REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE

MERITVE ONESNAŽENOSTI ZUNANJEGA ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO V

ŠKOFJI LOKI

Meritve onesnaženosti zunanjega zraka z mobilno postajo v Škofji Loki

Od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE

Ljubljana, maj 2013

2

Izdajatelj: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Agencija RS za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si e-naslov: gp.arso@gov.si Urednica mag.Tanja Bolte Avtorja poročila Anton Planinšek Zorana Komar Kartografija: Aleš Veršič

Vodja sektorja za kakovost zraka mag. Tanja Bolte

Urad za hidrologijo in stanje okolja mag. Mojca Dobnikar Tehovnik

Generalni direktor Agencije RS za okolje Joško Knez

3

Kazalo POVZETEK...................................................................................................................................... 4 1. UVOD ......................................................................................................................................... 5 2. ZAKONODAJA......................................................................................................................... 6 3. REZULTATI MERITEV V ŠKOFJI LOKI ........................................................................... 8

3.1. Žveplov dioksid .................................................................................................................................... 9 3.2. Dušikovi oksidi...................................................................................................................................... 9 3.3. Delci PM10 ........................................................................................................................................... 11 3.4. Ozon..................................................................................................................................................... 15 3.5. Lahkohlapni ogljikovodiki.................................................................................................................. 16 3.6. Ogljikov monoksid ............................................................................................................................. 18 3.7. Meteorološki parametri........................................................................................................................ 19

4. ZAKLJUČEK............................................................................................................................. 25

4

POVZETEK Meritve z mobilno postajo v Škofji Loki so bile izvedene ob Šolski ulici. Lokacija merilne postaje je prikazana na sliki 4. V neposredni bližini merilnega mesta je športno igrišče, šola, pokopališče, nekaj stanovanjskih blokov in uradov, ni zelo prometnih cest, so pa v okolici parkirišča. Po podatkih o emisijah iz večjih naprav, katerih upravljavci so po zakonu dolžni sporočati emisijske podatke in ki so dostopni tudi na spletni strani Agencije RS za okolje (http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/devices), na razdalji 450 m od lokacije mobilne postaje v smeri jugozahod deluje livarna LTH ULITKI d.o.o. Lokacijo merilnega mesta mobilne postaje uvrščamo po sedaj veljavni mednarodni klasifikaciji v mestno ozadje (UB). Meritve z mobilno postajo na lokaciji Škofja Loka center so trajale od 9. oktobra 2012 do 18. aprila 2013. Zajele zimski čas, ko je zrak bolj onesnažen kot poleti zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije) in zaradi emisij iz kurilnih naprav, predvsem iz individualnih kurišč. Glede kakovosti zraka so reliefni in vremenski pogoji na območju Škofje Loke nekoliko ugodnejši kot v tistih krajih v notranjosti Slovenije, ki ležijo v bolj zaprtih kotlinah in dolinah. Predvsem je ugoden vpliv šibke lokalne cirkulacije zraka v nočnem času zaradi pobočij in dolin na zahodni strani (Selška in Poljanska dolina), kjer ni večjih virov emisij. Rezultati meritev na merilnem mestu Škofja Loka v primerjavi z drugimi lokacijami stalne merilne mreže DMKZ v kažejo sledeče splošne značilnosti:

- Onesnaženost zraka z delci PM10 na lokaciji mobilne postaje v Škofji Loki je bila primerljiva z

večino drugih merilnih mest v notranjosti Slovenije. Prekoračene so bile mejne dnevne koncentracije, število dni s preseženo mejno dnevno koncentracijo pa ni preseglo dovoljenih 35 dni.

- Raven koncentracij NO2 v Škofji Loki je bila obravnavanem obdobju podobna kot v primerljivo velikih mestih v Sloveniji. Urne koncentracije NO2 v Škofji Loki niso prekoračile mejne vrednosti. Zgornji ocenjevalni prag je bil presežen v Ljubljani, v Mariboru, Celju, Novi Gorici in v Škofji Loki so koncentracije presegle spodnji ocenjevalni prag, drugod so bile nižje.

- Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom SO2 že nekaj let v Sloveniji ni več problematična. Tudi v obdobju meritev v Škofji Loki so bile koncentracije povsod nizke - pod spodnjim ocenjevalnim pragom.

- Koncentracije benzena (lahkohlapni ogljikovodik) so bile nad zgornjim ocenjevalnim pragom (ZOP). Bile so višje kot v Ljubljani in Mariboru.

- Onesnaženost zraka z ozonom O3 v Škofji Loki je bila na ravni drugih merilnih mest v notranjosti Slovenije, na Primorskem pa so bile precej višje. Koncentracije ozona so v jesenskem in zimskem času nižje od ciljnih vrednosti, kar se je dogajalo tudi v obravnavanem obdobju.

- Raven koncentracij ogljikovega monoksida CO v obravnavanem obdobju meritev je bila pod spodnjim ocenjevalnim pragom.

5

Slika 0.1: Povprečne koncentracije onesnaževal na lokaciji mobilne postaje v Škofji Loki in na nekaterih merilnih mestih državne merilne mreže za kakovost zraka v Sloveniji za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

1. UVOD Agencija RS za okolje (ARSO) v okviru meritev kakovosti zraka na območjih, kjer ni stalnih avtomatskih postaj, opravi občasne meritve z ekološko-meteorološko mobilno postajo z namenom, da se pridobi informacije o ravni onesnaženosti zraka na teh območjih. V času od 9. oktobra 2012 do 18. aprila 2013 je mobilna postaja delovala v Škofji Loki ob Šolski ulici. V neposredni bližini te lokacije je športno igrišče, šola, pokopališče, nekaj stanovanjskih blokov in uradov, ni pa zelo prometnih cest. Ob blokih in ob pokopališču so parkirišča. Na razdalji 450 m deluje livarna LTH ULITKI d.o.o., drugih industrijskih virov na tem območju ni. Glavni viri emisij onesnaževal v Sloveniji so promet, veliki termoenergetski objekti in industrija, v hladnem delu leta pa še individualna kurišča in manjše kotlovnice. V večini naseljenih območij Slovenije v zimskem obdobju leta problematična predvsem onesnaženost zraka z delci PM10, medtem ko je v topli polovici leta najbolj problematična onesnaženost zunanjega zraka z ozonom. Avtomatska mobilna postaja deluje enako kot stalne postaje v državni avtomatski merilni mreži. Meri tudi isti nabor parametrov: Ekološki parametri Meteorologija Žveplov dioksid Temperatura zraka Dušikovi oksidi Relativna vlaga zraka Ozon Smer vetra Ogljikov monoksid Hitrost vetra Delci PM10 Jakost sončnega obsevanja Lahkohlapni ogljikovodiki (BTX)

6

Meritve, merilne metode in analize izmerjenih podatkov so izbrane v skladu s slovensko zakonodajo na področju kakovosti zunanjega zraka, ki je usklajena s predpisi EU (poglavje 2). Pri delcih merimo frakcijo delcev PM10, to je delce z aerodinamičnim premerom, manjšim od 10 µm. V skladu z zakonodajo je potrebno meritve izvajati z referenčnim merilnikom (gravimetrija). Če pa meritve izajamo z avomatskim merilnikom (v našem primeru TEOM) pa je potrebno določiti korekcijski faktor, ker merilnik TEOM ob gretju merilnega sistema zaradi izparevanja izgublja lahkohlapne snovi v delcih. Za mobilno postajo smo za meritve v Škofji Loki vzeli vrednost, določeno za najbližje merilno mesto Ljubljana, 1,24.

2. ZAKONODAJA Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka (v nadaljevanju kakovost zraka) je Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur.l. RS 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD in 66/06-OdlUS, 112/06-

OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09). V veljavi je sledeča zakonodaja s področja kakovosti zunanjega zraka • Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11), • Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/11), • Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem

zraku (Ur.l. RS, št. 56/06), • Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka Ur.l. RS, št. 58/11), • Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesanženost

zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 50/11), • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/07, 61/09). Te uredbe predpisujejo, katera onesnaževala je potrebno spremljati, njihove mejne, ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti, najmanjše potrebno število merilnih mest, vrste merilnih mest, njihove gostote v merilnih mrežah, referenčne merilne metode in izračunavanje statističnih vrednosti in izmenjavo oziroma prikaz podatkov. Mejna vrednost (MV) je raven koncentracije, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma naravno okolje (ekosistemi), jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči. Alarmna vrednost (AV) je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi. Pri nekaterih onesnaževalih sta definirana še spodnji in zgornji ocenjevalni prag koncentracije (SOP in ZOP). Če so bile izmerjene koncentracije v določenem časovnem obdobju pod SOP, se lahko za nadaljnjo oceno stanja uporabijo le modelni izračuni oziroma strokovne ocene, če pa so med SOP in ZOP, se lahko uporabi kombinacija meritev in modelnih izračunov. V primeru, da koncentracije v določenem časovnem obdobju presegajo ZOP, je potrebno izvajati stalne meritve kakovosti zraka.

7

Preglednica 2.1: Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za leto 2013:

Onesnaževalo 1 ura 3 ure 8 ur dan zima leto

žveplov dioksid (µg/m3)

350 (MV)1

500 (AV)

125 (MV)3

75 (ZOP) 3 50 (SOP) 3

20 (KV) 12 (ZOP) 8 (SOP)

20 (MV) za varstvo: zdravja zdravja zdravja rastlin ekosistemov

dušikov dioksid (µg/m3)

200 (MV)2

100 (SOP)2 140 (ZOP)2

400 (AV) 40 (MV) 26 (SOP) 32 (ZOP)

za varstvo: zdravja zdravja zdravja

dušikovi oksidi (µg/m3)

30 (MV) 19,5 (SOP) 24 (ZOP)

za varstvo: rastlin

ogljikov monoksid (mg/m3)

10 (MV) 7 (ZOP) 5 (SOP)

za varstvo:

zdravja

benzen

(µg/m3) 5 (MV)

3,5 (ZOP) 2 (SOP)

za varstvo: zdravja

AOT40

maj-julij april-sept.ozon (µg/m3)

180(OV) 240(AV)

120 (CV)5 40 (MV)

18000 (MV) 20000 (MV)za varstvo: zdravja zdravja materialov vegetacije gozdov

delci PM10

(µg/m3) 50 (MV)4

25 (SOP)4 35 (ZOP)4

40 (MV) 20 (SOP) 28 (ZOP)

za varstvo: zdravja zdravja

delci PM2,5 (µg/m3)*

26(MV)=25 (CV) + 1,4 (SP) 12 (SOP) 17 (ZOP)

za varstvo: Zdravja

svinec▲ (µg/m3)

0,5 (MV) 0,25 (SOP) 0,35 (ZOP)

za varstvo: zdravja

kadmij▲ (ng/m3)

5 (CV) 2 (SOP) 3 (ZOP)

za varstvo: zdravja

arzen▲

(ng/m3) 6 (CV)

2,4 (SOP) 3,6 (ZOP)

za varstvo: zdravja

nikelj▲

(ng/m3) 20 (CV)

10 (SOP) 14 (ZOP)

za varstvo: zdravja

benzo(a)piren▲

(ng/m3)

1 (CV) 0,4 (SOP) 0,6 (ZOP)

za varstvo: zdravja

1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu ▲ izmerjeno v delcih PM10

8

Za živo srebro ni določene mejne letne ali ciljne koncentracije.

* Med leti 2008 in 2015 velja za delce PM2.5 letna mejna vrednost koncentracije 25 µg/m3 povečana za sprejemljivo preseganje, vsako leto za 20 % (tabela 1.(2)). To pomeni, da je v letu 2013 mejna letna vrednost za delce PM2.5 26 µg/m3.

Preglednica 2.2: Vrednosti sprejemljivega preseganja (SP) v µg/m3 za koncentracijo delcev PM2.5

Vsa zakonodaja Evropske skupnosti na področju zunanjega zraka, ki se nanaša na različna onesnaževala in ki določa mejne vrednosti oziroma ravni koncentracij, nad katerimi so potrebni ukrepi za zmanjševanje koncentracij, je bila prenesena v slovensko zakonodajo. Za izmenjavo informacij in za nekatere druge tehnične podrobnosti pri obdelavi podatkov smo uporabljali še naslednje dokumente EU: • Guidance for the Demonstration of Equivalence of Ambient Air Monitoring Methods, januar 2010, • Convention on Long-range Transboundary Air Pollution, • Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and

individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC), • Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC

establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States,

• Guideline to Questionnaire laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC, 1999/30/EC, 2000/69/EC, 2002/3/EC, and 2004/107/EC, and 2008/50/EC. European Commission, Pilot template, June, 2009,

• Comission Decision of 29 April 2004 laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC and under Directives 2000/69/EC and 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council.

3. REZULTATI MERITEV V ŠKOFJI LOKI Meritve z mobilno postajo v Škofji Loki ob Šolski ulici, obdelane v tem poročilu, so potekale v zimskem obdobju, v katerem je običajno zrak bolj onesnažen zaradi večjih emisij zaradi ogrevanja in slabših pogojev za širjenje onesnaževal v večji prostor. To pomeni, da večji delež emisij onesnaževal, ki na obravnavenem območju pridejo iz virov v ozračje, tam tudi ostane, to pa pomeni višje koncentracije. V bližini lokacije mobilne postaje je več stanovanjskih in poslovnih objektov, ki pozimi izpuščajo v zrak onesnaževala iz kotlovnic in individualnih kurišč zaradi ogrevanja. Na razdalji 450 m od lokacije obratuje livarna, drugih večjih industrijskih objektov v okolici ni. Mobilna postaja je bila locirana ob manj prometni cesti, do bolj obremenjene ceste v Selško dolino je oddaljena med 250 in 300 m. V neposredni bližini je nekaj parkirnih mest za obiskovalce pokopališča, nekoliko bolj oddaljena pa so parkirišča bližnjih blokov. Zaradi razmeroma nizkih virov emisije so ob šibkem vetru koncentracije teh snovi, predvsem delcev, dokaj visoke. Rezultati meritev koncentracij delcev PM10, ki so v Sloveniji že dalj časa najbolj problematično onesnaževalo, kažejo, da je bila v času med 10. 10. 2012 in 17. 4. 2013 raven onesnaženosti v Škofji Loki primerljiva z večino mest podobne velikosti v notranjosti Slovenije. V tem času je bila dnevna mejna vrednost presežena 25 krat (dopustnih je 35 preseganj v koledarskem letu). V topli polovici leta se preseganja mejne vrednosti ne pojevljajo. Pri ostalih onesnaževalih koncentracije niso presegle mejne vrednosti.

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

5,0 4,3 3,6 2,9 2,1 1,4 0,7 0,0

9

Pri žveplovem dioksidu in ogljikovem monoksidu so bile koncentracije v Škofji Loki pod spodnjim ocenjevalnim pragom, pri benzenu in dušikovem dioksidu so bile med zgornjim ocenjevalnim pragom in mejno vrednostjo, pri ozonu pa so bile koncentracije močno pod ciljno vrednostjo, kar je normalno za ta letni čas.

3.1. Žveplov dioksid Koncentracije SO2 so bile tako v Škofji Loki kot na drugih merilnih mestih po Sloveniji pod predpisano urno mejno vrednostjo in pod spodnjim ocenjevalnim pragom za dnevno vrednost. Onesnaženost zraka z SO2 v Sloveniji že več let ni problematična. Preglednica 3.1.1: Koncentracije SO2 v µg/m3 za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013. Postaja področje % pod Cp Curna max Cdnevna max

Škofja Loka UB 88 5 39 12 Ljubljana Bežigrad UB 81 4 40 10* Maribor center UT 54 4 27* 8* Celje UB 91 7 43 17 Trbovlje UT 69 7 42* 22 Hrastnik UB 96 7 44 19 Zagorje UT 89 3 32 11*

0 50 100 150 200 250 300 350 400

Ljubljana Bež.

Maribor

Celje

Trbovlje

Hrastnik

Zagorje

mobilna

cp(µg/m3) Cmax 24 ur (µg/m3) Cmax 1 ura (µg/m3)

Škofja Loka

Slika 3.1.1: Povprečne, najvišje urne in najvišje dnevne koncentracije SO2 v Škofji Loki od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

3.2. Dušikovi oksidi Koncentracije dušikovih oksidov so najvišje v mestih, še posebej ob prometnih cestah. Če je prevladujoč vir dušikovih oksidov promet, so koncentracije sorazmerne z velikostjo mesta. V nekaterih krajih pa k izmerjenim koncentracijam delno prispevajo tudi industrijski viri.

10

V obravnavanem obdobju meritev urne koncentracije NO2 v Škofji Loki niso prekoračile mejne vrednosti. Zgornji ocenjevalni prag je bil presežen le v Ljubljani, v Mariboru, Celju, Novi Gorici in v Škofji Loki so koncentracije presegle spodnji ocenjevalni prag, drugod so bile nižje. Meritve so bile izvedene v zimskem času, zato so koncentracije višje kot poleti. Raven koncentracij NO2 v Škofji Loki je bila podobna kot v primerljivo velikih mestih v Sloveniji. Razmeroma visoke najvišje urne koncentracije kažejo na kratkotrajen velik vpliv zaradi emisij iz prometa. Dnevni potek koncentracij NO2 kaže na vpliv emisij iz prometa na merilno mesto (slika 3.2.2). Glede na rezultate z drugih lokacij je manj poudarjen jutranji maksimum, večerni pa je precej večji in podaljšan, kar kaže na vpliv individualnih kurišč. Ocenjujemo, da je to posledica bližine parkirišč in individualnih kurišč. Preglednica 3.2.1: Koncentracije dušikovih oksidov v µg/m3 za čas od od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013. NO2 NOx

Postaja področje % pod Cp Curna max >MV Cp

Škofja Loka UB 93 22 107 0 34 Ljubljana Bežigrad UB 82 36 158 0 75 Maribor center UT 84 35 130 0 78 Celje UB 90 35 127 0 69 Trbovlje SB 94 19 79 0 39 Zagorje UT 92 25 79 0 63 Murska Sobota RB 96 23 95 0 33 Nova Gorica UB 94 33 117 0 69 Koper UB 94 24 93 0 31

0 50 100 150 200 250

Ljubljana Bež.

Maribor

Celje

Trbovlje

Zagorje

Murska S. Rakičan

Nova Gorica

Koper

mobilna

cp(µg/m3) Cmax 1 ura (µg/m3) >MV (št.primerov)

MV SOP ZOPŠkofja Loka Trata

Slika 3.2.1: Povprečne in najvišje urne koncentracije NO2 v Škofji Loki od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013. (SOP – spodnji ocenjevalni prag, ZOP - zgornji ocenjevalni prag, MV – mejna vrednost za urno koncentracijo)

11

DNEVNI HOD NO2

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

ure dneva

Kon

c. (

µg/m

3)

vsi dnevi delavniki so,ne,pr

Slika 3.2.2.: Dnevni hod koncentracije NO2 na merilnem mestu Škofja Loka za čas od od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

3.3. Delci PM10 Skoraj vse prekoračitve mejne dnevne koncentracije delcev PM10 se pojavljajo v zimskih mesecih od januarja do marca in od oktobra do decembra. To je posledica dodatnih emisij delcev zaradi ogrevanja in slabših pogojev za širjenje onesnaženja – temperaturne inverzije in slabša prevetrenost dolin in kotlin. Viri delcev so različni: antropogeni (promet, industrija, individualna kurišča) in naravni (saharski pesek, vulkanski prah, gozdni požari, aerosoli iz morja,..). Na merilnem mestu Škofja Loka so se povečane koncentracije pojavljale v sicer redkih obdobjih brez padavin. Najvišje vrednosti so bile izmerjene v obdobju mrzlega in suhega vremena od 10. do 14. decembra 2012 in od 24. do 30. januarja 2013, ko je bilo največ preseganj dnevne mejne vrednosti PM10. Vzrok za te povečane koncentracije so večje emisije delcev zaradi vpliva individualnih kurišč (ogrevanja) in bolj stabilno ozračje. Iz slike 3.3.7 je razvidno, da je bil potek povprečnih dnevnih koncentracij v obravnavanem obdobju koncentracije delcev PM10 podoben po vsej Sloveniji, saj je onesnaženost zelo odvisna od vremenskih razmer. Primerjava z ostalimi kraji v državi pokaže podobno raven koncentracije v Škofji Loki kot v drugih slovenskih mestih. Dnevni hod koncentracij PM10 je podoben med tednom in na dela proste dneve (slika 3.3.6). Koncentracije so višje ob delovnih dneh, razlika nastane zaradi manjšega prometa ob koncu tedna, vendar v obravnavanem obdobju razlike niso bile velike, kar kaže na pretežen vpliv emisij zaradi ogrevanja. Dnevni hod koncentracij PM10 pokaže jutranji in večerni maksimum. Večerni maksimum je precej višji od jutranjega. To kaže, da je na tej lokaciji vpliv emisij iz individualnih kurišč večji od vpliva emisij iz prometa. Na mobilni postaji imamo merilnik TEOM. Ker nismo izvedli primerjalnih meritev z referenčnim merilnikom za določitev korekcijskega faktorja, smo upoštevali vrednost faktorja 1,24.

12

Preglednica 3.3.1: Koncentracije delcev PM10 v µg/m3 za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013. (R- referenčna metoda).

Postaja

področje % pod

Cp Cdnevna max štev. prekoračitev MV Faktor

Škofja Loka UB 99 33 129 25 1,24 Ljubljana Bežigrad (R) UB 95 32 130 21 Ljubljana BF (R) UB 96 32 132 21 Maribor center (R) UT 99 37 116 37 Kranj (R) UB 95 34 110 24 Novo mesto (R) UB 97 39 95 49 Celje (R) UB 95 41 123 47 Trbovlje (R) SB 98 40 130 47 Zagorje (R) UT 99 40 123 44 Hrastnik (R) SB 96 30 84 14 Murska S. Rakičan (R) RB 92 41 137 44 Nova Gorica (R) UB 95 26 85 9 Koper (R) UB 95 23 81 15 Žerjav (R) RI 84 36 135 34 Iskrba (R) RB 83 14 36 0 Velenje (R) UB 99 25 68 5

0 20 40 60 80 100 120 140 160

Ljubljana Bežigrad

Ljubljana BF

Maribor center

Kranj

Novo mesto

Celje

Trbovlje

Zagorje

Hrastnik

Murska S. Rakičan

Nova Gorica

Koper

Žerjav

Iskrba

mobilna

Velenje

cp (µg/m3) Cmax 24 (µg/m3) št.prekoračitebv 24-urne MV

Škof ja Loka

Slika 3.3.4: Povprečne in najvišje dnevne koncentracije ter število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

13

KONCENTRACIJE PM10

0

50

100

150

200

250

10.10. 10.11. 10.12. 10.1. 10.2. 10.3. 10.4.

konc

. (µg

/m3)

Cp Cmax urnaNiz2

Slika 3.3.5: Povprečne dnevne in maksimalne urne koncentracije PM10 na merilnem mestu Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

DNEVNI HOD PM10

0

10

20

30

40

50

60

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

ure dneva

konc

. (µg

/m3)

vsi dnevi delavniki so,ne,pr

Slika 3.3.6.: Dnevni hod koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu mobilne postaje Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

14

0

20

40

60

80

100

120

140

16010

.10.

2012

17.1

0.20

12

24.1

0.20

12

31.1

0.20

12

7.11

.201

2

14.1

1.20

12

21.1

1.20

12

28.1

1.20

12

5.12

.201

2

12.1

2.20

12

19.1

2.20

12

26.1

2.20

12

2.1.

2013

9.1.

2013

16.1

.201

3

23.1

.201

3

30.1

.201

3

6.2.

2013

13.2

.201

3

20.2

.201

3

27.2

.201

3

6.3.

2013

13.3

.201

3

20.3

.201

3

27.3

.201

3

3.4.

2013

10.4

.201

3

17.4

.201

3

Dan

Ko

nce

ntr

acija

PM

10 v

µg

/m3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Pad

avin

e v

mm

Padavine Brnik Maribor (E22) PM10 (Leckel) (939) LJ Biotehniška fakulteta (44) PM10 (Leckel) (939) Iskrba (M16) PM10 (Leckel) (939) Zagorje (E27) PM10 (Leckel) (939)

Trbovlje (E26) PM10 (Leckel) (939) Hrastnik (E28) PM10 (Leckel) (939) Celje (E23) PM10 (Leckel) (939) Nova Gorica (E25) PM10 (Leckel) (939) Kranj (49) PM10 (Leckel) (939)

Novo mesto (50) PM10 (Leckel) (939) Murska Sobota - Rakičan (E24) PM10 (Leckel) (939) Žerjav (41) PM10 (Leckel) (939) Morsko_pm10 G.Polje_pm10

Koper (E30) PM10 (Leckel) (939) Velenje (57) PM10 (Leckel) (939) Ljubljana-Bežigrad (E21) PM10 (Leckel) (939) Škofja Loka - Teom

Slika 3.3.7.: Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 na nekaterih merilnih mestih DMKZ in padavine na meteorološki postaji Brnik za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

15

ROŽA ONESNAŽENJA

0.0

5.0

10.0

15.0

20.0

25.0

30.0

35.0

40.0

N

NNE

NE

ENE

E

ESE

SE

SSE

S

SSW

SW

WSW

W

WNW

NW

NNW

hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s

VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ

0.0%

2.0%

4.0%

6.0%

8.0%

10.0%

12.0%

14.0%

16.0%

18.0%

N

NNE

NE

ENE

E

ESE

SE

SSE

S

SSW

SW

WSW

W

WNW

NW

NNW

95% (74.5 µg/m3) 10% (8.7 µg/m3)

Slika 3.3.8.(a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije PM10 pri različnih smereh vetra) na merilnem mestu Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

3.3.8.(b): Vetrovni roži (pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije PM10 na merilnem mestu Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

Na sliki 3.3.8.(a) so prikazane povprečne koncentracije PM10 po smereh, od koder piha veter (roža onesnaženja). Najvišje vrednosti se pojavljajo ob severovzhodnem in ob zahodnem vetru. Severovzhodno od merilnega mesta so parkirišča, zahodno pa je poseljeno območje s precejšnjim deležem individualnih kurišč. Severozahodnik je tudi najpogostejši veter v nočnem času. Iz slike 3.3.8.(b) vidimo, da se najvišje koncentracije pojavljajo ob vetrovih iz severozahodne smeri (redeča črta), najnižje pa ob vetrovih iz smeri sever in jugozahod.

3.4. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je običajno previsoka poleti, predvsem junija in julija, ko so temperature najvišje in sončno obsevanje najmočnejše. V jesensko zimskem času pa koncentracije ozona praktično ne presegajo ciljnih vrednosti. Raven koncentracije ozona v Škofji Loki je bila v obravnavanem obdobju podobna kot v ostalih urbaniziranih območjih Slovenije Preglednica 3.4.1: Koncentracije O3 v µg/m3 za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

1 ura 8 ur Postaja področje % pod Cp Cmax >OV Cmax >CV

Škofja Loka UB 95 29 122 0 114 0 Ljubljana Bežigrad UB 89 27 118 0 114 0 Maribor center UB 78 21 87 0 83* 0 Celje UB 95 32 117 0 114 0 Trbovlje UB 94 35 127 0 120 0 Hrastnik SB 96 37 129 0 120 0 Zagorje UT 89 30 117 0 103 0 Nova Gorica UB 95 34 130 0 123 1 Koper UB 94 54 148 0 121 1 Murska S. Rakičan RB 94 41 146 0 139 1

16

0 20 40 60 80 100 120 140 160

Ljubljana Bež.

Maribor*

Celje

Trbovlje

Hrastnik

Zagorje

Murska S. Rakičan

Nova Gorica

Koper

mobilna

Cp (µg/m3) št.prekoračitev 8-urne CV Cmax urna (µg/m3)

Škof ja Loka

Slika 3.4.1: Povprečne in najvišje urne koncentracije ter število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona za čas od 1. 1. do 28. 2. 2013.

3.5. Lahkohlapni ogljikovodiki V okviru državne merilne mreže kakovosti zraka (DMKZ) stalno merimo koncentracijo benzena, toluena in ksilena (BTX) na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, kjer se poleg prometa pojavlja tudi manjši vpliv tiskarske industrije in Maribor center, kjer je glavni vir emisije promet. Povprečna letna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila vsa pretekla leta pod to vrednostjo na obeh merilnih mestih. Koncentracije BTX na merilnem mestu Škofja Loka, kot tudi v Ljubljani in Mariboru, so bile v času od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013 nad spodnjim ocenjevalnim pragom (SOP), ki je sicer predpisan za celoletno povprečje. Benzen je strupen in povzroča resne okvare zdravja, saj je tudi kancerogen. Emisije benzena nastajajo pri zgorevanju lesa v individualnih kuriščih, izhlapevanju na bencinskih črpalkah, v izpušnih plinih motornih vozil, izpustih industrijskih plinov in neurejenih odlagališčih nevarnih odpadkov. Svoj prispevek daje tudi industrija in terciarna dejavnost, pri kateri se uporabljajo oziroma se proizvajajo veziva, barve, topila, aerosoli, ter industrija nafte in plina. Koncentracija benzena na lokaciji mobilne postaje je bila sorazmerno visoka v primerjavi z merilnima mestoma Ljubljana Bežigrad in Maribor center. V zimskem času je koncentracija benzena višja kot poleti, zato je povprečna letna koncentracija, za katero je predpisana mejna vrednost, nižja, kot je bila izmerjena v času meritev z mobilno postajo. Pri lokaciji mobilne postaje v Škofji Loki glavni delež emisije odpade na promet in bližnje parkirišče ter individualna kurišča.

17

Preglednica 3.5.1: Koncentracije BTX v µg/m3 za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013 benzen Postaja področje % pod benzen toluen etilbenzen m&p ksilen o ksilen

Škofja Loka UB 93 3,3 3,4 0,6 1,9 0,7 Ljubljana Bežigrad UB 93 2,6 3,7 0,7 2,4 0,7 Maribor center UT 92 2,7 4,2 0,6 2,1 0,7

Slika 3.5.1: Povprečne koncentracije lahkohlapnih ogljikovodikov za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013

Slika 3.5.2: Dnevni hod koncentracije benzena za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013

18

3.6. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so najvišje v mestih, še posebej ob prometnih cestah in parkiriščih. Zato so, če razen prometa ni drugih večjih virov emisije, koncentracije sorazmerne z velikostjo mesta. Raven koncentracij v obravnavanem obdobju meritev je bila pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Preglednica 3.6.1: Koncentracije CO v µg/m3 za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013. mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod Cp Cmax >MV Škofja Loka UB 95 0.8 3.5 0 Ljubljana Bežigrad UB 68 0.7 2.8 0 Maribor center UT 95 0.9 2.1 0 Trbovlje UB 94 0.6 3.4 0

0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 5.0 6.0

Ljubljana Bež.

Maribor

Trbvolje

mobilna

µg/m3

cp(µg/m3) Cmax 8 ur (µg/m3)

SOP

Škofja Loka

Slika 3.6.1: Povprečne in najvišje 8-urne koncentracije CO za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

DNEVNI HOD CO

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

1.2

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

ure dneva

konc

. (m

g/m3 )

vsi dnevi delavniki so,ne,pr

Slika 3.6.2.: Dnevni hod koncentracije CO na merilnem mestu mobilne postaje Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

19

3.7. Meteorološki parametri Na določenem območju so za kakovost zraka od meteoroloških parametrov odločilne stabilnost atmosfere, smer in hitrost vetra ter padavine. Večje hitrosti vetra pomenijo hitrejši prenos onesnaženega zraka na večje razdalje, manjša stabilnost atmosfere pa boljše razredčevanje onesnaževal v zraku s turbulenco, padavine pa čistijo onesnažen zrak. Negativen vpliv na kakovost zraka imajo temperaturne inverzije, ki nastajajo v zimskem času ob jasnem vremenu zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja predvsem v notranjosti Slovenije. Ob takšni situaciji je zelo otežena izmenjava zraka v vertikalni smeri. Škofja Loka ima, kar se kakovosti zraka tiče, dokaj ugodno lego. Reliefna odprtost proti Sorškemu polju in nočni tok zraka s pobočij in iz dolin Škofjeloškega hribovja omogočata tudi v času zimskih temperaturnih inverzij, da se onesnažen zrak porazdeli na širše območje in s tem razredči. Ob intenzivnejših vremenskih procesih imamo v notranjosti Slovenije glede vetra predvsem dve situaciji. Pred vremenskimi frontami se pojavlja jugozahodni veter, po prehodu front pa severovzhodnik. Slednji ima v Škofji Loki zaradi vpliva reliefa vzhodno smer. Iz vetrovne rože in dnevnega hoda smeri vetra sklepamo, da pri šibkih lokalnih vetrovih, ki so močno prevladovali v obravnavanem obdobju, v nočnem času prevladujejo vetrovi, ki pihajo s smeri od severa do zahoda, to je s Selške doline, čez dan pa je več vzhodnega vetra. Upoštevati je treba tudi prisotnost mestnega toplotnega otoka, sredi katerega je bila postavljena mobilna postaja, ki tudi vpliva na smer in hitrost vetra. Pri močnejših vetrovih pa je močno prevladoval jugozahodnik, torej veter iz Poljanske doline. V času meritev v Škofji Loki med 10. 10. 2012 in 17. 4. 2013 so nad Slovenijo prevladovali jugozahodni in južni višinski vetrovi z redkimi obdobji severnega in vzhodnega vetra. Temperature so bile povprečne, padavin je bilo veliko več kot normalno, prav tako oblačnosti, zato pa je bilo manj sončnega vremena. Dolgotrajnih anticiklonov s hladnim stabilnim vremenom in šibkimi vetrovi je bilo v času meritev malo. Takšni obdbobji sta bili od 1. do 10. januarja in od 24. do 30. januarja, povezani z nizkimi temperaturami, kar je povročilo najvišje koncentracije delcev v obravnavenem obdobju. Podatke o padavinah smo vzeli z avtomatske meteorološke postaje Brnik. Za poletni čas, ko se ob plohah in nevihtah lahko pojavljajo lokalno zelo različne količine padavin, to vsekakor niso reprezentativni podatki, medtem ko so za zimski čas zadovoljivi. Dnevne vrednosti meteoroloških parametrov so prikazane na sliki 3.7.4. Iz slike lahko vidimo obdobja s padavinami in brez njih ter temperaturo, hitrost in smer vetra, pa tudi obdobja z več sončnega obsevanja. Na sliki 3.7.5. so prikazane povprečne dnevne koncentracije onesnaževal. Primerjava obeh slik pokaže, da se visoke koncentracije delcev PM10 pojavljajo ob dnevih brez padavin in z nizko temperaturo ter šibkim vetrom. Tudi koncentracije dušikovega dioksida so takrat nekoliko višje, medtem ko se povišane koncentracije ozona pojavijo ob bolj sončnem vremenu.

20

VETER - HITROSTI

0

0.5

1

1.5

2

2.5

3

3.5

4

10.10. 17.10. 24.10. 31.10. 7.11. 14.11. 21.11. 28.11. 5.12.

Hitr

ost (

m/s

)

povp. dnevne hitrosti maks. urne hitrosti

Slika 4.1.11.(3): Dnevni hod hitrosti vetra na merilnem mestu Škofja loka 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

VETER - SMERI

0

45

90

135

180

225

270

315

360

10.10. 17.10. 24.10. 31.10. 7.11. 14.11. 21.11. 28.11. 5.12.

Sm

er (

kotn

e st

opin

je)

najpogostejša smer v dnevu

Slika 3.7.1.: Dnevni hod smeri vetra na merilnih mestih mobilne postaje na merilnem mestu Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

21

0%

1%

2%

3%

4%

5%

6%

7%

8%

9%

10%

N

NNE

NE

ENE

E

ESE

SE

SSE

S

SSW

SW

WSW

W

WNW

NW

NNW

hitrosti do 1 m/s hitrosti nad 1 m/s

Slika 3.7.3.: Vetrovna roža (pogostost smeri vetra) na merilnem mestu Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013, ločeno za vetrove s hitrostjo do 1 m/s (rdeče) in nad hitrostjo 1 m/s (črno).

22

0

50

100

150

200

250

14.1

0.12

19.1

0.12

24.1

0.12

29.1

0.12

3.11

.12

8.11

.12

13.1

1.12

18.1

1.12

23.1

1.12

28.1

1.12

3.12

.12

8.12

.12

13.1

2.12

18.1

2.12

23.1

2.12

28.1

2.12

2.1.

13

7.1.

13

12.1

.13

17.1

.13

22.1

.13

27.1

.13

1.2.

13

6.2.

13

11.2

.13

16.2

.13

21.2

.13

26.2

.13

3.3.

13

8.3.

13

13.3

.13

18.3

.13

23.3

.13

28.3

.13

2.4.

13

7.4.

13

12.4

.13

17.4

.13

DATUM

So

n. s

evan

je (J

/m2)

; Pad

avin

e (m

m)

-10

0

10

20

30

Tem

per

atu

ra (s

tC),

Hitr

. vet

ra (m

/s)

Naj

po

go

stej

ša s

mer

(0-S

, 4-J

)

Padavine Sončno sevanje Temperatura Hitrost vetra Najpogostejša smer

Slika 3.7.4.: Dnevne vrednosti meteoroloških parametrov na merilnem mestu Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

23

0

20

40

60

80

100

120

140

160

10.1

0.12

15.1

0.12

20.1

0.12

25.1

0.12

30.1

0.12

4.11

.12

9.11

.12

14.1

1.12

19.1

1.12

24.1

1.12

29.1

1.12

4.12

.12

9.12

.12

14.1

2.12

19.1

2.12

24.1

2.12

29.1

2.12

3.1.

13

8.1.

13

13.1

.13

18.1

.13

23.1

.13

28.1

.13

2.2.

13

7.2.

13

12.2

.13

17.2

.13

22.2

.13

27.2

.13

4.3.

13

9.3.

13

14.3

.13

19.3

.13

24.3

.13

29.3

.13

3.4.

13

8.4.

13

13.4

.13

DAN

KO

NC

EN

TR

AC

IJE

(ug

/m3)

SO2 pov. NO2 pov. O3 pov. CO pov. PM10 pov.

Slika 3.7.5.: Povprečne dnevne koncentracije onesnaževal na merilnem mestu Škofja Loka za čas od 10. 10. 2012 do 17. 4. 2013.

24

Slika 4: Lokacija mobilne postaje v Škofji Loki, označena z rdečo piko.

25

4. ZAKLJUČEK Meritve z mobilno postajo na lokaciji v Škofji Loki so pokazale, da v zimskem času le koncentracije delcev PM10 presegajo mejno vrednost. Meritve so trajale pol leta, ves čas v hladni polovici leta. V tem času so koncentracije višje kot v toplem delu leta, saj so emisije zaradi ogrevanja večje, pogoji za redčenje emisij pa slabši. Kljub temu število preseganj mejne vrednosti ni preseglo dovoljenih 35 preseganj. Ta preseganja se štejejo v okviru koledarskega leta, tako da direktne ekstrapolacije izmerjenih podatkov ne moremo narediti. Vedeti je treba, da v topli polovici leta ni preseganj mejne vrednosti PM10, po drugi strani pa je bilo vreme v zimi 2012/13 razmeroma ugodno za kakovost zraka zaradi pogostih padavin in redkih anticiklonov. Meritve na Trati v poletnem času so pokazala obratno sliko, ko so le koncentracije ozona presegle ciljno vrednost, delci pa mejne vrednosti niso presegle. Za nadaljnje delo pri izboljševanju kakovosti zraka predlagamo, da se bolj kot na ugotavljanje stanja pozornost usmeri na zmanjševanje emisij in posledično zmanjšanje koncentracij onesnaževal. Poleti so sicer presežene mejne vrednosti za ozon, vendar z ukrepi na lokalnem nivoju dosežemo le minimalno izboljšanje stanja. Tu gre predvsem za ukrepe zmanjševanja emisij iz prometa. Pri delcih pa je najbolj pereč problem emisij iz individualnih kurišč. Na to kaže dnevni hod z višjim in podaljšanim popoldanskim oziroma večernim vrhom, ki je posledica emisij individualnih kurišč v Podlubniku in Stari Loki, ki na merilno mesto vplivajo zaradi severozahodnega vetra. Ta prične pihati v poznih popoldanskih urah in traja čez noč. Pri izboljšanju stanja kakovosti zraka si je treba prizadevati za zmanjšanje emisij iz individualnih kurišč na trda goriva, gotovo pa bi se dalo zmanjšati emisije z boljšo izolacijo hiš, saj je v tem primeru poraba po toploti zaradi ogrevanja manjša in s tem tudi manjše emisije. Podobnen dnevni hod se pojavlja pri skoraj vseh onesnaževalih. Z ukrepi za zmanjšanje emisij delcev bi lahko zmanjšali tudi raven onesnaženosti zraka z benzenom in dušikovimi oksidi. Nekaj zmanjšanja emisij delcev pa bi se dalo doseči z ukrepi na področju prometa.