UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk · POVZETEK Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera likovna področja prevladujejo v izbranih vrtcih, in strokovno vplivati na delo vzgojiteljice

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Sandra ŽNIDARIČ

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

ZASTOPANOST LIKOVNIH PODROČIJ V VRTCIH KOZJE,

BISTRICA OB SOTLI IN BIZELJSKO

Mentor: Kandidatka:

doc. dr. Tomaž Zupančič Sandra Žnidarič

Maribor, 2013

Lektor: France Ivančič, prof. slovenščine in nemščine

Prevajalka: Darja Mevlja, univ. dipl. anglistka

ZAHVALA

Zahvaljujem se doc. dr. Tomažu Zupančiču za mentorstvo pri diplomski

nalogi. Hvala Vam za strokovno svetovanje, dobre nasvete, zamisli in

ideje, ki so mi bile v pomoč pri pisanju.

Zahvaljujem se vzgojiteljicam vrtca Zmajček Kozje, vrtca Pikapolonica

Bistrica ob Sotli in vzgojiteljicam Vrtca pri osnovni šoli Bizeljsko, da so svoj

čas namenile sodelovanju v raziskavi.

Hvala lektorju Francetu Ivančiču, prof. slovenščine in nemščine, ter

prevajalki Darji Mevlja, univ. dipl. anglistki.

Hvala družini, še posebej hvala staršem za spodbudne besede, podporo,

razumevanje in pomoč v času študija.

Hvala prijateljem, ki ste mi polepšali študijsko obdobje, poskrbeli za

prijetne spomine in mnoge nasmehe na obrazu.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana Sandra Žnidarič, rojena 25. 1. 1991, študentka

Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Predšolska

vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Zastopanost

likovnih področij v vrtcih Kozje, Bistrica ob Sotli in Bizeljsko pri

mentorju doc. dr. Tomažu Zupančiču avtorsko delo. V

diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno

navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Sandra Žnidarič

__________________

Maribor, 2013

POVZETEK

Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera likovna področja prevladujejo

v izbranih vrtcih, in strokovno vplivati na delo vzgojiteljice.

V teoretičnem delu so najprej predstavljeni vrtci, ki sodelujejo v raziskavi,

Kurikulum za vrtce in umetnost kot področje dejavnosti po Kurikulumu,

opisana sta vloga in pomen likovnega izražanja. Predstavljeni so razvoj

otrokovega likovnega izražanja ter stopnje razvoja likovnega izražanja.

Naštete so značilnosti likovnega izražanja mlajših otrok ter vsaka

značilnost tudi podrobneje opisana. Predstavljena so likovna področja in

opisane vse likovne tehnike pri posameznem področju. Naštetih pa je tudi

nekaj neprimernih likovnih tehnik, materialov in orodij ter navedene

splošne zahteve pri pripravi likovnega materiala.

V empiričnem delu so obdelani in analizirani podatki, ki so bili pridobljeni z

anketnim vprašalnikom za vzgojiteljice. Anketni vprašalnik je bil razdeljen

med vzgojiteljice vrtcev, in sicer v vrtcu Zmajček Kozje, vrtcu Pikapolonica

Bistrica ob Sotli in Vrtcu pri osnovni šoli Bizeljsko. V raziskavi je

sodelovalo 14 vzgojiteljic.

Anketni vprašalnik vsebuje petindvajset vprašanj, enajst vprašanj je

zaprtega tipa, sedem vprašanj odprtega tipa, sedem vprašanj pa je

polodprtega tipa.

KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, umetnost, likovna vzgoja, likovne

dejavnosti, likovno področje, likovne tehnike, neprimerne likovne tehnike,

likovni materiali, likovna orodja.

ABSTRACT

The purpose of this diploma thesis was to ascertain which areas of fine art

are prevalent in selected kindergartens, and to exert professional influence

on the work of childcare workers.

The theoretical part presents kindergartens that participated in the

research, along with the document entitled Kurikulum za vrtce

(Kindergarten Curriculum). It also describes art as an activity in line with

the Curriculum as well as the role and significance of artistic expression.

The development of a child’s artistic expression is presented, followed by

developmental stages in artistic expression. In addition, this part

enumerates characteristics evident in the artistic expression of younger

children, with each characteristic described in greater detail. Moreover,

areas of fine art are described as well as all fine art techniques within

individual areas. Listed are also some of the unsuitable fine art

techniques, materials and tools, and general requirements to be adhered

in the preparation of fine art material.

The empirical part contains processed and analysed data obtained

through a survey questionnaire for childcare workers. The questionnaire

was distributed to childcare workers employed at the Zmajček Kozje,

Pikapolonica Bistrica ob Sotli and Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko

kindergartens. Fourteen childcare workers participated in the research.

The questionnaire contained 25 questions, with 11 of them being of a

closed type, 7 of them of open-type, and the remaining 7 of semi-open

type.

KEY WORDS: preschool education, art, fine arts education, fine art

activities, fine art area, fine art techniques, unsuitable fine art techniques,

fine art materials, fine art tools.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD_________________________________________________ 1

2 TEORETIČNI DEL _______________________________________2

2.1 PREDSTAVITEV VRTCEV _______________________________2

2.1.1 Vrtec Zmajček Kozje ___________________________________ 2

2.1.2 Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli _______________________ 3

2.1.3 Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko ___________________________ 4

2.2 KURIKULUM ZA VRTCE ________________________________ 4

2.2.1 Umetnost kot področje dejavnosti _________________________ 5

2.2.2 Vloga odraslih pri področju umetnosti ______________________ 5

2.3 VLOGA IN POMEN LIKOVNEGA IZRAŽANJA _______________ 6

2.3.1 Likovne dejavnosti v funkciji spoznavanja sveta ______________ 6

2.3.2 Likovne dejavnosti v funkciji razvoja ustvarjalne osebnosti

__________________________________________________________7

2.4 RAZVOJ OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA___________ 7

2.4.1 Stopnje razvoja likovnega izražanja ________________________7

2.5 ZNAČILNOSTI LIKOVNEGA IZRAŽANJA MLAJŠIH OTROK ____ 8

2.5.1 Čustvena nesorazmernost ______________________________ 9

2.5.2 Iskanje zakonitosti in ravnovesja __________________________ 9

2.5.3 Ekonomičnost _________________________________________9

2.5.4 Upodabljanje po načelu razlikovanja ______________________ 9

2.5.5 Nazornost likovnega upodabljanja ______________________ 10

2.5.6 Delno obvladovanje slikovne površine ____________________ 10

2.5.7 Učinek vpliva prejšnjih razvojnih stopenj __________________ 10

2.5.8 Vsaka oblika ima svoj prostor ____________________________11

2.5.9 Dinamične rešitve premikov figur in značilno upodabljanje prostora

________________________________________________________ 11

2.5.10 Posnemanje _______________________________________ 11

2.6 LIKOVNA PODROČJA IN LIKOVNE TEHNIKE_______________12

2.6.1 Risanje in risarske tehnike______________________________ 12

2.6.1.1 Risanje s svinčnikom_____________________________ 13

2.6.1.2 Risanje z voščenko ______________________________ 14

2.6.1.3 Risanje z oljnim pastelom _________________________ 14

2.6.1.4 Risanje s kredo _________________________________ 15

2.6.1.5 Risanje z ogljem ________________________________ 15

2.6.1.6 Risanje s kemičnim svinčnikom ____________________ 15

2.6.1.7 Risanje s flomastrom ____________________________ 16

2.6.1.8 Risanje z brisalcem tinte __________________________ 16

2.6.1.9 Črtna praskanka ________________________________ 16

2.6.1.10 Risanje s tušem_________________________________ 17

2.6.1.11 Risanje s tušem in trsko __________________________ 17

2.6.1.12 Risanje s tušem in peresom _______________________ 17

2.6.1.13 Risanje s tušem in čopičem _______________________ 17

2.6.1.14 Lavirana risba __________________________________ 18

2.6.1.15 Enobarvna luščenka _____________________________ 18

2.6.1.16 Kombinirano risanje _____________________________ 18

2.6.2 Slikanje in slikarske tehnike ____________________________ 19

2.6.2.1 Slikanje z voščenkami in oljnimi pasteli ______________ 21

2.6.2.2 Slikanje s tempera barvami _______________________ 22

2.6.2.3 Slikanje z vodenimi barvami _______________________ 22

2.6.2.4 Gvaš _________________________________________ 23

2.6.2.5 Slikanje z barvnimi tuši ___________________________ 23

2.6.2.6 Slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami

_________________________________________________________23

2.6.2.7 Slikanje s prstnimi barvami za najmlajše _____________ 23

2.6.2.8 Lepljenke z barvnim papirjem ______________________ 23

2.6.2.9 Lepljenke z revijalnim papirjem ____________________ 24

2.6.2.10 Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem ______________ 24

2.6.2.11 Lepljenke z blagom in drugimi materiali ______________ 24

2.6.3 Grafika in grafične tehnike _____________________________ 25

2.6.3.1 Odtiskovanje delov telesa _________________________ 25

2.6.3.2 Tisk s pečatniki _________________________________ 26

2.6.3.3 Tisk s šablonami ________________________________ 26

2.6.3.4 Tisk z naravnimi materiali _________________________ 26

2.6.3.5 Frotaž ________________________________________ 27

2.6.3.6 Kolažni, kartonski tisk ____________________________ 27

2.6.3.7 Kalografija ____________________________________ 27

2.6.3.8 Simetrično odtiskovanje __________________________ 27

2.6.3.9 Monotipija _____________________________________ 28

2.6.3.10 Računalniška grafika _____________________________ 28

2.6.4 Kiparstvo in kiparske tehnike ____________________________ 29

2.6.5 Oblikovanje prostora in tehnike __________________________ 30

2.6.6 Neprimerne likovne tehnike, materiali in orodja _____________ 32

2.6.7 Splošne zahteve pri pripravi likovnega materiala ____________ 33

3 EMPIRIČNI DEL _______________________________________ 34

3.1 NAMEN ____________________________________________ 34

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV ______________ 34

3.2.1 Raziskovalna vprašanja _______________________________ 34

3.2.2 Raziskovalne hipoteze ________________________________ 34

3.2.3 Spremenljivke _______________________________________ 35

3.2.3.1 Izvor podatkov za spremenljivke _____________________ 35

3.3 METODOLOGIJA ____________________________________ 35

3.3.1 Raziskovalne metode ________________________________ _35

3.3.2 Raziskovalni vzorec __________________________________ 36

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ____________________________ 36

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ______________________ 36

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov ________ 36

3.3.4 Postopki obdelave podatkov ____________________________ 37

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA _______________________ 38

3.5 SKLEP _____________________________________________ 68

3.6 VIRI IN LITERATURA __________________________________71

PRILOGA 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje

KAZALO SLIK

Slika 1: Logotip vrtca Zmajček Kozje ____________________________ 2

Slika 2: Logotip vrtca Pikapolonica Bistrica ob Sotli _________________ 3

Slika 3: Logotip Osnovne šole Bizeljsko __________________________ 4

KAZALO TABEL

Tabela 1: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri odgovoru

na vprašanje: »Leta delovne dobe v vrtcu?« ______________________38


na vprašanje: »Vrtec, v katerem ste zaposleni?« _________________38


na vprašanje: »Kakšna je Vaša izobrazba?« _____________________39


na vprašanje: »Koliko so stari otroci v Vaši skupini?« _______________39


na vprašanje: »Kako pogosto na teden izvajate usmerjeno likovno

dejavnost?« _______________________________________________40


na vprašanje: »Ali starost otrok vpliva na pogostost vodenih likovnih

dejavnostih?« _____________________________________________40


na vprašanje: »Ali se pogostost vodenih likovnih dejavnosti razlikuje glede

na vrtec, v katerem so vzgojiteljice zaposlene?« __________________41


na vprašanje: »Katero likovno področje prevladuje pri Vaših usmerjenih

likovnih dejavnostih?« _______________________________________42


na vprašanje: »Ali se prevladujoča likovna področja razlikujejo glede na

vrtec, v katerih so vzgojiteljice zaposlene?« ______________________43


na vprašanje: »Ali uporabljate vsa likovna področja pri usmerjenih

dejavnostih?« _____________________________________________44


na vprašanje: » Napisana imate likovna področja. Razvrstite števila od 1

do 5, pri čemer število 1 predstavlja področje, ki prevladuje pri Vaših

dejavnostih, število 5 pa predstavlja področje, ki ga najmanj uporabljate pri

dejavnostih.« ______________________________________________45

Tabela 12: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Katere

likovne tehnike pri risanju največkrat uporabite?« _________________46


na vprašanje: »Naštete imate likovne tehnike pri risanju. Kako pogosto

uporabljate določeno tehniko?« __________________________47

Tabela 14: Razvrstitev risarskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj

pogoste do najmanj pogoste __________________________________48


na vprašanje: »Ali poznate vse tehnike, naštete v 11. vprašanju?«

_________________________________________________________49

Tabela 16: Risarske likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo ____49


likovne tehnike pri slikanju največkrat uporabite?«

_________________________________________________________49


na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike pri slikanju. Kako

pogosto uporabljate določeno tehniko?« ____________________50

Tabela 19: Razvrstitev slikarskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj




_________________________________________________________52


likovne tehnike pri odtiskovanju največkrat uporabite?« ____________53


na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike pri odtiskovanju. Kako

pogosto uporabljate določeno tehniko?« ________________________53

Tabela 23: Razvrstitev grafičnih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj




_________________________________________________________55

Tabela 25: Grafične likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo _____55


likovne tehnike pri kiparstvu največkrat uporabite?« ________________55


na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike za kiparstvo. Kako

pogosto uporabljate določeno tehniko?« ____________________56

Tabela 28: Razvrstitev kiparskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj




_________________________________________________________59

Tabela 30: Kiparske likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo ____59


likovne tehnike pri oblikovanju prostora največkrat uporabite?« ______59


na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike za oblikovanje prostora.

Kako pogosto uporabljate določeno tehniko?« _______________60

Tabela 33: Razvrstitev likovnih tehnik pri oblikovanju prostora po

pogostosti od najbolj pogoste do najmanj pogoste _________________62



_________________________________________________________63

Tabela 35: Likovne tehnike oblikovanja prostora, ki jih vzgojiteljice ne

poznajo __________________________________________________63

Tabela 36: Poznavanje likovnih tehnik glede na delovno dobo vzgojiteljic

_________________________________________________________63

Tabela 37: Poznavanje likovnih tehnik glede na izobrazbo vzgojiteljic __65

Tabela 38: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Kaj

menite, katero likovno področje imajo otroci najraje, in zakaj tako mislite?«

_________________________________________________________66

1

1 UVOD

Tako kot druge dejavnosti ima pomembno vlogo in pomen v družbi tudi

likovna vzgoja. V današnji družbi nam samo prirojene značilnosti ne

zadostujejo, saj je za vrednotenje in doživljanje likovnih del potrebna

likovna izobrazba. Če začnemo otroke likovno vzgajati že v predšolski

dobi, bo takrat likovna vzgoja najuspešnejša. Kar pa otrok v svojih mladih

letih učenja zamudi, je zelo težko ali pa skoraj nemogoče nadoknaditi

(Hočevar, Berce-Golob in Prestor, 1980).

Za diplomsko delo z likovno tematiko sem se odločila, saj zelo uživam v

likovnih dejavnosti, rada spoznavam in poskušam različne likovne tehnike.

Skozi prakso v različnih vrtcih, ki jo imam že od srednje šole, sem opazila,

da vzgojiteljice rade izvajajo likovne dejavnosti, vendar pri dejavnosti

prevladujejo skoraj ista likovna področja in likovne tehnike. Po mojih

opažanjih so prevladujoča likovna področja risanje, slikanje in grafika.

Kiparstvo se sicer pojavlja pri likovnih dejavnostih, vendar so te likovne

dejavnosti zelo redke. Do sedaj pa sem samo enkrat zasledila, da je

vzgojiteljica za likovno dejavnost uporabila likovno področje oblikovanje

prostora.

S tem diplomskim delom želim izvedeti, katera likovna področja in likovne

tehnike prevladujejo v izbranih vrtcih.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 PREDSTAVITEV VRTCEV

2.1.1 Vrtec Zmajček Kozje

Vrtec Zmajček Kozje deluje pod okriljem vzgojno-izobraževalnega zavoda

Osnovne šole Kozje. V vrtcu izvajajo dva programa, in sicer dnevni

vzgojno-varstveni program, v katerem je otrok v vrtcu od 5 do 9 ur dnevno,

in poldnevni vzgojno-varstveni program, v katerem je otrok dnevno do 5

ur. V vrtcu Zmajček je vpisanih 80 otrok, ki so razporejeni v pet oddelkov.

V dveh oddelkih sta skupini prvega starostnega obdobja, v dveh oddelkih

sta skupini drugega starostnega obdobja, v enem oddelku pa je

kombinirana skupina z otroki prvega in drugega starostnega obdobja (O

vrtcu, b. l.).

Slika 1: Logotip vrtca Zmajček Kozje

https://sites.google.com/site/excersize2/vrtec-zmajcek

3

2.1.2 Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli

Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli deluje pod okriljem vzgojno-

izobraževalnega zavoda Osnovne šole Bistrica ob Sotli. V vrtcu izvajajo

dva programa, in sicer celodnevni vzgojno-varstveni program, v katerem je

otrok dnevno od 6 do 10 ur, in poldnevni vzgojno-varstveni program, v

katerem je otrok dnevno do 5 ur. V vrtec Pikapolonica je vpisano 61 otrok,

ki so razporejeni v štiri oddelke. V enem oddelku je skupina prvega

starostnega obdobja, v dveh oddelkih sta kombinirani skupini z otroki

prvega in drugega starostnega obdobja in v enem oddelku je skupina

drugega starostnega obdobja.

V vrtcu pa vzgojiteljice izvajajo tudi projekte, in sicer Zdrav vrtec, Malčki

bralčki, Vikend medvedek, Medo Miha na počitnicah, Obdarimo jih in Mali

sonček. Geslo vrtca Pikapolonica je: Živimo zdravo – živimo z naravo

(Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli, 2012/2013).

Slika 2: Logotip vrtca Pikapolonica Bistrica ob Sotli

4

2.1.3 Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko

Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko deluje pod okriljem vzgojno-

izobraževalnega zavoda Osnovne šole Bizeljsko. V vrtcu izvajajo en

program, in sicer dnevni vzgojno-varstveni program, v katerem je otrok

dnevno od 6 do 9 ur. V vrtec je vpisanih 58 otrok, ki so razporejeni v tri

celotne oddelke in pol. V oddelku in pol so otroci prvega starostnega

obdobja, v dveh oddelkih pa so otroci drugega starostnega obdobja. V

vrtcu vzgojiteljice izvajajo kar nekaj projektov, in sicer Kristijanov knjižni

nahrbtnik, Bralna značka, Cici Vesela šola, Zdravje v vrtcu, Zeleni

nahrbtnik, Varno s soncem in En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev

(Publikacija Vrtca pri OŠ Bizeljsko, 2012/2013).

.

Slika 3: Logotip Osnovne šole Bizeljsko

2.2 KURIKULUM ZA VRTCE

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v

analizah, predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske

vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji,

1995; cit. po Bahovec idr., 2009, str. 7).

5

V Kurikulumu za vrtce so področja dejavnosti razdeljena v naslednja

področja:

gibanje,

jezik,

umetnost,

družba,

narava,

matematika (Bahovec idr., 2009).

2.2.1 Umetnost kot področje dejavnosti

V področje umetnosti spada likovna, glasbena in plesna vzgoja. Otrok

v umetnosti ustvarja, zamišlja in oblikuje sliko, pesem in ples. Otroška

umetnostna dela nastanejo takrat, kadar ima otrok pri delu svobodo in se

od njega pričakuje drugačnost in izvirnost. Otrok je načeloma v vseh

področjih dejavnosti ustvarjalen ter izumiteljski, nekaj lastnosti pa je

vezanih samo na področje umetnosti. V umetnosti lahko otrok predstavi in

izraža svoja počutja, čustvene vsebine, predstavi neko stvar ali dogodek.

Izkušnje, ki jih otrok dobi pri področju, pomembno vplivajo na otrokovo

duševno zdravje in na uravnotežen otrokov razvoj (Bahovec idr., 2009).

2.2.2 Vloga odraslih pri področju umetnosti

Tako kot pri drugih področjih dejavnosti imajo tudi pri področju umetnosti

vzgojitelji, pomočniki vzgojitelja in drugi odrasli, ki sodelujejo pri vzgojnem

delu v vrtcu, pomembno vlogo, saj morajo upoštevati razvojne zakonitosti

in značilnosti otroka, ki se pri vsakem posamezniku drugače odražajo.

Dejavnosti potekajo tako, da otroci sami iščejo, raziskujejo in najdejo

odgovor, odrasli pa zaznajo in podprejo vsako otrokovo napredovanje.

Pomembno je, da odrasli otrokovih likovnih del ne ocenjujejo, komentirajo,

grajajo, se mu ne posmehujejo in ga niti pretirano ne hvalijo, saj se odrasli

zavedajo, da je proces nastajanja pomembnejši od končnega izdelka.

6

Zaželeno in pomembno je, da vzgojitelji otrokom nudijo izkušnje iz vseh

umetniških zvrsti, in sicer likovne, plesne in glasbene vzgoje, saj se v

nekaterih dejavnostih te zvrsti med sabo prepletajo. S tem otroku

omogočajo, da se postavlja v različne vloge, v vloge izvajalca, poslušalca

in gledalca (Bahovec idr., 2009).

2.3 VLOGA IN POMEN LIKOVNEGA IZRAŽANJA

Začetno likovno izražanje ima dvojno vlogo. Osnovna vloga likovnega

izražanja v mlajšem obdobju se kaže v funkciji pripomočka pri otrokovem

spoznavnem razvoju, njegov pomen pa je tudi v kreiranju nastavkov za

razvoj likovno ustvarjalnega človeka. Pri likovnem izražanju mlajših otrok

ne gre za specifično likovno ustvarjanje, zavestno likovno oblikovanje se

bo pojavilo kasneje (Vrlič, 2001a, str. 13).

2.3.1 Likovne dejavnosti v funkciji spoznavanja sveta

Likovno izražanje mlajših otrok s pomočjo kognitivnega razvoja predstavlja

pripomoček, s katerim otrok raziskuje, spoznava in si po svoje razlaga

svet, ki ga vidi. Otrok, ki pa nima možnosti, da bi se svobodno in

konstantno likovno izražal, se ne more polnovredno razviti. Za razliko od

otrok lahko odrasli na različne načine manipuliramo s stvarnostjo, saj se

obračamo na svoje znanje in pridobljene izkušnje. Otrok svoj vidni prostor

raziskuje, sprašuje, ob raziskovanju uporablja gibanje, dotik, pogled, sluh,

vid, obenem pa riše. Vse, kar otrok vidi, tudi nariše, npr. riše hiše, skozi

katere se vidi, riše dimnike, skozi katere se kadi ne glede na letni čas

(Vrlič, 2001a).

7

2.3.2 Likovne dejavnosti v funkciji razvoja ustvarjalne

osebnosti

Praktično likovno izražanje je prilagojeno z ustvarjalnostjo, zato likovna

dela mlajših otrok predstavljajo pot do likovno vsestranske osebnosti.

Kadar je likovno-vzgojno delo kakovostno, potem se tudi otrokove likovne

sposobnosti razvijajo v najširšem pomenu. Na predšolski stopnji likovno-

vzgojna dela temeljijo na poznavanju in upoštevanju zgoraj omenjenih

vidikov (prav tam).

2.4 RAZVOJ OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRAŽANJA

Vzporedno z zorenjem, duševnim in telesnim razvojem preidejo otroci več

značilnih likovnih stopenj izražanja. Ker se otroci različno razvijajo, se

moramo zavedati, da je vsaka delitev le okvirna, umetna tvorba, ki jo lahko

sprejmemo samo kot pomoč za razumevanje posameznih primerov. Lahko

se zgodi, da v skupini otrok iste starosti srečamo otroka z likovnim

izražanjem, primernim za njegovo starost, in takega, ki z likovnim

izražanjem nazaduje ali pa prehiteva (Gerlovič in Gregorač, 1976).

Vrlič (2001a, str. 30) meni, da je za razvoj likovnega izražanja na

predšolski stopnji značilno dvoje, in sicer:

stopnje razvoja se med seboj mešajo in prepletajo,

stopnje razvoja je nemogoče časovno natančno določiti in omejiti.

2.4.1 Stopnje razvoja likovnega izražanja

Prve znake, ki že nastanejo pri leto in pol starem otroku, imenujemo

gibalne sledi ali motorična igra. Ta igra nastane, kadar otrok s prstki

vleče po papirju. Otrok je navdušen, saj njegovo pisalo pušča sled po

papirju. S tem se otrok tudi opogumi in se prične bolj pogosto preizkušati v

tej dejavnosti. Tako pa začne otrok risarsko zoreti. Nekateri to stopnjo

imenujejo stopnja predhodnega čečkanja.

8

Motorična igra se izpopolnjuje in preide v stopnjo čečkanja. Ta stopnja

se pojavi okoli drugega leta starosti. Otrok se navdušuje nad izdelkom, ki

ga je naredil in mu veliko pomeni. Če otroka opazujemo pri čečkanju,

vidimo, da s pisali dela ritmične gibe, ki se mu zdijo prijetni, lahko pa tudi

posnema odrasle pri dejavnosti risanja ali pisanja. Otrok ob tej dejavnosti

pridobiva gibalne izkušnje. Doba čečkanja traja približno do tretjega leta

starosti. Kmalu zatem pa otrok odkrije podobnosti med »čečkarijami« in

kakšnim predmetom, nato pa da svojem izdelku še ime. To pa že pomeni

prehod na stopnjo simbolnega risanja. Ta stopnja traja nekje med tretjim

in šestim letom starosti. Nekje pri tretjem letu starosti otrok nariše človeka

kot glavonožca – krog in dve črti. Na začetku te stopnje otroci

najpogosteje rišejo ljudi, sledijo jim živali. Pri treh letih si otrok oblikuje dve

osnovni obliki, in sicer križ in krog. Po četrtem letu starosti začne otrok

risati kvadrat, kasneje pa trikotnik. Pri treh letih in pol so predmeti

nametani po vsem papirju, pri petih letih že otrok nariše pot, pri šestem

letu pa že upošteva razdaljo. Otrok v tej stopnji odkrije, da lahko s svojo

risbo nekaj pove. Okoli sedmega leta pa se pojavi stopnja »vidne

podobe predmeta«. Otrok upodobi stvari resnično in realistično, nariše jih

tako, kot jih vidi, in take, kakršne so. Otrok je v tej stopnji bolj pozoren na

dogajanja, opazuje in misli drugače. Ker ima že bolj razvite risarske

spretnosti, so tudi predmeti narisani natančneje (Jernejec, Pogačnik-

Toličič in Vipotnik, 1986).

2.5 ZNAČILNOSTI LIKOVNEGA IZRAŽANJA MLAJŠIH

OTROK

Vrlič (2001a, str. 24) meni, da začetno likovno izražanje zaznamujejo

nekatere splošne značilnosti, in sicer:

čustvena nesorazmernost,

iskanje zakonitosti in ravnovesja,

ekonomičnost,

upodabljanje po načelu razlikovanja,

9

nazornost likovnega upodabljanja,

delno obvladovanje slikovne površine,

učinek vpliva prejšnjih stopenj,

vsaka oblika ima svoj prostor,

dinamične rešitve premikov figur in značilno upodabljanje prostora,

posnemanje.

2.5.1 Čustvena nesorazmernost

Ta značilnost izhaja iz izražanja mlajših otrok. Otrok večje upodobi tisto

stvar, ki jo ima najraje in se mu zdi pomembnejša. Manjše ko so stvari, bolj

so zanj nepomembne. Oseb, predmetov in detajlov, ki so zanj

nepomembni, sploh ne upodobi. Velikostni odnosi začnejo otroka zanimati

kasneje, v starejšem predšolskem in šolskem obdobju (Vrlič, 2001a).

2.5.2 Iskanje zakonitosti in ravnovesja

Te značilnosti poznamo tudi pod iskanjem strukture videnega, ki temelji na

vizualnih vtisih. Otroci vizualno upodabljajo bistvo pojavov in stvari, ki jih

obdajajo in jih srečujejo v življenju (prav tam).

2.5.3 Ekonomičnost

Otroku bo razvit enostaven simbol pri likovnem izražanju predstavljal

marsikaj in ga bo uporabljal pri upodobitvi različnih motivov (prav tam).

Otrok bo z istim znakom narisal različne stvari; npr. krog bo predstavljal

sonce, oči, cvet … (povz. po Zupančič, predavanja, 2011/2012).

2.5.4 Upodabljanje po načelu razlikovanja

Ta značilnost izhaja iz splošne zakonitosti otrokovega razvoja in se kaže v

različnih nivojih. Mlajši otrok zna najprej poiskati razlike med predmeti in

šele kasneje poišče podobnosti.

10

Otrok se najprej nauči narisati enostaven lik in nato težji lik; otrok se

najprej nauči narisati krog, nato kvadrat ter trikotnik. Pri slikanju uporablja

osnovne barve, in sicer rumeno, rdečo in modro. Otrok pazi na razlike in

zato na svetel papir vedno slika s temno barvo in obratno. Prve človeške

figure so vedno navpične, upodobitve živalskih figure pa vodoravne (Vrlič,

2001a).

Ko otrok še ne obvladuje slikovne površine, išče pravi kot na tisto, kar je

narisal, kasneje pa otrok sliko gleda kot celoto in pravi kot gleda na robove

lista, npr. pri risanju hiše otrok najprej nariše dimnik postrani, pravokotno

na streho, kasneje pa dimnik nariše pokončno, pravokotno na rob lista

(povz. po Zupančič, predavanja, 2011/2012).

2.5.5 Nazornost likovnega upodabljanja

Ta značilnost nasprotuje upodabljanju neposrednih vidnih vtisov, kar ne

velja samo za ustvarjanje otrok, je pa najbolj opazno pri njih. Ker otrok ve,

da je mizna plošča kvadratne oblike, jo tako tudi nariše, čeprav jo tako

vidimo samo iz ptičje perspektive. Otrok stvari vedno upodobi s strani, s

katere se najbolje vidi, za kateri predmet gre (Vrlič, 2001a).

2.5.6 Delno obvladovanje slikovne površine

Otrok pri ustvarjanju vidno in miselno upošteva del risalne površine,

namesto da bi uporabil celotno površino lista. To je najbolj opazno pri

mlajših otrocih, kadar imajo večji format (prav tam).

2.5.7 Učinek vpliva prejšnjih razvojnih stopenj

Otroci so nad iznajdbo novega simbola navdušeni in ga pri likovnem

izražanju pogosto uporabljajo; npr. ko v krogu otrok nariše manjše kroge,

mu to predstavlja glavo, ki jo nato uporablja pri risanju človeške figure in

nato še pri upodobitvi živali. Otroci pri likovnemu izražanju radi uporabljajo

svoje dosežke iz prejšnjih stopenj (prav tam).

11

2.5.8 Vsaka oblika ima svoj prostor

Otroka pri likovnem ustvarjanju ne vodijo vtisi, temveč celovitost motiva, ki

ga želi upodobiti. Zato vedno človeku nariše obe nogi, čeprav se ena v

določeni pozi ne vidi, tudi živalim vedno nariše štiri noge, čeprav niso

vedno vidne. Otrok motiv vedno upodobi v celoti, pazi, da se mu narisani

predmeti, živali ali človek ne prekrivajo. Otrok prekrivanje in izrez začne

uporabljati proti koncu predšolskega obdobja, izraziteje pa je to opaziti po

osmem letu starosti (Vrlič, 2001a).

2.5.9 Dinamične rešitve premikov figur in značilno

upodabljanje prostora

Otrok figure najprej upodablja togo, in sicer za telo je značilna navpična

smer, za roke pa vodoravna smer. Otrok najprej zazna in uporablja velike

premike, zato premike nakaže s podaljšanimi udi. Pregibe otrok upodablja

v zaporedju. Otrok začne risati najprej pregib v pasu, sledijo mu pregibi v

kolenu in komolcih, na koncu pa ponazori še pregibe v vratu in na dlaneh.

Vse dokler otrok ne zna narisati kvadrata, pregibe upodablja z loki (prav

tam).

Otroci svojevrstno upodabljajo prostor. Mlajši otroci prostora ne

upoštevajo in zato med ustvarjanjem list obračajo. Starejši otroci lista ne

obračajo, saj si prostor označijo tako, da spodaj ali pa zgoraj naredijo črto.

Kasneje se že pojavi slojna, tračna perspektiva in tisto, kar je bližje, na

formatu upodobijo blizu (povz. po Zupančič, predavanja, 2011/2012).

2.5.10 Posnemanje

To je značilnost, ki postane škodljiva, kadar otroci velikokrat prerisujejo

nekakovostna likovna dela (Vrlič, 2001a).

12

2.6 LIKOVNA PODROČJA IN LIKOVNE TEHNIKE

Likovna področja se razlikujejo glede na likovna izrazna sredstva in

materiale ter postopke, s katerim se otroci izražajo (Vrlič, 2001b, str. 126).

Likovna področja, ki jih poznamo pri likovnih dejavnostih, so:

risanje,

slikanje,

kiparstvo (plastično oblikovanje),

odtiskovanje (grafika),

oblikovanje prostora.

Razmerje med posameznimi likovnimi področji je prožno in odvisno od

številnih dejavnikov; pomemben dejavnik pri izbiri področja so materiali ter

prostorski pogoji, saj nekatera likovna področja potrebujejo poseben

prostor. Veliko pa je odvisno tudi od vzgojiteljice in od njene naklonjenosti

do nekaterih likovnih področij (Vrlič, 2001a).

2.6.1 Risanje in risarske tehnike

Risanje je osnovno likovno področje, katerega glavna likovna izrazila so

točke, črte, oblike, svetlo-temni odnosi ter površine. Likovni izdelek pri

področju risanja je risba.

Risarske likovne tehnike delimo na suhe in mokre likovne tehnike.

Razlika med njima je v materialu, ki ga uporabljamo.

13

Suhe risarske tehnike so:

risanje s svinčnikom,

risanje z voščenko,

risanje z oljnim pastelom,

risanje s kredo,

risanje z ogljem,

risanje s kemičnim svinčnikom,

risanje s flomastrom,

risanje z brisalcem tinte,

črtna praskanka,

kombinirano risanje.

Mokre risarske tehnike so:

risanje s tušem in trsko,

risanje s tušem in peresom (ptičje, gosje, kurje, kovinsko),

risanje s tušem in čopičem,

lavirana risba,

enobarvna luščenka (Vrlič, 2001a).

2.6.1.1 Risanje s svinčnikom

Svinčnik je osnovni risarski pripomoček, narejen iz grafita. Na voljo je v

različnih trdotah, od zelo mehkih (B8), do zelo trdih (H4) (Harrison, 2012).

Ko otroci že obvladajo pritisk risala na podlago in imajo že dovolj razvite

ročne spretnosti, jim ponudimo svinčnike. Mlajšim predšolskim otrokom

najprej ponudimo močan tesarski svinčnik, kasneje pa otrokom ponudimo

mehke svinčnike z oznako B (B2, B3, B4). Radirk ob risanju ne dajemo

otrokom, saj je radirana risba videti nečisto in vpliva na otrokovo

samozavest. Svinčnik je najbolj primeren za barvanje manjših površin z

zanimivo teksturo, kot je npr. živalska dlaka, peresa ptic. Najbolj primerni

papirji so gladka stran risalnega lista, pisarniški papir ter šeleshamer (Vrlič,

2001a).

14

2.6.1.2 Risanje z voščenko

Kadar otroci še nimajo razvitega pincetnega prijema in kontrole pritiska,

jim debele voščenke omogočajo prve likovne poskuse. Preden mlajšemu

otroku ponudimo voščenko, poskrbimo, da je zaščitni papir na voščenki

odstranjen in da je voščenka dovolj dolga. Za risanje z voščenkami so

najbolj primerni risalni listi. Ker so voščenke enostavne za uporabo, lahko

rišemo stoje ob stenah, na tleh ali pa na mizah.

Ko vzgojiteljice načrtujejo dejavnost risanja z voščenko, morajo paziti na

barvo podlage; če damo otrokom svetlo voščenko, mora biti podlaga

temna, in obratno. Zaradi dobre pokrivnosti so voščenke primerne za

izražanje na obarvano podlago (prav tam).

2.6.1.3 Risanje z oljnim pastelom

Oljni pasteli so podobni voščenkam. Čeprav so mehkejši in se drobijo, pa

je njihova sled intenzivnejša in kakovostnejša. Pri likovni vzgoji v vrtcu jih

uporabljajo redkeje.

Vzrok najdemo tudi v ceni, saj so oljni pasteli dražji kakor voščenke, hitreje

se obrabijo ter za sabo pustijo dokaj umazano delovno površino (Vrlič,

2001a).

Oljni pasteli sicer ne omogočajo risanja z ostrimi potezami, so pa zato

odlični za ustvarjanje jasnih barvnih ploskev (Harrison, 2012).

Ustvarjanje s to likovno tehniko otroke osvobaja pretirane natančnosti ter

pretirane obremenjenosti s čistočo pri ustvarjanju (Vrlič, 2001a).

15

2.6.1.4 Risanje s kredo

Krede so cenovno ugodne, zato jih lahko imajo otroci v večjih količinah. Za

ustvarjanje s kredo so primerne velike trde površine, kot so prazni zidovi,

pločniki in šolska tabla. Kadar otroci rišejo na šolsko tablo, jim ponudimo

še vlažne krpice za brisanje (prav tam).

Kadar otroci rišejo s kredo na papir, pa je treba risbo utrditi s fiksativom

(Duh in Vrlič, 2003).

2.6.1.5 Risanje z ogljem

Oglje je vsestransko risalo, ki se odziva na najmanjše spremembe pritiska

in na način drže (Harrison, 2012).

Oglje je mehak material, primeren za barvanje sorazmerno velikih površin.

Ta risarska tehnika je primernejša za starejše predšolske otroke. Pri tej

tehniki spodbujamo uporabo radirk, brisačk ter prstov za brisanje, saj

lahko otroci ves čas popravljajo svojo risbo. Oglje uporabimo takrat, kadar

ne želimo, da bi se otroci motili s podrobnostmi. Končano risbo je treba na

koncu fiksirati (Vrlič, 2001a).

2.6.1.6 Risanje s kemičnim svinčnikom

Zaradi slabše kakovosti in neenakomernega puščanja barve se ta likovna

tehnika v vrtcu uporablja redkeje. Kemični svinčnik je večinoma namenjen

pisanju, za risanje pa so bolj primerni rolerji.

To so pisala z vrtečo kroglico in bolj tekočim črnilom. Rolerji puščajo zelo

tanko sled, uporabljamo pa jih lahko z debelejšimi flomastri (prav tam).

16

2.6.1.7 Risanje s flomastrom

Navadni flomastri ter markerji so peresa s tušem, ki pa je lahko na

alkoholni ali pa na vodni osnovi (Harrison, 2012).

Flomaster je najbolj primeren za črtno risanje, za barvanje in polnjenje

večjih površin pa ni primeren. S flomastri rišemo na gladek papir, pri

čemer pazimo, da format prilagajamo debelini konice flomastra (Duh in

Vrlič, 2003).

2.6.1.8 Risanje z brisalcem tinte

Da lahko s to likovno tehniko ustvarjamo, si moramo najprej pripraviti

podlago. To naredimo tako, da s čopičem ali gobico enakomerno

nanesemo črnilo na risalni list. Pri tej tehniki pa lahko eksperimentiramo

tako, da najprej rišemo z brisalcem tinte in šele potem premažemo

površino s črnilom, lahko pa brisalec in tinto uporabljajo izmenično (Vrlič,

2001a).

Bistvo likovne tehnike je negativna slika, kar pomeni svetle oblike in črte

na temni podlagi (Duh in Vrlič, 2003).

2.6.1.9 Črtna praskanka

Podlago za to likovno tehniko lahko pripravimo na več načinov, in sicer:

1. način: otroci bel papir pobarvajo z voščenkami ali svečo, nato

celotno površino premažemo s črnim tuše, ki smo mu dodali

malo mila,

2. način: v rumenjak dodamo tempera barvo ter s to mešanico

premažemo gladek list papirja, npr. list stenskega koledarja.

V obeh primerih otroci posušeno barvo s podlage spraskajo s pomočjo

trsk, delov glavnika, paličic in zobotrebcev. Tudi pri tej tehniki nastane

negativna svetla slika na temni podlagi (prav tam).

17

2.6.1.10 Risanje s tušem

Tuš je kakovosten likovni material, ki ga vzgojiteljice v vrtcih pogosto

uporabljajo. Da lahko ustvarjamo s tušem, moramo najprej zaščititi mizo in

otroke. Pri risanju s tušem moramo otrokom dodati še krpico, ki jo bodo

med delom potrebovali (Vrlič, 2001a).

2.6.1.11 Risanje s tušem in trsko

Za seznanitev otrok s tušem je zaradi svoje preproste uporabe primerna

trska. Črta je pri risanju s trsko različno intenzivna in postaja svetlejša.

Starejši predšolski otroci to lastnost izkoriščajo pri risanju, medtem ko

mlajši predšolski otroci svobodno uporabljajo trsko. Pri risanju s tušem in

trsko je pomembno, da otroke naučimo pravilno držati trsko, kako trsko

otresti, da tuš ne kaplja in se s tem izogniti packanju (Vrlič, 2001a).

2.6.1.12 Risanje s tušem in peresom

To likovno tehniko otrokom ponudimo takrat, ko opazimo, da že imajo

dovolj razvite likovne spretnosti, da obvladajo pravilno držo peresa in

pritisk peresa na podlago (prav tam).

2.6.1.13 Risanje s tušem in čopičem

Za risanje s tušem uporabljamo različno debele akvarelne čopiče. Pri

risanju je treba paziti samo na kapljanje tuša. Medtem ko mlajši otroci

rišejo svobodno, demonstriramo starejšim otrokom uporabo različno

debelih čopičev, držo ali pritiski čopiča na podlago (prav tam).

18

2.6.1.14 Lavirana risba

Pri tej tehniki mešamo tuš z vodo na različne načine:

1. način: pri tem načinu zmočimo celotno risarsko podlago in otroci

na mokri list rišejo s trsko ali čopičem, pomočenim v tuš; pri tem

opazimo, da se tuš razliva, kar nam nudi zanimive sive odtenke,

ki ob risanju nastanejo,

2. način: pri starejših otrocih uporabljamo delno mokro podlago;

medtem ko otrok nanaša tuš na podlogo, se tuš pri mokrem delu

razliva, pri suhem delu pa ne,

3. način: otroci redčijo tuš med likovnim ustvarjanjem; tuš mešajo z

vodo v lončku ali na paleti in ga potem nanesejo na papir (Vrlič,

2001a).

2.6.1.15 Enobarvna luščenka

Enobarvna luščenka je najbolj primerna za starejše otroke. Starejši otroci

so že sposobni delnega predvidevanja. Pri luščenki otroci na debelo

nanesejo tempero na trši bel papir (šeleshamer, risalni list ni primeren, saj

v vodi prehitro razpade). Ko se tempera posuši, celotno risbo prekrijemo s

črnim tušem. Vse skupaj se posuši, nato risbo speremo pod tekočo vodo.

Pri tem si pomagamo s čopičem ali z roko. Pojavi se osnovna, prvotna

risba s tempero na črni podlagi.

Pri tej tehniki vidimo značilnosti tempera barve in tuša. Posušena tempera

barva se topi, medtem ko se tuš v vodi ne topi (prav tam).

2.6.1.16 Kombinirano risanje

Različne likovne tehnike lahko skupaj uporabljamo takrat, ko otroci dovolj

dobro obvladajo posamezne likovne tehnike. Pri kombiniranju moramo

vedeti, kaj želimo s tehnikami doseči, in biti pozorni, da ponudimo otrokom

materiale v isti barvi.

19

Kombiniramo lahko:

voščenke in flomastre (izražanje z različno debelino črt),

oglje in kredo (temnjenje in svetlenje),

črtna praskanka in bela tempera (poudarek belih površin),

voščenke in oljni pasteli (različna trdnost in jakost barvnih tonov)

(Vrlič, 2001a).

2.6.2 Slikanje in slikarske tehnike

Slikanje je drugo najbolj zastopano likovno področje v vrtcu. Likovno delo,

ki nastane pri slikanju, imenujemo slika. Glavno likovno izrazilo te likovne

tehnike so barve in njihovi odnosi.

Barve delimo na dve skupini, in sicer na nevtralne, to so vse sive barve z

belo in črno barvo, ter na spektralne barve, barve barvnega kroga.

Spektralne barve delimo na:

osnovne barve: so čiste barve, ki jih ne moremo dobiti z mešanjem

barv med sabo in to so modra, rdeča in rumena barva,

sekundarne barve: te barve dobimo, kadar zmešamo dve osnovni

barvi skupaj, to so oranžna, vijolična in zelena barva,

terciarne barve: te barve dobimo, kadar mešamo dve sekundarni

barvi.

Vsaka barva ima tri lastnosti, ki jo določajo, in sicer: barvnost (njihova

barva), svetlost (svetlimo jo z belo barvo, temnimo pa s črno) ter

nasičenost (barve so čiste, z dodajanjem sive barve pa postajajo

nenasičene barve).

20

Barvni odnosi, ki jih srečujemo pri likovnem delu:

nasprotje barv proti barvi (najmočnejše nasprotje imajo osnovne

barve),

svetlo-temno nasprotje (največje nasprotje tvorita bela in črna

barva, saj bela barva odbija svetlobo, medtem ko črna barva vpija

vso svetlobo),

toplo-hladno nasprotje (hladne barve so: modra, zelena in

vijolična, tople barve pa so rumena, oranžna in rumena barva),

komplementarno nasprotje (otroku vedno ponudimo par

komplementarnih barv za slikanje, in sicer rdečo in zeleno, oranžno

in modro ter rumeno in vijolično).

količinsko nasprotje (najmočnejša barva je rumena barva, nato

oranžna, rdeča, zelena, modra ter vijolična barva; velja, da so

svetlejše barve intenzivnejše od temnih barv).

Slikarske tehnike, ki jih vzgojiteljice v vrtcih uporabljajo in so primerne za

delo s predšolskimi otroki, delimo v tri skupine:

suhe slikarske likovne tehnike,

mokre slikarske tehnike,

lepljenke.

Suhe slikarske likovne tehnike so:

slikanje z voščenkami,

slikanje z oljnimi pasteli,

slikanje z barvnimi svinčniki,

slikanje z barvnimi flomastri,

slikanje z barvnimi kredami.

Pri slikanju s suhimi slikarskimi materiali pazimo, da otrokom ponudimo

celotno paleto barv in ne samo ene barve.

21

Mokre slikarske likovne tehnike so:

slikanje s tempera barvami,

slikanje z vodenimi barvami,

gvaš,

slikanje z barvnimi tuši,

slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami,

slikanje s prstnimi barvami za najmlajše.

Mokre slikarske likovne tehnike so najbolj primerne za delo s paletami in

za mešanje barv. Mokre slikarske tehnike imajo sproščujoč karakter,

otroka osvobajajo šablon in izgubljanja v podrobnostih. Pri slikanju najprej

zaščitimo mizo in poskrbimo, da otrok dobi primerno podlago, krpico za

brisanje, posodico z vodo in ustrezne čopiče.

Lepljenke po načinu dela delimo na trganke in rezanke. Glede materialov

pa lepljenke delimo na:

lepljenke z barvnim papirjem (kolaž),

lepljenke z revijalnim papirjem,

lepljenke z ročno pobarvanim papirjem,

lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali.

Otroci s pomočjo lepljenk ploskovno obravnavajo površino. Najbolj

primerne so okrog četrtega in petega leta starosti, saj takrat otroci obrisno

upodabljanje začno zamenjavati s ploskovnim upodabljanjem. Lepljenke

pa tudi vplivajo na jasnost izraza ter na razvoj otrokovih ročnih spretnosti.

Pri lepljenkah po navadi otroci najprej izdelajo ozadje, nato pa še motiv na

njem (Vrlič, 2001a).

2.6.2.1 Slikanje z voščenkami in oljnimi pasteli

Pri slikanju običajno zapolnimo celotno slikarsko površino. Tehnika je

najbolj primarna takrat, kadar otrok upodablja motive, ki vsebujejo veliko

barvnih podrobnosti. Zanimivi barvni toni nastanejo takrat, kadar barvne

plasti nanašamo drugo preko druge (Duh in Vrlič, 2003).

22

2.6.2.2 Slikanje s tempera barvami

To tehniko poznamo tudi pod imenom slikanje z vodenimi krijočimi

barvami. V vrtcu se ta tehnika izvaja na dva načina, oba sta primerna in

uporabna, vsak pa ima svoje posebnosti.

1. način: otroci imajo na voljo lončke z barvami in več čopičev. Vsaka

barva ima svoj čopič in otrok pazi, da zamenja tudi čopič, ko

zamenja barvo. Ta način je bolj primeren pri mlajši starostni skupini,

kjer otroci še ne obvladajo postopkov, kot sta spiranje in brisanje

čopičev.

2. način: otroci imajo na voljo lončke z barvami, lonček z vodo, krpico

za brisanje in vsak svoj čopič (Vrlič, 2001a).

Pri mešanju barv moramo biti pozorni, da vedno dodajamo temno barvo k

svetli in ne obratno (Duh in Vrlič, 2003).

2.6.2.3 Slikanje z vodenimi barvami

Ko otroci že obvladajo osnovne postopke dela, jim ponudimo slikanje z

vodenimi barvami. Za to tehniko velja določeno zaporedje, in sicer najprej

čopič pomočimo v vodo, mešamo in s tem raztapljamo barvo, da je dovolj

gosta za uporabo, slikamo po podlagi, speremo čopič v vodi in ga po

potrebi obrišemo s krpico, ponovno namočimo čopič v vodi in nato v drugo

barvo.

Mlajšim otrokom ponudimo primerne komplete barv, opremljene z večjimi

posodicami ter manjšim izborom barv. Starejši ko so otroci, večji izbor barv

imajo na voljo. S tem otroci spoznavajo različne barvne tone ene barve.

Otroci zelo radi slikajo mokro na mokro, mlajšim otrokom morajo odrasli

pripraviti podlago, starejši otroci pa to že zmorejo sami (Vrlič, 2001a).

23

2.6.2.4 Gvaš

Gvaš je likovna tehnika, ki jo dobimo takrat, kadar mešamo vodene barve

in belo tempera barvo. Vodene barve niso prekrivne, zato z njimi ne

moremo prekriti napak, ko pa vodeno barvo zmešamo z belo tempero, pa

lahko prekrijemo napako in tudi svetlimo posamezne barve (prav tam).

2.6.2.5 Slikanje z barvnimi tuši

Barvni tuši so intenzivnih barv. Med sabo se lepo mešajo, ob stiku z mokro

podlago pa se lepo prelivajo. Tuši so zelo tekoči, s tem pa so primerni za

pihanke, kjer otroci s slamicami pihajo tuš po podlagi (prav tam).

2.6.2.6 Slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami

Zidne barve v vrtcu uporabimo za barvanje večjih površin, npr. kartonskih

embalaž, ograj in sten. Zidne barve uporabljamo enako kot tempera barve

in jih med sabo tudi mešamo. Pred uporabo barv moramo zaščititi okolico

in primerno temu obleči otroke (Vrlič, 2001a).

2.6.2.7 Slikanje s prstnimi barvami za najmlajše

Prstne barve so nestrupene, zato so primerne že za najmlajše predšolske

otroke, ki so s prsti v neposrednem stiku z barvo in ob stiku zelo uživajo

(prav tam).

2.6.2.8 Lepljenke z barvnim papirjem

Šele ko je otrok s postavitvijo zadovoljen, papir prilepi na podlago, zato

samolepilni kolaž papir ni primeren za likovno delo. Za to likovno tehniko

uporabljamo bel risalni list, ali pa si otrok sam izbere ustrezen barvni list.

Otroke navajamo na varčnost pri uporabi papirja ter da režejo oblike brez

predhodnega risanja oblik. Izogibamo se tudi različno nazobčanim

škarjam, razen takrat, ko hočemo upodobiti značilnost motiva (Vrlič,

2001a).

24

2.6.2.9 Lepljenke z revijalnim papirjem

Pri tej tehniki revijalni papir uporabljamo na dva načina.

1. način: otroci najprej poiščejo naslikane predmete, osebe in živali in

jih izrežejo. Med sabo jih kombinirajo in s tem sestavljajo različne

motive. Ta tehnika je primerna za razvijanje domišljije in za razbitje

šablon.

2. način: otroci izbirajo različne dele, ki so barvno usklajeni, in jih nato

uporabljajo kot kolaž papir. Za likovno delo v vrtcu ta način ni

najbolj primeren, saj otroka v revijah pritegnejo stvari, podobe in jih

hočejo uporabiti (prav tam).

2.6.2.10 Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem

Ko se odločimo, da si bodo otroci sami pripravili papir za lepljenko,

moramo paziti, da so barve intenzivne. Otroci si z enakomerno poslikavo

večjih površin urijo ročne spretnosti in se navajajo na enakomerno

nanašanje barve na papir (Vrlič, 2001a).

2.6.2.11 Lepljenke z blagom in drugimi materiali

Kadar želimo blago in drugi material uporabiti za lepljenko, poskrbimo, da

je barvno zanimiv, da se da material rezati in/ali trgati. Semena in naravni

plodovi niso primerni za lepljenje, delo z njimi je zamudno (prav tam).

25

2.6.3 Grafika in grafične tehnike

Grafika ali odtiskovanje je likovno področje in glavna skupna lastnost vseh

grafičnih tehnik je odtis (Duh in Vrlič, 2003).

Pri grafiki je pomemben način in postopek izdelave. Ker grafika nima

svojih likovnih izrazil, uporabljamo risarska in slikarska likovna izrazila,

pomembno pa je, da ta izrazila dobimo z odtiskovanjem.

Grafične tehnike so:

odtiskovanje delov telesa,

tisk s pečatniki,

tisk s šablonami,

tisk z naravnimi materiali,

frotaž,

kolažni, kartonski tisk,

kalografija,

simetrično odtiskovanje,

monotipija,

računalniška grafika (Vrlič, 2001a).

Pri odtiskovanju moramo najprej otroke seznaniti z načinom in postopkom

likovnega dela, ki nastane pri odtiskovanju (Vrlič, 2001b).

2.6.3.1 Odtiskovanje delov telesa

Odtiskovanje delov telesa je osnovna grafična tehnika in je primerna za

vse starostne skupine v vrtcih. Otroci v mehko površino, kot so pesek,

mivka ali glina, odtiskujejo svoje dele telesa, npr. stopala, roke, komolce,

prste …, na dele telesa pa lahko nanesejo barvo in naredijo odtis na

različne podlage (Vrlič, 2001a).

26

2.6.3.2 Tisk s pečatniki

Pri tej tehniki si mlajši otroci poiščejo pečat in potem odtiskujejo, starejši

otroci pa si lahko že sami naredijo pečat in nato odtisnejo. Pečat lahko

naredimo iz različnih materialov, kot so pluta, krompir, repa, lepenke,

penaste gobe, čipke in podobo. Pri tehniki je pomembno, da otrok nima

težav z držo pečatnika, da ga lahko namoči in odtisne.

Pečatniki so primerni za ritmično nizanje enakih oblik in otroci se s tem

seznanjajo z likovnim ritmom. Mlajši otroci najprej odtise nizajo svobodno,

kasneje pa že v različnih smereh.

Pomembno je, da na podlagi nimajo predhodno narisanih črt, ampak da

likovni ritem ustvarjajo spontano (Vrlič, 2001a).

2.6.3.3 Tisk s šablonami

Otroci si iz tršega materiala z rezanjem ali trganjem izdelajo različne

šablone. Šablone, ki jih izdelajo otroci, so lahko negativne ali pozitivne.

Razlika med njimi je, da v negativni šabloni dobimo izrezan lik na sredini

papirja, v pozitivni šabloni pa dobimo izrezan lik. Ko na podlago dobimo

odtis, ga več ne popravljamo.

Ta likovna tehnika je primerna za skupinsko delo, kjer vsak otrok s svojo

šablono prispeva k skupnem delu. Kadar otroci sodelujejo v skupinskem

delu, moramo otrokom ponuditi večji format podlage (prav tam).

2.6.3.4 Tisk z naravnimi materiali

Za to tehniko moramo izbrati primerne naravne materiale, ki so dovolj

veliki, imajo razgibano površino. Otroci lahko odtiskujejo različne drevesne

liste, lubje dreves, cvetove, različno kamenje … (prav tam).

27

2.6.3.5 Frotaž

Frotaž z drugo besedo imenujemo drgnjenka in je najprimernejša likovna

tehnika za seznanjanje z odtiskovanjem.

Postopek frotaža je naslednji: na razgibano površino otroci položijo papir

in s temno ploščato voščenko podrgnejo po papirju. Ko papir odstranimo s

površine, se na papirju poznajo sledi površine. Ta tehnika je primerna za

delo v dvojicah, saj si med sabo pomagajo in izmenjujejo pri delu (Vrlič,

2001a).

2.6.3.6 Kolažni, kartonski tisk

Za pripravo in izvedbo porabimo več časa. Čeprav potrebujemo nekaj

specifičnih pripomočkov, si lahko starejši otroci matrico naredijo iz različnih

materialov, kot so karton, blago, vrv …

Kolažni tisk dobimo tako, da otroci na tršo kartonsko podlago manjšega

formata upodobijo motiv. Celotno matrico premažemo z vodotopno

tiskarsko barvo, nanjo pa položimo mehkejši list večjega formata in

odtisnemo (prav tam).

2.6.3.7 Kalografija

Kalografija je grafična likovna tehnika, pri kateri se uporablja tekoče lepilo.

Pri tej tehniki so uporabna univerzalna lepila, lepila za les in druga. Ko se

motiv, ki smo ga nanesli z lepilom, posuši, matrico premažemo z barvo in

odtisnemo (Duh, Vrlič, 2003).

2.6.3.8 Simetrično odtiskovanje

Otroci si najprej prepognejo papir na dve polovici in na eno polovico

nanesejo goste barve. Ko končajo z nanosom, papir zopet prepognejo,

zgladijo in razprejo, s tem pa dobijo simetrično likovno delo.

28

Pri starejših otrocih lahko to dejavnost še nadgradimo, in sicer da otroci

nekaj narišejo na eni strani in nekaj na drugi. Šele ko razpremo papir,

dobimo popolno sliko (Vrlič, 2001a).

2.6.3.9 Monotipija

Monotipija je unikatna grafična tehnika, ki je ne moremo večkrat odtisniti,

saj ne izdelamo matrice. Monotipijo lahko izdelamo na več načinov.

1. način: na tršo podlago, ki ne vpija barve, nanesemo barvo in jo

prekrijemo s papirjem. Na papir otroci s prsti, glavnikom, žico idr.

rišejo.

2. način: na tršo podlago nanesemo barvo, ki jo nato s krpicami,

paličicami in podobnim materialom brišejo s trše podlage. Na koncu

motiv odtisnejo.

3. način: na trdno podlago otroci slikajo in nato odtisnejo. Odtis, ki ga

dobijo, je zrcalna slika (prav tam).

2.6.3.10 Računalniška grafika

Vedno pogosteje se v skupinah pojavlja računalnik. Pri likovnovzgojnem

delu je računalnik samo orodje, ki nam omogoča likovno izražanje.

Nekaj prednosti pri uporabi računalnika:

enostavno spreminjanje barv, barvnih kombinacij,

spreminjanje narisanega,

uporaba geometrijskih likov,

možnost kloniranja, multipliciranja,

možnost variiranja,

usmerjenost v proces dela in ne v končni izdelek,

možnost funkcionalne uporabe.

29

Nekaj slabih, negativnih lastnosti pri uporabi računalnika:

predolgo gledanje v ekran, škoduje očem,

uporaba že ustvarjenih šablonskih risb,

posnemanje različnih likovnih tehnik (povz. po Zupančič,

predavanja, 2011/2012).

Primerni programi za likovno ustvarjenje v vrtcu (Duh, 2001):

Pc Paintbrush,

Slikarček,

Fine Artist,

Artist.

2.6.4 Kiparstvo in kiparske tehnike

Kiparstvo ali plastično oblikovanje je likovno področje, ki se ukvarja z

volumnom, prostornino in s površinami. Izdelek, ki pri kiparstvu

nastane, se imenuje kip (plastika) ali relief.

Kiparstvo je likovno področje, ki nam omogoča raznovrstne dejavnosti, v

katere so vključene predhodne priprave, delo v več časovno ločenih fazah

in prostorske prilagoditve.

Kiparske tehnike:

gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljive snovi,

(plastelin, glina, slano testo ...),

zlaganje različnih kock,

igra z raznolikimi odpadnimi materiali (plastenke, les, kovina ...),

lepljenje, zabijanje in barvanje lesa,

igranje s papirnimi l- in u-profili,

zvijanje različne žice,

prepletanje šibovja,

grajenje z mivko, snegom,

30

praskanje v mavec, tršo folijo,

vlivanje mavca v različne kalupe,

lepljenje in sestavljanje odpadnih škatlic, plastenk,

kaširanje papirja ali gaze z različnim lepilom ali mavcem.

Kadar ima otrok v roki različne materiale, npr les, stiropor, glino, se

seznanja z njihovo težo, možnostjo obdelave, katere materiale lahko lepi,

kateri se drobijo, katere lahko odvzameš in dodaš.

Po navadi so kiparski izdelki otrok majhni, zaželeno pa je, da se vsake

toliko časa srečajo z večjim kupom gline, ki jo lahko razrežejo z žico, vrtajo

vanjo luknje, jo odvzamejo in dodajo.

Plastelin z živimi barvami ni najbolj primeren za kiparjenje, saj bo otrok

pozornost namenil barvam in ne kiparjenju. Zato je boljše, če plastelin

zamenjamo z enobarvno glino.

Samo pri kiparstvu lahko namesto vida uporabimo tip, česar pri drugih

področjih ne moremo. Otroci se z neposrednim stikom seznanijo z

materiali in z njihovimi lastnostmi (trdota, toplota, grobost …). To

imenujemo tudi taktilni moment. Zelo pomembno vlogo pri kiparstvu pa

imajo tudi teksture (Vrlič, 2001a).

2.6.5 Oblikovanje prostora in tehnike

Oblikovanje prostora se ukvarja s prostorom in različnimi posegi vanj. Pri

tem likovnem področju nastajajo prostorski objekti in prostorske

postavitve.

Glavno likovno izrazilo pri oblikovanju prostora je prostor s svojimi

dimenzijami: višino, širino in globino.

31

Prostor preoblikujemo tako, da ga ogradimo in s tem dobimo različne

zaprte, polzaprte, odprte ali polodprte prostore ter zunanje ali notranje

prostore. Dojemanje prostora je možno le takrat, kadar se v prostoru

gibljemo. Glede na učinek je lahko prostor utesnjen, prostoren, temen,

svetel, visok, nizek, ozek, širok … (prav tam).

Otrok si razvija sposobnosti za obvladovanje telesa in si s tem razvija

zavedanje, da je okolje, v katerem živimo, oblikovano in da ga lahko tudi

sam preoblikuje (Vrlič, 2001b).

Otroci se z oblikovanjem prostora srečajo zgodaj, npr. pri oblikovanju

mivke v peskovniku. Otroci ob tem likovnem področju posegajo v prostor,

ga spreminjajo; pregrajujejo, delijo, zapirajo in odpirajo. Vsa ta dejavnost

pa se v vrtcu odvija skozi igro.

Pri likovnih dejavnostih se v vrtcu z oblikovanjem prostora srečajo na dveh

nivojih.

1. način: pri spontani igri s kockami, v peskovniku ali pa pri

usmerjenih dejavnostih otroci izdelujejo makete stavb iz

različnih kartonskih škatel.

Prostor oblikujejo v manjših dimenzijah. Otroci most naredijo

vedno na enak način, in sicer dve škatli postavi vzporedno,

tretjo pa postavi na njiju, odprta škatla pomeni garažo …

Skozi te igre se otroci seznanijo z osnovnimi pojmi

prostorskega oblikovanja.

2. način: pri tem načinu otrok oblikuje prostor v večjih

dimenzijah. Otrok se nahaja v prostoru, v njem se giblje,

obdaja ga prostor, katerega lahko sooblikuje in ga dojame s

svojimi čuti.

32

Dejavnosti, ki jih lahko počnemo pri področju oblikovanje prostora:

uporaba delno prevrnjenih mizic,

pregradnja igralnice z blazinami in penasto gumo,

labirinti in tuneli iz večjih kartonskih embalaž,

pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami,

pletenje pajkove mreže z volno v igralnici,

pletenje pajkove mreže na igrišču,

gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega, odpadnega drevesnega

listja,

gradnja šotorov iz blaga,

gradnja labirinta, poti z opeko, večjimi kamni,

iskanje predmetov, ki se nahajajo nad in pod našim očiščem,

delanje živih verig,

izdelovanje mask iz kartona,

izdelovanje kukal,

opazovanje stvarnosti iz različnih perspektiv,

pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih

ogledal (Vrlič, 2001a).

2.6.6 Neprimerne likovne tehnike, materiali in orodja

V skupino neprimernih tehnik, materialov in orodja spada vse, kar je

prezahtevno, prenevarno, strupeno za otroka, in vse, za kar je

potrebna dolgotrajna priprava.

Tudi tehnika, ki je primerna za otrokovo starost, lahko postane

neprimerna. To se zgodi takrat, kadar se njena uporaba načrtuje

brez poznavanja lastnosti tehnike, jo vzgojiteljica ne pozna ali je ne

obvlada.

Kadar otroci predolgo ustvarjajo v eni tehniki in vedno z istim

materialom, se otroci te tehnike naveličajo.

33

Med neprimerne likovne tehnike pa spadajo tudi tehnike, ki si jih

vzgojiteljica sama izmisli ali če pretirano meša posamezne likovne

tehnike zaradi pomanjkanja likovnih idej, likovne pismenosti ali pa

zaradi slabe domišljije.

Z likovnega stališča so prav tako neprimerni nekateri materiali, kot

so: kolaž papir v prelivajočih se barvah, lepljenje različnih semen,

zgibanje zvončkov (prav tam).

Neprimerno je vzgojiteljevo risanje motiva otroku, da ga lahko on

samo pobarva.

Popravljanje otrokovega dela in učenje risanja je tudi neprimerno.

Neprimerne so tudi pobarvanke, saj so prenasičene, likovno neurejene in

z veliko likovnih šablon (povz. po Zupančič, predavanja, 2011/2012).

2.6.7 Splošne zahteve pri pripravi likovnega materiala

Da lahko dobro izvedemo likovno dejavnost, moramo poskrbeti za

nekatere zahteve pri pripravi, in sicer:

materiala mora biti vedno dovolj, v zadostnih količinah,

vsak otrok mora imeti na dosegu rok material in vse stvari, ki jih

potrebuje pri delu,

prostor mora biti primerno osvetljen,

barve za slikanje ne smejo biti pregoste ali preredke,

glina in plastelin morata biti primerna za gnetenje,

otroci morajo imeti na voljo podlage različnih barv, formatov in

kakovosti,

materiali in orodja morajo biti kakovostni, da otroci nimajo težav pri

uporabi,

orodja morajo biti prilagojena otrokovi starosti,

pri pripravi materialov naj sodelujejo tudi otroci,

pripravljen in dosegljiv mora biti prostor za odlaganje otroških

izdelkov (Vrlič, 2001a).

34

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN

Namen diplomskega dela z naslovom Zastopanost likovnih področij v

vrtcih Kozje, Bistrica ob Sotli in Bizeljsko je ugotoviti, katera likovna

področja prevladujejo v vrtcih Zmajček Kozje, Vrtec Pikapolonica Bistrica

ob Sotli in Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko.

Zanima nas, ali vzgojiteljice poznajo vse likovne tehnike pri posameznih

likovnih področjih.

Prav tako nas zanima, katero likovno področje imajo po mnenju vzgojiteljic

otroci najraje.

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

1. Ali starost otrok vpliva na pogostost vodenih likovnih dejavnostih?

2. Ali se pogostost vodenih likovnih dejavnosti razlikuje glede na vrtec,

v katerem so vzgojiteljice zaposlene?

3. Ali se prevladujoča likovna področja razlikujejo glede na vrtec, v

katerem so vzgojiteljice zaposlene?

4. Ali leta delovne dobe vplivajo na poznavanje vseh likovnih tehnik pri

posameznih področjih?

5. Ali izobrazba vzgojiteljic vpliva na poznavanje vseh likovnih tehnik

pri posameznih področjih?

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

H 1: predpostavljamo, da starost otrok ne vpliva na pogostost vodenih

likovnih dejavnostih.

H 2: predpostavljamo, da vzgojiteljice iz posameznih vrtcev dvakrat do

trikrat na teden izvajajo vodeno likovno dejavnost.

H 3: predpostavljamo, da je prevladujoče likovno področje v vseh treh

vrtcih slikanje.

35

H 4: predpostavljamo, da leta delovne dobe vzgojiteljic vplivajo na

poznavanje likovnih tehnik, saj predvidevamo, da ima največ vzgojiteljic, ki

ne poznajo vseh likovnih tehnik, delovno dobo nad 30 let.

H 5: predpostavljamo, da izobrazba vzgojiteljic vpliva na poznavanje vseh

likovnih tehnik pri posameznih področjih, saj predvidevamo da vzgojiteljice

s srednješolsko izobrazbo ne poznajo vseh likovnih tehnik.

3.2.3 Spremenljivke

Seznam neodvisnih spremenljivk:

1. delovna doba vzgojiteljice,

2. vrtec, v katerem so zaposlene vzgojiteljice,

3. izobrazba vzgojiteljic,

4. starost otrok.

Seznam odvisnih spremenljivk:

1. pogostost vodenih likovnih dejavnosti,

2. poznavanje vseh likovnih tehnik pri posameznem področju,

3. prevladujoča likovna področja.

3.2.3.1 Izvor podatkov za spremenljivke

Podatke za spremenljivke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki se

nahaja v prilogi 1.

3.3 METODOLOGIJA

3.3.1 Raziskovalne metode

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno –

neeksperimentalno metodo.

36

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Raziskava je potekala na vzorcu iz konkretne populacije, in sicer na

neslučajnostnem vzorcu, ki zajema 14 vzgojiteljic iz vrtcev Zmajček Kozje,

Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli in Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko. Vsi

vrtci imajo oddelke prvega in drugega starostnega obdobja in kombinirani

oddelek, vzgojiteljice pa imajo različno dolgo delovno dobo.

Izpolnjeni anketni vprašalnik je vrnilo 14 vzgojiteljic od 14, kar nam

predstavlja 100%.

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne in kvalitativne tehnike, in sicer

z anketnim vprašalnikom, namenjenim vzgojiteljicam iz omenjenih vrtcev.

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Anketne vprašalnike smo po vrtcih razdelili 6. 5. 2013, izpolnjene anketne

vprašalnike pa smo dobili vrnjene do 17. 5. 2013. Anketne vprašalnike so

izpolnjevali trije vrtci, in sicer: vrtec Zmajček Kozje, Vrtec Pikapolonica

Bistrica ob Sotli in Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko.

Anketiranje je potekalo anonimno.

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov

Vsebinsko-formalne značilnosti

Anketni vprašalnik vsebuje vprašanja, ki se nanašajo na zastopanost

likovnih področij, posameznih likovnih tehnik in poznavanje le-teh.

Anketni vprašalnik vsebuje 25 vprašanj, od tega je 11 vprašanj zaprtega

tipa, 7 vprašanj odprtega tipa in 7 vprašanj kombiniranega tipa.

Veljavnost anketnega vprašalnika smo preverili tako, da smo ga dali v

pregled 4 vzgojiteljicam in ga popravili. Podali smo natančna navodila za

izpolnjevanje anketnih vprašanj.

37

Anketni vprašalnik vsebuje večino vprašanj zaprtega tipa, pri katerih

anketiranec ne more podajati informacij s subjektivnim presojanjem.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Pridobljene podatke smo najprej pregledali in jih med sabo primerjali.

Pridobljene podatke smo izrazili v absolutnih (f) in odstotnih frekvencah

(f%), jih postavili v tabele in jih interpretirali.

Tabele so bile izdelane v programskih orodjih Microsoft Office Word in

Microsoft Office Excel.

38

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

1. »Leta delovne dobe v vrtcu?«


na vprašanje: »Leta delovne dobe v vrtcu?«

Iz tabele je razvidno, da je največ vzgojiteljic v vrtcih z delovno dobo nad

30 let, nobena vzgojiteljica pa v vrtcu nima delovne dobe od 5 do 10 let.

2. »Vrtec, v katerem ste zaposleni?«


na vprašanje: »Vrtec, v katerem ste zaposleni?«

f f(%)

Vrtec Zmajček Kozje 5 35,7

Vrtec Pikapolonica

Bistrica ob Sotli

5 35,7

Vrtec pri osnovni

šoli Bizeljsko

4 28,6

Skupaj 14 100

Iz tabele je razvidno, da je v vrtcih Zmajček Kozje in Pikapolonica Bistrica

ob Sotli zaposlenih 5 vzgojiteljic, v Vrtcu pri osnovni šoli Bizeljsko pa so

zaposlene 4 vzgojiteljice.

f f(%)

Do 5 let 3 21,4

Od 5 do 10 let 0 0,0

Od 10 do 20 let 4 28,6

Od 20 do 30 let 2 14,3

Nad 30 let 5 35,7

Skupaj 14 100

39

3. »Kakšna je Vaša izobrazba?«


na vprašanje: »Kakšna je Vaša izobrazba?«

f f(%)

Srednja šola 5 35,7

Višja šola 6 42,9

Visoka šola 3 21,4

Drugo 0 0,0

Skupaj 14 100

Iz tabele je razvidno, da ima največ anketiranih vzgojiteljic končano višjo

šolo, kar znaša 42,9 % vseh anketiranih vzgojiteljic. Nobena anketirana

vzgojiteljica pa ni navedla, da ima končano kako drugo izobrazbo.

Srednješolsko izobrazbo imajo starejše vzgojiteljice, z delovno dobo 20 in

več let. Do leta 1996 so lahko na mesto vzgojitelja prišle osebe s

srednješolsko izobrazbo. V takratnem času je bila srednješolska izobrazba

za delo vzgojitelja dovolj. V današnjem času pa se lahko s končano

srednjo šolo dela na mestu pomočnika vzgojitelja.

4. »Koliko so stari otroci v Vaši skupini?«


na vprašanje: »Koliko so stari otroci v Vaši skupini?«

f f(%)

1–3 leta 3 21,4 3–6 let 1 7,2

1–2 leti 2 14,2

2–3 leta 0 0,0

2–4 leta 3 21,4

3–4 leta 2 14,2

4–5 let 1 7,2

4–6 let 1 7,2

5–6 let 1 7,2

Drugo 0 0,0

Skupaj 14 100

40

Iz tabele je razvidno, da je največ skupin, kjer so otroci stari od 1 leta do 3

let ter od 2 do 4 let.

V anketiranih vrtcih je 5 skupin prvega starostnega obdobja, 3 skupine

kombiniranega oddelka, kjer so otroci prvega in drugega starostnega

obdobja, ter 6 skupin drugega starostnega obdobja.

5. »Kako pogosto na teden izvajate usmerjeno likovno dejavnost?«


na vprašanje: »Kako pogosto na teden izvajate usmerjeno likovno

dejavnost?«

f f(%)

Enkrat na teden 7 50,0

Dvakrat do trikrat na teden 5 35,7

Nekajkrat na mesec 2 14,3

Skupaj 14 100

Iz tabele je razvidno, da polovica anketiranih vzgojiteljic enkrat na teden

izvaja usmerjeno likovno dejavnost.

1. raziskovalno vprašanje: »Ali starost otrok vpliva na pogostost vodenih

likovnih dejavnostih? »


na vprašanje: »Ali starost otrok vpliva na pogostost vodenih likovnih

dejavnostih?«

41

Iz tabele je razvidno, da ima največ vzgojiteljic z otroki iz 1. starostnega

obdobja 1-krat na teden usmerjeno vodeno dejavnost, kar je 60,0 % vseh

vzgojiteljic iz 1. starostnega obdobja.

Polovica vzgojiteljic 2. star. obdobja ima 1-krat na teden usmerjeno

vodeno dejavnost.

Dve vzgojiteljici iz kombiniranega oddelka imata 1-krat na teden

usmerjeno vodeno dejavnost. Prav tako imata dve vzgojiteljici 2- do 3-krat

na teden usmerjeno vodeno dejavnost.

Iz tabele je razvidno, da starost otrok ne vpliva na pogostost vodenih

likovnih dejavnosti, saj so tudi v oddelkih prvega starostnega obdobja

vodene likovne dejavnosti prisotne in pogoste, ker večina vzgojiteljic vsaj

1-krat tedensko pripravi vodeno dejavnost.

2. raziskovalno vprašanje: »Ali se pogostost vodenih likovnih dejavnosti

razlikuje glede na vrtec, v katerem so vzgojiteljice zaposlene?«


na vprašanje: »Ali se pogostost vodenih likovnih dejavnosti razlikuje glede

na vrtec, v katerem so vzgojiteljice zaposlene?«

1-krat na teden

2- do 3-krat na teden

Nekajkrat na mesec

Skupaj

f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)

Oddelek 1. starostnega

obdobja

3 60,0 2 40,0 0 0,0 5 100

Oddelek 2. starostnega

obdobja

2 50,0 1 25,0 1 25,0 4 100

Kombinirani oddelek

2 40,0 2 40,0 1 20,0 5 100

42

Iz tabele je razvidno, da ima v vrtcu Zmajček največ vzgojiteljic 1-krat na

teden usmerjeno vodeno dejavnost, in sicer je takih kar 60,0 % zaposlenih

vzgojiteljic v vrtcu Zmajček.

V vrtcu Pikapolonica ima največ vzgojiteljic 2- do 3-krat na teden

usmerjeno vodeno dejavnost, kar je 60,0% vseh zaposlenih vzgojiteljic v

vrtcu.

V vrtcu Bizeljsko pa ima največ vzgojiteljic 1-krat na teden usmerjeno

vodeno dejavnost, kar je 75,0 % vseh zaposlenih.

6. »Katero likovno področje prevladuje pri Vaših usmerjenih likovnih

dejavnostih?«


na vprašanje: »Katero likovno področje prevladuje pri Vaših usmerjenih

likovnih dejavnostih?«

fff f(%)f(%)f(%)

Risanje 8 57,1

Slikanje 5 35,7

Odtiskovanje 1 7,2

Kiparstvo 0 0,0

Oblikovanje prostora

0 0,0

Skupaj 14 100

Iz tabele je razvidno, da največ vzgojiteljic pri usmerjenih dejavnostih

uporablja likovno področje risanje. Tako meni 57,1 % anketiranih

vzgojiteljic. Najslabše zastopani likovni področji sta kiparstvo in

oblikovanje prostora.

1-krat na

teden 2- do 3-krat

na teden Nekajkrat na

mesec Skupaj

f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)

Vrtec Zmajček 3 60,0 1 20,0 1 20,0 5 100

Vrtec Pikapolonica

1 20,0 3 60,0 1 20,0 5 100

Vrtec Bizeljsko

3 75,0 1 25,0 0 0,0 4 100

43

Menim, da bi morale vzgojiteljice, pri vodenih likovnih dejavnostih

uporabljati vsa likovna področja in ne samo nekatera. Res je, da je pri

nekaterih likovnih področjih več dela; več predpriprave, potrebnega je več

materiala, preureditev igralnice …, ampak to ne sme biti izgovor, da se to

področje ne vključi v vodeno dejavnost.

3. raziskovalno vprašanje: »Ali se prevladujoča likovna področja

razlikujejo glede na vrtec, v katerih so vzgojiteljice zaposlene?«


na vprašanje: »Ali se prevladujoča likovna področja razlikujejo glede na

vrtec, v katerih so vzgojiteljice zaposlene?«

Iz tabele je razvidno, da v vrtcu Zmajček prevladuje likovno področje

slikanje, in sicer pri 60,0 % vzgojiteljic iz vrtca Zmajček.

V vrtcu Pikapolonica prevladuje likovno področje risanje, zanj so se

odločile 4 vzgojiteljice.

V vrtcu Bizeljsko prevladuje likovno področje risanje, in sicer pri 75,0 %

vseh zaposlenih vzgojiteljic v vrtcu Bizeljsko.

Tabela nam prikazuje, da sta kiparstvo in oblikovanje prostora najslabše

zastopani likovni področji. Sledi pa jima grafika.

Iz tabele je razvidno, da v vrtcih Pikapolonica in Bizeljsko prevladuje

likovno področje risanje, v vrtcu Zmajček pa prevladuje likovno področje

slikanje.

Risanje Slikanje Grafi-ka

Kiparst-vo

Oblik. prostora

Skupaj

f f(%) f f(%) f f(%)

f f(%) f f(%) f f(%)

Vrtec Zmajček

1 20,0 3 60,0 1 20,0

0 0,0 0 0,0 5 100

Vrtec Pikapolo-nica

4 80,0 1 20,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 5 100

Vrtec Bizeljsko

3 75,0 1 25,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 100

44

7. »Ali uporabljate vsa likovna področja pri usmerjenih

dejavnostih?«


na vprašanje: »Ali uporabljate vsa likovna področja pri usmerjenih

dejavnostih?«

f f(%)

Da 11 78,6

Ne 3 21,4

Skupaj 14 100

Iz tabele je razvidno, da 78,6% vzgojiteljic uporablja vsa likovna področja

pri usmerjenih vodenih dejavnostih. 21,4% vzgojiteljic pa pri usmerjenih

dejavnostih ne uporabljajo vseh likovnih področij.

8. »Če ste pri 7. vprašanju odgovorili 'ne', napišite, katerih likovnih

področij ne uporabljate pri svojih usmerjenih dejavnostih.«

Tri vzgojiteljice so na 7. vprašanje odgovorile z odgovorom »ne« in

zapisale, katerih likovnih področij ne uporabljajo pri usmerjenih

dejavnostih.

Ena vzgojiteljica ne uporablja nekaterih likovnih tehnik s področja

kiparstva.

Druga vzgojiteljica, ki ima skupino otrok, starih od 1 do 3 let, pa je

zapisala, da uporablja samo likovna področja, ki so primerna starostni

stopnji, in sicer so to: slikanje, risanje in tisk.

Tretja vzgojiteljica pa pri svojih dejavnostih ne uporablja kiparstva in

oblikovanja prostora.

45

9. »Napisana imate likovna področja. Razvrstite števila od 1 do 5, pri

čemer število 1 predstavlja področje, ki prevladuje pri Vaših

dejavnostih, število 5 pa predstavlja področje ki ga najmanj

uporabljate pri dejavnostih.«


na vprašanje: »Napisana imate likovna področja. Razvrstite števila od 1 do

5, pri čemer število 1 predstavlja področje, ki prevladuje pri Vaših

dejavnostih, število 5 pa predstavlja področje, ki ga najmanj uporabljate pri

dejavnostih.«

∑ ocen Povprečna ocena

Mesto, ki ga področje zaseda

Risanje 23 1,6 1

Slikanje 25 1,8 2

Kiparstvo 51 3,6 3

Odtiskovanje 53 3,8 4

Oblikovanje prostora 62 4,4 5

Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice najraje uporabljajo likovno področje

risanje, ki mu sledi slikanje. Na tretje mesto so vzgojiteljice postavile

kiparstvo, na četrto mesto pa odtiskovanje. Na petem mestu pa je likovno

področje oblikovanje prostora.

Med prakso sem po svojih opažanjih pričakovala drugačne rezultate.

Menila sem, da vzgojiteljice najraje uporabljajo slikanje, nato pa risanje.

Na tretje mesto bi postavila odtiskovanje in nato kiparstvo. Na zadnjem,

petem mestu pa bi bilo likovno področje oblikovanje prostora.

46

10. »Katere likovne tehnike pri risanju največkrat uporabite?«

Ker nismo število likovnih tehnik omejili, so vzgojiteljice kot odgovor

napisale več likovnih tehnik.


likovne tehnike pri risanju največkrat uporabite?«

f

Risanje z voščenko 9

Risanje s flomastrom 5

Risanje s svinčnikom 5

Risanje s kredo 4

Risanje z barvnim svinčnikom 3

Risanje s tušem 2

Kombinirano risanje 2

Risanje s pastelno voščenko 1

Vzgojiteljice so napisale, da največkrat uporabijo risanje z voščenko,

risanje s flomastrom in risanje s svinčnikom.

Vzgojiteljice občasno ali pa nikoli uporabljajo: risanje z ogljem, s kemičnim

svinčnikom, risanje z brisalcem tinte, praskanko, risanje s tušem in trsko,

peresom ali čopičem, lavirano risbo in enobarvno luščenko.

47

11. »Naštete imate likovne tehnike pri risanju. Kako pogosto

uporabljate določeno tehniko?«


na vprašanje: »Naštete imate likovne tehnike pri risanju. Kako pogosto

uporabljate določeno tehniko«

Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Pov.

ocena

f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)

Risanje s svinčnikom

0 0,0 8 57,1 6 42,9 14 100 1,43

Risanje z voščenko

0 0,0 3 21,4 11 78,6 14 100 1,72

Risanje z oljnim pastelom

10 71,4 3 21,4 1 7,2 14 100 0,36

Risanje s kredo 0 0,0 13 92,8 1 7,2 14 100 1,07

Risanje z ogljem 3 21,4 11 78,6 0 0,0 14 100 0,79

Risanje s kem. svinčnikom

8 57,1 6 42,9 0 0,0 14 100 0,43

Risanje s flomastrom

0 0,0 8 57,1 6 42,9 14 100 1,43

Risanje z brisalcem tinte

11 78,6 3 21,4 0 0,0 14 100 0,21

Črtna praskanka 4 28,6 10 71,4 0 0,0 14 100 0,71

Risanje s tušem 6 42,9 8 57,1 0 0,0 14 100 0,57

Risanje s tušem in trsko

9 64,2 4 28,6 1 7,2 14 100 0,43

Risanje s tušem in peresom

13 92,8 1 7,2 0 0,0 14 100 0,07

Risanje s tušem in čopičem

7 50,0 7 50,0 0 0,0 14 100 0,50

Lavirana risba 8 57,1 6 42,9 0 0,0 14 100 0,43

Enobarvna luščenka

7 50 7 50,0 0 0,0 14 100 0,50

Kombinirano risanje

2 14,3 7 50,0 5 35,7 14 100 1,21

Iz tabele je razvidno, da je veliko risarskih likovnih tehnik, ki jih nekatere

vzgojiteljice nikoli ne uporabijo. To so: risanje z oljnimi pasteli, risanje s

kemičnim svinčnikom, risanje z brisalcem tinte, risanje s tušem in trsko,

risanje s tušem in peresom, lavirana risba in enobarvna luščenka.

48

Kar 92,8 % vzgojiteljic nikoli ne uporablja likovne tehnike risanje s tušem

in peresom. Največ vzgojiteljic, to je 92,8 %, pogosto poseže po risarski

likovni tehniki risanje s kredo. Največ vzgojiteljic, 78,6 %, pa redno

uporablja risanje z voščenko.

Tabela 14: razvrstitev risarskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj

pogoste do najmanj pogoste.

Likovna tehnika Povpr. ocena

Risanje z voščenko 1,72

Risanje s svinčnikom 1,43

Risanje s flomastrom 1,43

Kombinirano risanje 1,21

Risanje s kredo 1,07

Risanje z ogljem 0,79

Črtna praskanka 0,71

Risanje s tušem 0,57

Risanje s tušem in čopičem 0,50

Enobarvna luščenka 0,50

Risanje s kem. svinčnikom 0,43

Risanje s tušem in trsko 0,43

Lavirana risba 0,43

Risanje z oljnim pastelom 0,36

Risanje z brisalcem tinte 0,21

Risanje s tušem in peresom 0,07

Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo risarsko

likovno tehniko risanje z voščenko.

Med pogostimi risarskimi likovnimi tehnikami so še: risanje s svinčnikom,

risanje s flomastrom in kombinirano risanje.

Manj pogoste risarske tehnike, ki jih vzgojiteljice uporabljajo, pa so:

lavirana risba, risanje z oljnim pastelom, risanje z brisalcem tinte in risanje

s tušem in peresom.

Menim, da vzgojiteljice ne uporabljajo vseh risarskih likovnih tehnik, ker

nimajo na voljo vsega materiala ali pa ne poznajo vseh likovnih tehnik.

49

12. »Ali poznate vse tehnike, naštete v 11. vprašanju?«



f f(%)

Da 11 78,6

Ne 3 21,4

Skupaj 14 100

Iz tabele je razvidno, da 78,6 % anketiranih vzgojiteljic pozna vse risarske

tehnike, 3 vzgojiteljice pa ne poznajo vseh likovnih tehnik.

Tabela 16: Risarske likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo

Lavirana risba 3

Enobarvna luščenka 1

Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice ne poznajo tehnik lavirana risba in

enobarvna luščenka.

13. »Katere likovne tehnike pri slikanju največkrat uporabite?«

Števila napisanih likovnih tehnik pri slikanju nismo omejili, zato so

vzgojiteljice v odgovor napisale več likovnih tehnik, ki jih pri slikanju

največkrat uporabijo.


likovne tehnike pri slikanju največkrat uporabite?«

f

Slikanje s tempera barvami 9

Slikanje z barvnimi svinčniki 7

Slikanje z voščenkami 6

Slikanje z vodenimi barvami 3

Slikanje s flomastri 2

Slikanje z barvnimi kredami 2

Gvaš 1

Slikanje z barvnimi tuši 1

Lepljenje s kolaž papirjem 1

Lepljenje z blagom 1

50

Iz tabele je razvidno, da je najpogostejša slikarska tehnika slikanje s

tempera barvami, sledi ji slikanje z barvnimi svinčniki, slikanje s flomastri

in barvnimi kredami.

Vzgojiteljice manj pogosto uporabljajo slikarske likovne tehnike, kot so

gvaš, slikanje z barvnimi tuši, lepljenje s kolaž papirjem in lepljenje z

blagom.

14. »Naštete imate vse likovne tehnike pri slikanju. Kako pogosto

uporabljate določeno tehniko?


na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike pri slikanju. Kako

pogosto uporabljate določeno tehniko?«

Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Pov. ocena

f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)

Slikanje z voščenkami

0 0,0 6 42,8 8 57,2 14 100 1,43

Slikanje z oljnimi pasteli

11 78,6 2 14,2 1 7,2 14 100 0,29

Slikanje z barvnimi svinčniki

1 7,2 2 14,2 11 78,6 14 100 1,71

Slikanje z barvnimi flomastri

0 0,0 4 28,6 10 71,6 14 100 1,71

Slikanje z barvnimi kredami

0 0,0 11 78,6 3 21,4 14 100 1,21

Slikanje s tempera barvami

0 0,0 7 50,0 7 50,0 14 100 1,5

Slikanje z vodenimi barvami

0 0,0 9 64,3 5 35,7 14 100 1,36

Gvaš 9 64,3 4 28,6 1 7,2 14 100 0,43

Slikanje z barvnimi tuši

8 57,2 6 42,8 0 0,0 14 100 0,43

Slikanje z zidnimi barvami

11 78,6 3 21,4 0 0,0 14 100 0,21

51

Lepljenje z barvnim kolaž papirjem

0

0,0

12

85,7

2

14,3

14

100

1,14

Lepljenje z revijalnim papirjem

5 35,7 9 64,3 0 0,0 14 100 0,64

Lepljenje z ročno pobarvanim papirjem

9 64,3 5 35,7 0 0,0 14 100 0,36

Lepljenje z blagom in drugimi materiali

6 42,8 7 50,0 1 7,2 14 100 0,64

Iz tabele je razvidno, da 5 slikarskih tehnik vzgojiteljice nikoli ne uporabijo.

To so: slikanje z oljnimi pasteli, gvaš, slikanje z barvnimi tuši, slikanje z

zidnimi barvami in lepljenje z ročno pobarvanim papirjem.

Kar 78,6 % vzgojiteljic nikoli ne uporablja tehnik slikanje z barvnimi tuši in

slikanje z zidnimi barvami.

Občasno 85,7 % vzgojiteljic poseže po likovni tehniki lepljenje s kolaž

papirjem.

Redno pa 78,6 % vzgojiteljic uporablja likovno tehniko slikanje z barvnimi

svinčniki.

52

Tabela 19: Razvrstitev slikarskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj

pogoste do najmanj pogoste

Pov. ocena

Slikanje z barvnimi svinčniki 1,71

Slikanje z barvnimi flomastri 1,71

Slikanje s tempera barvami 1,50

Slikanje z voščenkami 1,43

Slikanje z vodenimi barvami 1,36

Slikanje z barvnimi kredami 1,21

Lepljenje z barvnim kolaž papirjem

1,14

Lepljenje z revijalnim papirjem 0,64

Lepljenje z blagom in drugimi materiali

0,64

Gvaš 0,43

Slikanje z barvnimi tuši 0,43

Lepljenje z ročno pobarvanim papirjem

0,36

Slikanje z oljnimi pasteli 0,29

Slikanje z zidnimi barvami 0,21

Iz tabele je razvidno, da sta najbolj pogosti slikarski likovni tehniki slikanje

z barvnimi svinčniki in slikanje z barvnimi flomastri. Tesno za njima je

tehnika slikanje s tempera barvami.

Med pogosteje uporabljenimi tehnikami so še slikanje z voščenkami in

slikanje z vodenimi barvami.

Najslabše zastopani pa sta likovni tehniki slikanje z oljnimi pasteli in

slikanje z zidnimi barvami. Ti dve tehniki vzgojiteljice redko ali nikoli ne

uporabljajo.




f f(%)

Da 14 100

Ne 0 0

Skupaj 14 100

53

Iz tabele je razvidno, da vse vzgojiteljice poznajo vse slikarske likovne

tehnike, prikazane v tabeli 19.

16. »Katere likovne tehnike pri odtiskovanju največkrat uporabite?«

Števila napisanih likovnih tehnik pri odtiskovanju nismo omejili, zato so

vzgojiteljice lahko v odgovor napisale več likovnih tehnik, ki jih pri

odtiskovanju največkrat uporabijo.


likovne tehnike pri odtiskovanju največkrat uporabite?«

f

Tisk s pečatniki 8

Odtiskovanje delov telesa 8

Tisk z naravnimi materiali 4

Frotaž 1

Tisk s šablonami 1

Iz tabele je razvidno, da sta likovni tehniki tisk s pečatniki in odtiskovanje

delov telesa največkrat uporabljeni tehniki pri odtiskovanju.

Med uporabljenimi tehnikami so še tisk z naravnimi materiali, frotaž in tisk

s šablonami.

17. »Naštete imate vse likovne tehnike pri odtiskovanju. Kako



na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike pri odtiskovanju. Kako


54

Iz tabele je razvidno, da ene likovne tehnike vzgojiteljice nikoli ne

uporabljajo, in sicer kalografije.

Kar 13 vzgojiteljic pa nikoli ne uporablja dveh likovnih tehnik, in sicer sta to

monotipija in računalniška grafika.

Občasno vzgojiteljice uporabljajo odtiskovanje delov telesa, tisk s

pečatniki, tisk s šablonami in tisk z naravnimi materiali.

Tabela 23: Razvrstitev grafičnih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj

pogoste do najmanj pogoste.

Povpr. ocena

Tisk s pečatniki 1,43

Odtiskovanje delov telesa 1,36

Tisk s šablonami 1,07

Tisk z naravnimi materiali 1,07

Simetrično odtiskovanje 0,64

Frotaž 0,50

Kolažni, kartonski tisk 0,29

Monotipija 0,07

Računalniška grafika 0,07

Kalografija 0,0

Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Povpr.

ocena

f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)

Odtiskovanje delov telesa

0 0,0 9 64,3 5 35,7 14 100 1,36

Tisk s pečatniki 0 0,0 8 57,2 6 42,8 14 100 1,43

Tisk s šablonami

2 14,2 9 64,3 3 21,4 14 100 1,07

Tisk z naravnimi materiali

1 7,2 11 78,6 2 14,2 14 100 1,07

Frotaž 8 57,2 5 35,7 1 7,2 14 100 0,5

Kolažni, kartonski tisk

10 71,4 4 28,6 0 0,0 14 100 0,29

Kalografija 14 100 0 0,0 0 0,0 14 100 0,0

Simetrično odtiskovanje

5 35,7 9 64,3 0 0,0 14 100 0,64

Monotipija 13 92,8 1 7,2 0 0,0 14 100 0,07

Računalniška grafika

13 92,8 1 7,2 0 0,0 14 100 0,07

55

Iz tabele je razvidno, da je najpogostejša grafična likovna tehnika tisk s

pečatniki. Sledi ji tehnika odtiskovanje delov telesa. Med pogostejšimi

grafičnimi likovnimi tehnikami pa sta še tisk s šablonami in tisk z naravnimi

materiali.

Zelo poredko vzgojiteljice uporabljajo monotipijo in računalniško grafiko,

nikoli pa vzgojiteljice ne uporabijo likovne tehnike kalografija.




f f(%)

Da 7 50,0

Ne 7 50,0

Skupaj 14 100,0

Iz tabele je razvidno, da polovica vzgojiteljic pozna vse naštete grafične

tehnike, druga polovica vzgojiteljic pa ne pozna vseh grafičnih tehnik.

Tabela 25: Grafične likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo

Frotaž 4

Monotipija 4

Kalografija 5

Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice ne poznajo likovnih tehnik, kot so

frotaž, monotipija in kalografija.

19. »Katere likovne tehnike pri kiparstvu največkrat uporabite?«

Števila napisanih likovnih tehnik pri kiparstvu nismo omejili, zato so

vzgojiteljice lahko v odgovor napisale več likovnih tehnik, ki jih uporabljajo.


likovne tehnike pri kiparstvu največkrat uporabite?«

56

f

Gnetenje, svaljkanje različnih materialov 10

Odpadni material 7

Slano testo 3

Kocke 3

Plastelin 2

Glina 2

Mivka 2

Les, zabijanje lesa 1

Papirni profili 1

Žica 1

Vlivanje mavca 1

Lepljenje škatel 1

Kaširanje z lepilom 1

Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice pri kiparstvu največkrat uporabijo

tehniko gnetenje in svaljkanje gnetljivih materialov, temu sledi igra z

odpadnimi materiali. Vzgojiteljice pa dokaj pogosto uporabljajo tudi slano

testo, plastelin, glino in mivko.

20. »Naštete imate vse likovne tehnike za kiparstvo. Kako pogosto

uporabljate določeno tehniko?«


na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike za kiparstvo. Kako


57

Iz tabele je razvidno, da je kar nekaj likovnih tehnik, ki jih večina

vzgojiteljic nikoli ne uporablja, in sicer: kaširanje papirja, gaze ali blaga z

mavcem, praskanje v mavec, prepletanje šibja in zvijanje različno debele

in trde žice.

Nekaj likovnih tehnik pri kiparstvu vzgojiteljice uporabljajo občasno, in to

so: kaširanje papirja, gaze ali blaga z lesenim ali tapetnim lepilom,

lepljenje in sestavljanje odpadnih škatel in plastenk.

Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Pov.

ocena

f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)

Gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala

0 0,0 6 42,8 8 57,2 14 100 1,57

Zlaganje raznobarvnih kock

0 0,0 2 14,2 12 85,7 14 100 1,86

Igra z raznolikimi odpadnimi materiali

1 7,2 2 14,2 11 78,6 14 100 1,71

Lepljenje, zabijanje in barvanje lesa

4 28,6 9 64,3 1 7,2 14 100 0,79

Igra s papirnimi profili

5 35,7 4 28,6 5 35,7 14 100 1,0

Zvijanje različno debele in trde žice

9 64,3 5 35,7 0 0,0 14 100 0,36

Prepletanje šibja 10 71,4 4 28,6 0 0,0 14 100 0,26

Gradnja z mivko 0 0,0 7 50,0 7 50,0 14 100 1,5

Praskanje v mavec 11 78,6 3 21,4 0 0,0 14 100 0,21

Vlivanje mavca v kalupe

5 35,7 9 64,3 0 0,0 14 100 0,64

Lepljenje in sestavljanje odpadnih škatel, plastenk

1 7,2 6 42,9 7 50,0 14 100 1,43

Kaširanje papirja, gaze ali blaga z lesenim ali tapetnim lepilom

4 28,6 9 64,3 1 7,2 14 100 0,79

Kaširanje papirja, gaze ali blaga z mavcem

11 78,6 3 21,4 0 0,0 14 100 0,21

58

Najbolj pogosto pa se vzgojiteljice odločajo med naslednjimi tehnikami:

gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala,

zlaganje najrazličnejših kock, igra z raznolikim odpadnim materialom, igra

s papirnimi profili, gradnja z mivko ter lepljenje in sestavljanje odpadnih

škatel in plastenk.

Tabela 28: Razvrstitev kiparskih likovnih tehnik po pogostosti od najbolj

pogoste do najmanj pogoste

Pov. ocena

Zlaganje raznobarvnih kock 1,86

Igra z raznolikimi odpadnimi materiali

1,71

Gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala

1,57

Gradnja z mivko 1,50

Lepljenje in sestavljanje odpadnih škatel, plastenk

1,43

Igra s papirnimi profili 1,0

Lepljenje, zabijanje in barvanje lesa

0,79

Kaširanje papirja, gaze ali blaga z lesenim ali tapetnim lepilom

0,79

Vlivanje mavca v kalupe 0,64

Zvijanje različno debele in trde žice 0,36

Prepletanje šibja 0,26

Praskanje v mavec 0,21


0,21

Iz tabele je razvidno, da največ vzgojiteljic pogosto uporablja tehniko

zlaganja raznobarvnih kock ter igro z raznolikimi odpadnimi materiali.

Med pogostimi kiparskimi tehnikami, ki jih vzgojiteljice uporabljajo, so:

gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala in

gradnja z mivko.

Najmanj pogosto pa vzgojiteljice uporabljajo tehniki praskanje v mavec in

kaširanje papirja, gaze ali blaga z mavcem.

59

21. » Ali poznate vse tehnike, naštete v 20. vprašanju?«



f f(%)

Da 12 85,7

Ne 2 14,3

Skupaj 14 100

Iz tabele je razvidno, da 85,7 % vzgojiteljic pozna vse likovne tehnike pri

področju kiparjenja. Dve vzgojiteljici, kar je 14,3 %, pa ne poznata vseh

kiparskih likovnih tehnik.

Tabela 30: Kiparske likovne tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo


1

Igra s papirnimi profili 1

Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice ne poznajo likovne tehnike kaširanje

papirja, gaze ali blaga z mavcem in tehnike igra s papirnimi profili.

22. »Katere likovne tehnike pri oblikovanju prostora največkrat

uporabite?«

Števila napisanih likovnih tehnik pri oblikovanju prostora nismo omejili,

zato so vzgojiteljice lahko v odgovor napisale več likovnih tehnik, ki jih

največkrat uporabijo.


likovne tehnike pri oblikovanju prostora največkrat uporabite?«

60

Pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami 7

Delanje šotorov iz blaga 2

Labirinti in tuneli iz večje kartonske embalaže 2

Uporaba delno prevrnjenih mizic 2

Gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega, odpadnega drevesnega listja

1

Iskanje predmetov, ki se nahajajo nad in pod našim očiščem

1

Izdelovanje mask iz kartona 1

Izdelovanje kukal 1

Iz tabele je razvidno, da je najbolj pogosta likovna tehnika pri oblikovanju

prostora pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami. Med najmanj

pogostimi likovnimi tehnikami so: gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega,

odpadnega drevesnega listja, iskanje predmetov, ki se nahajajo nad in

pod našim očiščem, izdelovanje mask iz kartona ter izdelovanje kukal.

23. »Naštete imate likovne tehnike za oblikovanje prostora. Kako


Tabela 32: Absolutna frekvenca (f) in odstotna frekvenca (f%) pri

odgovoru na vprašanje: »Naštete imate vse likovne tehnike za

oblikovanje prostora. Kako pogosto uporabljate določeno tehniko?«

Nikoli Občasno Pogosto Skupaj Pov. ocena

f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)

Uporaba delno prevrnjenih mizic

4 28,6 9 64,3 1 7,2 14 100 0,79

Pregradnja igralnice z blazinami in penasto gumo

0 0,0 13 92,8 1 7,2 14 100 1,07

Labirinti in tuneli iz večjih kartonskih škatel

3 21,4 9 64,3 2 14,3 14 100 0,93

Pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami

2 14,3 7 50,0 5 35,7 14 100 1,21

61

Pletenje pajkove mreže z volno v igralnici

3 21,4 10 71,4 1 7,2 14 100 0,86

Pletenje pajkove mreže na igrišču

7 50,0 7 50,0 0 0,0 14 100 0,50


6 42,9 5 35,7 3 21,4 14 100 0,79

Delanje šotorov iz blaga

3 21,4 7 50,0 4 28,6 14 100 1,07

Gradnja labirinta, poti z opeko, večjimi kamni

9 64,3 4 28,6 1 7,2 14 100 0,43


3 21,4 9 64,3 2 14,3 14 100 0,93

Delanje živih verig 2 14,2 12 85,8 0 0,0 14 100 0,86

Izdelovanje mask iz kartona

2 14,2 12 85,8 0 0,0 14 100 0,86

Izdelovanje kukal 5 35,7 9 64,3 0 0,0 14 100 0,64

Opazovanje stvarnosti iz različnih perspektiv

7 50 6 42,9 1 7,2 14 100 0,57

Pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal

13 92,8 1 7,2 0 0,0 14 100 0,07

Iz tabele je razvidno, da je likovna tehnika pogled v neskončnost s

pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal najredkeje ali pa nikoli

izvajana, tej likovni tehniki sledi gradnja labirinta, poti z opeko ali kamni.

Med občasno izvajanimi dejavnostmi prevladuje pregradnja igralnice z

blazinami in penasto gumo, sledi ji delanje živih verig, izdelovanje mask iz

kartona in pletenje pajkove mreže z volno v igralnici. Med pogosto

izvajanimi dejavnostmi je najpogosteje izvedena dejavnost pregradnja

igralnice z zavesami in rjuhami, sledi ji delanje šotorov iz blaga.

62

Tabela 33: Razvrstitev likovnih tehnik pri oblikovanju prostora po

pogostosti od najbolj pogoste do najmanj pogoste

Pov. ocena

Pregradnja igralnice z zavesami in rjuhami

1,21

Pregradnja igralnice z blazinami in penasto gumo

1,07

Delanje šotorov iz blaga 1,07

Labirinti in tuneli iz večjih kartonskih škatel

0,93


0,93

Pletenje pajkove mreže z volno v igralnici 0,86

Delanje živih verig 0,86

Izdelovanje mask iz kartona 0,86

Uporaba delno prevrnjenih mizic 0,79


0,79

Izdelovanje kukal 0,64

Opazovanje stvarnosti iz različnih perspektiv

0,57

Pletenje pajkove mreže na igrišču 0,50

Gradnja labirinta, poti z opeko, večjimi kamni

0,43


0,07

Iz tabele je razvidno, da je najbolj pogosto izvedena dejavnost pregradnja

igralnice z zavesami in rjuhami.

Tej dejavnosti sledijo pregradnja igralnice z blazinami in penasto gumo,

delanje šotorov iz blaga, labirinti in tuneli iz večjih kartonskih škatel.

Manj pogosto oziroma občasno pa vzgojiteljice izvajajo naslednje

dejavnosti: pletenje pajkove mreže z volno v igralnici, delanje živih verig,

izdelovanje mask iz kartona, gradnja trdnjav iz drevesnih vej, snega in

odpadnega listja.

Še redkeje kakor ostale dejavnosti pa vzgojiteljice izvajajo izdelovanje

kukal, opazovanje stvarnosti iz različnih perspektiv, pletenje pajkove

mreže na igrišču ter gradnja labirinta ali poti z opeko, kamenjem.

63

Skoraj nikoli pa vzgojiteljice ne izvajajo pogleda v neskončnost s pomočjo

dveh vzporedno nameščenih ogledal.




f f(%)

Da 12 85,8

Ne 2 14,2

Skupaj 14 100

Iz tabele je razvidno, da 14,2 % vzgojiteljic ne pozna vseh likovnih tehnik

pri oblikovanju prostora, preostale vzgojiteljice pa poznajo vse likovne

tehnike omenjenega likovnega področja.

Tabela 35: Likovne tehnike oblikovanja prostora, ki jih vzgojiteljice ne

poznajo.

Izdelovanje kukal 1


1

Iz tabele je razvidno, da sta nepoznani likovni tehniki izdelovanje kukal ter

pogled v neskončnost s pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal.

4. raziskovalno vprašanje: »Ali leta delovne dobe vplivajo na poznavanje

vseh likovnih tehnik pri posameznih področjih?«

Tabela 36: Poznavanje likovnih tehnik glede na delovno dobo vzgojiteljic

64

S pomočjo tabele lahko hipotezo 4 potrdimo, saj največ vzgojiteljic, ki ne

poznajo vseh likovnih tehnik, dela v vrtcu že 30 let ali več.

Pri likovnem področju risanje vzgojiteljice ne poznajo likovnih tehnik

lavirana risba in enobarvna luščenka.

Pri likovnem področju slikanje vse vzgojiteljice poznajo vse slikarske

likovne tehnike.

Delovna doba vzgojiteljic

Risanje Slikanje Grafika Kiparstvo Oblikovanje prostora

da ne da ne da ne da ne da ne

Do 5 let 2 1 3 0 2 1 3 0 3 0

Od 5 do 10 let

/ / / / / / / / / /

Od 10 do 20 let

3 1 4 0 2 2 4 0 3 1

Od 20 do 30 let

1 1 2 0 1 1 1 1 2 0

30 in več let

5 0 5 0 2 3 4 1 4 1

Vzgojiteljice ne poznajo

Do 5 let

lavirana risba

monotipija kalografija

Od 5 do 10 let

Od 10 do 20 let

lavirana risba

kalografijamonotipijafrotaž

izdelovanje kukal

Od 20 do 30 let

lavirana risba, enobar-vna luščenka

frotaž, kalografija

igra s papirnimi profili

30 in več let

kalografijamonotipijafrotaž

kaširanje papirja z mavcem

pogled v neskončnost z ogledali

65

Pri likovnem področju grafika ali odtiskovanje vzgojiteljice ne poznajo vseh

likovnih tehnik, in sicer ne poznajo monotipije, kalografije in frotaža.

Pri kiparstvu vzgojiteljice ne poznajo igre s papirnimi profili in kaširanje

papirja z mavcem.

Pri likovnem področju oblikovanje prostora vzgojiteljice ne poznajo tehnike

izdelovanje kukal ter tehnike pogleda v neskončnost z ogledali.

5. raziskovalno vprašanje: »Ali izobrazba vzgojiteljic vpliva na

poznavanje vseh likovnih tehnik pri posameznih področjih?«

Tabela 37: Poznavanje likovnih tehnik glede na izobrazbo vzgojiteljic

S pomočjo tabele lahko hipotezo 5 zavrnemo, saj je največ vzgojiteljic, ki

ne pozna vseh likovnih tehnik pri posameznem področju, pridobilo

višješolsko izobrazbo.

Pri likovnem področju risanje vzgojiteljice s končano višjo šolo ne poznajo

vseh likovnih tehnik, in sicer lavirane risbe in enobarvne luščenke.

Izobrazba Risanje Slikanje Grafika Kiparstvo Oblikovanje prostora

da ne da ne da ne da ne da ne

Srednja šola

5 0 5 0 2 3 5 0 5 0

Višja šola

3 3 6 0 4 2 4 2 4 2

Visoka šola

3 0 3 0 1 2 3 0 3

Vzgojiteljice ne poznajo

Srednja šola

monotipija, kalografija, frotaž

Višja šola

lavirana risba, enobarvna luščenka

frotaž, kalografija

igra s pap. profili, kaširanje papirja z mavcem

pogled v neskončnost z dvema ogledaloma, izdelovanje kukal

Visoka šola

kalografija monotipija

66

Pri slikanju vse vzgojiteljice poznajo posamezne likovne tehnike pri vseh

likovnih področjih.

Pri likovnem področju grafika vzgojiteljice s končano srednjo šolo ne

poznajo vseh likovnih tehnik, in sicer monotipije, kalografije in frotaža.

Dve vzgojiteljici s končano višjo šolo ne poznata frotaža in kalografije, dve

vzgojiteljici s končano visoko šolo pa ne poznata kalografije in monotipije.

Pri kiparstvu vzgojiteljici s končano višjo šolo ne poznata likovnih tehnik

igra s papirnimi profili in kaširanje papirja z mavcem.

Pri likovnem področju oblikovanje prostora vzgojiteljici s končano višjo

šolo ne poznata pogleda v neskončnost z dvema ogledaloma in

izdelovanja kukal.

25. »Kaj menite, katero likovno področje imajo otroci najraje, in zakaj

tako mislite?«

Vprašanja za vzgojiteljice nismo omejili, zato so lahko vzgojiteljice

napisale več področij.

Tabela 38: Absolutna frekvenca (f) pri odgovoru na vprašanje: »Kaj

menite, katero likovno področje imajo otroci najraje, in zakaj tako mislite?«

f

Slikanje 10

Risanje 6

Kiparstvo 5

Oblikovanje prostora 3

Grafika 2

Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice menijo, da imajo otroci najraje likovno

področje slikanje.

Na drugem mestu se nahaja risanje, temu pa sledi kiparstvo. Tri

vzgojiteljice menijo, da je oblikovanje prostora na 4. mestu. Na zadnje, 5.

mesto, so vzgojiteljice postavile likovno področje grafika.

67

Odgovori in mnenja vzgojiteljic o vprašanju, katero likovno področje imajo

otroci najraje, in zakaj one tako mislijo:

slikanje in kiparjenje; pri teh področjih so otroci bolj vztrajni, opazno

je, da uživajo;

zelo radi imajo tehnike za oblikovanje prostora;

risanje in slikanje; otroci svoja doživljanja in doživetja neposredno

prenesejo na papir; mlajši so navdušeni nad tem, da se poznajo

sledi na papirju, starejši radi kombinirajo in mešajo barve;

slikanje, risanje in odtiskovanje; v njih uživajo ne glede na svojo

starost;

risanje in slikanje;

slikanje s čopiči in tempera barvo, risanje s flomastri;

slikanje, gnetenje plast. materiala, risanje z različnim materialom;

vsa področja, če so za to pravilno motivirani – zelo radi rišejo;

kiparstvo: je zelo konkretno;

kiparstvo in oblikovanje prostora – ker jih ponudim redkeje;

najraje imajo slikanje s tempera barvo ali vodenkami in čopičem;

mogoče zato, ker so sledi s čopičem intenzivnejše, zaradi prelivanja

barv …;

najraje imajo slikanje, ker jim je največkrat ponujeno;

najraje imajo slikanje s tempera barvami, kjer otroci mešajo barve.

68

3.5 SKLEP

Z prebiranjem strokovne literature smo ugotovili, da je umetnost tako kot

druga področja dejavnosti v vrtcu velikega pomena in česar otroci v

predšolskem obdobju niso deležni, bodo kasneje težje nadoknadili. Zato je

še toliko bolj pomembno, da vzgojiteljice izvajajo vodene dejavnosti z vseh

področjih in da so vodene dejavnosti pestre in ne vedno enake.

Z anketnim vprašalnikom, ki so ga dobile vzgojiteljice vrtca Zmajček Kozje,

vrtca Pikapolonica Bistrica ob Sotli ter vzgojiteljice Vrtca pri osnovni šoli

Bizeljsko, smo želeli izvedeti, kako pogosto vzgojiteljice v posameznih

vrtcih izvajajo vodeno likovno dejavnost, katero likovno področje

prevladuje in katero področje vzgojiteljice uporabijo najmanj. Preverili smo

tudi, ali vzgojiteljice uporabljajo vse likovne tehnike pri posameznih

področjih in ali kake likovne tehnike ne poznajo.

Na podlagi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki ga je

izpolnilo 14 vzgojiteljic, lahko potrdimo ali pa zavrnemo naslednje

hipoteze.

S pomočjo tabele 6 lahko hipotezo 1 (predpostavljamo, da starost otrok

ne vpliva na pogostost vodenih likovnih dejavnostih) potrdimo, saj nam

tabela prikazuje, da imajo tudi vzgojiteljice v 1. starostnem obdobju vsaj 1-

krat na teden vodeno likovno dejavnost.

V tabeli 7 so prikazani rezultati, s katerimi lahko hipotezo 2

(predpostavljamo, da vzgojiteljice iz posameznih vrtcev enkrat na teden

izvajajo vodeno likovno dejavnost) potrdimo. V dveh vrtcih imajo

vzgojiteljice enkrat na teden vodeno likovno dejavnost, v tretjem vrtcu pa

imajo vzgojiteljice dvakrat do trikrat na teden usmerjeno dejavnost, kar je

več, kakor smo predvidevali.

69

S pomočjo tabele 9 lahko hipotezo 3 (predpostavljamo, da je

prevladujoče likovno področje v vseh treh vrtcih slikanje) zavrnemo, saj v

vrtcu Pikapolonica Bistrica ob Sotli in v vrtcu Bizeljsko prevladuje likovno

področje risanje. V vrtcu Zmajček Kozje pa prevladuje likovno področje

slikanje.

Na osnovi rezultatov, prikazanih v tabeli 36, lahko hipotezo 4

(predpostavljamo, da leta delovne dobe vzgojiteljic vplivajo na poznavanje

likovnih tehnik, saj predvidevamo, da ima največ vzgojiteljic, ki ne poznajo

vseh likovnih tehnik, delovno dobo nad 30 let) potrdimo, saj ima največ

vzgojiteljic, ki ne poznajo vseh likovnih tehnik, delovno dobo nad 30 let.

S pomočjo tabele 37 lahko hipotezo 5 (predpostavljamo, da izobrazba

vzgojiteljic vpliva na poznavanje vseh likovnih tehnik pri posameznih

področjih, saj predvidevamo, da vzgojiteljice s srednješolsko izobrazbo ne

poznajo vseh likovnih tehnik) zavrnemo, saj ima največ vzgojiteljic, ki ne

poznajo vseh likovnih tehnik, pridobljeno višješolsko izobrazbo.

S pomočjo rezultatov sem ugotovila, da je najslabše zastopano likovno

področje oblikovanje prostora. Razlogov je lahko veliko. Možno je, da za

dejavnost iz oblikovanja prostora potrebujemo veliko prostora, da ima

dejavnost zapleteno izvedbo, na koncu pa ne nastane likovni izdelek …

Menim, da bi otroci ob dejavnosti, ki jih vzgojiteljice redko ali pa nikoli

izvajajo, bolj uživali kakor v dejavnostih, ki se nenehno ponavljajo, saj bi

jih te dejavnosti pritegnile in bi zanje bile nekaj novega.

Čeprav sta slikanje in risanje vodilni likovni področji, vzgojiteljice ne

uporabljajo vseh likovnih tehnik. Tudi tukaj je razlogov veliko. Razlog je

mogoče v pomanjkanju ali v cenovni dostopnosti materiala, nekatere

likovne tehnike potrebujejo predpripravo, po končani dejavnosti je za

nekaterimi likovnimi tehnikami potrebno več čiščenja, nekatere likovne

tehnike so prezahtevne za mlajše otroke …

70

Tako kot za druga področja dejavnosti obstaja tudi za likovno vzgojo kar

nekaj strokovne literature, v kateri so predstavljene tudi tiste likovne

tehnike, ki jih vzgojiteljice ne poznajo. Resnično drži, da se morajo

vzgojiteljice skozi celotno delovno dobo izobraževati, bodisi v obliki

strokovnih seminarjev ali s samoizobraževanjem.

71

3.6 VIRI IN LITERATURA

1. Bahovec, D. E. idr. (2009). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v

vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike

Slovenije za šolstvo.

2. Duh, M. (2001). Računalnik pri likovni vzgoji: didaktični, vsebinski in

organizacijski vidiki uporabe računalnika pri institucionalni likovni

vzgoji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

3. Duh, M. in Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne

osnovne šole: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.

4. Gerlovič, A. in Gregorač, I. (1976). Likovni pouk otrok. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

5. Harrison, H. (2012). Risanje in slikanje: risanje, akvareli, olja in akrili,

pasteli. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

6. Hočevar, S., Berce-Golob, H. in Prestor, A. (1980). Likovna vzgoja

predšolskih otrok. Gradivo za vzgojiteljice pripravnice. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

7. Jernejec, M., Pogačnik-Toličič, S. in Vipotnik, O. (1986). Govorica

otroške risbe. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

8. O vrtcu. (b. d). Pridobljeno 27. 3. 2013, iz

https://sites.google.com/site/excersize2/vrtec-zmajček

9. Publikacija vrtca pri osnovni šoli Bizeljsko. (b. d). Pridobljeno 27. 3.

2013, iz http://www2.arnes.si/~oskkbiz2/vrtec/publikacija_vrtec.htm

10. Vrlič, T. (2001a). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem

obdobju. Ljubljana: Debora.

72

11. Vrlič, T. (2001b). Likovne dejavnosti v vrtcu. V L. Marjanovič Umek.

(Ur.), Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce (str. 126–140).

Maribor: Obzorja.

12. Vrtec Bistrica ob Sotli. (b. d). Pridobljeno 27. 3. 2013, iz

http://www.vrtecosbos.si/

13. Zupančič, T. Didaktika likovnih dejavnosti; zapiski predavanj, Univerza

Maribor, Pedagoška fakulteta, 2011/2012.

Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje

ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Sandra Žnidarič, študentka tretjega letnika Pedagoške fakultete,

smer predšolska vzgoja. Pišem diplomsko delo z naslovom Zastopanost

likovnih področij v vrtcih Kozje, Bistrica ob Sotli in Bizeljsko. Pri tem

diplomskem delu bi potrebovala Vašo pomoč. Anketa je anonimna in

uporabila jo bom samo za pisanje diplomskega dela.

1. Leta delovne dobe v vrtcu?

a) do 5 let

b) od 5 do 10 let

c) od 10 let do 20 let

d) od 20 let do 30 let

e) nad 30 let

2. Vrtec, v katerem ste zaposleni?

a) Vrtec Zmajček Kozje

b) Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli

c) Vrtec pri osnovni šoli Bizeljsko

3. Kakšna je Vaša izobrazba?

a) srednja šola

b) višja šola

c) visoka šola

d) ____________________

4. Koliko so stari otroci v Vaši skupini?

a) 1–3 let

b) 3–6 let

c) 1–2 leti

d) 2–3 leta

e) 2–4 leta

f) 3–4 leta

g) 4–5 let

h) 4–6 let

i) 5–6 let

j) ____________

5. Kako pogosto na teden izvajate usmerjeno likovno dejavnost?

a) enkrat na teden

b) dvakrat do trikrat na teden

c) nekajkrat na mesec (kolikokrat ________)

6. Katero likovno področje prevladuje pri Vaših usmerjenih likovnih

dejavnostih?

a) risanje

b) slikanje

c) odtiskovanje oziroma grafika

d) kiparstvo

e) oblikovanje prostora

7. Ali uporabljate vsa likovna področja pri usmerjenih dejavnostih?

a) da

b) ne

8. Če ste pri 7. vprašanju odgovorili »ne«, napišite, katerih likovnih

področij ne uporabljate pri Vaših usmerjenih dejavnostih.

___________________________________________________________

9. Napisana imate likovna področja. Razvrstite števila od 1 do 5, pri

čemer število 1 predstavlja področje, ki prevladuje pri Vaših

dejavnostih. Število 5 pa predstavlja področje, ki ga najmanj

uporabljate pri dejavnostih.

a) risanje

b) slikanje

c) odtiskovanje

d) kiparstvo

e) oblikovanje prostora

10. Katere likovne tehnike pri risanju največkrat uporabite?

__________________________________________________________

11. Naštete imate likovne tehnike pri risanju. Kako pogosto uporabljate

določeno tehniko?

NIKOLI OBČASNO POGOSTO

RISANJE S SVINČNIKOM

RISANJE Z VOŠČENKO

RISANJE Z OLJNIM PASTELOM

RISANJE S KREDO

RISANJE Z OGLJEM

RISANJE S KEMIČNIM

SVINČNIKOM

RISANJE S FLOMASTROM

RISANJE Z BRISALCEM TINTE

ČRTNA PRASKANKA

RISANJE S TUŠEM

RISANJE S TUŠEM IN TRSKO

RISANJE S TUŠEM IN PERESOM

RISANJE S TUŠEM IN ČOPIČEM

LAVIRANA RISBA

ENOBARVNA LUŠČENKA

KOMBINIRANO RISANJE

DRUGO:

12. Ali poznate vse tehnike, naštete v 11. vprašanju?

a) da

b) ne, ne poznam naslednjih tehnik:

_____________________________________________________

13. Katere likovne tehnike pri slikanju največkrat uporabite?

__________________________________________________________

14. Naštete imate vse likovne tehnike pri slikanju. Kako pogosto



SLIKANJE Z VOŠČENKAMI

SLIKANJE Z OLJNIMI PASTELI

SLIKANJE Z BARVNIMI

SVINČNIKI

SLIKANJE Z BARVNIMI

FLOMASTRI

SLIKANJE Z BARVNIMI KREDAMI

SLIKANJE S TEMPERA BARVAMI

SLIKANJE Z VODENIMI BARVAMI

GVAŠ

SLIKANJE Z BARVNIMI TUŠI

SLIKANJE Z ZIDNIMI BARVAMI

LEPLJENKE Z BARVNIM (KOLAŽ)

PAPIRJEM

LENLJENKE Z REVIJALNIM

PAPIRJEM

LEPLJENKE Z ROČNO

POBARVANIM PAPIRJEM

LEPLJENKE Z BLAGOM IN

DRUGIMI BARVNIMI MATERIALI

DRUGO:


a) da


_____________________________________________________

16. Katere likovne tehnike pri odtiskovanju največkrat uporabite?

__________________________________________________________

17. Naštete imate vse likovne tehnike pri odtiskovanju. Kako pogosto



ODTISKOVANJE DELOV TELESA

TISK S PEČATNIKI

TISK S ŠABLONAMI

TISK Z NARAVNIMI MATERIALI

FROTAŽ

KOLAŽNI, KARTONSKI TISK

KALOGRAFIJA

SIMETRIČNO ODTISKOVANJE

MONOTIPIJA

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA

DRUGO:


a) da


_________________________________________________________

19. Katere likovne tehnike pri kiparstvu največkrat uporabite?

_________________________________________________________

20. Naštete imate vse likovne tehnike za kiparstvo. Kako pogosto



GNETENJE, SVALJKANJE,

DODAJANJE IN ODVZEMANJE

GNETLJIVEGA MATERIALA

ZLAGANJE NAJRAZLIČNEJŠIH

KOCK

IGRA Z RAZNOLIKIMI

ODPADNIMI MATERIALI

LEPLJENJE, ZABIJANJE IN

BARVANJE LESA

IGRA S PAPIRNIMI PROFILI

ZVIJANJE RAZLIČNO DEBELE IN

TRDE ŽICE

PREPLETANJE ŠIBJA

GRADNJA Z MIVKO

PRASKANJE V MAVEC

VLIVANJE MAVCA V KALUPE

LEPLJENJE IN SESTAVLJANJE

ODPADNIH ŠKATEL, PLASTENK

KAŠIRANJE PAPIRJA, GAZE ALI

BLAGA Z LESNIM ALI TAPETNIM

LEPILOM

KAŠIRANJE PAPIRJA, GAZE ALI

BLAGA Z MAVCEM

DRUGO:


a) da


_____________________________________________________

22. Katere likovne tehnike pri oblikovanju prostora največkrat

uporabite?

___________________________________________________________

23. Naštete imate vse likovne tehnike za oblikovanje prostora. Kako

pogosto uporabljate določeno tehniko?


UPORABA DELNO

PREVRNJENIH MIZIC

PREGRADNJA IGRALNICE Z

BLAZINAMI IN PENASTO GUMO

LABIRINTI IN TUNELI IZ VEČJIH

KARTONSKIH EMBALAŽ

PREGRADNJA IGRALNICE Z

ZAVESAMI IN RJUHAMI

PLETENJE PAJKOVE MREŽE Z

VOLNO V IGRALNICI

PLETENJE PAJKOVE MREŽE NA

IGRIŠČU

GRADNJA TRDNJAV IZ

DREVESNIH VEJ, SNEGA,

ODPADNEGA DREVESNEGA

LISTA

DELANJE ŠOTOROV IZ BLAGA

GRADNJA LABIRINTA, POTI Z

OPEKO, VEČJIMI KAMNI

ISKANJE PREDMETOV, KI SE

NAHAJAJO NAD IN POD NAŠIM

OČIŠČEM

DELANJE ŽIVIH VERIG

IZDELOVANJE MASK IZ

KARTONA

IZDELOVANJE KUKAL

OPAZOVANJE STVARNOSTI IZ

RAZLIČNIH PERSPEKTIV

POGLED V NESKONČNOST S

POMOČJO DVEH VZPOREDNO

NEMEŠČENIH OGLEDAL

DRUGO:


a) da


_____________________________________________________

25. Kaj menite, katero likovno področje imajo otroci najraje, in zakaj

tako mislite?

___________________________________________________________

___________________________________________________________

___________________________________________________________

___________________________________________________________

Hvala za Vaš trud in sodelovanje.

Documents

UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk · POVZETEK Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera likovna področja prevladujejo v izbranih vrtcih, in strokovno vplivati na delo vzgojiteljice