maj 2007 / št. 10 - rkc.sivrtec-dominik-savio.rkc.si/stara/arhiv/Dominikovglas_07.pdfživljenjske vrednote vzgojiteljice ne boste obšle tudi pesmi, prepevanja in poslušanja lepe

maj 2007 / št. 10

Otroci ob starših in vzgojiteljicah odkrivajo in razvijajo svojo enkratno podobo Sveto pismo pri nas doma Knjiga vseh knjig 'Male pesmi za Boga' – verske pesmi za majhne otroke Pogovor s kuharico Marico Moji angel kiOtrok prvi v vrtcu Pismo študentke Marije Vrtec Dominik Savio DelavnostOtroci v Godbenem domu Obiskal nas je sveti Miklavž Zvon kiPriprava na Boži v vrtcu Zimovanje na Rakitni Zlata in bronasta medalja za naš vrtec Obisk Budnarjeve muzejske hiše Fran iškovi otroci v vrtcu Dominka Savia v Domžalah Pogovor s pomo nico vzgojiteljico Suzano Posebnost in vrednost Dominikovih uric

as pri akovanjaDominikov dan Šola za starše Naši novorojen kiKronika za šolsko leto 2006/07

Dominikov glas / maj 2007 2

Uvodnik Urša Lavri , vzgojiteljica

Prišel je mesec maj, mesec, ko vse cveti in zeleni. Sonce je pokazalo svojo pravo mo in izvabilo iz nas še ve energije. Vse, kar nas obdaja, je postalo tako udovito pisano!Ravno v tem mesecu, Marijinem mesecu, pa je »rojstvo« ugledalo tudi novo glasilo DOMINIKOV

GLAS, ki s svojo pestrostjo ter zanimivimi lanki prav tako kli ein vabi, da ga vzamete v roke.

Dragi starši, sodelavci, prijatelji hvala vam za vse vaše prispevke, ki kot kamen ki sestavljajo udovit mozaik. Ob prebiranju pa vam želim veliko prijetnih trenutkov.

»V ljubezni nas je vnaprej dolo il,naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci«.

(Ef 1, 5)

Dominikov glas je interno glasilo vrtca Dominik Savio - Karitas Domžale. Odgovarja: dr. s. Ivanka Tadina, direktorica. Uredniški odbor: Urša Lavri in s. Ivanka Tadina. Oblikovanje: Jure ižman. Risbe otrok iz vrtca, fotografije iz arhiva vrtca


Otroci ob starših in vzgojiteljicah odkrivajo in razvijajo svojo enkratno podobo

s. Ivanka Tadina, direktorica

Vrtec je za otroke, ki ga obiskujejo, kraj, ki ustvarja prostorje odnosov, v katerih odkrivajo in razvijajo svojo enkratno podobo in razvijajo nastavke za svojo prihodnjo »kariero«.

Tega se mo no zavedamo vsi zaposleni. Kot veste, je geslo našega vrtca Vrtec smo mi, otroci lu i, ker si želimo, da bi drobne lu ke, ki oddajajo posebno svetlobo, toploto, milino, nežnost, ne ugasnile, ampak postajale svetilke ne le za vas starše in bližnjo okolico, marve za naš kraj, za našo domovino in posredno tudi za ves svet.

Skupaj z vami starši se zavedamo, da se vsako bitje rodi povsem novo, povsem razli no od vsega, kar je že kdaj obstajalo. Vsakdo se rodi z možnostjo, da bo v življenju postal nepogrešljiv, pomemben, ustvarjalen, enkraten, da bo odkril v sebi podobo, ki jo ima o njem Bog. Pri odkrivanju enkratne podobe, dragi starši, vam želimo pomagati. Strokovnjaki so si enotni, da je predšolsko obdobje

najdragocenejše obdobje. Mnoge drže odraslega loveka so posledica preve popustljive ali prestroge vzgoje. Vzgoja zares ni preprosta, imamo pa vendarle nekaj smernic, ki nam zagotavljajo, da smo na pravi poti. V prvi vrsti je to vrednota zaupanja. Zaupanje vase, v drugega in da v življenju ni ni naklju nega. Temeljni pogoj za dobro po utje otroka, pridobivanje izkušenj, oblikovanje in razvijanje lastnosti in potencialov je tudi zaupanje v institucijo vrtca in zaposlene.

Poskušamo živeti in ponotranjiti še druge vrednote. Letos nadaljujemo lanskoletni projekt Vrednote nas bogatijo in ga dopolnjujemo s Svetim pismom. Smo v letu Svetega pisma in zavedamo se, da je Božja beseda živa in u inkovita. Prav Sveto pismo je tisto, ki nas konkretno u i, kako živeti vrednote. Kot katoliški vrtec poskušamo biti prepoznavni po tem, da Kurikulum za vrtce, ki ga je pripravila ugledna skupina slovenskih strokovnjakov za

Dominikov glas / maj 2007 4predšolsko vzgojo in dopuš aveliko odprtosti in širine, dodajamo vzgojo za ob utljivost Boga z zgledom in besedo. U imose preprostega odnosa do ljube ega in stalno ter povsod navzo ega Stvarnika, do ljudi in do vsega stvarstva.

Pri vzgoji se zavedamo tudi nevarnosti razvajenosti, bolezni sodobnega asa. Razvajenost se za ne že ob rojstvu in prve posledice so še obvladljive, ko pa otrok odraste, je to zelo težko.

Skupaj z vami starši se trudimo, da zaradi razvajenosti otrok ne bomo prikrajšali za štiri pomembne izkušnje: a) izkušnjo soo enja s problemom in reševanja problemov, b) izkušnjo napora, c) izkušnjo odrekanja (brez odpovedovanja ni svobode) in d)

izkušnjo sožitja. Vzgojitelji v

vrtcu se zavedamo odgovorne vloge vas staršev in tudi nas kot institucije, ki ste nam otroke zaupali. Samo dobrohotno sodelovanje v iskrenem zaupanju je zdrav temelj, da im ve energije

vložimo v bistveno, v ustvarjanje

prostorja ljubezni, kjer otrok lahko odkriva svojo enkratno podobo, ki mu jo je podaril Bog.

Vsem skupaj želim obilje Božje modrosti in veselja.

Sveto pismo pri nas doma mamica Karin Bojc

Letos je leto Svetega pisma in naša družina je za to resno pokrbela! Veliko Sveto pismo v usnjenem ovitku je o ijevo, manjše rde e in že vso oguljeno je

mamino, petletna Maruša je dobila svoje, ki je straaašno težko. V njem so zanimive slike, a jih sama, žal, brez mamice in o ija ne razume. Najmlajša Manja pa ima

Dominikov glas / maj 2007 5Prvo sveto pismo za otroke, na katerega je pritrjen nadvse uporaben ro aj, s katerim si lahko drgne dlesni, ko zobek no e in no e ven. A nismo »zgledni«?!

Tako je! Sveto pismo je pri nas našlo svoj dom. In e je pri nas doma, pomeni, da nam je doma e.Tu pa se zatakne. Doma e je namre tisto, kar poznam, uporabljam, s imer se lahko poistovetim. Nekaj, na emer se ne

nabira prah in nima ve vonja po knjigarni. Je potemtakem Sveto pismo našlo tisti pravi kraj, kjer bo srce premišljevalo božjo besedo in bo duh raziskoval prostranost božje modrosti in ljubezni? In se

bo opogumilo srce najine pun ke,ker se Danijel ni bal levje jame in Samson množice Filistejcev, ko so ga hoteli zgrabiti? To pa vendar nekaj velja! Se nasloniti na božjo besedo in iz nje rpati mo , potem ko smo sami že zdavnaj omagali in so težave videti loveško gledano popolnoma neobvladljive. Predvsem pa se nikoli po utitisamega! Saj to je najve , kar lahko dava najinim otrokom! To, da se bodo veselili življenja in videli njegov smisel.

Še danes moramo za eti! Najprej pri naju, da bova redno prebirala božjo besedo in jo tudi ponotranjila. Le tako bo ostala v naju živa. Maruši bova zve er k obi ajni pravljici pred spanjem dodala še ustrezen svetopisemski odlomek iz njenega Svetega pisma. Kaj pa najmlajša? Zaenkrat naj uti, da se imamo prisr no radi!

Medtem pa bodo zobki zrasli in kmalu bova odkrivali, katere živali je Noe vzel s seboj na ladjo.

Knjiga vseh knjig Marija Bajec, vzgojiteljica

V mesecu februarju smo si vzgojiteljice zadale cilje otrokom im bolj približati vrednoto

književnost. Hotele smo poudariti pomen knjige za razvoj

predšolskega otroka. Z otroki smo se pogovarjali, kako ravnati s knjigo, v igralnici smo uredili knjižni koti ek. Izdelali smo svojo knjigo, in sicer tako, da so otroci


risali in pripovedovali zgodbico, vzgojiteljica pa jo je napisala. Obiskali smo šolsko knjižnico Venclja Perka in knjižnico v Domžalah. Tam smo si izposodili knjige. Ustvarjalno smo zaigrali knjižnico tudi v naši igralnici. Spoznali smo, da si knjige lahko izposodimo tudi v potujo iknjižnici. Otroci so ugotavljali, da so knjige razli ne velikosti,

debeline, oblike, lahko so v sliki, z besedilom ali z igra ko, iz plastike, blaga ali lesa. Med debelejše knjige pa spada tudi Sveto pismo. Tudi teh je vevrst: Sveto pismo za otroke, Veselo Sveto pismo, V stolnici modrega pisarja, Svetopisemske zgodbe

v sliki in besedi za otroke in še bi lahko naštevale. Ker je letos leto Svetega pisma, v našem vrtcu vsak dan beremo in pripovedujemo otrokom zgodbice iz Svetega pisma. Ob njih se vedno nau imonekaj novega. Spoznali smo, da je Sveto pismo kljub pestrosti knjig dale najmodrejše tako za odrasle kot tudi za otroke. Zato naj ne bo družine, ki ga ne bi imela doma.

'Male pesmi za Boga' – verske pesmi za majhne otroke

Vlasta Doležal Rus, pianistka in profesorica glasbe v Zavodu svetega Stanislava

Predstavljamo nekaj izvle kov iz predavanja za vzgojiteljice katoliških vrtcev.

Mreža katoliških vrtcev je novo upanje za slovensko verno ob estvo, saj ob vztrajni vzgoji

otrok za najpomembnejše življenjske vrednote vzgojiteljice ne boste obšle tudi pesmi, prepevanja in poslušanja lepe glasbe. Naj poudarim LEPE, saj imam do razlo evanja raznih zvrsti


glasbe dokaj strog odnos, nikakor pa ne odklonilnega. V mladosti sem bila deležna tradicionalne vzgoje v velikem spoštovanju do klasi nega duha in tako sem tudi sama vse življenje sledila prepri anju, da je v svetu okoli nas veliko lepega, le opaziti moramo in nekdo nam mora to pokazati. Zato naj bo naš odnos do ljudi in okolja poglobljen, v asih pa tudi lahkoten in zabaven, duhovit, vendar vedno ustrezen lovekovemu

dostojanstvu in naravi. Da, ravno lo nica

med resnim in zabavnim se na podro ju glasbe briše vedno bolj, zato je o tem treba spregovoriti nekaj jasnih besed. Kot kažejo življenjski pojavi, razlo evanje ni ve samo po sebi umevno – tudi ne v Cerkvi – in to me najbolj žalosti.

In kako se kaže ukvarjanje z glasbo in petje v osebni rasti otrok? Vsi vemo, kako negativno je za lovekovo po utje zatiranje ustev, ustvena zavrtost in

neodzivnost. Dejali bi lahko, da se mora lovek nau iti izražati veselje, žalost, jezo, navdušenje, mora biti tudi kdaj sanjav in zamišljen. Mnogokrat je to težko povedati z besedami, a veliko laže

zaigrati ali zapeti. In prav zato je treba otroke nau iti še tega jezika – jezika ustvene govorice. Ni dovolj, da obvladamo t. im. tuje jezike; dobro je da obvladamo tudi jezik svojega srca. eprav je povedano malo poeti no, prav ta formulacija zadene v bistvo,

pomen obvladovanja glasbene govorice, ki lahko pripoveduje prav o vseh podro jih lovekovega življenja in doživljanja.

Verska pesem – verska popevka

V zadnjih desetletjih se je v cerkev naselilo glasbeno dogajanje, ki sicer samo po sebi ni negativno, a bi v najblažji obliki dejala, da je napa no umeš eno, stilno neprimerno izbrano, dogodkom pa služi kot povsem zgrešena kulisa. Najprej si odgovorimo, kaj je sv. maša in cerkveni prostor.

Dominikov glas / maj 2007 8Sveta maša je evharisti na

daritev, ki nas preko razmisleka o našem deležu v vrtiljaku življenja, kesanja, Božje besede, darovanja in povzdigovanja pripelje do trenutka veselja, ko smo pripravljeni sprejeti Jezusa. To ni nikakršna zabava, šala, »žur«, kot re ejo mladi, temve je zelo svet trenutek, ki zahteva dolo eno zbranost, mir za razmislek, pa tudi notranje veselje, ki na Vsemogo nega ne kri i, temve ga slavi. e vse elemente med mašo prilagodimo temu cilju, smo zadeli bistvo stvari.

Pesmi, ki jih pojemo pri maši, morajo spoštovati liturgijo in sakralnost prostora. epopuš amo modnim trendom, bomo pomagali vzgajati vernike, ki ne bodo ve razlikovali med tem, kaj je maša v cerkvi, maša na prostem, verski shod mladih, taborjenje verne mladine … Da ne bo pomote: vse, kar danes pojejo in igrajo pod imenom verska pesem ali popevka, je mogo euporabiti ob primerni priložnosti, a ne kjerkoli. Zakaj vztrajamo pri tem, da v cerkev ne vstopamo na pol goli? Najbrž zato, ker je razkazovanje telesa, postave in arov tam neprimerno. To lahko

po nemo na plaži, na ulici ali na plesni prireditvi. Zato se mi tudi ne zdi primerna v cerkvi pesem, ki temelji na pretežno ritmi nih

elementih, kri avosti in lastnostih, ki jih najdemo v ve ini eroti nonaravnane glasbe. Mislim, da je to mešanje razli nih žanrov, ki izraža slab okus in popolno pomanjkanje kriti nosti. Moderni svet – ne pozabimo – je zelo naravnan na geslo: vse je dopustno.

Izpolnile boste veliko poslanstvo, e boste svojim varovancem znale privzgojiti ob utek primernosti. Bodimo realni: noben otrok se tega ne zaveda, vzgojiteljice in starši ste tisti, ki jih boste s pravilno izbiro vodili mimo eri sodobne pogrošnosti.

Moje mnenje o pesmih, ki jih uporabljate v vrtcih

Skoraj brez izjeme bi pohvalila zbrano število pesmic, ki jih uporabljate pri svojem delu.

Vse Biten eve pesmi so primerne zaradi obsega, oblikovanja melodije in simetri nosti muzikalne fraze. To gre otrokom hitro v uho in krepi notranji ob utek za ritem. Prepri ana sem tudi, da ob toliko omenjanem razmerju glasba – matematika urejena melodi noritmi na fraza v otrocih ustvarja logiko mišljenja in utenja. Noben pojav v zunanjem svetu ni naklju en, brez vzroka in posledice. Ne vem, zakaj bi se v


glasbi stvari morale dogajati brez razmerij, soodvisnosti, simetrije / vprašanje – odgovor.

Zelo koristne za otroke so pesmice z refreni. Le te obvezno povzamejo tudi tisti pevci, ki si morda v za etku slabše zapomnijo celo pesem.

Za zelo majhne otroke so primerne kratke pesmice, saj so zgrajene na enozna ni misli, eni sami, in preprostem dostopu.

Izrazito druga ne v zbirki so pesmice, posve ene Mariji: živahen ritem, hitre note, izrazita melodija. Mislim, da se otrokom prilegajo zato, ker imajo tudi sicer do svojih mamic intimnejši odnos, veselje, živahnost, odprtost in nobenih zadržkov v vedenju. Malo manj mi je bila vše»priredba« besedila Pridi, Sveti

Duh na ljudsko Priletela muha. Melodija in besedilo sta namretako humoristi na, da je klicanje Sv. Duha na tako melodijo malce komi no in neprimerno.

Te misli naj vam služijo le kot izhodiš e za to, da je vredno razmišljati o pomenu, glasbeni vzgoji in pravilnem izboru vsebin, ki jih ponudimo otrokom. Veliki nemški skladatelj Robert Schumann, ki je napisal dva obširnejša albuma skladb za mladino, je dejal, da ni ni dovolj dobro za otroke. Naj s to mislijo kon am in vam želim uspešno delo z otroki, zlasti pa, da bi slovenske skladatelje navdihnile, da bi iskali odli na besedila za otroške pesmice in jih oblekli v prelestne melodije

Pogovor s kuharico Marico Urša Lavri , vzgojiteljica

Pozdravljena, Mari! V našem vrtcu si že zelo dolgo, pravzaprav, kar pomnim. Koliko let že opravljaš delo kuharice v vrtcu Dominik Savio?

Delo kuharice v vrtcu Dominik Savio opravljam že dvanajst let. Dobro se spominjam tega dne. Teden dni pred

nastopom nove službe sem se z družino preselila v novi dom, ki sva ga zgradila z možem. Po teh napornih in lepih dneh pa sem bila dogovorjena, da pri nem z delom. Moram re i, da me je zelo skrbelo, kako bo šlo vse skupaj. A so bile te skrbi odve . Potrebovala sem le nekaj dni, da sem spoznala novo okolje in delo, ki ga moram opravljati.

Dominikov glas / maj 2007 10Zakaj si se odlo ila za poklic kuharice?

Za poklic kuharice sem se odlo ila zato, ker rada kuham in še bolj rada pe empeciva. Zelo pa sem vesela, da sem v vrtcu, ker sem si to ves as želela.

Nam lahko opišeš svoj delovni dan?

Z delom pri nem ob sedmi uri, sprejmem živila ter pripravim namaze in napitke za zajtrk. Med zajtrkom grem v pralnico, kjer je potrebno urediti perilo. Sledi pomivanje posode in iš enje kuhinje. Potrebno je naro iti tudi živila za naslednje dni in e mi še ostane as, skuham kavico za vzgojiteljice. Ob enajstih se že pripravljam na kosilo, ki ga sicer ne skuham sama, a je potrebno pripraviti posodo ter im hitreje postre i hrano. Nato zopet sledi pomivanje posode. Kasneje pripravim malico in uredim kuhinjo do istega. Ob petnajsti uri odidem domov.

Ti si tista, ki nam v sobo dostaviš zajtrk, kosilo in malico. Ali so te otroci veseli?

Da, jaz sem tista, ki vam pripeljem obroke hrane v igralnico. Otroci so me zelo veseli, še posebno, e je na vozi ku kaj dobrega. Najbolj to utim v najmlajši skupini angel kov.Moram pa povedati, da ko ti otroci prvi vstopijo v vrtec, so kar malo preplašeni, ko vidijo toliko novih obrazov. To sem ob utila tudi jaz. Ko sem stopila v igralnico angel kov v beli obleki, so se me sprva kar malo bali, saj so mislili, da sem zdravnik. Že po nekaj dneh pa je njihov strah izginil, saj so spoznali, da sem le kuharica. Sicer pa so najmlajši zelo pridni in pojedo skoraj vse. Starejši otroci pa so malo bolj previdni pri hrani. Tako pa je. Tudi nam odraslim ni vse dobro.

Mari, hvala za as, ki si si ga vzela za ta pogovor. Želim ti, da še naprej z veseljem opravljaš svoje delo.


Moji angel ki Urša Lavri , vzgojiteljica

Priznam, bilo me je strah, bila sem negotova in v glavi se mi je porajalo veliko vprašanj. No, po drugi strani pa je bil to nov izziv: biti vzgojiteljica najmlajšim, sama sem jih imela še vedno za dojen ke. Ti pa imajo s seboj vedno kup prtljage: smrklje, dude, stekleni ke, pleni ke, v katere naredijo smrdljive poti ke, in še bi lahko naštevala. Kmalu je prišel september in z njim vseh štirinajst angel kov. Mogo e so bili na za etku bolj »jokav ki«, saj angel ki vendar ne jokajo. Ali pa tudi …? Kmalu sem bila mo no presene ena;pri akovala sem naporno uvajanje, predvsem z veliko, veliko joka. Solzice so seveda bile, a niti za en kozarec ne. Ti mali »fizeljni«, kot jih sama rada pokli em, so mi kmalu zlezli pod kožo. Hitro so se navadili na moj ter Suzanin obraz, dotik, objem, glas. Med nas se je naselilo zaupanje. Kljub temu da najmlajši šteje komaj leto dni, ne mislite, da le sedimo in da le noske in ritke brišemo, kot nekateri radi re ejo.

Kje pa! Niti ni prostora, da bi vam napisala, kaj vse po nemo. No, isto na kratko: pojemo in

plešemo, ustvarjamo ter gradimo s kockami, v kuhinji kaj skuhamo, se igramo s pun kami, veliko raziskujemo in hodimo na sprehode, se med sabo tolažimo, spoznavamo vrednote, pa po Svetem pismu listamo in skrbimo za našega medvedka. Vez med nami tako postaja vse mo nejša.Solze so se skoraj popolnoma umaknile smehu ter dobri volji.

Ravno v mesecu marcu, sem doživela lepo izkušnjo. Sama sem bila odsotna skoraj tri tedne. Veliko sem mislila na »moje« angel ke, se spraševala kaj po no,kdo je z njimi, ali so že kaj zrasli.

Dominikov glas / maj 2007 12Nisem ve zdržala, morala sem jih videti in malo pocrkljati. Kot otrok, ki navdušeno nekaj pri akuje, sem se odpeljala proti vrtcu. Spraševala sem se, ali so me otroci že pozabili, ali jim bo nerodno pred mano in kaj, e me sploh ne bodo veseli. Ko pa sem odprla vrata v sobo, sem dobila vse odgovore. Naše sre anje je bilo tako veselo, polno objemov, poljub kov ter nasmejanih obrazov. Vsi so mi hoteli kaj povedati ali pokazati, sedeti v mojem naro ju. Bila sem prav tako vesela kot oni, e ne celo bolj. Ta mala bitja, ti moji »dojen ki« so mi

brezpogojno pokazali, kako radi me imajo, kako so veseli moje vrnitve. In vem, da niso igrali, ker ti mali otro i ki, ki sem se jih na za etku leta tako bala, tega ne znajo. Pa kaj potem, e s seboj nosijo tisto prtljago. Rada jih imam in oni mi to ljubezen vra ajo na preproste na ine; z nasmeškom, objemom, prvimi koraki, nedolžnimi pogledi in s tem, ko zjutraj z zaupanjem pridejo k meni.

Strah je bil torej isto odve .Hvaležna sem, da so mi zaupani.

Otrok prvi v vrtcu mamica Nataša Cotman

»Že z enajstimi meseci naj jo dam v vrtec? Saj še hodi ne. Kdo bo pa hodil ves dan za njo? In kaj bo sploh pojedla, saj jo je potrebno hraniti. Pa jutranje vstajanje me skrbi. Popoldne nikoli ne zaspi, e ni v mojem naro ju.«

Ta in podobna vprašanja so se mi porajala, preden sem po porodniškem dopustu enajstmese no h erko prepustila v varstvu vrtca Dominik Savio. Prav

vse bojazni so bile odve ; Špela ni imela nikakršnih omembe vrednih težav pri uvajanju. Tudi to, da ni hodila, ni bila ovira, ker so se sprehajali tako, da so jo imeli v vozi ku.Zelo hitro se je ujela v ritem skupine. Opažam, da je izjemno rada med otroki, saj

zjutraj kar sama ste e v sobo, kjer se zbirajo. Zavedam se, da sem imela resni no sre o, da nikoli ni bilo jutranjih solza in je tudi

Dominikov glas / maj 2007 13popoldne nisem nikoli našla objokane. Tako tudi sama ne prihajam v vrtec s strahom, kaj me bo pri akalo.

Ker še ne govori, žal ne vem natan no, kaj vse po ne preko dneva, vendar sem prepri ana, da

uživa ob petju, plesu in ustvarjanju, ki ga z otroki pripravljata iznajdljivi vzgojiteljici. Lahko potrdim, da se vedno odzove na nove dekoracije, ki krasijo garderobo in sobo.

Pismo študentke Marije Urša in Suzana, vzgojiteljici

Ko sva bili z vzgojiteljico Suzano en teden obe hkrati odsotni, naju je nadomeš ala študentka Marija. Ob prihodu na delo naju je prijetno presenetilo tole pismo:

»Urša in Suzana!

Oh, kako vama je lepo, ker lahko dolgo spita in vama ni treba v vrtec; nas pa o ki in mamice vsak dan znova zbudijo: »Zaspanci, pokonci, v vrtec se mudi!« Ker vsega še ne znamo povedati in ker je naš besedni zaklad še šibek, smo Marijo prosili, naj vama to napiše. Vsak dan smo peli pesmice, gledali knjige, plesali, gradili stolpe in jih podirali, oponašali živali, se smejali; v asih pa tudi malo jokali, ampak nam je Marija obrisala krokodilje solze in vse je bilo v najlepšem redu. Moramo vama

povedati, da se je ta teden zgodilo nekaj pomembnega: Izak sedaj hodi spat brez pleni ke in se ni ne polula.

Pa vesta, kaj še? Zunaj tako mo nosije sonce, da so zacvetele že prve trobentice in zvon ki. V petek smo šli na sprehod in nabrali zvon ke ter jih prinesli k Marijinemu kipcu.

Imeli smo se lepo in bilo je veselo.

Vajini angel ki in študentka Marija«

»Drag si v mojih o eh, spoštovan in te ljubim«. (Iz 43, 4)


Vrtec Dominik Savio mami in o i Anita in Sre o Kos

Odhod v vrtec. Prva samostojna pot otrok v njihovem življenju. Pa tako zelo pomembna. Imeti vrtec, ki vzgaja otroke v krš anskem duhu, je v današnjem svetu izjemnega pomena.

Prvi smo se sre ali z vrtcem Dominik Savio, ko je starejša h iLara dopolnila tri leta. Z možem nama ni bila odve oddaljenost vrtca od doma ega kraja, saj sva vedela, da tudi vzgojni program vrtca zelo pripomore k zasnovanju bodo e osebnosti. Predanost, ustvarjalnost in potrpežljivost vzgojiteljic se kaže na vsakem koraku.

Stene krasijo umetnine naših mal kov, ki vsako leto postajajo bolj izrazite. Z njimi sporo ajo

zgodbe neštetih zanimivih prebranih pravljic, tudi Sv. pisma, spominjanje in ohranjanje obi ajev, praznikov. Le-te praznujejo na poseben na in. Skozi igro, s pomo jo deklamacij

in pesmi se otrokom vtisnejo v spomin za vse življenje. Še dobro se spominjam Larinega pri akovanjain vznemirjenja pri boži ni igrici. Pri vsakdanjem druženju so se stkala prva prijateljstva, ki so prinašala smeh, veselje, zamenjave igra , v asih pa tudi jok in s tem

spoznanje, kako pomembno je odpuš ati in sprejemati svet okoli nas. Delitev zemeljskih dobrin jim ne postane tuja in s tem se za nejorojevati prave vrednote.

Kmalu je Larino mesto zamenjala mlajša h i Ula, ki nam ravno tako prinaša sonce. Njena prirojena živahnost in družabnost poveže otroke tudi takrat, ko niso ravno židane volje. Zna jih potolažiti,objeti, z njimi so ustvovati in jim prinesti kakšno sladko dobroto, ki jo obožuje tudi

Dominikov glas / maj 2007

sama. Kljub razposajeni naravi pa nam je dokazala, da zmore istoodraslo in odgovorno odigrati vlogo Device Marije v boži nizgodbi.

Hvaležna sva Bogu za zdrava otroka in si želiva,da bi ju Božja

ljubezen, previdnost in pomonikoli ne zapustila.

Hvala za vso skrb vsem uslužbencem vrtca Dominik Savio.

Delavnost Mateja Žankar, vzgojiteljica in skupina Zvezdice

»Brez dela ni jela« pravi star slovenski pregovor in lahko bi rekli, kako zelo je resni en. Prav vsak izmed nas se mora po svoje potruditi, da si vsak dan prisluži svoj koš ek kruha. Prav zato se nam je vzgojiteljicam v našem vrtcu zdelo pomembno, da vrednoto predstavimo tudi našim otrokom. Že v oktobru je bila v ospredju vrednota delavnost. Z otroki smo se pogovarjali o tem, kaj vse je potrebno storiti, da lepo živimo. Pogovarjali smo se, kaj delajo doma in v službi naši starši. Ob pogovoru in igri vlog smo spoznali nekatere poklice. Otroci so tako prišli so spoznanja, da smo si ljudje med seboj potrebni, da je pomembno, da vsak opravlja svoje delo, kar najbolje more. Skupaj smo ugotovili, da lahko že tudi mi marsikaj naredimo, da nam bo skupaj lepše.

Tako smo se navajali na samostojnost pri dolo enih opravilih in s tem pridobivali

delovne navade. Otroci so pospravljali igra e, svoja obla ila,evlje, skupaj smo urejali okolico:

pospravili mivko nazaj v peskovnik, pobrali papir ke na igriš u, …

Nekaj mesecev pozneje sem svojim zvezdicam postavila

15

Dominikov glas / maj 2007 16naslednja vprašanja: Kaj pomeni beseda delavnost? Kdo je delaven? Kaj lahko delamo mi? in Kaj vse delajo naši starši?

Otroci v ve ini niso imeli težav in so kar hitro za eli odgovarjati. Kaj so povedali, pa si preberite v nadaljevanju.

TIM W. P.: »Mi smo delavci, delamo na cesti. Mamica hodi v službo, skuha okoladne kroglice in mleko. Jaz se igram z vlakom. Jaz delam, ko delam v

mivki. Ati v delavnici popravlja avto.« MARJETA: »Ati je delaven. Mamica dela v kuhinji in kuha, reže kruh. Tudi Katarina (sestrica) reže kruh. Tudi sama režem kruh in pospravljam. Mamici pomagam pomivati posodo – pobrisala sem svojo žli ko.« RAHELA: »Moj ati tudi dela; v delavnici in službi 'šraufa', mami pa kuha.« LUKA: »Ko barvam, delam mizo. Ko bom velik, bom naredil novo omaro. Znam pospravljati, znam igrati trobento. Mami reže kruh, o i pa 'šprica' avto, ko je umazan. Žan (bratec) pomaga omaro in posteljo narediti.« EVA: »Moj o i pere avto. Nosi o ala in ima nož doma. Mami in o i re eta,da morava spat (Eva in sestrica Tjaša). Mami kuha špina o, juho, reže sir ek, lika.« TIM Z.: »Jaz imam kladivo in z njim razbijam.« RUBEN: »Moja mama kuha pija o in pe e kruh. Jaz v delavnici pokam s kladivom.«VAL: »Ati žaga drva. Dela v službi. Mami skuha dobro fižolovo juho in hodi v službo.« PETER: »Mami v službi zobe vrta, doma kuha.« GAJA: »Mami avto pere, sir ek reže, piše, pospravlja. Ati hodi v službo, v službi dela. Doma pospravlja posteljo – mi pomaga postlati. Skupaj s Timom (bratec) pospravljava, spiva v svoji postelji.« MIHA: »Imam kombinezon pa doma delam. Orodje igra e tol em,v lesu imam luknjice, da lahko 'šraufam'. Se doma igram. Mami in o i omare delata – sestavljata. Mami kosilo skuha in z o ijem posodo pomijeta. Rok in Gašper (bratca) nimata lopate, delata naloge.« GAL: »'Šraufam', vozim majhen avto.«

»Zajemajte mo v Gospodu«.( Ef 6, 10)


Otroci v Godbenem domu Barbara Likovi , vzgojiteljica

V mesecu novembru smo se posvetili temi Prisluhnimo zvokom (glasu, tonom, zvenom ...) – instrumentom. V tem asu smo odkrivali

najrazli nejše zvoke iz narave, družbenega okolja, seveda pa smo zvoke ustvarjali tudi sami. Ve asa in pozornosti smo namenili spoznavanju najrazli nejših glasbil. Vzgojiteljici Ana in Mateja sta nam predstavili saksofon in kitaro, Andreja je zaigrala na pre no flavto, druge vzgojiteljice pa smo ve krat poprijele za blokflavte in zaigrale po klavirskih tipkah. Pri dejavnostih so nam pomagali tudi starši: eden izmed njih nam je podaril otroške citre, s pomo jokaterih smo se nau ili nekaj preprostih otroških ljudskih pesmic.

Dvaindvajsetega novembra smo praznovali god sv. Cecilije, ki je zavetnica pevcev. Obiskali smo cerkev in si ogledali kraljico vseh glasbil – orgle – ter ob njihovi spremljavi zapeli nekaj pesmic.

Najve ji dogodek za otroke pa je bil obisk Godbenega doma v Domžalah (29. novembra), kjer so nas godbeniki prisr no sprejeli in nas povabili v svoj vadbeni center. V njem smo za utili mogo nostglasbil. Otroci so z vso zbranostjo in pri akovanjem prisluhnili mogo nim zvokom razli nih glasbil. Na nekatera so lahko tudi sami zaigrali, ob spremljavi na druga pa zapeli nekaj znanih otroških pesmic. Na koncu smo bili postreženi s sladkimi dobrotami v veliki sobi, kjer smo ob udovali odlikovanja in priznanja, ki so jih godbeniki zaslužili za svoje odli no in požrtvovalno delo.


Obiskal nas je sveti Miklavž Barbara Likovi , vzgojiteljica

V našem vrtcu smo v mesecu decembru izbrali temo miroljubnost. V vsem direndaju v tem mesecu pri akovanja in obdarovanja smo vzgojitelji želeli otrokom približati pomen pojmov, kot so: mir, pravi nost, svoboda in ljubezen. To pri akovanje smo za eli že z izdelovanjem adventnih ven kov ter z izpolnjevanjem adventnih nalog na adventnem koledarju.

V torek, 5. decembra, je otroke v vrtcu obiskal sveti Miklavž.

eprav je ve ina otrok ZELO

pogumnih, je bilo ob prihodu Miklavža vseeno utiti vznemirjenost in adrenalin ter »mini« strah pred tistimi – saj veste –, ki imajo v rokah vile in verige, na glavi pa roži ke.

Miklavž je ob obisku otroke nagovoril, jih marsikaj vprašal, otroci pa so z veseljem zapeli vse pesmice o njem. Mnogi otroci so se ga želeli dotakniti. Na Miklavževo povabilo smo se skupaj tudi slikali. V pogovoru s svetim Miklavžem smo ugotovili, da lahko vsi postanemo dobrotniki

in razveseljujemo drug drugega, še posebno takrat ko Miklavža ne bo ve med nami. Z obljubo, da nas drugo leto spet obiš e, smo se od njega poslovili, otroci pa so z zanimanjem in vso radovednostjopregledali prinesena darila in se z njimi veselo igrali.

»Dobrotljivost Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami in delo naših rok nam podpiraj, da, delo naših rok

podpiraj«! (Psalm 90, 17)


Zvon ki Ana Dolinšek, vzgojiteljica

Zanimalo me je, kaj si otroci 'zvon kove' skupine predstavljajo pod besedo dobrosr nost. Dobila sem naslednje odgovore:

TEJA: Dobrota. MATEJ: Pomagaš, pa delaš.MAŠA: Da se ne tepemo, ne porivamo. KLEMEN K.: Da se sladkaš in daš drugemu. LUKA C.: O iju pomagaš, ko je mamica bolna, ker mami ne more dati krav v molziš e.ZALA Z.: Da ne smemo drugim trgati rožic. DOMEN: Da smo do koga prijazni, da se pogovarjamo, da se z nami igra, da kakšno igra ko posodimo. MATIC: Da smo pridni. GAJ: Da posojaš igra e.KLEMEN M.: Da imaš mamico in o ija rad. EVA: Da posodiš igra e.JONA: Da drugemu kaj posodiš. KLEMEN B.: Da kakšnemu kaj posodiš.ALEKSANDER: Da ješ. ANJA: Da se s kom igraš. ZALA E.: Da drugemu daš igra ke, posojaš. TJAŠA N.: Da daš komu hruške.

Dominikov glas / maj 2007 20MATEVŽ: Da si prijazen in se ne kregaš. KATARINA: Da si prijazen. TOMI: Da si prijazen. Da mojemu bratcu posodim žogo. BENJAMIN: Da daš komu kakšno igra o.TIM: Da si dober. TJAŠA U.: Da se ne tepeš pa ne grizeš, to je vse. MAJ: Da si prijazen.

Priprava na Boži v vrtcu Jana Jezeršek, vzgojiteljica

Boži ni ve er. V votlini jasli, v jaslih dete, poleg pa Marija in Jožef. Vsenaokrog je polno ovac, ki so jih prignali radovedni pastirji. Tako si predstavljamo doma ejaslice. Poleg njih stoji okrašeno drevo, na katerem gorijo lu ke,prav take lu ke, kot se prižgo v o eh otrok, ko opazujejo vse to in v svoji domišljiji vidijo odsev prvega boži a. Vendar sveti ve ertako hitro mine, da se komaj zavemo, e se nanj že prej ne pripravimo. S prvo prižgano sve ko na adventnem ven ku, smo se tudi mi za eli pripravljati na boži .

Nekaj dni pred boži em pa smo se zbrali vsi otroci vrtca Dominik Savio, vsi zaposleni v vrtcu, starši, stari starši in prijatelji v domžalski župnijski cerkvi, da bi skupaj pripravili boži nico.

Otroci so nam zaigrali boži nozgodbo in zapeli nekaj boži nihpesmi. Predstavili so se tudi Fran iškovi otroci. Gospod župnik nas je po evangeliju nagovoril, naj prisluhnemo sporo ilu boži ne no i in ga ponesemo na naše domove, v naše vsakdanje življenje. Med blagoslovom otrok so tudi starši naših otrok zapeli nekaj lepih boži nih pesmi.

Po kon ani boži nici smo vsi odšli v verou ne prostore. Tam smo se skupaj poveselili, se pogovarjali in se posladkali z dobrotami naših skrbnih staršev, otroci pa so se igrali.

Vsi smo se razšli z veliko hvaležnostjo, da Bog prihaja med nas ljudi kot otrok. Prinaša nam mir in upanje, ki naj nam daje mo i in veselja v našem vsakdanjem življenju.


Zimovanje na Rakitni Andreja Marin Sokli , vzgojiteljica

Mogo e bi bila letos bolj primerna kakšna druga beseda, ampak ker je januarja koledarska zima, smo šli na zimovanje. Niti pomislila nisem, da ne bi šli, da bi naše dolgo na rtovane »po itnice« odpovedali, ker je bila zima brez snega. Pa saj zimovanje ni smu arski te aj! Smu arski te ajpoudarja u enje smu anja, zimovanje pa je globlje in širše na rtovan pedagoški proces, ki spodbuja razvoj in krepitev otrokove osebnosti. Smu anje naj bi bilo del zimovanja, ne bi pa bilo edina zaposlitev otrok. In priznam, da se na Rakitni, kjer smo (dvajset otrok in tri vzgojiteljice) preživeli pet son nih, vetrovnih, razigranih, pou nih in nasmejanih dni, nismo dolgo asili.

Otrokom se je zdelo kot v pravlji ni deželi. Obiskala nas je Muca copatarica! Ogledali smo si njeno hišico. Na vratih svoje hišice so nam darila pustili škratki: vre ke s ajem. Žal pa so, ko smo

prišli na obisk, vsi okameneli in nam niso odprli niti takrat, ko smo jim zapeli.

Hodili smo na dolge sprehode, na katerih smo videli marsikaj zanimivega, esar ob snegu ne bi: mravljiš e, pri katerem so pred nekaj leti doma ini ve krat opazili mladega medveda, poti mravelj v travi, po živalskih iztrebkih smo ugotavljali, kdo se sprehaja po travi, ob udovali smo bele preproge teloha, videli smo pastir kovo ko o in se igrali igre, ki so danes že nekoliko pozabljene. Na naših potepanjih smo dvakrat prišli do table z napisom Obmo je medveda. Takrat smo se hitro obrnili in pot nadaljevali v drugo smer. Za

Dominikov glas / maj 2007 22primer, e bi res sre ali medveda, smo se nau ili japonsko pesem, ki naj bi ga pregnala.

Na mali in veliki umetni steni smo se pod strokovnim nadzorom u ili osnov plezanja. Otroci so bili navdušeni!

Na Rakitni, ki je edinstvena zaradi svojih naravnih okoliš in,

lege in podnebja, smo se imeli zares lepo! Otroci so prepri ani, da ima Muca copatarica do Domžal predolgo pot, da bi jo lahko premagala in jim zato ni treba vedno pospraviti copat …

Zlata in bronasta medalja za naš vrtec Andreja Marin Sokli , vzgojiteljica

Že nekaj let se otroci iz starejših skupin udeležujejo jesenskega in spomladanskega krosa domžalske regije v športnem parku na Viru.

Tudi na letošnjem krosu smo bili zelo uspešni. Matic Kašnik in Nejc Sokli sta stala na zmagoval-nih stopni kah. Zase in za naš

vrtec je Matic pritekel bronasto, Nejc pa zlato medaljo v kategoriji de kov, ki so se rodili leta 2001 in pozneje. Zelo sta bila sre na.Zadovoljni pa so bili tudi drugi naši mladi teka i, Ana, Luka in Nik, ki so se pomerili z otroki iz drugih vrtcev.

Obisk Budnarjeve muzejske hiše Ana Dolinšek, vzgojiteljica

Naš as je as naglice, radia, televizije, ra unalnikov, predvsem pa nas z vseh strani bombardirajo z informacijami, vsepovsod se nam ponujajo dejavnosti, ki kar kli ejo, da se jim pridružimo, le miru je manj. Tega smo otroci in vzgojiteljice vrtca Dominik Savio našle v Budnarjevi muzejski hiši v Palov ah.

Vzgojiteljice skupine Zvon kov in Lu k smo se odlo ile, da otroke, ki se nam pridružijo pri preno evanju v vrtcu, presenetimo z obiskom Budnarjeve muzejske hiše. Tam nas je pri akalo zakurjeno ognjiš ev rni kuhinji, topla kme ka pe v hiši ter prijazen gospod in gospa Iva, ki sta nam pripravila ve erjo

Dominikov glas / maj 2007 23ter nam povedala marsikaj zanimivega o hiši, predmetih in življenju ljudi, ki so tu živeli. Naši petletniki so z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju ter se pridružili pogovoru. Spoznali so, da se da prijetno preživeti ve er brez televizije in ra unalnika, saj smo ve er zapolnili s starimi ljudskimi igricami, poslušanjem slovenskih bajk in pripovedk, prepevanjem ter risanju starih predmetov. Na koncu pa nas je še pogrel topel zeliš ni aj,želodce pa napolnila jabol na in slivova kaša ter doma kruh z marmelado. Spoznali smo, da ljudje v starih asih niso imeli veliko, imeli pa so drug drugega, mir in še posebno v jesenskem in zimskem obdobju ve asa za skupna opravila ter druženje.

Preživeli smo lep umirjen ve er, ki smo ga nadaljevali v vrtcu s kvizom ugank ter še drugim presene enjem. Otrokom je bil obisk Budnarjeve hiše zelo vše ,saj so naslednji dan drugim, ki se niso udeležili obiska in preno evanja, pripovedovali, kaj so videli in spoznali ter kako so v asih ljudje v tej hiši živeli.

Fran iškovi otroci v vrtcu Dominka Savia v Domžalah

voditeljica skupine Natalija Podjavoršek

»Fran išek Asiški, kdo si?« »Napnite ušesa, to vemo mi!«, veselo prepeva skupina dvanajstih otrok v vrtcu skoraj vsak

ponedeljek dopoldan. In res o tem svetniku iz Italije vedo že zelo veliko. Kar ne morem verjeti, koliko in kako hitro štiriletniki in

Dominikov glas / maj 2007 24petletniki srkajo vase informacije, še posebej, e jim jih podamo v obliki pesmi. Vedo, kdo je bila Pika in kdo Peter, katero žival je ukrotil Fran išek, koliko bratov in sester je imel, kaj vse se mu je pripetilo, preden je postal svetnik, in še marsikaj.

Seveda pa ni glavni namen Fran iškovih otrok v tem, da bi otroci zbrali im ve podatkov o svetem Fran išku, ampak dosti ve . Namen skupin Fran iškovih otrok, ki delujejo že ve kot deset let v razli nih krajih Slovenije, je navdušiti otroke za to, da bi za elipo vzoru svetega Fran iška tudi oni stopati po Jezusovih stopinjah. Da bi bili prijazni, dobri, da bi znali poslušati in pomagati, da bi

imeli radi vse, kar je Bog ustvaril, da bi znali kdaj potrpeti, se veseliti majhnih stvari in da bi živeli tako, da bi jih ljudje želeli imeti za svetilnik na svoji poti.

Se sprašujete, ali so v skupini Fran iškovih otrok sami pridni »angel ki«. Ne, na sre o so še isto

obi ajni otroci, ki znajo tudi nagajati, ki v asih ne marajo poslušati in bi radi stvari, ki »morajo« biti modre, pobarvali z rde o.Hkrati pa so to otroci, ki jim ni tuja iskrenost, ki znajo re i hvala in prosim, ki zelo lepo prepevajo (razen takrat, ko

imajo malo pred boži em v polni cerkvi vsi cmok v grlu) in se istoumirijo, ko jim pokažeš mesec dni starega otro i ka, ki je prišel iz zelo velikega trebuha njihove voditeljice. Zares imajo vsi vse možnosti za to, da postanejo svetniki, e bodo le znali slišati Božji glas, konec koncev » e Bog se odlo i in nekaj želi, tudi iz falota svetnika naredi«.

»Poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Kristusa Jezusa dati modrost". (2 Tim 3, 15)


Pogovor s pomo nico vzgojiteljico Suzano Urša Lavri , vzgojiteljica

Ali nam lahko kaj poveš o sebi?

Sem Suzana Omahna in prihajam iz ve je družine. Živela sem na Prevojah, kjer imamo doma gostilno, ki jo vodijo moji starši. Imam še sestro in dva mlajša brata, za katera sem kmalu po njunem rojstvu prevzela vlogo varuške, saj so starši delali od jutra do ve era.Že takrat sem svoj as rada posve ala otrokom. Po osnovni šoli sem šla na srednjo gostinsko šolo. Ker sem bila mlada ter v letih, ko se težko samostojno odlo aš in še nisi dovolj samozavesten, sem poskusila svojo željo postati vzgojiteljica nekako potla iti. Vendar pa je želja postajala vse ve ja. Kmalu sem se poro ila, si ustvarila svojo družinico, z možem sva s skupnimi mo mi zgradila hišo na Sveti Trojici, kjer sedaj živimo. Ko smo se nekako ustalili, sem za elaintenzivneje razmišljati o izobraževanju ob delu. Mož me je podpiral pri odlo itvi,da grem v šolo, in mi ves aspotrpežljivo stal ob strani ter me spodbujal. Šolo sem hitro naredila, želja se mi je izpolnila in po utimse nebeško, saj kon no po nemnekaj z veseljem in veliko ljubezni.

Zakaj si si želela delo opravljati prav v našem vrtcu in kako doživljaš svoj poklic vzgojiteljice?

V vrtcu Dominik Savio sem imela 330 ur obvezne delovne prakse. Takoj ko sem za ela delati v njem, sem opazila, da vrtec deluje kot »ena velika družina«. Otroci, vzgojiteljice in drugi zaposleni so med seboj zelo povezani. Otroci so bili zelo odprti in so me hitro sprejeli medse. Vše mi je poudarek na vrednotah, ki jih otroci spoznavajo prek Svetega pisma in vsakdanjih položajih v vrtcu, saj vrednote v našem asuizgubljajo svoj pomen. Navdušila me je sproš enost, odprtost, ljubeznivost, iskrenost,

Dominikov glas / maj 2007 26zadovoljnost, igrivost otrok. Za utila sem, da bi z veseljem delala v vašem vrtcu. Poklic vzgojiteljice doživljam kot zelo prijetno izkušnjo v življenju, saj vsak dan doživim veliko lepega in vsak otrok mi s svojo podobo predstavlja nekaj posebnega, edinstvenega. Od otrok vsak dan sprejmeš zelo veliko: nasmeh, objem, veselje v o eh, prijaznost, žalost … V asih imam ob utek, da dajo otroci meni ve kot jaz njim, da oni mene ve nau ijo kot jaz njih in da mi je podarjeno preživeti z njimi vsakdanjik in jih nekako usmerjati v življenje, ki nam prinaša veliko dobrih, lepih in slabih trenutkov, na katerih se u imo živeti.

Ali imaš tudi sama otroke?

Sama imam tri otroke. H erkoNastjo, ki je stara devet let, šestletnega Mateja ter najmlajšega Blaža, ki bo kmalu upihnil tretjo sve ko in obiskuje naš vrtec. Ponosna sem nanje in so moje najve je bogastvo.

Ali bi nam lahko povedala, kaj so zate najve ji izzivi pri delu z otroki?

Najve ji izziv pri otroku se mi zdi pridobiti njegovo zaupanje, da se ob meni po uti varno, prijetno in ljubljeno. Pomembno je znati

opazovati in prisluhniti otroku, njegovim željam, potrebam ter prepoznati stisko otroka.

Ali bi nam zaupala kakšno lepo doživetje iz tvojega dela v vrtcu?

Lepih doživetij je veliko, saj se vsak dan nau i kaj, kar nas angel ke naredi velike in boljše. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin doživetje naše male Špele, ko je v vrtcu shodila. Postavila sem jo k steni, se oddaljila stran od nje, jo poklicala z velikim pri akovanjem k sebi in jo opogumljala z besedami. Nekaj asa se je še okorno zibala sem ter tja, nato je dobila ravnotežje in stala na mestu sama. Nasmehnila se mi je, stegnila roke proti meni in mi s hitrimi koraki planila v objem. Mo no me je stisnila in me od veselja potrepljala po rami. Tisti dan je bila zmagovalka, saj je naredila svoj prvi korak v samostojnost. Za utila sem njeno iskreno veselje in ga delila skupaj z njo. Taki trenutki, kot je bil ta, zameglijo vse naporne trenutke pri našem delu.

Na kaj bi morali biti starši pri vzgoji otrok po tvojem mnenju še najbolj pozorni?

Mislim, da moramo znati za utitiin poslušati otroka, ga sprejeti

Dominikov glas / maj 2007 27takšnega, kot je, in mu dajati brezpogojno ljubezen. Vzpostaviti poskušajmo iskren in zaupljiv odnos. Sami pa bomo z lastnimi dejanji, delom, na eli, vrednotami najboljši zgled svojim otrokom.

Biti moramo dosledni in dati otroku vedeti, kaj je prav oziroma dobro, in kaj ni. Nau imo otroka odgovornosti in samostojnosti za življenje; ne naredimo zanj tisto, kar lahko naredi sam.

Posebnost in vrednost Dominikovih uric mamica Romana Bartol, Radomlje

»Mama, rada te imam.« Klara se stisne k meni in v roke dobim papirnato rožo. Vsak otrok, ki obiskuje Dominikove urice, jo je v tednu družine naredil za svojo mamo in ata.

Roža je še malo mokra od barve. Ko so jo delali, so se otroci tako vživeli v ravnanje z rožicami, da je neka deklica pripomnila: »Bom morala mami povedati, da je ne sme dati v vodo, ker je iz papirja!«

Urša, Barbara, Ana in Andreja so sprejele naše otroke na Dominikove urice. Takoj so si postali doma i. Prijetno je bilo otroku priti k vzgojiteljici, ki si je že takoj na za etku zapomnila njegovo ime, ga malo stisnila k sebi in ga vpeljala v skupinico. Tudi prijazna gospa Zlata je – kljub obilici dela s iš enjem prostorov – vedno našla šaljivo besedo ali kaj sladkega.

Enkrat na teden se zbirajo, ena ura zelo hitro mine. Vsakispoznajo kaj novega, doživijo kaj zanimivega, se malo pogovorijo in izdelajo kaj takega, kar zmorejo njihove roke s pomo jo vzgojiteljice. Prebirajo pravljice, se o zgodbah pogovarjajo, jih ilustrirajo. Vzgojiteljice dajo otrokom na voljo razne igra e in otroci se vživljajo v dogajanje v kuhinji, na gradu, igrajo na glasbila. Zelo zanimivo je bilo za naše mal ke, ko so izdelovali sve nikeiz gline, žabico ali pujska iz papirja,

Dominikov glas / maj 2007 28miško iz škatlice in usnja ter krono iz kartona. Z zanimanjem so gledali slike doma ih živali. Vsakokrat so zapeli kakšno pesem. Nekateri so s svojimi novimi prijatelji praznovali rojstni dan.

Skoraj v vsakem vrtcu v naši okolici ponujajo program za otroke, ki niso vklju eni v dopoldanske skupine. Privla nost,posebnost in vrednost

Dominikovih uric pa je v duhovni vsebini. Otroke je obiskal sv. Miklavž, z vzgojiteljico se pogovarjajo o Jezusu. Pridruženi so dogajanju cerkvenega leta, sre ujejo se z duhovno razsežnostjo življenja. Spoznavajo smisel in lepoto cerkvenih praznikov in kar mimogrede utrjujejo prvine krš anske kulture in tradicije.

as pri akovanja mamica Metka Šavli

Narava se je prebudila ( epravletos niti ni imela možnosti za pravi spanec), pomlad se je že polno razcvetela in tudi zrak diši druga e – po daljših in toplejših dnevih, po cvetju, po prebujanju.

Moja pomlad je podobna tisti pred štirimi leti in jeseni pred šestimi leti – je as, ko pod mojim srcem utripa še en sr ek in ko me njegove rahle brce vsaki nežno spomnijo, da se bliža as najinega prvega dotika.

Ob utki ob novici, da bom spet postala mama, so bili mešani, polni strahov in dvomov, vendar postajajo iz dneva v dan bolj gotovi – zlili so se v eno samo veselo in sre no pri akovanje.

Ob dveh ZELO živahnih fantih ne ostane kaj dosti ( e sploh kaj) asa za po itek, umirjenost,

razmišljanje. Pa tudi bolniške ni, saj bom zaradi nadaljevanja specializacije v službi skoraj do konca. Po eni strani me to odmika od tega, da bi imela as razmišljati o tem, da sem utrujena, da vseh naporov ne bom zmogla, da bi mogo e raje ostala doma, kot šla v službo; po drugi strani pa se v asihzamislim nad prehitrim tempom in si re em: Hej, postoj za trenutek in se v sebi umiri ter za ni misliti tudi nase in otro i ka, ki bo potreboval zdravo mamico.

Prepri ana sem, da so taki ob uti znani marsikateri mami in da je to najbrž stvarnost vsakdanjega življenja mlade družine.

Tudi Nik in Ruben iz dneva v dan bolj nestrpno pri akujeta dojen ka ter z rokami »poslušata«,

Dominikov glas / maj 2007 29kako lepo brca. Ruben sprašuje, kdaj bomo že imeli dojen ka in modruje, da bo tudi on takrat »pil mlekce«. Nik pa je prepri an, da bo dobil bratca (in o sestrici no eniti govoriti ). Tako pride skoraj vsak dan iz vrtca domov z novim predlogom za njegovo ime.

Ker se glede spola otroka pustimo presenetiti, bomo spet pripravili oblekce bolj nevtralnih barv in izbrali dve imeni.

Vsem tistim, ki ste (ali boste) na poti »v Rim«, želim veliko notranje umirjenosti, ter da bi si znale vzeti as zase, za otro i ka,ki ga nosite pod svojim srcem, ter za svoje drage može, ki morajo vdano prenašati naše nose niškemuhe.

Da bi se mi vsi zavedali, kako velika milost nam je podarjena, ko nam je dano postati MAMA in TATA.

Dominikov dan Helena in Branko

Brnot

Prva misel ob novici, da bo Dominikov dan na Kureš ku, je bila kje sploh Kureš ek je. Pa je mami že vedela, da bo treba ezLjubljansko Barje na Ig in nato proti Golem. Tudi po pregledu podatkov v knjigah smo hitro ugotovili, da je na južnem obrobju Ljubljanske kotline ta znana romarska pot k cerkvi Marije kraljice miru in hkrati tudi izletniška to ka z lepim panoramskim razgledom na bližnjo in daljno okolico.

Zjutraj na dan odhoda je bila najbolj iskana vremenska napoved, saj se je skozi okno kazal turoben pogled. Ampak tudi v dežju je

prijetno hoditi. Otroci imajo že tako radi luže. Po zajtrku in manjših pripravah smo se odpeljali na dogovorjeno zbirno mesto. Ob prihodu je bilo takoj jasno, da sta vremenska napoved in ura naredili svoje. Odpravili smo se proti vrhu, kjer stoji cerkev. Skupna misel vseh je bila, da bi se le vreme gor držalo. Po pol urni hoji smo prišli do cerkvice Marije kraljice miru.

Dominikov glas / maj 2007 30Prvi vtis je bil prijeten, saj mala cerkvica kar sama ponuja željo po nekaj trenutkih tišine. No, pri otroškem živžavu je bilo to malce težje, a se bomo že še kdaj vrnili.

Pri akal nas je tudi doma ižupnik, ki nam je povedal nekaj ve o zgodovini Kureš ka in o imenu Kureš ek, o postavitvi in obnovi cerkve… Tako smo skupaj po akali na sveto mašo. Pri maši je sodeloval tudi otroški zbor ek z vrtca.

Po maši smo skupaj odšli do bližnjega doma na Kureš ku. Tam smo si postregli z dobrotami, ki smo jih prinesli s seboj. Imeli smo veliko priložnosti za medsebojno

spoznavanje tudi nas staršev, za sproš en pogovor z vzgojiteljicami in njihovimi pomo nicami, ki se dnevno razdajajo za naše otroke. Bilo

je tudi dovolj prostora za igro otrok. Žal smo s sre anja odšli med prvimi, saj je naša Ajda postala zelo utrujena.

Skupaj smo tako preživeli še en dan v prijetnem druženju.

Naj se na koncu še zahvaliva osebju vrtca za pripravo tega prijetnega sre anja.

Šola za starše mamica Helena Majcen Kri aj

Otroci so podoba svojih staršev je naslov knjige, ki nam drugo leto zapored podaja teme za branje, razmišljanje in podeljevanje naših izkušenj o vzgoji otrok na Šoli za starše.

Med asom šole je poskrbljeno za varstvo naših otrok, tako da se že drugo leto udeležujeva oba z možem in nama ni treba skrbeti za dodatno varstvo. Enkrat mese nose sre ujemo s starši pod okriljem

sestre Ivanke Tadina, ki obogati Šolo z duhovno vsebino ter nam pripravi odlomke iz Svetega pisma in povzetke vsebine poglavja iz knjige.

V šoli se najprej duhovno povežemo ob branju duhovne misli ali petju, sledi izmenjava osebnih izkušenj o vtisih in nagovoru o prebranem poglavju iz knjige. Knjiga je zame kot u beniko vzgoji in me nagovori že s

Dominikov glas / maj 2007 31svojim naslovom ter prav tako z naslovi poglavij kot npr. » e otroci doživljajo odobravanje, se nau ijoimeti radi sebe«. Poglavja so pisana tako, da lahko v vsakem najdem situacijo, v kateri se znajdem s svojima otrokoma ali z okolico, prav tako so opisani konkretni primeri, da lahko razmišljam o svojem na inu vzgoje. S pomo joknjige, predvsem pa z izmenjavo izkušenj in mnenj staršev bolje opazim drobne, na videz nepomembne položaje, ki lahko predstavljajo za mojega otroka problem oz. težavo. Z odraš anjem svojih otrok in današnjim na inom življenja, se mi zastavljajo vedno nova in težja vprašanja. Skupina mi daje mo ,

da si v vsakdanjem življenju laže prizadevam za tiste vrednote, ki so resni no pomembne zame in za moja otroka. Izkušnje staršev, ki si jih delimo v tej šoli, podobna mnenja ali razli no gledanje in doživljanje življenjskih izkušenj z otroki mi ostanejo ves mesec pobuda za razmišljanje. Tako spoznavam in spreminjam sebe, svoj odnos do otrok in svoja otroka predvsem spoznavam. Ker se z možem zavedava, da je dobra vzgoja otrokom najboljša popotnica za življenje, si želiva šolo obiskovati tudi prihodnje leto.

In še prigoda: H erka me je vprašala, zakaj re eva z možem, da greva v šolo za starše, e pa hodiva na sre anja v vrtec?

ZahvalaVsem, ki ste sodelovali v akciji DROBIŽ ZA RIŽ in ste prispevali svoj dar za pomo potrebnim sporo amo, da smo zbrali 110,77 evrov. Denar smo namenili Misijonskemu središ u v Ljubljani. HVALA za vaš dar in sodelovanje!

Priznanje za uspešno sodelovanje na razstavi risbic na Ponikvi v okviru Slomškovega dne (september 2006)


Naši novorojen kiLuka Brbot

Tom Šavli

Anže Šarc

Ema Schwarzbartl Jon Podjavoršek

Vsem družinam estitamo in želimo veliko veselja in blagoslova pri vzgoji.

Gregor (z Marjeto in Katarino)

Taja Grošelj

LucijaKecelj


Kronika za šolsko leto 2006/07 6. 9. 2006: Predstavitev športno-plesnega te aja (Plesna šola Miki) 22. 9. 2006: Praznovanje jeseni pri družini Švab; Son ki23. 9. 2006: Sodelovanje na razstavi risbic na Ponikvi (Društvo katoliških

pedagogov); izbrani risbici Mateja Streharja in Zale Erdani 26.–29. 9. 2006: Kotalkanje 3–4-letnikov (Kotalkarski klub Pirueta); Son ki3. 10. 2006: Kostanjev piknik; vse skupine 3. 10. 2006: Jesenski kros v športnem parku na Viru; Nejc Sokli (zlata

medalja), Matic Kašnik (bronasta medalja v kategoriji de ki letnik 2001 in mlajši)

6. 10. 2006: Izlet za zlati Son ek do samostana na Mali Loki; Lu kein Zvon ki

10. 10. 2006: Ogled pošte v Domžalah (ga. Antonija Breznik); Lu ke in Zvon ki

11. 10. 2006: Ogled pošte v Domžalah (ga. Antonija Breznik); Son ki

17. 10. 2006: Ogled Mena nikovedoma ije; Son ki

11. 10. 2006: Izlet za Zlati son ek:Vrhovlje – Dupeljne: ogled mizarske delavnice in kmetije (g. Marjan Dolinšek); Lu ke in Zvon ki

19. 10. 2006: Abonma v KD F. Bernika: Krava v cirkusu (Plesni forum Celje); Lu ke, Zvon ki in Son ki

27. 10. 2006: Ogled slikarske razstave slikarke Urše Žajdela Hrovat v Mena nikovi doma iji; Lu ke

30. 10. 2006: Projekt tržnica – ustvarjalna igra; vse skupine 7. 11. 2006: Fotografiranje otrok v vrtcu (g. Pavle Korošec) 9. 11. 2006: Obisk v Knjižnici Domžale; Zvon ki

Dominikov glas / maj 2007 3413. 11. 2006: Lutkovna predstava v vrtcu: Jabolko (Lutkovno gledališ e Fru-

fru)16. 11. 2006: Obisk Budnarjeve

muzejske hiše v Palov ah; Zvon ki in Lu ke

16. 11. 2006: Preno itev v vrtcu; Zvon ki in Lu ke

17. 11. 2006: Abonma v KD F. Bernika: Zlodejev mlin (Lutkovno gledališ e Jože Pengov); Lu ke, Zvon ki in Son ki)

22. 11. 2006: Predstavitev saksofona (ga. Ana Dolinšek) 24. 11. 2006: Predstavitev kitare (ga. Mateja Žankar) 28. 11. 2006: Ogled razstave

Pun ke iz cunj v Mena nikovidoma iji; Lu ke in Zvon ki

28. 11. 2006: Petje ob spremljavi orgel v cerkvi; Lu ke, Zvon ki,Zvezdice in Son ki

29. 11. 2006: Ogled Godbenega doma v Domžalah, predstavitev (g. Gregor Vidmar); Lu ke,Zvon ki, Son ki in Zvezdice

2. 12. 2006: Duhovni dan v Celju 5. 12. 2006: Obisk svetega Miklavža, obdarovanje (g. župnik Janez Šimenc) 11. 12. 2006: Koncert otroških pesmi v vrtcu (bolnišni ni vzgojitelji) 13. 12. 2006: Boži nica z blagoslovom otrok v župnijski cerkvi v Domžalah

23. 12. 2006: Skupno praznovanje pred Boži em; vse skupine 3. 1. 2007: Ogled jaslic v cerkvi v Domžalah; Lu ke, Zvezdice 3. 1. 2007: Ogled razstave jaslic v Mena nikovi doma iji; Zvezdice 4. 1. 2007: Ogled razstave jaslic v Grobljah; Son ki11. 1. 2007: Abonma v KD F. Bernika: Kdo je napravil Vidku

Dominikov glas / maj 2007 35sraj ico (Lutkovno gledališ eLjubljana); Lu ke, Zvon ki in Son ki12. 1. 2007: Izlet z vlakom v Ljubljano, ogled Ljubljanskega gradu, fran iškanske in stolne cerkve; Son ki15.–19. 1. 2007: Zimovanje na Rakitni; Zvon ki in Lu ke3. 2. 2007: Aktiv na Vrhniki 7. 2. 2007: Obisk Knjižnice Domžale; Lu ke

12. 2. 2007: Obisk OŠ Venclja Perka; Zvon ki13. 2. 2007: Obisk OŠ Venclja Perka; Lu ke

16. 2. 2007: Obisk knjigarne in galerije Svet knjige; Zvon ki 15. 3. 2007: Izlet za Zlati son ek do Doba in ogled kmetije Cerarjevih v Dobu; Lu ke in Zvon ki26. 3. 2007: Sodelovanje na prireditvi Karitas za Materinski dan v KD F. Bernika: pesem Jaz sem mala roža in deklamacija mamici in o ku; Lu ke in Zvon ki iz glasbene delavnice, Katarina Marin in

Andreja Marin Sokli , violina ) 30. 3. 2007: Slepa gospa Ladka

Hunjet na obisku; Lu ke, Zvon ki, Son ki in Zvezdice

5. 4. 2007: Abonma v KD F. Bernika: Glas – glasbeni performans za otroke (KD Priden možic); Lu ke, Zvon kiin Son ki

16. 4. 2007: Sklepna prireditev za Pravlji nega pal ka v KD v Grobljah; Lu ke in Zvon ki

20. 4. 2007: Izlet v pravlji no deželo v Unec; Lu ke in Zvon ki

Dominikov glas / maj 2007 3626. 4. 2007: Projekt Medimedo; Lu ke, Zvon ki, Son ki in Zvezdice 9. 5. 2007: Abonma v KD F. Bernika; Modro piš e, Gledališ e Koper;

Lu ke, Zvon ki in Son ki12. 5. 2007: Dominikov dan 15. 5. 2007: Obisk Hiše eksperimentov v Ljubljani; Lu ke in Zvon ki21. 5. – 25. 5. 2007: Letovanje v Portorožu; Zvon ki in Lu ke30. 5. 2007: Sre anje otrok katoliških vrtcev (gostili smo Marijin vrtec iz

Cerkelj na Gorenjskem.)

Predvideno v juniju: Zaklju ek starejših skupin pred vstopom v šolo; Zvon ki in Lu ke Izlet v Kamnik in no itev v vrtcu; Son kiTe aj rolanja Te aj plavanja

Celoletni projekti: Vrednote nas bogatijo ob Svetem pismu Ponedeljkove delavnice: Fran iškovi otroci, Svetopisemska delavnica in

Glasbena delavnica Športna zna ka Zlati son ek; Zvon ki in Lu kePobarvana pravljica – Eptin projekt Knjigobube; Son ki, Zvezdice, Zvon ki

in Lu kePasav ek – mednarodni projekt za spodbujanje uporabe otroških

varnostnih sedežev (Euchires); Son ki, Zvon ki in Lu keBralna zna ka Pravlji ni pal ek; Zvon ki in Lu ke Abonma v KD F. Bernika; Son ki, Zvon ki in Lu keAngleške urice; Lu keMedo na obisku; Angel ki

Dejavnosti, ki jih vodijo zunanji sodelavci: Plesno-športni te aj (Plesna šola Miki) Te aj rolanja (ŠD Fan Vit-As) Te aj plavanja (ŠD Fan Vit-As)

»Dobrotljivost Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami in delo naših rok nam podpiraj, da, delo naših rok podpiraj«!

(Ps 90, 17)

Documents

maj 2007 / št. 10 - rkc.sivrtec-dominik-savio.rkc.si/stara/arhiv/Dominikovglas_07.pdfživljenjske vrednote vzgojiteljice ne boste obšle tudi pesmi, prepevanja in poslušanja lepe