. 46 odstotkov pa jih meni, da je njihova urejenost za potrebe kolesarski turistov le delna. Le trije oz. šest odstotkov pa jih meni, da so gostinski in namestitveni obrati primerno urejeni za potrebe kolesarskih turistov. Tudi slaba urejenost gostinskih in namestitvenih obratov za potrebe kolesarskih turistov je posledica slabe komunikacije in nesodelovanja turističnih ponudnikov javnega in privatnega sektorja ter začetnega razvoja kolesarskega turizma. Osmo vprašanje je anketirance spraševalo o pozitivnih učinkih, ki jih po njihovem mnenju prinaša kolesarski turizem, in nam pomagalo pri potrjevanju trditve, da kolesarski turizem prinaša številne pozitivne učinke. Tabela 8: Pozitivni učinki razvoja kolesarskega turizma v JV Sloveniji

Pozitivni učinki Število odgovorov Odgovori v % manj onesnaženo okolje 40 30,77 boljšo kolesarsko infrastrukturo 35 26,92 več delovnih mest 19 14,62 večji prihodek od turizma 32 24,62 drugo 4 3,08

Iz Tabele 8 je razvidno, da je kar 40 oz. 30,77 odstotka odgovorov kaže, da bi razvoj kolesarskega turizma prispeval k maj onesnaženem okolju, 35 oz. 26,92 odstotka jih meni, da bi se izboljšala kolesarska infrastruktura, 32 oz. 24,62 odstotka odgovorov pa se nanaša na povečan prihodek od turizma. 19 oz. 14,62 odstotka odgovorov se nanaša na večje število delovnih mest in štirje oz. 3,08 odstotka odgovorov pa je bilo, da bi se povečala varnost in zdravje kolesarjem ter prepoznavnost pokrajine. Odgovori na to vprašanje so pokazali, da je okoljska osveščenost ljudi vse večja in da imajo vse več prostega časa, ki ga namenijo rekreaciji, zato si tudi želijo boljšo kolesarsko infrastrukturo. Ljudje se vse bolj zavedajo, da je turizem pomembna gospodarska panoga, ki prinaša nova delovna mesta, prihodek od turizma pa zvišuje BDP regiji in državi. Deveto vprašanje sprašuje o priljubljenosti kolesarstva med vprašanimi oz. ali se tudi na počitnicah odločijo za kolesarjenje. To vprašaje nam je pomagalo pri potrjevanju trditve,

32

da bi kolesarski turizem popestril turistično ponudbo JV Slovenije in še povečal prepoznavnost v Sloveniji in tujini. Graf 3: Kolesarjenje kot rekreacija ali kot možnost premagovanja krajših ali daljših razdalj na počitnicah

da

ne

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%

Iz Grafa 3 je razvidno, da se 35 oz. kar 70 odstotkov anketiranih tudi na počitnicah odloči za kolesarjenje kot možnost rekreacije ali premagovanje krajših in daljših razdalj, samo 15 oz. 30 odstotkov jih ne kolesari na počitnicah. Ti rezultati kažejo, da vse več ljudi na počitnicah ne »počiva«, ampak so aktivni in skrbijo za svoje zdravje. Preživljanje počitnic, kot smo jih nekoč (celodnevno poležavanje na plaži), se je spremenilo. Ljudje želijo v kratkem času, ki ga imajo na voljo, videti in preizkusiti čim več novih stvari. Na deseto vprašanje so odgovarjali le tisti, ki so odgovorili na deveto vprašanje pritrdilno. Z njim smo želeli izvedeti, ali bi se anketiranci odločili za kolesarske počitnice v JV Sloveniji ob predpostavki, da je kolesarska infrastruktura urejena in kolesarska turistična ponudba vzpostavljena. Odgovori na to vprašanje so nam pomagali pri potrjevanju trditve, da bi kolesarski turizem popestril turistično ponudbo JV Slovenije in še povečal prepoznavnost v Sloveniji in tujini. Graf 4: Preživljanje »kolesarskih počitnic« JV Sloveniji

da

ne

0,00% 20,00% 40,00% 60,00% 80,00% 100,00%

Na 10. vprašanje je odgovorilo le 35 anketirancev. Iz Grafa 4 je razvidno, da jih je kar 31 oz. 88,57 odstotka potrdilo, da bi se ob vzpostavitvi gostega kolesarskega omrežja, urejeni kolesarski infrastrukturi ter gostinski in namestitveni ponudbi, prilagojeni potrebam kolesarjev, odločili za preživljanje »kolesarskih počitnic« v JV Sloveniji. Samo štirje oz. 11,43 odstotka jih je na to vprašanje odgovorilo negativno. Ti rezultati kažejo, da je pri odločitvi, kje preživeti počitnice, ključnega pomena, kaj lahko destinacija ponudi na razpolago turistu, da se ta ne bo dolgočasil. Gosto in varno kolesarsko omrežje z vzpostavljeno gostinsko in namestitveno ponudbo, prilagojeno potrebam kolesarskih turistov, bi po mnenju anketiranih povečalo zanimanje za obisk in preživljanje počitnic v JV Sloveniji.

33

Z enajstim vprašanjem smo želeli prikazati strukturo vprašanih po spolu obiskovalcev JV Slovenije Graf 5: Struktura anketiranih po spolu

moški

ženske

42% 44% 46% 48% 50% 52% 54% 56%

Iz Grafa 5 je razvidno, da je bilo v anketi udeleženih 50 oseb, in sicer 27 oz. 54 odstotkov žensk in 23 oz. 46 odstotkov moških.

Z dvanajstim vprašanjem smo želeli prikazati strukturo vprašanih po starosti obiskovalce JV Slovenije. Graf 6: Struktura anketiranih po starosti

0%5%

10%15%

20%25%30%35%

od 15do 25

od 26do 35

od 36do 49

od 50do 64

od 65do 80

80 letin več

Iz Grafa 6 je razvidno, da je bilo največ anketiranih iz starostnih skupin od 36 do 49 let in od 50 do 49 let – kar 16 oz. 32 odstotkov. Tretja starostna skupina po številu anketiranih je bila od 26 do 35 let, teh je bilo osem oz. 16 odstotkov. Sledi ji starostna skupina od 65 do 80 let, teh je bilo šest oz. 12 odstotkov. Najmanj – le trije oz. šest odstotkov – je bilo anketirancev iz starostne skupine od 15 do 25 let, iz starostne skupine nad 80 let pa je bil en sam oz. dva odstotka anketiranih. Rezultati kažejo, da največ anketiranih, ki so obiskali JV Slovenijo (32 odstotkov), spada v starostni skupini od 36 do 49 let in od 50 do 64 let. To so predvsem ljudje, ki opravljajo v JV Sloveniji poslovne obveznosti ali pa so na termalnem zdravljenju v enem od zdravilišč, saj se v teh letih že začnejo pojavljati zdravstvene težave. Nekateri pa so seveda tudi taki, ki so obiskali ta del Slovenije zaradi oddiha in sprostitve. Najmanjši sta starostni skupini z najstarejšimi obiskovalci (nad 80 let), kar lahko pripisujemo že visoki starosti, čeprav v današnjih časih velja, da se leta, ko je človek še aktiven in vitalen, zvišujejo, ter skupina z najmlajšimi obiskovalci (15 do 25 let), kar lahko pripisujemo pomanjkanju atrakcij in zanimivosti, ki bi privabile tudi mlajše turiste.

34

6 PREDLOG ZA RAZVOJ EKOTURIZMA IN KOLESARSKEGA TURIZMA V JV SLOVENIJI

Prvi korak do uspešnega in razvitega kolesarskega turizma je sodelovanje med turistični ponudniki javnega in zasebnega sektorja. Ti bi morali spoznati, da so lahko uspešni in zanimivi za turiste, samo če imajo pestro ponudbo turističnih storitev, ki pa jo lahko ponudijo samo združeni turistični ponudniki. K sodelovanju bi morali pritegniti tudi druge državne in civilne institucije ter lokalne skupnosti, ki prav tako lahko veliko prispevajo k raznolikosti in razvoju turistične ponudbe. Kot je opaziti, je zanimanje za preživljanje aktivnih počitnic v naravnem in čistem okolju, kjer lahko turist spozna tudi tradicijo lokalnega prebivalstva, vse večje. Spremenile pa so se tudi navade preživljanja počitnic, in sicer večkrat letno krajše počitnice in tudi t. i. vikend turizem. Ljudje so prav tako vse bolj okoljsko osveščeni, kar tudi vpliva na izbiro turističnih storitev, ponudnikov in destinacije. Vse te ugotovitve nas pripeljejo do tega, da bi v JV Sloveniji morali turistični ponudniki delati v smeri razvijanja okolju prijaznega turizma na podeželju, ki pozitivno deluje tako na naravno okolje v destinaciji kot tudi na turiste in lokalno prebivalstvo. Nemška zvezna dežela NRW je dober primer uspešnega kolesarskega turizma, na katerem se lahko dosti naučimo. Po našem mnenju bi bilo smiselno razvijati kolesarski turizem v JV Sloveniji, ker je kolesarstvo postalo priljubljen način rekreacije, pa tudi preživljanja prostega časa in počitnic pri vse več ljudeh. V JV Sloveniji se radi ponašajo z dolgo kolesarsko tradicijo in številnimi uspešnimi kolesarskimi klubi, tako da kolesarskih navdušencev ne manjka, je pa treba vzpostaviti uspešno delujoč kolesarski turizem v JV Sloveniji z natančno izdelano strategijo razvoja kolesarskega turizma za celotno JV Slovenijo, in ne samo za posamezne občine, kot je zaslediti zdaj. Vse občine bi morale k temu projektu pristopiti skupaj in ob pomoči države in evropskih skladov razviti varno omrežje kolesarskih poti in kolesarjem prijazno turistično ponudbo, ki pa ravno tako ne sme delovati ločeno od preostalih slovenskih regij. Čeprav je Slovenija majhna, lahko obiskovalcem ponudi morje, gore, kras in zimska smučarska središča v še vedno razmeroma čistem okolju – in ravno to privlači današnje turiste, ki si želijo v tistem kratkem času, ki ga imajo, (p)ogledati in doživeti čim več različnih stvari. Prav zato mora na področju turizma vsa Slovenija nastopati povezano. JV Slovenija ima številne možnosti za razvoj privlačnih in varnih kolesarskih poti, saj je veliko gozdnih in poljskih površin, po katerih so speljane gozdne poti, ki so bistveno manj prometne, nekatere pa tudi zelo dobro vzdrževane. Naš predlog je, da bi se vsaj del kolesarskih poti preusmerilo po teh poteh, ki so varnejše in zanimivejše, med seboj pa povezujejo večje in manjše kraje. Za začetek bi bilo treba poti samo malo urediti, dobro označiti s smerokazi, postaviti počivališča z zemljevidi, kjer bi se kolesarji spočili, in izdelati kolesarske zemljevide. Kar nekaj zelo dobro premišljenih idej bi lahko prenesli kot primer dobre prakse tudi iz nemške zvezne dežele NRW. Zelo dober primer izposoje koles imajo nekatera nemška mesta (Call a Bike), kar bi lahko prenesli kot novost v Slovenijo. V večjih mestih oz. krajih bi postavili kolesarnice s ponudbo kakovostnih koles, kjer bi si lahko vsakdo s preprostim

35

vnosom gesla v napravo, ki je pritrjena na kolo, izposodil kolo in ga na enak način tudi vrnil. V Nemčiji imajo dobro organiziran prevoz kolesarjev in koles s sredstvi javnega prevoza, medtem ko v JV Sloveniji prevoz koles z vlakom ni mogoč oz. le ob dogovoru. Zaradi redkega železniškega omrežja so tudi slabe povezave z nekaterimi deli Slovenije. Primer: če želiš z vlakom iz Novega mesta do Krškega, ki je z avtom oddaljeno samo 37 km od Novega mesta, moraš prestopiti kar na dveh železniških postajah, pri tem pa lahko izgubiš več kot dve uri. Ob tem le redkim pride na misel, da bi sploh sedli na vlak. Država bi zato morala poskrbeti za gostejše železniško omrežje, ne samo zaradi kolesarjev, ampak tudi zaradi vse gostejšega prometa na cestah, ki onesnažuje okolja in povzroča slabo voljo tako med turisti kot med lokalnim prebivalstvom. Zagotovo bi več ljudi ob ugodnejših prometnih povezavah in cenah za prevoz na delo in šolo raje uporabljalo javna prevozna sredstva. Če povzamemo, so naši predlogi naslednji:

• izdelati strategijo razvoja kolesarskega turizma za celotno JV Slovenijo, medsebojno sodelovanje turističnih ponudnikov javnega in zasebnega sektorja ter državnih in civilnih institucij ter lokalnih oblasti

• pridobivanje finančne pomoči iz državnega proračuna in evropskih skladov • na območju JV Slovenije in celotne Slovenije vzpostaviti gosto kolesarsko omrežje

z enotnim označevanjem kolesarskih poti • urediti in primerno označiti gozdne poti, ki so varnejše od prometnih cest • povezanost kolesarskih poti tudi med manjšimi kraji in sosednjimi državami • v turistično ponudbo vključiti tudi kolesarske servise, ki bi nudili pomoč

kolesarjem na poti, priskrbeli pa bi tudi potrebne rezervnih delov • izposojevalnice koles (Call a Bike) • več kolesarjem prijazne gostinske in namestitvene ponudbe z energijsko bogatimi

obroki, energijskimi tablicami in napitki, brezalkoholno pijačo po bistveno ugodnejših cenah, obratovalnim časom dolgo v noč, možnostjo nočitve samo za eno noč, varnim shranjevanjem koles in opreme, orodjem za manjša popravila, kolesarskimi zemljevidi ter informacijami o voznih redih javnih transportnih sredstev, servisih koles, kulturnih in naravnih znamenitostih ter ostalih turističnih ponudnikih

• v turizem vključiti več ekoloških kmetij, ki bi poleg hrane in pijače nudile tudi namestitvene zmogljivosti in prikaz starih običajev (obrt, ples, glasba itd.)

• ponudba zdrave prehrane in tradicionalnih jedi • gostejše železniško omrežje in vzpostavitev sodelovanja s ponudniki javnega

prometa; možnost prevoza koles

36

7 SKLEP V diplomskem delu smo želeli bolje spoznati razmerje med turizmom in okoljem. Preučevali smo pozitivne in negativne vplive turizma na okolje in se seznanili z okolju prijaznim turizmom oz. ekoturizmom ter njegovo povezanostjo s sonaravnim razvojem in sonaravnim turizmom. Ker smo preučevali možnosti razvoja kolesarskega turizma kot zvrsti ekoturizma v Jugovzhodni Sloveniji, smo se seznanili tudi s pojmom kolesarskega turizma in razmerami kolesarskega turizma v JV Sloveniji in Sloveniji ter preučili primer dobro organiziranega in uspešnega kolesarskega turizma v tujini, natančneje v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija (NRW). V diplomsko delo smo vključili tudi številne analize. Izvedli smo SWOT analizo za JV Slovenijo in SWOT analizo za NRW, v katerih smo predstavili prednosti, slabosti, priložnosti in pomanjkljivosti obeh pokrajin. Naredili smo tudi primerjalno oz. Benchmark analizo in anketo, z rezultati pa prikazali možnosti razvoja uspešnega kolesarskega turizma v JV Sloveniji ter potrdili teze iz uvodnega poglavja diplomskega dela. Glavni cilj diplomskega dela je bil preučiti, seznaniti in predstaviti možnosti za razvoj kolesarskega turizma kot zvrsti ekoturizma v JV Sloveniji ob sodelovanju turističnih ponudnikov javnega in zasebnega sektorja. Glavni cilj smo dosegli postopoma, z izpolnjevanjem podciljev. Najprej smo se seznanili s pojmoma ekoturizem in kolesarski turizem, ju preučili in opredelili njuno povezanost. Opravili smo tudi analizo obstoječega stanja turistične in ekoturistične ponudbe v JV Sloveniji in ugotovili, da je ekoturizem v tem delu Slovenije še v razvoju in da se zaenkrat z ekoturizmom ukvarja le nekaj kmetij, ki ponujajo svojim obiskovalcem domačo hrano, pijačo in prenočišča. V zadnjem času pa se pojavljajo tudi ekološke kmetije, ki se zaenkrat ukvarjajo samo z ekološko pridelavo hrane in njeno prodajo, le redke pa gostom nudijo tudi prenočevanje in preživljanje počitnic. V diplomskem delu smo želeli prikazati sliko obstoječega stanja kolesarskega turizma v JV Sloveniji in Sloveniji ter možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Zato smo izvedli primerjalno oz. Benchmark analizo JV Slovenije in nemške zvezne dežele NRW, ki slovi kot priljubljena kolesarska destinacija z zelo dobro delujočim kolesarskim turizmom. Kolesarski turizem v tej zvezni deželi smo prej tudi analizirali, s primerjalno analizo pa pridobili rezultate, ki kažejo, da je kolesarska infrastruktura v JV Sloveniji v zelo slabem stanju, gostinska in namestitvena ponudba pa – razen redkih izjem – ni prilagojena potrebam kolesarskih turistov. Primerjalna analiza prikazuje pomanjkljivosti in opozarja, kaj vse je treba še postoriti v JV Sloveniji, da postane priljubljena kolesarska destinacija, kot je to postala nemška zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija. Z anketo smo potrdili tezo, da je JV Slovenija območje s številnimi kulturnimi in naravnimi danostmi, vendar je – zaradi slabe medsebojne povezanosti in slabega sodelovanja različnih ponudnikov ter tudi neprepoznavnosti – turistično slabše razvita slovenska pokrajina. Turistom, ki smo jih anketirali, je v JV Sloveniji izredno všeč narava, kar dokazuje, da je JV Slovenija privlačna za turiste zaradi njenih naravnih danosti, kar nekaj jih je pohvalilo kulturne danosti, vendar je bilo teh manj, čeprav so v JV Sloveniji številni kulturni spomeniki in prireditve, ki smo jih navedli v predstavitvi JV Slovenije. O slabši turistični razvitosti govorijo tudi statistični podatki Statističnega urada Republike Slovenije o številu nočitev v letu 2005, ki jo uvrščajo – v primerjavi z ostalimi – v skupino

37

tistih z najmanjšim številom nočitev. Ti podatki kažejo, da turisti v JV Sloveniji ne načrtujejo daljših počitnic, ampak se jih veliko ustavi le za nekaj ur oz. prihajajo le na enodnevne izlete. Anketirani turisti so se pritoževali tudi nad pomanjkanjem turističnih informacij, kar potrjuje slabo sodelovanje in povezanost različnih ponudnikov, kot tudi slabo povezanost celotne pokrajine, saj so anketirani pri vprašanju, kaj pogrešajo v turistični ponudbi v JV Sloveniji, vse možne odgovore izbrali v skoraj enakih odstotkih oz. so bile razlike v odstotkih zelo majhne. Na slabo medsebojno sodelovanje turističnih ponudnikov kaže tudi, da malo manj kot polovica anketiranih ni zasledila privlačnih paketov, kjer bi bila združena turistična ponudba različnih turističnih ponudnikov. Prav tako smo z rezultati anketi lahko potrdili, da bi razvoj kolesarskega turizma prinesel številne pozitivne učinke. Anketirani turisti so se strinjali, da bi kolesarski turizem veliko prispeval k ohranjanju okolja, izboljšanju kolesarske infrastrukture, povečanju prihodka od turizma in odprl nova delovna mesta. Omenili pa so tudi prispevek k zdravju in povečani prepoznavnosti pokrajine. Večina anketiranih je sedanje stanje kolesarske infrastrukture opisala kot neprimerno oz. niti dobro niti slabo. Tudi gostinsko in namestitveno ponudbo so opisali kot slabo prilagojeno potrebam kolesarskim turistov, nekateri celo menijo, da sploh ni prilagojena potrebam kolesarskih turistov. Tudi trditev, da bi razvoj kolesarskega turizma popestril turistično ponudbo v JV Sloveniji in s tem povečal njeno privlačnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini, je bila potrjena. Rezultati ankete so namreč pokazali, da se velika večina anketiranih strinja s to trditvijo. Iz ankete smo pridobili tudi informacije, da je kolesarjenje zelo priljubljen in pogost način rekreacije in sprostitve pri večini anketiranih turistov. Tisti, ki kolesarijo, pa so skoraj v večini pritrdili, da bi se – ob vzpostavljeni gosti mreži kolesarskih poti, urejeni kolesarski infrastrukturi ter gostinski in namestitveni ponudbi – z veseljem odločili za preživljanje kolesarskih počitnic v JV Sloveniji. V diplomskem delu smo spoznali, da je skrb za okolje postalo zelo pomembno področje tudi v turizmu. Okolju prijazno se vse bolj vedejo tako turisti kot turistični ponudniki, zato je pomembno, da se turistična ponudba v JV Sloveniji razvija v smeri okolju prijaznega turizma oz. ekoturizma. Kolesarski turizem je prav gotovo okolju prijaznejša in vse bolj priljubljena oblika turizma, ki ne zahteva niti velikih posegov v naravo niti velikih investicij. Na primeru nemške zvezne dežele NRW smo prikazali primer uspešnega kolesarskega turizma, ki bi ga bilo smiselno razvijati ne samo na JV, ampak po vsej Sloveniji, saj smo dokazali, da bi kolesarski turizem prinesel številne pozitivne učinke na okolje in lokalno prebivalstvo. Za vzpostavitev uspešnega turizma pa je nujno sodelovanje turističnih ponudnikov javnega in zasebnega sektorja.

38

POVZETEK Diplomsko delo je sestavljena iz sedmih poglavij. Prvo poglavje, uvod, vsebuje opis problema, namen, cilje in trditve, predpostavke, ter omejitve in metode dela, ki smo jih uporabljali pri snovanju diplomskega dela. Drugo poglavje je teoretična predstavitev teme, ki smo jo raziskovali v nadaljevanju, in vsebuje razlago povezave med okoljem in turizmom ter negativnih učinkov turizma na okolje, ekološkega turizma in njegovo povezavo s trajnostnim turizmom in trajnostnim razvojem ter kolesarskega turizma kot ene od zvrsti ekoturizma. V tretjem poglavju smo analizirali stanje kolesarske infrastrukture in kolesarske turistične ponudbe v JV Sloveniji in Sloveniji. Prav tako smo analizirali turistično in ekoturistično ponudbo v JV Sloveniji in Sloveniji in izdelali SWOT analizo za JV Slovenijo. V četrtem poglavju je opisan primer kolesarskega turizma v Nemčiji, in sicer v njeni zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, ki je gospodarsko zelo razvita dežela, vendar je kljub temu uspela vzpostaviti uspešno delujoč kolesarski turizem in postala ena najbolj priljubljenih kolesarskih destinacij. V tem poglavju smo naredili tudi SWOT analizo za Severno Porenje-Vestfalijo. Peto poglavje je bilo namenjeno predstavitvi rezultatov ankete in primerjalne ali Benchmark analize. S šestim poglavjem smo zaključili osrednji del diplomskega dela. V njem smo zapisali naše predloge za razvoj kolesarskega turizma, za katerega menimo, da bi popestril turistično ponudbo JV Slovenije, hkrati pa prinesel številne pozitivne učinke za okolje in lokalno prebivalstvo. Sedmo poglavje je zadnje poglavje diplomskega dela, v katerem smo zapisali ključne ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela. Zapisali smo še, ali nam je uspelo doseči vse zastavljene cilje in potrditi teze, ki smo jih navedli v prvem poglavju. Ključne besede: turizem, okolje, ekoturizem, destinacija, JV Slovenija, Nemčija, Severno Porenje-Vestfalija, kolesarski turizem, Bett&Bike, ADFC, EuroVelo, kolesarska infrastruktura, primerjalna analiza, SWOT analiza, anketa

39

ABSTRACT Dissertation is made from seven chapters. The first chapter is an introduction and contains description of problem, intentions, assertions, assumptions, limitations and methods that we were using at planning. Second chapter is first theoretical presentation of the dissertations theme and contains explanation of the ratio between tourism and environment, positive and negative effects between them, and second it is also an introduction to the ecotourism and his connections with sustainable tourism, sustainable development and cycling tourism. We analyzed condition of cycling infrastructure and cycling tourist offer in Slovenia in general and more detailed in Southeastern Slovenia in third chapter. We analyzed tourist and ecotourism offer in Slovenia and Southeastern Slovenia and also made SWOT analyze for Southeastern Slovenia. The forth chapter contains the description of the cycling tourism example in Germany, the federal station North Rhineland-Westphalia. It is economically very developed county but has also managed to establish successful cycling tourism and become one of the most popular cycling destinations on the world. We also made in this chapter SWOT analyze for North Rhineland-Westphalia. We presented results of questionnaire and Benchmark analyses in the fifth chapter. We finished the central part with chapter six. In this chapter we wrote down our proposals for development of cycling tourism, for which we think that can make tourist offer in Southeastern Slovenia more various and can at the same time bring more positive effects for the environment and local people. Seventh chapter is the last chapter of our dissertation and contains key findings that we gained during writing. In this chapter we write if we succeeded at achieving goals and theses that we have listed in the first chapter of our paper. Keywords: tourism, environment, ecotourism, destination, SE Slovenia, Germany, North Rhine-Westphalia, cycling tourism, Bett&Bike, ADFC, EuroVelo, cycling infrastructure, Benchmark analysis, SWOT analysis, questionnaire

40

LITERATURA IN VIRI Seznam literature

1. Ceballos-Lascuráin, Héctor. 1996. Tourism, Ecotourism, and Protected Areas [online].

Cambridge: IUCN-International Union for Conservation of Nature and Natural Resources, Commission of the European Communities. Dostopno na: http://books.google.com/books?id=8WGBtSYsNIwC&printsec=frontcover&hl=sl#PPA22,M1 [13.5.2008].

2. Fennell, David A. 2002. Ecotourism programme planning [online]. Wallingford: CABI

Publishing. Dostopna na: http://books.google.com/books?id=RXSZ3HZGSGwC&hl=sl [18.2.2008].

3. Hinrichsen, Donand in Robey Bryant. 2000. Population and the Environment: The

Global Challenge [online]. Center for Communication Programs, School of Public Health, Johns Hopkins University. Dostopno na: http://www.actionbioscience.org/environment/hinrichsen_robey.html [4.5.2008].

4. Mihalič, Tanja. 1995. Ekonomija okolja v turizmu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 5. Novak Ipavec, Nataša. 2006. Strateške povezave slovenskih hotelov na področju

ekološkega managementa [online]. Specialistično delo. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/specialist/novak3066.pdf [31.1.2008].

6. Plut, Dušan. 1998. Okolje Slovenije ob koncu 20. stoletja. V Narava in okolje: Varstvo

in razvoj v Republiki Sloveniji; Zbirka Usklajeni in sonaravno, številka1, urednik A. Lah. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije.

7. Ross, Sheryl, and Geoffry Wall. 1999. Ecotourism: towards congruence beetwen

theory and practice. Oxford: Butterworth-Heinemann. 8. Simonsen, Peter Saabye, Brigitte Jorgensen, Derek Robbins. 1998. Cycling tourism

[online]. Unit of Tourism Research at Recearch Centre of Bornholm. Dostopno na: http://www.crt.dk/media/Cycling_tourism.pdf [15.3.2008].

9. Špas, Metka. 2002. Pomen študij ranljivosti okolja za sonaravni razvoj Slovenije. V

Geografija in njene aplikativne možnosti, dela 18, urednik D. Plut. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/dela_18.html [17.2.2008].

10. Wearing, Stephen and John Neil. 1999. Ecotourism: Impacts, Potentials, and

Possibilities [online]. Oxford: Butterworth-Heinemann. Dostopno na: http://books.google.com/books?id=R_bV9hTYRN8C&printsec=frontcover&dq=ecotourism&lr=&hl=sl&sig=ACfU3U3jlTuBxPljbDBBxM32Fi522hL3kg#PPA24,M1 [7.5.2008].

41

Seznam virov 1. ADFC-Allgemeiner Deutscher Fahhrad-Club [online]. Dostopno na:

http://www.adfc.de/ [21.12.2007]. 2. Andrejčič Mušič, Polona. (2005). Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki

Slovenijji [online]. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste Dostopno na: http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/publikacija_kolesarji.pdf [6.12.2007].

3. Arso-Agencija Republike Slovenije za varovanje okolja. (2008). Varstvo okolja. ARSO

[online]. Dostopno na: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/ [13.3.2008]. 4. Bett&Bike. Bicycle-friendly accommodation [online]. Dostopno na:

http://www.bettundbike.de/ [21.12.2007]. 5. DB Bahn. Bahn&Fahrrad [online]. Dostopno na:

http://www.bahn.de/p/view/index.shtml [20.12.2007]. 6. DB Bahn. Call a Bike [online]. Dostopno na:

http://www.bahn.de/p/view/mobilitaet/fahrrad/call_a_bike.shtml [20.12.2007]. 7. EFC-European Cyclists Federation. EuroVelo [online]. Dostopno na:

http://www.ecf.com/14_1 [9.1.2008]. 8. Ferreira, Andreja. (2005). Turizem v naravovarstvenih območjih [online]. Gozdarski

inštitut Slovenije. Dostopno na: http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/turizem_naravovarstvenih.pdf [27.11.2007].

9. Germany Tourism - Travel, Holiday, Vacation. Discovering Germany by Bike [online].

Dostopno na: http://www.germany-tourism.de/cycling/cycling.htm [20.12.2007]. 10. Koščak, Marko. (2004). Turistične gozdne poti in varstvo narave [online]. Dostopno

na: http://www.gov.si/aplikacije/mop/interpretacija_narave/arhiv/turisticne_gozdne_poti.pdf [15.11.2007].

11. Kovačič Petrovič, Jana. (marec 2008). Kolesarjenje po slikoviti Dolenjski in ob morju.

Vrelci zdravja, stran 13, 5 odstavkov. Terme Krka, d.o.o., Novo mesto. 12. Lebe, Sonja Sibila, Franc Peterka, Slavko Gojčič, Katarina Hölz, Boris Keuc, Dušan

Luin, Irena Milenkovič, Bernarda Karo (2003). Analiza obstoječih in razvijajočih se turističnih proizvodov v Sloveniji [online]. Univerza v Mariboru, Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije, Znanstveni inštitut za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru. Dostopno na:

42

http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2005/Analiza_1788.pdf [16.11.2007].

13. Mestna občina Novo mesto. Vinske ceste [online]. Dostopno na:

http://www.novomesto.si/si/turizem/kulinarika/ceste/ [6.12.2007]. 14. Ministrstvo za promet. Direkcija RS za ceste. (2008). Za kolesarje [online]. Dostopno

na: http://www.dc.gov.si/si/za_kolesarje/ [22.1.2008]. 15. Nordrhein-Westfalen Tourismus. Interests [online]. Dostopno na: http://www.nrw-

tourism.com/index.php [21.12.2007]. 16. Radroutenplaner NRW [online]. Dostopna na :

http://www.radroutenplaner.nrw.de/RRP_home_02_en.html [4.1.2008]. 17. Radverkehrsnetz NRW [online]. Dostopno na:

http://www.radverkehrsnetz.nrw.de/RVN_home01.html [4.1.2008]. 18. RTV Slovenija-Radio-televizija Slovenija (28 oktober, 2006). Ekološki turizem še išče

svojo pot. RTV Slovenija [online], 9 odstavkov. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/tureavanture/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=867 [28.11.2007].

19. Sirše, Janez, Herman Berčič, Boris Sila. (2005). Strategija razvoja turističnega

proizvoda kolesarjenje v Sloveniji [online]. Slovenska turistična organizacija. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2005/Strategija_kolesarjenja-final_2894.pdf [15.1.2008].

20. Slovenibike.com. Ponudba, dodatna ponudba, kolesarski kotiček [online]. Dostopno

na: http://acenta.isg.si/~bike/index.php[23.12.2007]. 21. Slovenske železnice. Notranji promet: Kolo in vlak [online]. Dostopno na:

http://www.slo-zeleznice.si/sl/notranji_promet/kolo_in_vlak/#145 [19.12.2007]. 22. SURS-Statistični urad Republike Slovenije. (2007). Slovenske regije v številkah

[online]. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/slovenske_regije_2007-koncna.pdf [21.12.2007].

23. SURS-Statistični urad Republike Slovenije. (2008). Slovenske regije v številkah

[online]. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/slovenske_regije_2008-koncna.pdf [15.7.2007].

24. SURS-Statistični urad Republike Slovenije. (2008). Prenočitvene zmogljivosti po

občinah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2118101S&ti=Preno%E8itvene+zmogljivosti+po+ob%E8inah+in+vrstah+nastanitvenih+objektov%2C+Slovenija%2C+letno

43

%2E&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_21181_nastanitev_obcine/&lang=2 [15.7.2008].

25. Štefe, Tomaž. Dolenjska [online]. Dostopno na: http://www.kam.si/dolenjska.html

[15.11.2007]. 26. Turistična zveza Slovenije. Urad nacionalne komisije za UNESCO. Javni zavod park

Škocjanske jame. (2003). Razvoj ekoturizma v Sloveniji: prispevki posvetovanja [online]. Dostopno na: http://www.turisticna-zveza.si/datoteke/razvojEKOturizma.pdf [17.11.2007].

27. Turistična zveza Slovenije. (2007). Svetovni dan turizma [online]. Dostopno na:

http://www.turisticna-zveza.si/datoteke/SVETOVNI_DAN_TURIZMA_2007.doc [16.11.2007].

28. Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta. Oddelek za tehniko. (april 2005).

Energetika [online]. Dostopno na: http://164.8.13.140/projekti/energetika%2005/okolje.html [15.11.2007].

29. Why cycle?. Benefits of bikes [online]. Dostopno na:

http://www.whycycle.co.uk/why_cycle/ [21.2.2008]. 30. Wikipedia. 2007. Neobnovljivi viri. Wikipedia, the free encyclopedia [online]. [updated

8. marec 2007]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Neobnovljivi_viri [9.1.2008]. 31. Wikipedia. 2007. North Rhine-Westphalia. Wikipedia, the free encyclopedia [online].

[updated 19. december 2007]. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/North_Rhine-Westphalia [21.12.2007].

32. ZZEKS-Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije. Turizem na ekološki kmetiji-

Dolenjska [online]. Dostopno na: http://www.zveza-ekokmet.si/strani/Green_holiday/dolenjska_slo.htm [15.6.2008].

44

KAZALO TABEL, GRAFOV IN SLIK Seznam tabel Tabela 1: Število ležišč v regiji JV Slovenija po občinah v letu 2007 ................................ 14 Tabela 2: SWOT analiza za JV Slovenijo ........................................................................... 18 Tabela 3: SWOT analiza za nemško zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalijo ............... 24 Tabela 4: Primerjalna analiza (Benchmark analiza)............................................................ 26 Tabela 5: Razlogi za obisk JV Slovenije ............................................................................. 27 Tabela 6: Privlačnosti v JV Sloveniji .................................................................................. 28 Tabela 7: Področja s slabšo turistično ponudbo v JV Sloveniji .......................................... 29 Tabela 8: Pozitivni učinki razvoja kolesarskega turizma v JV Sloveniji ............................ 31 Seznam grafov Graf 1: Zadovoljstvo turistov z urejenostjo kolesarskih poti v JV Sloveniji ...................... 30 Graf 2: Primernost urejenosti gostinskih in namestitvenih obratov za potrebe kolesarskih turistov v JV Sloveniji ......................................................................................................... 31 Graf 3: Kolesarjenje kot rekreacija ali kot možnost premagovanja krajših ali daljših razdalj na počitnicah........................................................................................................................ 32 Graf 4: Preživljanje »kolesarskih počitnic« JV Sloveniji.................................................... 32 Graf 5: Struktura anketiranih po spolu ................................................................................ 33 Graf 6: Struktura anketiranih po starosti ............................................................................. 33

1

PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik Pozdravljeni! Sem absolventka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, smeri turizem in v okviru svoje diplomske naloge raziskujem možnosti razvoja kolesarskega turizma kot zvrsti ekoturizma v JV Sloveniji. Del podatkov za svojo nalogo želim pridobiti z anketo, zato je vaše sodelovanje v anketi izrednega pomena. Vljudno vas prosim, da odgovorite na spodnja vprašanje ter mi tako pomagate priti do potrebnih podatkov. Vprašalnik je anonimen. Na vprašanja odgovarjate tako, da pri vsakem vprašanju označite ustrezen odgovor oz. več odgovorov, če je pri vprašanju podana tudi ta možnost. Vanja Golob

1. S kakšnim namenom ste obiskali JV Slovenijo? a) oddih, sprostitev b) poslovno c) zdravstvenih namenov d) rekreacije e) spoznavanje gastronomije f) uživanje v lepi naravi g) spoznavanje kulturnih znamenitosti in dediščine

h) drugo (prosim, navedite) 2. Kaj vam je še posebej všeč v JV Sloveniji? a) izbira športnih in rekreativnih dejavnosti b) dobra gostinska ponudba c) kulturne prireditve in kulturne spomeniki d) lepa narava e) drugo (prosim, navedite) 3. Se vam zdi turistična ponudba v JV Sloveniji dovolj pestra (povezava več

ponudnikov v privlačen paket za obiskovalca/turista)? a) da b) ne 4. Če ste odgovorili na zadnje vprašanje negativno, potem obkrožite, kaj kot turist

pogrešate v JV Sloveniji (možnih je več odgovorov). a) več kulturnih prireditev, b) več zabavnih prireditev, c) več športnih in rekreativnih površin, d) pogostejše, cenovno ugodnejše povezave s sredstvi javnega potniškega prometa, e) trgovine s spominki, f) ponudbo dediščinske hrane in pijače, g) več turističnih informacij na kraju samem, h) drugo (prosim, navedite)

2

5. Se vam zdi, da bi razvoj kolesarskega turizma prispeval k večji pestrosti turistične ponudbe JV Slovenije in večji prepoznavnosti JV Slovenije v Sloveniji in tujini?

a) da b) ne 6. Kakšna se vam zdi ureditev kolesarskih poti (oznake poti, infrastruktura,

varnost)? a) zelo dobra b) niti dobra niti slaba c) zelo slaba 7. Se vam zdi, da so gostinski in namestitveni obrati, ki ste jih obiskali, opremljeni

tudi za potrebe kolesarskih turistov (posebni jedilniki, zalogo kolesarskih zemljevidov, sušilnice za opremo, varne kolesarnice, stojišča za kolesa)?

a) da b) delno c) ne 8. Katere pozitivne učinke bi po vašem mnenju prinesel razvoj kolesarskega

turizma (možnih več odgovorov)? a) manj onesnaženo okolje b) boljšo kolesarsko infrastrukturo c) več delovnih mest d) večji prihodek od turizma e) drugo (prosim, navedite) 9. Se na počitnicah kdaj odločite za kolesarjenje kot možnost rekreacije ali

premagovanje krajših ali daljših razdalj? a) da b) ne

10. Če ste na zadnje vprašanje odgovorili z da, potem odgovorite, ali bi se ob

vzpostavljeni gosti mreži kolesarskih poti, urejeni kolesarski infrastrukturi, gostinski in namestitveni ponudbi odločili za kolesarske počitnice v JV Sloveniji?

a) da b) ne

11. Spol a) moški b) ženski 12. Starost a) od 15 do 25 let d) od 50 do 64 let b) od 26 do 35 let e) od 65 do 80 let c) od 36 do 49 let f) 80 let in več Hvala lepa za sodelovanje!

3

Priloga 2: Seznam uporabljenih kratic ADFC Allgemeiner Deutscher Fahrrad Club BDP Bruto domači proizvod DTV Deutscher Tourismusverband ECF European Cyclists' Federation NRW Nordrhein-Westfalen STO Slovenska turistična organizacija TIC Turistično informacijski center UN United Nations UNWTO (United Nation) World Tourism Organization WCED World Commission on Environment and Development