UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Predšolska vzgoja

Otrokove predstave o Luni

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

mag. Ana Gostinčar Blagotinšek Tina Grilc

Ljubljana, september, 2014

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se viš. pred. mag. Ani Gostinčar Blagotinšek za mentorstvo in pomoč pri

pisanju diplomske naloge. Hvala vzgojiteljema Simoni in Blažu in njuni skupini otrok, da

sem z njimi lahko opravljala raziskovalno delo. Zahvaljujem pa se tudi vsem ostalim, ki so

kakorkoli pripomogli in me spodbujali pri pisanju diplomske naloge.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

III

IZVLEČEK

Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in praktičnega. V prvem delu je

opisana zgodovina potovanj in pristankov na Luni, splošni podatki o Luni (razvoj, sestava,

površje, vidnost in Lunine mene) in astronomski inštrumenti. Na kratko je predstavljen tudi

razvoj otrokovega mišljenja.

V drugem, praktičnem delu pa je najprej predstavljen anketni vprašalnik, ki vsebuje 10

splošnih vprašanj o Luni. Namen je bil ugotoviti, koliko so predšolski otroci poučeni o tem

naravnem satelitu Zemlje. Odgovore 35 otrok, starih od pet do šest let, sem prikazala s

pomočjo Excelovega programa v tortnih diagramih.

Nato so predstavljene dejavnosti za otroke v vrtcu (Luna in Sonce; predstavitev Lune;

izdelava plakata o Luni; Nastanek Lune v peskovniku; Predstavitev gibanja Lune in Zemlje z

modelom; Pregled novih spoznanj o Luni) in njihove analize.

Na koncu so prikazani rezultati ponovnega anketiranja otrok z istim anketnim vprašalnikom.

Rezultati prikazujejo, da so se otroci iz pripravljenih dejavnosti veliko naučili o Luni, saj je

večino odgovorov poenotenih in pravilnih. Odgovore sem za lažjo predstavo o napredku

otrok v poznavanju Lune prikazala v stolpčnih diagramih, skupno s prvotnimi odgovori na

anketni vprašalnik.

KLJUČNE BESEDE: Predšolski otroci, zgodovina Lune, podatki o Luni, otroške predstave o Luni, mišljenje

otroka

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

IV

ABSTRACT

This diploma paper is divided into two parts, the theoretical and the practical one. The first

part describes the history of travelling and landing on the Moon, general information on the

Moon (its evolution, composition, surface, visibility, and moon phases), and the

astronomical instruments. The development of a child's way of thinking is also briefly

presented.

The second, more practical part, is introduced by a questionnaire consisting of 10 general

questions about the Moon. The aim was to find out how much the pre-school children know

about the Earth's natural satellite. The answers of 35 children, aged five to six years, are

presented in the Excel program with pie charts.

Further on, the activities for children in kindergarten are presented (the Moon and the Sun,

the presentation of the Moon, elaboration of a poster about the Moon; the making of moon in

a sandbox; a model presentation of the rotation of the Moon and the Earth; a review of new

findings on the Moon), and their analysis.

The final part presents the results of repeated interviews of children based on the same

questionnaire. The results show that children learned a lot about the Moon from these

organized activities, since most of the answers were consequent and correct. In order to

facilitate the presentation on the progress of children in their knowledge of the Moon, the

answers are given in bar graphs together with the original answers to the questionnaire.

KEYWORDS: Pre-school children, the history of the Moon, the data on the Moon, children's views of the

Moon, children's way of thinking

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

V

KAZALO VSEBINE

UVOD ....................................................................................................................................... 1

TEORETIČNI DEL .................................................................................................................. 2

1 POTOVANJE NA LUNO ..................................................................................................... 2

1.1 Zanimanje za Luno ......................................................................................................... 2

1.2 Začetek vesoljske tekme ................................................................................................. 2

1.3 Stroji na Luno ................................................................................................................. 3

1.4 Ciljanje Lune ................................................................................................................... 5

1.5 Izbor in usposabljanje astronavtov ................................................................................. 6

1.6 Simulacija vesolja ........................................................................................................... 6

1.7 Vesoljska obleka ............................................................................................................. 7

1.8 Vaje na terenu ................................................................................................................. 8

1.9 Potovanje na Luno .......................................................................................................... 8

1.10 Pristanek ........................................................................................................................ 8

1.11 Lunarni modul ............................................................................................................... 9

1.12 Lunarno vozilo ............................................................................................................ 10

1.13 Kamnine iz Lune ......................................................................................................... 10

1.14 Luna jutrišnjega dne .................................................................................................... 11

2 SPLOŠNI PODATKI O LUNI ............................................................................................ 12

2.1 Razvoj Lune .................................................................................................................. 13

2.2 Sestava Lune ................................................................................................................. 13

2.3 Spreminjanje Luninega površja .................................................................................... 14

2.4 Lunino površje .............................................................................................................. 15

2.5 Vidnost Lune ................................................................................................................. 18

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

VI

2.6 Lunine mene ................................................................................................................. 18

2.7 Lunina noč .................................................................................................................... 22

2.8 Lunin tir ........................................................................................................................ 22

2.10 Kraterji ........................................................................................................................ 23

2.10.1 Nastanek kraterjev ................................................................................................ 23

2.10.2 Oblika kraterjev .................................................................................................... 24

2.10.3 Velikosti kraterjev ................................................................................................ 24

3 ASTRONOMSKI INŠTRUMENTI .................................................................................... 25

3.1 Teleskop ........................................................................................................................ 25

3.2 Binokular ...................................................................................................................... 26

4 RAZVOJ OTROKOVEGA MIŠLJENJA ........................................................................... 27

4.1 Kako delujejo možgani ................................................................................................. 27

4.2 Kako možgani shranjujejo informacije ......................................................................... 28

4.3 Mišljenje ....................................................................................................................... 29

4.4 Različne razlage otrokovega mišljenja ......................................................................... 30

4.5 Otrokova vprašanja ....................................................................................................... 31

4.6 Specifičnosti otrokovega razumevanja sveta ................................................................ 31

EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................... 33

5 OPREDELITEV PROBLEMA: .......................................................................................... 33

6 HIPOTEZE: ......................................................................................................................... 34

7 OPIS RAZISKOVALNE METODOLOGIJE ..................................................................... 34

7.1 Metoda in tehnika zbiranja podatkov ............................................................................ 34

7.2 Vzorec ........................................................................................................................... 34

7.3 Pripomočki .................................................................................................................... 35

7.4 Način izvedbe ............................................................................................................... 35

7.5 Obdelava podatkov ....................................................................................................... 35

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

VII

7.6 Predstavitev anketnega vprašalnika .............................................................................. 35

8 REZULTATI INTERVJUJEV PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI IN INTERPRETACIJA

................................................................................................................................................ 38

9 ANALIZA ODGOVOROV ................................................................................................. 50

10 DEJAVNOSTI ZA OTROKE V VRTCU ......................................................................... 51

10.1 Prva dejavnost: Luna in Sonce .................................................................................... 51

10.2 Druga dejavnost: predstavitev Lune ........................................................................... 52

10.3 Tretja dejavnost: izdelava plakata o Luni ................................................................... 52

10.4 Četrta dejavnost: Nastanek Lune v peskovniku .......................................................... 54

10.5 Peta dejavnost: predstavitev gibanja Lune in Zemlje z modelom .............................. 56

10.6 Šesta dejavnost: Pregled novih spoznanj o Luni ........................................................ 58

11 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANKETNIH VPRAŠALNIKOV PO IZVEDENIH

DEJAVNOSTIH: .................................................................................................................... 61

12 ANALIZA ODGOVOROV:.............................................................................................. 73

13 REALIZACIJA HIPOTEZ PRI PREDTESTU ................................................................. 73

14 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 75

LITERATURA: ...................................................................................................................... 76

PRILOGE: .............................................................................................................................. 82

KAZALO SLIK

Slika 1.1: Ranger ...................................................................................................................... 3

Slika 1.2: Orbiter ...................................................................................................................... 4

Slika1.3: Surveyor .................................................................................................................... 5

Slika 1.4: Vesoljska obleka ...................................................................................................... 7

Slika 1.5: Lunarni modul .......................................................................................................... 9

Slika 1.6: Lunarno vozilo ....................................................................................................... 10

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

VIII

Slika 1.7: Lunine kamnine ...................................................................................................... 11

Sliki 1.8 in 1.9: Zastava in odtis čevlja na Luni ..................................................................... 11

Slika 2.10: Sestava Lune ........................................................................................................ 14

Slika 2.11: Lunino površje...................................................................................................... 16

Slika 2.12: Morja na Luni ....................................................................................................... 16

Slika 2.13: Gorovja na Luni ................................................................................................... 17

Slika 2.14: Lunine mene ......................................................................................................... 19

Slika 2.15: Prvi krajec ............................................................................................................ 20

Slika 2.16: Polna Luna ........................................................................................................... 21

Slika 2.17: Zadnji krajec ......................................................................................................... 21

Slika 2.18: Mlaj ...................................................................................................................... 22

Slika 2.19: Popolni Lunin mrk ............................................................................................... 23

Slika 3.20: Prvi teleskop Slika 3.21: Teleskop .................................................. 26

Slika 3.22: Binokular .............................................................................................................. 27

Slika 7.1: Primeri iz anketnega vprašalnika, na kateri sliki je Luna ...................................... 37

slika 7.2:Primeri slik lune pred dejavnostmi .......................................................................... 38

Slika 10.3: fotografije nastajanja plakata o Luni in končni izdelek v prvi skupini ................ 53

Slika 10.4: fotografije nastajanja plakata o Luni in končni izdelek v drugi skupini .............. 54

Slika 10.5: »Kraterji na Luni« v prvi skupini ......................................................................... 55

Slika 10.6: »Kraterji na Luni« v drugi skupini ....................................................................... 56

Slika 10.7: Model Sonca, Lune in Zemlje. ............................................................................. 57

Slika 10.8: Ponazoritev Luninih men s pomočjo modela ....................................................... 58

Slika 10.9: ogled PowerPoint predstavitve. ............................................................................ 60

Slika 11.10: Risbe otrok pred in po dejavnostih ..................................................................... 63

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

IX

KAZALO GRAFOV

Graf 1: odgovori na vprašanje: Kaj je Luna? ......................................................................... 40

Graf 2: Odgovori na vprašanje: Kje vidimo Luno? ................................................................ 41

Graf 3: Odgovori na vprašanje: Kdaj vidimo Luno? .............................................................. 42

Graf 4: Odgovori na vprašanje: Kje je Luna, ko je ne vidimo?.............................................. 43

Graf 5: Odgovori na vprašanje: Kako velika je Luna? ........................................................... 44

Graf 6: Odgovori na vprašanje: Kako daleč je Luna? ............................................................ 45

Graf 7: odgovori na vprašanje: Kaj lahko najdemo na Luni?................................................ 46

Graf 8: Odgovori na vprašanje: Ali na Luni kdo živi? ........................................................... 47

Graf 9: Odgovori na vprašanje: Na kateri sliki je Luna? ........................................................ 49

Graf 10: odgovori na vprašanje: Kaj je Luna? ....................................................................... 64

Graf 11: Odgovori na vprašanje: Kje vidimo Luno? .............................................................. 65

Graf 12: Odgovori na vprašanje: Kdaj vidimo Luno? ............................................................ 66

Graf 13: Odgovori na vprašanje: Kje je Luna, ko je ne vidimo?............................................ 67

Graf 14: Odgovori na vprašanje: Kako velika je Luna? ......................................................... 68

Graf 15: Odgovori na vprašanje: Kaj lahko najdemo na Luni? .............................................. 69

Graf 16: odgovori na vprašanje: Ali na Luni kdo živi? .......................................................... 70

Graf 17: Odgovori na vprašanje Kako daleč je Luna? ........................................................... 71

Graf 18: Odgovori na vprašanje: Na kateri sliki je Luna? ...................................................... 72

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

1

UVOD

»Luna je Zemlji najbližji sopotnik v vesolju. Z vesoljskim plovilom je dosegljiva v pičlih treh

dneh (Aguilar 2008). Od Zemlje je oddaljena komaj 380.000 km. Je edini kraj v Vesolju, ki

so ga ljudje kdaj obiskali. Na Luni ni ne zraka ne vode ne vremena. Na njenem površju

najdemo gorovja, kraterje, morja strjene lave in plasti prahu (Mitton 2005). Luna je mrzla

kepa kamenja brez življenja, približno četrtine velikosti Zemlje. Je daleč največje telo na

nočnem nebu in svetlo sije zato, ker odbija svetlobo s Sonca (Stott 2003).«

Luna je edini naravni satelit, ki je velik in svetel, zato ga vidimo s prostim očesom, prav tako

pa ga lahko posnamemo s katerim koli fotoaparatom (Bakich 2003) . Zato je primerna za

opazovanje v predšolskem obdobju. Sama menim, da ji v predšolskem obdobju posvečamo

premalo časa in da otroci o Luni ne vedo kaj dosti. Odločila sem se, da s pomočjo anketnih

vprašalnikov to preverim.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

2

TEORETIČNI DEL

1 POTOVANJE NA LUNO

1.1 Zanimanje za Luno

Dayer, v knjigi Misija na Luno piše, da so že najzgodnejše civilizacije s celega sveta

uporabljale mesečni cikel luninih men za merjenje časa in izdelavo koledarja, čeprav niso

vedeli, kaj Luna pravzaprav je. Bog? Svetleča krogla na nebu? Nedosegljiv del nebes? Šele v

sedemnajstem stoletju, ko so začeli opazovati s teleskopi, so ljudje ugotovili, da je Luna

svet, podoben Zemlji, z nagubanimi gorovji in vulkanskimi ravnicami. Spoznali so, da je

Luna Zemlji razmeroma blizu in da bi jo nekega dne lahko tudi obiskali. Sanje o potovanju

na Luno so spremenili v cilj njihove dejavnosti. V dvajsetem stoletju so ugotovili, da bo to

mogoče le z raketnim pogonom (Dyer 2009).

1.2 Začetek vesoljske tekme

V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja sta bili Sovjetska zveza (danes Rusija in

nekatere sosednje države) in Združene države Amerike vpleteni v hladno vojno, v vojno

groženj z razkazovanjem moči. Obe državi sta razvijali rakete, ki bi lahko nosile jedrske

bombe. 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza uporabila eno od teh raket in v Zemljino orbito

izstrelila sondo (prvi umetni satelit) z imenom Sputnik 1. Ta dosežek je pretresel svet in

sprožil vesoljsko tekmo. Sovjetska zveza je v njej povedla z izstrelitvijo živali v vesolje

(novembra 1957), s prvim človekom v vesolju (1961), s prvo žensko v vesolju (1963) in s

prvim vesoljskim »sprehodom« (1965) (Dyer 2009).

Leta 1961 je bila hladna vojna na vrhuncu. ZDA niso mogle dopustiti, da bi Sovjetska zveza

in njena komunistična vlada prevzeli vodstvo v vesoljski tekmi. Maja tega leta je ameriški

predsednik John F. Kennedy dejal: »Menim, da si mora naš narod postaviti cilj, da do konca

tega desetletja na Luni pristane človek in se varno vrne nazaj na Zemljo.« Do takrat je bila

edina ameriška misija s človeško posadko petnajstminutni let plovila Mercury z Alanom

Shepardom tri tedne pred tem. Zato je bil cilj poslati človeka na Luno v samo sedmih letih

zelo ambiciozen. Toda, če Združeni državi Amerike ne bi uspelo, bi projekt zagotovo

izpeljala Sovjetska zveza (prav tam).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

3

1.3 Stroji na Luno

Pred programom Apollo je bilo o Luni znanega tako malo, da so se nekateri bali, da se bo

vesoljska ladja ob pristanku na njenem površju pogreznila v mehko prašno površje. Za

preverljivost površja sta Sovjetska zveza in ZDA, kot del njune vesoljske tekme, najprej na

Luno poslali sonde brez človeške posadke. Prvi uspehi so bili sovjetski. Septembra 1959 je

bila sonda Luna 2 prvo njihovo umetno telo, ki je padlo na Luno. Oktobra 1959 je Luna 3 na

Zemljo poslala prve fotografije zadnje strani Lune. Februarja 1966 je Luna 9 uspešno

pristala na Luninem površju. A je Nasa Sovjetsko zvezo kmalu dohitela z izstrelitvijo sond

Ranger, Surveyor in Lunar Orbiter (Dyer 2009).

RANGER

Leta 1964 in 1965 so ZDA na Luni namenoma razstrelile sonde Ranger 7, 8 in 9. V zadnjih

minutah in sekundah pred trčenjem, ko so se vedno bolj približevale površju, so na Zemljo

poslale ogromno posnetkov. Ti so prikazovali kraterje velikih in majhnih dimenzij, tudi

takih, ki so v premeru merili le nekaj metrov (prav tam).

Slika 1.1: Ranger

https://www.google.si/search?q=ranger&bav=on.2,or.r_qf.&bvm=bv.51495398,d.Yms,pv.xjs.s.en_US.M4-

36_38X9A.O&biw=1280&bih=605&um=1&ie=UTF-

8&hl=en&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=zWwjUpS0LYfVswbm3YGwDA#hl=en&q=ranger+moon&tbm=isch&um=1&facrc

=_&imgdii=yYGNnkrpXUVSsM%3A%3BJOJyhGpXwJv9qM%3ByYGNnkrpXUVSsM%3A&imgrc=yYGNnkrpXUVSsM%3A%3BP0I

ucQGj2NrJSM%3Bhttp%253A%252F%252Fmars.jpl.nasa.gov%252Fmsp98%252Fmsss%252Fmardi_hardware%252Fhistory%252Frang

er%252Franger.gif%3Bhttp%253A%252F%252Fmars.jpl.nasa.gov%252Fmsp98%252Fmsss%252Fmardi_hardware%252Fhistory%252Fr

anger%252F%3B451%3B518 (22. 1. 2014)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

4

ORBITER

Med leti 1966 in 1967 je pet Nasinih sond Lunar Orbiter obkrožilo Luno. Skupaj so

fotografirale in dokumentirale 99 % Luninega površja. S tem so omogočile znanstvenikom

izbrati mesto pristanka za plovila misij Apollo, ki so s človeško posadko pristala dve leti

pozneje (prav tam).

Slika 1.2: Orbiter

https://www.google.si/search?um=1&hl=en&tbm=isch&sa=1&q=orbiter+moon&oq=orbiter+moon&gs_l=img.3..0i5j0i24l5.131808.13331

1.2.134274.7.7.0.0.0.0.140.793.1j6.7.0....0...1c.1.26.img..3.4.413.dvLer2Jq3yo&bav=on.2,or.r_qf.&bvm=bv.51495398%2Cd.Yms%2Cpv.

xjs.s.en_US.M4-

36_38X9A.O&biw=1280&bih=605&ech=1&psi=02wjUpGaGMqttAaJ4oDgDg.1378053333925.5&emsg=NCSR&noj=1&ei=fG0jUt-

VJNDZsgb514CICQ#facrc=_&imgdii=_&imgrc=WHCWevJLsimPaM%3A%3Bsf2rbnvipvbGhM%3Bhttp%253A%252F%252Fnssdc.gsf

c.nasa.gov%252Fimage%252Fspacecraft%252Flunar_orbiter.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fnssdc.gsfc.nasa.gov%252Fplanetary%252F

lunar%252Flunarorb.html%3B1024%3B594 (22. 1. 2014)

SURVEYOR

Od 1966 do 1968 je Nasa izstrelila sedem sond Surveyor. Vse so bile zasnovane za mehak

pristanek na Luni in za pošiljanje panoramskih posnetkov mesta svojega pristanka. Nekatere

sonde so imele robotsko roko. Ta je zajela prst in ocenila trdoto površja (prav tam).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

5

Slika1.3: Surveyor

https://www.google.si/search?um=1&hl=en&biw=1280&bih=605&noj=1&tbm=isch&sa=1&q=surveyor+moon&oq=surveyor+moon&gs_

l=img.3..0j0i24l2.108596.111208.0.112331.8.8.0.0.0.0.153.1068.0j8.8.0....0...1c.1.26.img..4.4.548.w8doIPL74hw#facrc=_&imgdii=_&im

grc=Wu586yZbIDIhbM%3A%3BEuRt8X2IiCqLtM%3Bhttp%253A%252F%252Fi.space.com%252Fimages%252Fi%252F000%252F009

%252F358%252Fi02%252Fapollo12-moon-surveyor-3-

lander.jpg%253F1304336490%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.space.com%252F11536-moon-microbe-mystery-solved-apollo-

12.html%3B575%3B575 (22. 1. 2014)

1.4 Ciljanje Lune

Šele v zgodnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja so inženirji omogočili polet človeka v

vesolje. Težava pa je bila v tem, da niso vedeli kako ga poslati do Lune in ga varno pripeljati

nazaj. Sprva so menili, da bi bila za to najbolj primerna zelo velika vesoljska ladja, ki bi

lahko opravila vse – poletela proti Luni, pristala, vzletela z Lune in se vrnila domov. Kmalu

pa so ugotovili, da bi bilo tako vesoljsko plovilo tako veliko in obsežno, da ga v času, ki ga

je postavil predsednik Kennedy, torej do leta 1969, ne bi bilo mogoče zgraditi. Na koncu so

se odločili za kombinacijo dveh vesoljskih plovil (Dyer 2009).

Nasa je pristanek na Luni izvedla z dvema specializiranima ploviloma – prvo plovilo

(komandno-servisni modul) je krožilo v Lunini orbiti in omogočilo vrnitev na Zemljo drugo,

manjše (lunarni modul), pa je služilo za pristanek na Luni in za polet z nje do plovila v

orbiti. Vsako plovilo je imelo na krovu dovolj raketnega goriva, ki ga je potrebovalo za

svojo pot (prav tam).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

6

1.5 Izbor in usposabljanje astronavtov

Zaradi nevednosti o preizkušnjah astronavtov na prvih vesoljskih misijah, je Nasa kandidate

za prvi polet izbirala med piloti za testiranje letal. Ti možje so bili iz »pravega testa«, saj so

pogumno preizkušali skrajne zmogljivosti novih ali eksperimentalnih letal. Vajeni so bili

leteti z zahtevnimi leti in reševati krizne situacije, kadar je letalo ušlo iz pod nadzora. Šele v

sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil za astronavta izbran tudi znanstvenik, geolog

Harrison Schmitt. Med vsemi astronavti misij Apollo je bil edini znanstvenik, ki je letel na

zadnji misiji na Luno, Apollo 17. Harrison je s svojim znanjem sodeloval pri usposabljanju

astronavtov, sam pa se je moral naučiti tudi pilotirati reaktivno letalo, da je lahko upravljal z

lunarnim modulom (Dyer 2009).

1.6 Simulacija vesolja

Astronavti na Luni občutijo le šestino teže na Zemlji. Na poti na Luno izkusijo breztežno

stanje, po drugi strani pa se ob vzletih in pristankih zaradi velikih pospeškov počutijo

nekajkrat težje. Da bi se astronavti lahko pripravili na breztežno stanje in stanje povečane

teže, so se znanstveniki domislili simulacije vesolja (Dyer 2009).

Hoja po steni

»Bodoče astronavte so s pomočjo vrvi obesili na bok, da bi simulirali hojo po površini ob

zmanjšani gravitaciji.« (Prav tam).

Letalo za simuliranje breztežnega stanja

»Letalo, ki se je kot vlak smrti v zabaviščnem parku dvigalo in spuščalo, je simuliralo kratka

obdobja breztežnega stanja, ki pa so bila dovolj dolga, da so lahko preizkušali opremo.«

(Prav tam).

Centrifuga

»Pri visokih hitrostih vrtenja centrifuge so astronavti občutili povečano silo teže, kakršno bi

lahko bila ob vzletih in pristankih.« (Prav tam).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

7

Vznemirljiva vožnja

Napravo z raketnim pogonom, imenovano tudi »leteče posteljno ogrodje,« so astronavti

uporabili za učenje letenja z lunarnim modulom. Kar nekaj se jih je raztreščilo in na eni

izmed testnih voženj je Neil Armstrong le za las ušel smrti in se v zadnjem trenutku izstrelil

iz podivjane naprave (prav tam).

1.7 Vesoljska obleka

Obleka astronavtov je kot majhna vesoljska ladja. Sestavljena je tako, da varuje astronavta

pred nevarnostmi iz vesolja, kot so mikrometeoridi, sevanje, ekstremne temperature in

vakuum (oz. odsotnost ozračja). Mora biti dovolj robustna, da je astronavtom zagotavljala

varnost na površju Lune in hkrati dovolj gibljiva, da jim omogoča neovirano hojo,

premikanje rok in nog ter pobiranje kamnov in delo z orodji. Prve vesoljske obleke so bile

dovolj močne, da bi brez posledic prestale padce po ostrih skalah, hkrati pa ne tako težke, da

bi se astronavti v njih preveč utrudili (Dyer 2009).

Slika 1.4: Vesoljska obleka

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=vesoljske+obleke&oq=vesoljske+oblek

e&gs_l=img.3...1511.4908.0.5039.16.7.0.9.9.0.251.774.2j4j1.7.0....0...1ac.1.26.img..7.9.539.LlsmDflWr6Y#hl=en&q=vesoljska+obleka&t

bm=isch&facrc=_&imgdii=dLT2Ph1yWb7HRM%3A%3BbqOY-

egrAS8eXM%3BdLT2Ph1yWb7HRM%3A&imgrc=dLT2Ph1yWb7HRM%3A%3Bf8YZm8sYBZmp3M%3Bhttp%253A%252F%252Fss

1.spletnik.si%252F4_4%252F000%252F000%252F24f%252F0ea%252FSpletna-stran-IZOLATOR-

besedila_html_6917c5dc.png%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.izolator.si%252Ftoplotna-ucinkovitost.html%3B219%3B250 (22. 1.

2014)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

8

1.8 Vaje na terenu

Usposabljanje za misijo Apollo se ni odvijalo samo v simulatorjih in laboratorijih. Za vajo

hoje, kakršna naj bi bila na površju Lune in zbiranja kamnin, so si izbrali gole puščave,

kraterje in vulkanska polja. Geologi so jih poučili o vrstah kamnin in jim razložili, kako naj

bi nastala pokrajina na Luni. Med drugim so se astronavti pripravljali tudi na preživetje v

nenaseljenih in neznanih območjih Zemlje, saj bi ob primeru pristanka na napačnem mestu

morali vzdržati več dni, preden bi jih rešili (Dyer 2009).

Luna na Zemlji

V pusti okolici jezera Cinder v Arizoni je Nasa z eksplozivom ustvarila majhne kraterje in na

ta način ustvarila površje, kot je na Luni. Tam so astronavti preizkušali obleke, orodja in

vozila, namenjene uporabi na Luni (prav tam).

1.9 Potovanje na Luno

Potovanje na Luno in nazaj je trajalo šest dni. Astronavti so bili oblečeni v vesoljska

oblačila. Na sedeže komandnega modula so bili tesno pripeti le ob vzletu in pristanku. Med

potjo so večino časa porabili za različna opravila, prehranjevanje in spanje. Komandni modul

je bil sicer zelo majhen in poln različne opreme, a zaradi breztežnostnega stanja so astronavti

lahko po njem letali in si tako poiskali kotičke tudi za razgibavanje. Na poti na Luno so

astronavti občasno prižgali majhne rakete za popravek smeri. Pripravili so lunarni modul na

pristanek in pošiljali fotografije Zemlje, ki se je vse bolj manjšala ter Lune, ki se je počasi

večala. Urnik astronavtov je bil tako zapolnjen, da so spali samo okoli pet ur na dan (Dyer

2009).

1.10 Pristanek

Prvi pristanek na Luni, ki se je zgodil v nedeljo 20. julija 1969, je bil dramatičen. Ko sta

člana posadke Apollo 11, Neil Armstrong in Buzz Aldrin, pilotirala lunarni modul Eagle

(orel) proti površju Lune, so se vključili alarmi, ki so sporočali, da je računalnik

preobremenjen. Kljub zapletom so nadzorniku v Houstonu sporočili, da lahko nadaljujeta s

pristankom. Armstrong je ugotovil, da jih avtopilot vodi proti območju velikih skal, zato je

prevzel nadzor nad plovilom in se jim izognil ter pristal 20 sekund prej, preden bi zmanjkalo

goriva. Nadzorniki misije so bili na trnih. Komunikator Charlie Duke je komentiral: »Kar

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

9

nekaj kolegov je skoraj spustilo dušo, toda zdaj smo spet zadihali.« Uspelo jim je. Za

Apollom 11 je pot na Luno ponovilo še pet misij (Dyer 2009).

1.11 Lunarni modul

Pristanek na Luni je zahteval posebno vesoljsko plovilo, narejeno samo za ta namen.

Nenavadno obliko modula so sestavljali: raketni motorji, rezervoarji za gorivo in kabina pod

pritiskom, velika za dva astronavta. Lunarni modul je imel dva dela: spodnja »pristajalna

stopnja« je imela noge, rezervoarje za gorivo in raketni motor za pristanek na Luni. Imela je

tudi opremo za raziskave in vozilo za vožnjo po površju. Druga, »vzletna stopnja« je imela

svoj raketni motor in je pristajalno stopnjo uporabila za izstrelitveno ploščad, za vrnitev

astronavtov h komandnemu in servisnemu modulu v orbiti (Dyer 2009).

Slika 1.5: Lunarni modul

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni

&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#hl=en&q=lunarni+modul&tbm=

isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=_9QY90KKhNUgfM%3A%3Btt07Mv1ZCp57KM%3Bhttp%253A%252F%252Fstatic.astronomija.co.rs

%252Fnauke%252Fistorija%252Fletovi%252Fapolo11%252Flmorao82.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fstatic.astronomija.co.rs%252Fna

uke%252Fistorija%252Fgodina%252Fjul%252Fdogadjaji.htm%3B529%3B490 (22. 1. 2014)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

10

1.12 Lunarno vozilo

V zadnjih treh misijah Apollo so astronavti uporabljali lunarno vozilo, podobno puščavskim

štirikolesnikom. Astronavtom je omogočalo, da so se od lunarnega modula lahko oddaljili do

8 km. To je bilo dovolj daleč, da so obiskali zanimive kraterje in še vedno dovolj blizu, da bi

lahko pot nazaj prehodili, če bi se lunarno vozilo pokvarilo, kar pa se na srečo ni nikoli

zgodilo. Kolesa vozila so bila prekrita s kovinsko mrežo, ki je omogočala dober oprijem na

prašnem Luninem površju. Vsako kolo je imelo svoj motor, z napajanjem akumulatorja, kar

je omogočalo štirikolesni pogon in krmiljenje. Televizijska kamera in velika antena pa sta na

Zemljo pošiljala vse posnetke pokrajine (Dyer 2009).

Slika 1.6: Lunarno vozilo

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni

&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#hl=en&q=lunarni+modul&tbm=

isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=teq6T0lNunX9nM%3A%3BtSnJn9TnVmT_NM%3Bhttp%253A%252F%252Fimages.24ur.com%252F

media%252Fimages%252F600xX%252FFeb2013%252F61152108.jpg%253Fd41d%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.moskisvet.com%2

52Fclanek%252Fvisoki_obrati%252Fterenci-ki-so-ostali-na-luni.html%3B600%3B410 (22. 1. 2014)

1.13 Kamnine iz Lune

Vzorci grobih kamnov in peščene prsti, ki so jih astronavti misij Apollo zbrali med svojim

obiskom na Luni, so vredni več od diamantov in zlata. V šestih misijah so prinesli nazaj več

kot 2400 vzorcev, ki skupaj tehtajo 382 kg. Veliko kamnin iz Lune je starejših od kamnin na

Zemlji – najstarejše kamnine našega planeta so stare 3, 8 milijard let, Lunine kamnine pa so

stare tudi 4, 5 milijard let, skoraj toliko kot naše Osončje. Lunino površje je ostalo

nespremenjeno milijarde let. Kamnine z Lune so tako neprecenljiv zapis našega Osončja

kmalu po njegovem nastanku (Dyer 2009).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

11

Slika 1.7: Lunine kamnine

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=vesoljske+obleke&oq=vesoljske+oblek

e&gs_l=img.3...1511.4908.0.5039.16.7.0.9.9.0.251.774.2j4j1.7.0....0...1ac.1.26.img..7.9.539.LlsmDflWr6Y#hl=en&q=moon&tbm=isch&f

acrc=_&imgdii=_&imgrc=oqdw5_XSlSzvM%3A%3Bx07z6ZH86odO3M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.dvdbeaver.com%252Ffilm2

%252FDVDReviews49%252Fmoon_bluray%252Flarge%252Flarge_moon_bluray2.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.dvdbeaver.co

m%252Ffilm2%252FDVDReviews49%252Fmoon_blu-ray.htm%3B1920%3B1080 (22. 1. 2014)

1.14 Luna jutrišnjega dne

Doslej je po površini Lune hodilo dvanajst ljudi, ki so za seboj pustili sledi: pristajalnike,

lunarna vozila, zastave in svoje stopinje. Priti na Luno je še vedno cilj mnogim

znanstvenikom in komercialnim podjetjem. Refdern pravi, da z le šestino Zemljine težnosti

bi bila Luna zelo primerna za kopanje rud in za izstrelitev v vesolje. Ker ima popolnoma

temno nebo in je brez atmosfere ter brez radijskih šumov, bi bila tudi idealna za namestitev

teleskopov. Vodo, ki so jo odkrili v skalah na polih, bi lahko uporabljali za oskrbovanje

postaj na Luni. Pravi še, da je glavna ovira, da vse to ostajajo zgolj pri zamisli, v tem hipu

visoka cena vesoljskih poletov (Redfern 1999).

Sliki 1.8 in 1.9: Zastava in odtis čevlja na Luni

https://www.google.si/search?q=stopinje+na+luni&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=UlFEUrOnKYaTtQbe9ICgAg&ved=0CAcQ_AUo

AQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#facrc=_&imgdii=_&imgrc=In0jTL0vSiP3PM%3A%3BUGYZzte-

7NdzwM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fassets%252Fmedia%252Fpicture%252F20090717%252Fneil_armstrong_luna.

jpg%253Frev%253D1%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fdruzba%252Fznanost%252Fnasa-izgubila-posnetke-prvega-

pristanka-na-luni.html%3B3000%3B3000 (22. 1. 2014)

https://www.google.si/search?q=stopinje+na+luni&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=UlFEUrOnKYaTtQbe9ICgAg&ved=0CAcQ_AUo

AQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#facrc=_&imgdii=In0jTL0vSiP3PM%3A%3BJkP79YabOe9jwM%3BIn0jTL0vSiP3PM%3A&imgrc=In

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

12

0jTL0vSiP3PM%3A%3BUGYZzte-

7NdzwM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fassets%252Fmedia%252Fpicture%252F20090717%252Fneil_armstrong_luna.

jpg%253Frev%253D1%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fdruzba%252Fznanost%252Fnasa-izgubila-posnetke-prvega-

pristanka-na-luni.html%3B3000%3B3000 (22. 1. 2014)

2 SPLOŠNI PODATKI O LUNI

»Oddaljenost od Zemlje (od središča do središča):

Največja: 406 607 km

Srednja: 384 400 km

Najmanjša: 356 410 km

Obhodni čas: 27, 321661 dneva

Vrtilni čas: 27, 321661 dneva

Sinodska perioda (obdobje med zaporednima mlajema): 29d 12h 44m 3s

Povprečna tirna hitrost: 3680 km/h

Naklon tira: 5° 9' sekund

Navidezni premer:

Največji: 33' 31''

Srednji: 31' 6''

Najmanjši: 29' 22''

Gostota (voda = 1): 3, 34

Masa (Zemlja = 1): 0,012

Prostornina (Zemlja = 1): 0,020

Ubežna hitrost: 2.38 km/s

Površinska težnost (Zemlja = 1): 0,165

Albedo: 0,07

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

13

Povprečna magnituda pri polni Luni: -12,7

Premer: 3476,6 km«

(Moore 1999)

2.1 Razvoj Lune

Precej nenavadno in zanimivo je, da imamo o geološkem razvoju Lune več podatkov kot o

razvoju Zemlje. Zaradi izredno močne erozije se je podoba Zemlje hitro spreminjala,

medtem ko na Luni do erozije že dolgo ni prišlo. Pred dvema milijardama let se je Luna

komaj kaj razlikovala od današnje, med tem ko bi bila Zemlja izpred dveh milijard let komaj

prepoznavna. Seizmometri, ki so jih na Lunini površini pustili astronavti Apolla, so večkrat

zaznali občasne šibke potrese, tako da tam gotovo še poteka šibka potresna aktivnost.

Nekateri potresi so imeli epicenter blizu skorje, opazili pa so tudi potrese, ki izvirajo iz

globoke notranjosti, skoraj s polovice razdalje do Luninega jedra. Krušič pravi, da so

ugotovili tudi, da ima Luna morda še vedno vroče jedro. Stara predstava o Luni kot mrtvi in

popolnoma hladni krogli torej ni potrjena (urednik Krušič 1983).

2.2 Sestava Lune

Luna ima podobno zgradbo kot Zemlja; skorja, plašč in jedro. Ima rahlo zgornjo plast

regolita, globoko od 1 do 20 m. Niže leži okoli 1 km debela plast zdrobljenih skal in nato

plast trdnejših kamnin do globine 25 km. Temu sledi plašč in nazadnje jedro, ki vsebuje

veliko kovin in ima v premeru verjetno okoli 1000 do 1500 km. Jedro je dovolj vroče, da je

staljeno, čeprav je osrednja temperatura mnogo nižja kot pri Zemlji (Moore 1999).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

14

Slika 2.10: Sestava Lune

https://www.google.si/search?q=composition+of+the+moon&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=ofdxUuKFDcPfswa8yICgBw&sq

i=2&ved=0CFkQsAQ&biw=1272&bih=597#facrc=_&imgdii=HPg7MxWB9wrEQM%3A%3BLwKK4hsy3JdjRM%3BHPg7MxWB9wrE

QM%3A&imgrc=HPg7MxWB9wrEQM%3A%3BXZGwautSsMy3ZM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.org%252Fwikipe

dia%252Fcommons%252Fe%252Feb%252FMoon_diagram.svg%3Bhttp%253A%252F%252Fen.wikipedia.org%252Fwiki%252FMoon%

3B2769%3B2570 (22. 1. 2014)

2.3 Spreminjanje Luninega površja

Brglez pravi, da je Luna skozi svojo zgodovino ohranjala svoje površje. Večina sprememb je

nastala v daljni preteklosti. V zadnji milijardi let, kar predstavlja približno četrtino njene

starosti, se površje ni dosti spremenilo. Opazovanja so potrdila obstoj nekaterih občasnih

pojavov npr. v kraterju Alphonsus izhajajo vulkanski plini, ki pa dokazujejo, da so pri

oblikovanju in spreminjanju površja sodelovale tudi notranje sile in ne samo padci

meteoritov.

Pravi tudi, da o površju Lune vemo danes mnogo več kot pred obdobjem vesoljskih poletov.

Vemo, da na Luni ni globokih in nevarnih razpok, ni zraka, vode, viharjev – ni vremena, ali

drugih faktorjev, ki bi tako kot na Zemlji povzročalo spreminjanje površine. Velike

temperaturne razlike med dnevom in nočjo na Luni nastajajo predvsem zaradi »dolžine

svetlega dela dneva«, ki traja tako dolgo kot 2 tedna na Zemlji; pa tudi zaradi dejstva, da na

Luni ni atmosfere, ki bi s svojimi vremenskimi pojavi blažila učinke sončnega sevanja

(Brglez 2011).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

15

2.4 Lunino površje

»Leta 1609 je Italijan Galileo Galilej postal prvi človek, ki je Luno preučeval s teleskopom.«

(Dyer 2009).

Aguilar v svoji knjigi piše, da sta na Luni dve vrsti pokrajin: s kraterji na gosto posejana

višavja in razmeroma gladka nižavja, ki ji pravimo morja oziroma »maria«, po latinski

besedi mare. Morja so se oblikovala predvsem na strani Lune, ki jo vidimo z Zemlje. Nastala

so pred štirimi milijardami let, ko so v Luno treščili asteroidi in povzročili, da je iz

notranjosti stekla lava in prekrila obsežna območja. Druga stran Lune, ki je nikoli ne vidimo

z Zemlje, ni bila pod udarom tako velikih teles ali pa je tam skorja debelejša in lava zato ni

iztekla na površje (Aguilar 2008).

Večina gora ima obliko nekakšnih krožnih lokov ali celotnih kolobarjev in lahko segajo tudi

do več tisoč metrov visoko. Ti kolobarji obdajajo okrogle ravnine z različnimi premeri, ki

lahko dosežejo 200 km in več. Večja gorovja predstavljajo obalo morij. Poimenovana so po

gorovjih na Zemlji (Alpe, Kavkaz, Apenini …). Največ jih najdemo okrog Morja deževij

(Alpe, Kavkaz, Apenini, Krpati in Jura). Drugi del pa so temna področja, ki so jih pred

izumom teleskopa šteli za morja in jih tako tudi poimenovali. Ker so vse to videli brez

kakršnih koli optičnih pripomočkov, so že v antiki menili, da so gotovo, podobno kot na

Zemlji, tudi na Luni morja in kontinenti. Ko pa je Galileo Galilei usmeril svoj teleskop proti

Luni, so ugotovili, da je njeno površje zelo razgibano in predvsem brez vodnih površin.

Brglez pravi, da čeprav niso opazili vodnih površin, so »romantična« imena morij obdržali in

tako imamo na Luni namesto pravih morij le »suha morja«. Lunina morja predstavljajo

približno 35 % površja in se razprostirajo v glavnem na vidni strani Lune (Brglez 2011).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

16

Slika 2.11: Lunino površje

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=605&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni

&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#facrc=_&imgdii=_&imgrc=EB

Hvd-

RYLr80gM%3A%3Bedm1p9NZhjWYEM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.org%252Fwikipedia%252Fcommons%252Fd

%252Fd4%252FMoon-craters.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fsl.wikipedia.org%252Fwiki%252FLuna%3B613%3B599 (22. 1. 2014)

GOROVJA IN MORJA NA LUNI

Slika 2.12: Morja na Luni

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_maria_on_the_Moon (23. 1. 2014)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

17

Imena morij na Luni

MORJE MRAZA (Mare Frigoris), MORJE HUMBOLDT (Mare Humboldtianum), MORJE

JASNOSTI (Mare Serenitatis), MORJE TIŠINE (Mare Tranquillitatis), MORJE KRIZ (Mare

Crisium), MORJE SMYTH (Mare Smythii), MORJE RODOVITNOSTI (Mare

Foecunditatis), MORJE NEKTARJA (Mare Nectaris), MORJE OBLAČNOSTI (Mare

Nubium), MORJE VLAŽNOSTI (Mare Humorum), MORJE SPOZNANJA (Mare

Cognitum), MORJE HLAPOV (Mare Vaporum), MORJE OTOKOV (Mare Insularum),

MORJE DEŽEVIJ (Mare Imbrium), MORJE VALOV (Mare Undarum), MORJE

RAZPENJENOSTI (Mare Spumans) OBROBNO MORJE (Mare Marginis), JUŽNO

MORJE (Mare Australe), VZHODNO MORJE (Mare Orientale), OCEAN NEVIHT

(Oceanus Pricellarum) (Brglez 2011).

Imena gorovij na Luni

ALPE (Montes Aples), KAVKAZ (Montes Caucasus), APENINI (Montes Apenninus),

KRPATI (Montes Carpatus), JURA (Montes Jura), GOROVJE HAEMUS (Montes

Haemus), GOROVJE PIRENEJI (Montes Pyrenaeus), KORDILJERI (Montes Cordillera) in

še nekaj manjših gorovij (prav tam).

Slika 2.13: Gorovja na Luni

Luna skozi teleskop, Brglez, M., 2011, Radovljica: Didakta

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

18

Pred okoli 3,8 milijarde let je bilo asteroidskega bombardiranja v glavnem konec. Odtlej je

nastalo le še nekaj kraterjev, kakršen je Kopernik (Redfern 1999). Aguilar pravi, da Luna

nima atmosfere. Nebo okrog nje je vedno črno, tudi podnevi, saj na Luni ni zraka, v katerem

bi se Sončeva svetloba lahko razpršila in ustvarila modro nebo, kakršno poznamo na Zemlji.

Po brezzračnem prostoru ne morejo potovati niti zvočni valovi, zato je Luna ovita v grobno

tišino. Zaradi ozračja Zemlje večina meteorjev zgori, preden doseže površje, na Luni pa ni

ozračja zato vse, kar pada proti njej, udari vanjo. Nobene od teh udarnih brazgotin pozneje

ne izbrišejo vremenski pojavi. Stopinje astronavtov odprave Apollo iz leta 1969 se bodo

ohranile na Luninem površju še vsaj deset milijonov let (prav tam).

V času, ko je na Luni dan, se temperatura na površju zaradi vpliva neposredne Sončeve

svetlobe dvigne precej nad vrelišče vode. V času noči pa se temperatura na Luni spusti na

150 stopinj pod ničlo (Mitton 2005).

Četudi je na Zemljinem nebu bleščeče svetla, je Luna v resnici zelo temno telo; 3470 km

velika Lunina krogla odbije samo 7 % sončeve svetlobe, ki pade nanjo (prav tam).

2.5 Vidnost Lune

Brglez pravi, da brez posebnih težav lahko ugotovimo, da Luna na nebu kaže spreminjajočo

podobo. Včasih je osvetljena v celoti, včasih le delno, včasih pa ni vidna, ker je na nebu

skupaj s Soncem. Tudi čas, ko Luno lahko opazimo na nebu se spreminja. Včasih vzide

zvečer, včasih zjutraj, včasih pa podnevi, tako da tega niti ne opazimo. Podobno kot čas

vzida se spreminja tudi »kraj« njenega vzhodišča. Luna se lahko v enem dnevu pomakne

tudi do 7 stopinj v smeri proti severu ali jugu (sprememba deklinacije). To ne pomeni da se

Luna ne vrti okrog svoje osi. Čas, v katerem se Luna enkrat zavrti okrog svoje osi je enak

času, v katerem enkrat obkroži Zemljo, zato nam kaže vedno isti obraz (Brglez 2011).

2.6 Lunine mene

Vsi lahko opazimo Lunine mene, ki so posledica kroženja Lune okoli Zemlje. Ob mlaju je

Luna med Zemljo in Soncem, zato Lunino površje, ki je obrnjeno k Zemlji, ni osvetljeno.

Nekaj dni pozneje se Luna po svoji orbiti premakne dovolj naprej, da lahko vidimo del

površja, ki je osvetljeno s Soncem. Približno dva tedna po mlaju Luna za opazovalca na

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

19

Zemlji leži na nasprotni strani kot Sonce in njen obraz je popolnoma osvetljen. Temu pojavu

pravimo polna luna (Dyer 2009).

Slika 2.14: Lunine mene

https://www.google.si/search?q=prvi+krajec&espv=2&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=lTK1U-

LCA6He7AbC24D4DA&ved=0CBsQsAQ&biw=1280&bih=685#facrc=_&imgdii=_&imgrc=V70QEmdAOrobVM%253A%3Bm8d4fVz

DvyYBXM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.andros.si%252Fvesolje%252Fimages%252Fpolna_luna.gif%3Bhttp%253A%252F%252F

www.andros.si%252Fvesolje%252Fmesec.html%3B363%3B86 (3. 7. 2014)

Natančen čas od ene do druge polne lune je 29, 5 dneva, zato se nastop polne Lune

premakne iz meseca v mesec za dan ali dva. V dneh po ščipu Luna vzhaja zvečer vedno

pozneje, (navidezno) postaja vedno tanjša, tako da po enem tednu ostane le še polovica, to je

zadnji krajec, čez približno dva tedna pa je kot mlaj nevidna na dnevnem nebu. Nekaj dni po

Mlaju se spet pojavi v večernem mraku, sprva kot ozek srp, ki v naslednjih sedmih dneh

doseže velikost prvega krajca, čez nadaljnjih sedem dni pa je spet ščip ali polna luna.

Naraščajoča Luna je vedno osvetljena z desne, pojemajoča pa z leve. Za en obhod Zemlje

potrebuje Luna 27, 3 dni; če je danes v ozvezdju Leva, bo tam spet čez 27, 3 dni. Časovna

razlika med ponovitvijo iste Lunine mene in njeno obkrožitvijo Zemlje nastane zaradi

Zemljinega kroženja okrog Sonca. V štirih tednih se namreč Zemlja pomakne nekoliko

naprej na svoji poti okrog Sonca, tako da traja nekoliko dlje, da se ponovi enaka mena. Tako

kot Zemljo tudi Luno Sonce vedno osvetljuje z ene strani, na drugi polovici pa je noč. Glede

na zorni kot je vedno mogoče videti samo bolj ali manj velik delež osvetljene (dnevne)

polovice Lune, tako da je večinoma vidna kot srp. Samo ob ščipu, ko so Sonce, Zemlja in

Luna razvrščeni eden za drugim, gledamo celotno, od Sonca osvetljeno polovico (dnevno

stran) Lune.

Ker za en vrtljaj okoli svoje osi potrebuje Luna natanko toliko časa kot za en obhod Zemlje,

nam kaže vedno isti obraz. Govorimo o vezani rotaciji, ki je nastala zaradi medsebojnega

vplivanja plimskih sil na Luno in Zemljo. Tudi Luna sledi navidezni poti Sonca po nebu –

ekliptiki, torej potuje skozi ozvezdja zodiaka. Ker pa je Lunin tir za približno 5 stopinj

nagnjen glede na Zemljinega, je lahko Luna včasih nad, včasih pod ekliptiko. Zato tudi ne

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

20

pride pri vsakem ščipu do Luninega in ne pri vsakem mlaju do Sončevega mrka (Emmerich

2006).

Luna prvi dan po mlaju

Luna je v času mlaja na nebu skupaj s Soncem in zato nevidna našim očem. Osvetljena je

»zadnja« stran Lune, ki je za nas, ker je obrnjena stran od Zemlje, nevidna. Brglez v svoji

knjigi piše, da je zelo mlado Luno, ki je mlajša od enega dneva, sicer možno videti, vendar

izredno težko; izpolnjeni morajo biti posebni pogoji (Luna mora biti v perigeju, v Zemlji

najbližji točki; ustrezna mora biti deklinacija Lune, kraj opazovališča in zahajajočega Sonca

ter čim večja nadmorska višina, ker je na višjih legah temnejše nebo in bolj miren zrak). Če

je starost Lune med 16 in 24 ur (kar pomeni, da je bil mlaj pred 16 do 24 urami) in je Sonce

pravkar zašlo, lahko pričnemo z iskanjem in morda bomo našli komaj opazen, izredno tanek

srp Lune nizko na zahodnem nebu, ki bo zašel manj kot 1 uro kasneje. Če nam ga uspe najti,

bomo opazili, da srp ne obsega celotnega polkroga, kot bi pričakovali, ampak mnogo manj,

morda le njegovo polovico (lok okrog 90 stopinj). Opaziti »manjši možni tanek srp« Lune,

manj kot 24 ur po mlaju, je dogodek, ki ni slučajen, ampak se je treba zanj res temeljito

pripraviti. Tudi če je starost Lune večja od 24 ur, sta opazovanje in morda fotografiranje

tankega srpa posebno doživetje (Brglez 2011).

Luna sedem dni po mlaju

»Obdobje prvega krajca, ko je vidna celotna vzhodna polovica Lune. V času od mlaja je

Luna prepotovala četrtino svoje poti okrog Zemlje.« (Brglez 2011).

Slika 2.15: Prvi krajec

http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php (23. 1. 2014)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

21

Luna petnajst dni po mlaju

»Ščip ali polna luna nastane med 14. in 15. dnem po mlaju. Za nekaj ur je lunin disk videti

popolnoma okrogel in nikjer ni videti nobene sence. Zaradi bleščave je vse, kar lahko

vidimo, megleno, razen morij in žarkov.« (Brglez 2011).

Slika 2.16: Polna Luna

http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php (23. 1. 2014)

Luna dvaindvajset dni po mlaju

Zadnji krajec. Zahodna polovica Lune ima mnogo več »morske« površine, kot vzhodna, zato

je v zadnjem krajcu, ki ga lahko opazujemo v jutranjem času občutno manj svetla (Brglez

2011).

Slika 2.17: Zadnji krajec

http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php (23. 1. 2014)

Luna osemindvajseti in devetindvajseti dan po mlaju

Osemindvajseti dan Luna počasi zaključuje svoj skoraj enomesečni ciklus. Od mlaja je že

skoraj opravila celotno pot okrog Zemlje. Devetindvajseti dan je Luna ponovno v mlaju in

vse se začenja znova (Brglez 2011).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

22

Slika 2.18: Mlaj

http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php (23. 1. 2014)

2.7 Lunina noč

Brglez pravi, da podobno kot na Zemlji lahko tudi na Luni govorimo o dnevu in noči. Od

Sonca osvetljena stran ima dan, na neosvetljeni strani je noč. Ker se Luna zavrti okrog svoje

osi približno v enem mesecu oz. v štirih tednih, trajata toliko časa »Lunin dan in Lunina

noč« skupaj. Torej Lunina noč traja polovico tega časa, tj. 2 tedna ali nekoliko manj kot 15

dni. Neosvetljenih predelov Lune z Zemlje ne moremo opazovati, prav tako je ne vidimo v

času mlaja, to je »sredi Lunine noči« (Brglez 2011).

2.8 Lunin tir

Lunin tir je nagnjen proti ravnini ekliptike (ravnini Zemljinega tira okrog Sonca) za približno

pet stopinj. Zato so Sonce, Zemlja in Luna le redko na isti črti in temu primerno so redki

Lunini oziroma Sončevi mrki. Poleg tega je Lunin tir eliptičen, se torej vidno razlikuje od

krožnice. Povprečno je Luna od Zemlje oddaljena 384 400 km, lahko pa se ji približa do 356

400 km, oziroma se od nje oddalji na 406 700 km. Posledica tega je, da se navidezni Lunin

polmer spreminja za približno 10 % kar pa nima nič opraviti s tem, da se Luna v bližini

obzorja pogosto zdi posebej velika.

Emmerich in Melchert pišeta, da se Luna in Zemlja nenehno privlačita; skupno težišče pa ni

Zemljino središče ampak 1700 km pod Zemljinem površjem. Druga na drugo vplivata

predvsem s plimovanjem. Luna privlači vodo na tisti strani Zemlje, ki je obrnjena k njej,

med tem ko na hrbtni strani zaostaja. Pod tema vodnima grebenoma se Zemlja nenehno vrti

naprej, ob enem pa se tudi Luna na svoji poti nekoliko premakne. Tako traja od oseke so

oseke (ali od plime do plime) nekoliko dlje kot pol dneva, to je dva grebena plime, oziroma

12 ur 25 minut (Emmerich, Melchert, 2006).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

23

2.9 Kako pride do Luninega mrka

Vsak dober koledar sporoča, da je vsakih 29, 5 dni ščip. Takrat stoji Luna natančno nasproti

Sonca zato jo vso noč vidimo na nebu. Sonce, Zemlja in Luna pa takrat niso vedno v

natančno isti vrsti, saj bi sicer imeli Lunin mrk ob vsakem ščipu. Ker je Lunin tir glede na

Zemljinega nagnjen za dobrih pet stopinj (tri prste iztegnjene roke), potuje Luna takrat nad

ali pod Zemljino senco.

»Presečišče nebesnih tirov Sonca in Lune imenujemo vozle. V dvižnem vozlu preide Luna

ekliptiko v severno smer, v padnem pa južno. Do Luninega mrka pride samo, če je Luna

navidezno zelo blizu vozla in je obenem še ščip. Glede na navidezno oddaljenost Lune od

vozla je mrk popoln (vsa Luna potuje skozi Zemljino senco) ali delen (Luna le deloma vstopi

v senco Zemlje). Razen teh so še tako imenovani polsenčni mrki, ko Luna potuje tik mimo

Zemljine sence in vstopi samo v tisti del njene sence, ki ga še osvetljuje Sončeva svetloba

(polsenco). Ti mrki pa so tako neopazni, da jih skoraj ne zaznamo.« (Emmerich, Melchert

2006).

Slika 2.19: Popolni Lunin mrk

http://www.educa.fmf.unilj.si/izodel/sola/2003/di/cimpric/html/Soncev%20in%20Lunin%20mrk.htm (24. 1. 2014)

2.10 Kraterji

2.10.1 Nastanek kraterjev

Udarni kraterji

Lunine kraterje bi praviloma morali imenovati udarni kraterji, kar nam bo takoj povedalo več

o njihovem nastanku. Udarni krater je večja ali manjša udrtina, ki je nastala v tleh, ko je

skalna gmota iz asteroidnega pasu treščila na Luno. Material iz jame, ki je bil izvržen, je

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

24

oblikoval okrogle stene okrog roba udrtine. Hitrost pri trku je okrog 20 km/s. Zaradi te

hitrosti nastane krater, ki je mnogo večji od asteroida (približno 15-krat v premeru). Asteroid

v premeru 1 km pri trku naredi krater s premerom 15 km. Luna je bila najpogosteje

»obstreljevana« prvih 750 milijonov let svoje zgodovine, kar predstavlja približno šestino

njene starosti. Podobno je bila obstreljevana tudi Zemlja, vendar so kraterji izgubili svojo

obliko zaradi delovanja vode in zraka (deževja, vetrovi in temperaturne spremembe). Ker

Luna nima dejavnikov, ki bi lahko v obliki vremenskih posledic povzročali spremembe

površja, so kraterji obdržali svojo obliko (Brglez 2011).

Vulkanski izbruhi

Druga možnost nastanka kraterjev so bili vulkanski izbruhi. Primer takšnega nastanka so

verjetno Gruithuisen Gamma. To je visoka kupolasta tvorba na južnem robu gorovja Jura s

premerom 20 km pri dnu in s kraterjem na vrhu, premera 900 m. Lava je iz notranjosti

pridrla na površje in ustvarila struge, po katerih je odtekla. Na ta način je zalila nižje ležeča

področja, ki jih danes prepoznavamo kot temna področja na Luni. To so morja in nekateri

kraterji s temnim dnom, ki jih lahko opazujemo tudi z Zemlje. Na področja starejših

kraterjev padajo vedno znova manjši asteroidi in tako spreminjajo njihovo obliko. Nastajajo

novi manjši kraterji na pobočjih in terasastih stenah večjih in starejših kraterjev. Podobno je

tudi na z Zemlje nevidni strani. Skoraj povsod so kraterji, le morij je manj, kar dokazuje, da

je skorja debelejša in lava ni mogla prodreti na površje, da bi zalila večja področja (Brglez

2011).

2.10.2 Oblika kraterjev

Okrog 95 % kraterjev na Luni je okrogle oblike, redki pa so podolgovate oblike. Tak je

krater Schiller (180 km x 70 km), ki leži nedaleč od zelo znanega kraterja Tycho. V tem

primeru je asteroid treščil na Luno pod zelo majhnim kotom (podobno kot pristajajo letala)

in tako »izkopal« podolgovat krater (Brglez 2011).

2.10.3 Velikosti kraterjev

Kraterje delimo v 3 skupine:

- Manjši kraterji merijo v premeru do 11 km in imajo obliko skodelice. So brez

središčnega vrha in njihov premer po širini je približno 6-krat večji od globine.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

25

- Srednji kraterji merijo od 11 do 150 km v premeru. Imajo ravno dno in večinoma

središčno goro z enim ali več vrhovi. Stene lahko segajo več tisoč metrov visoko.

- Veliki kraterji merijo v premeru več kot 150 km. Ob nastanku je bilo izvrženega

ogromno materiala, ki je ustvaril enega ali več okroglih prstanov okrog kraterja

(Brglez 2011).

3 ASTRONOMSKI INŠTRUMENTI

3.1 Teleskop

»Teleskop ali astronomski daljnogled je inštrument, s katerim opazujemo oddaljena nebesna

telesa.« (Galičič 2003).

Bistvena naloga teleskopa je zbiranje svetlobe z astronomskega objekta. Ločimo teleskope

refraktorje pri katerih svetlobo zbiramo z zbiralno lečo, in reflektorje pri katerih svetlobo

zbiramo z vbočenim zrcalom. Če je površina zbiralne leče ali površina primarnega zrcala pri

reflektorskem teleskopu večja, zbere več svetlobe. Ker so astronomski objekti na nočnem

nebu navadno šibki, si želimo imeti čim večjo zbiralno površino. Galičičeva pravi, da je

zbiralna moč teleskopa sorazmerna s površino zrcala, torej s kvadratom polmera zrcala.

Trikrat večje zrcalo bo v enoti časa zbralo devetkrat več svetlobnega toka. Sliko

astronomskega objekta, ki nastane v goriščni ravnini zrcala, lahko pogledamo skozi ustrezno

lečo okular, ki ima vlogo povečevalne lupe. S tem povečamo kot, pod katerim vidimo objekt,

zato se nam le-ta zdi bližji oz. večji. Povečava teleskopa je definirana kot razmerje med

goriščnima razdaljama objektiva in okularja. Pri manjših amaterskih teleskopih, kjer

astronomske objekte pogosto gledamo neposredno skozi okular, lahko menjamo okularje ter

s tem v določenih mejah spreminjamo povečavo.

Skozi velike profesionalne teleskope astronomi pogledajo z očmi le izjemoma. Zato se pri

slednjih okularja navadno ne uporablja, pač pa je v gorišču objektiva nameščen detektor

svetlobe. Danes je to pretežno kamera CCD, ki je praktično že povsem izpodrinila svojo

prednico, fotografsko ploščo. Današnji teleskopi reflektorji imajo navadno po dve zrcali.

Primarno zrcalo zbere svetlobo z astronomskega objekta in ustvari njegovo sliko in

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

26

sekundarno zrcalo, ki dobljeno sliko objekta preslika na mesto, kamor je enostavno namestiti

detektor svetlobe (prav tam).

Slika 3.20: Prvi teleskop Slika 3.21: Teleskop

http://www.google.si/imgres?imgurl=&imgrefurl=http%3A%2F%2Ffizika.dssl.si%2FGalileo%2Findex.php%3FItemid%3D61%26id%3D

59%26option%3Dcom_content%26view%3Darticle&h=0&w=0&sz=1&tbnid=hij22xcu0961AM&tbnh=275&tbnw=183&zoom=1&docid

=PzpXIbalWDSHiM&ei=nwmmUvP-B8Lbswbz8oGYDw&ved=0CAIQsCUoAA (24. 1. 2014)

https://www.google.si/search?q=teleskop&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=B69BUuegI8S47AbG7oCgCw&sqi=2&ved=0CHw

QsAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#q=teleskop&tbm=isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=P8Wg28afucjhSM%3A%3BKe2c_d_jCW9inM

%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.teleskop-

express.de%252Fshop%252FBilder%252Fshop%252FSkywatcher%252FRefraktoren%252FBKR-

1206%252Fbkr1206az3.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.teleskop-

express.de%252Fshop%252Fproduct_info.php%252Flanguage%252Fen%252Finfo%252Fp3305_Skywatcher-Startravel-120-auf-AZ-3---

Gro-feldrefr--120-600mm.html%3B400%3B602 (24. 1. 2014)

3.2 Binokular

»Binokular (»dvogled«) je daljnogled, skozi katerega gledamo z obema očesoma hkrati.«

(Galičič 2003).

Najbolj poznan izraz zanj je verjetno lovski daljnogled. Je primer teleskopa refraktorja. Na

binokularju navadno piše nekaj takega: 8 x 50 (ali 8 x 50 mm). Številki pomenita: 8 je

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

27

povečava lečja, 50 pa premer objektiva v milimetrih. Uporabimo ga lahko kot pripomoček

pri astronomskih opazovanjih (prav tam).

Slika 3.22: Binokular

https://www.google.si/search?q=model+teleskopov&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=TrBBUpSODMLtswb3-

IHoDQ&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#q=binokular&tbm=isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=DzcPoViIk7XKqM%3

A%3BAfgsOHOjWb8G3M%3Bhttp%253A%252F%252Fos1.osstatic.com%252Fimages_products%252Fnikon-7216-nikon-8x40-action-

wide-angle-binoculars-1344lar.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fkohhranthianghlim.org%252Fbin%252Fbinoculars-

nikon%3B1500%3B1132 (24. 1. 2014)

4 RAZVOJ OTROKOVEGA MIŠLJENJA

4.1 Kako delujejo možgani

Do otrokovih treh let se v njegovih možganih oblikuje tisoč trilijonov (to je 1018)

povezav,

kar je dvakrat več kot jih ima odrasli. Nevroni se z drugimi celicami povežejo že pred

rojstvom in nadzorujejo dihanje in reflekse, uravnavajo pa tudi druge življenjsko pomembne

funkcije. Čeprav se različni deli možganov razvijajo z različno hitrostjo, je vrsta raziskav

pokazala, da sinapse (povezave med nevroni) najhitreje nastajajo v obdobju od rojstva do

desetega leta starosti. V tem času dendriti (podaljški živčnih celic) rastejo in tvorijo na

trilijone, 1018

sinaps. Ena celica je lahko povezana z 10 000 drugimi celicami. Teža

možganov se potroji in skoraj doseže težo odraslih možganov (Silberg 2003).

Možganske povezave se ustalijo s ponavljanjem, tiste povezave, ki se ne uporabljajo pa se

bodo verjetno prekinile. Primer: otrok, s katerim se v prvih letih življenja drugi ljudje le

redko pogovarjajo in mu ne berejo veliko, utegne v poznejšem življenju imeti težave z

jezikovnimi spretnostmi. Otrok, ki pri igri nima družbe, se bo pozneje morda teže prilagajal

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

28

okolju. Otrokovi možgani se bujno razvijajo, če dobijo povraten odziv iz okolja. Z

izkušnjami se razvijejo v organ za razmišljanje in čustvovanje (prav tam).

Silberg pravi, da so v zadnjih desetih letih znanstveniki o delovanju človeških možganov

odkrili več kot kdaj koli prej. Zaradi ugotovitve, da izkušnje v zgodnjem otroštvu odločno

vplivajo na razvoj možganov, se je spremenil odnos do otrokovih potreb.

Tri ključna spoznanja o možganih so:

- sposobnost posameznika za učenje in uspeh na vrsti področij so odvisna od medsebojnega

vpliva narave (prirojene nadarjenosti) in vzgoje (vrste vzgoje, spodbud in učenja),

- človekovim možganom zaradi njihove zgradbe in delovanja koristijo izkušnje in ustrezno

učenje v prvih letih življenja,

- učenje sicer traja ves življenjski krog, vendar so priložnosti in tveganja največja v prvih letih

po rojstvu (prav tam).

Gamm in Ehlert pišeta, da imajo povprečni možgani odraslega človeka več kot 200 milijard

živčnih celic, da je dolžina živčnih vlaken približno 5, 8 milijona kilometrov, kar je več kot

petnajstkratna razdalja med Zemljo in Luno. Pravita še, da možgani tehtajo od 1,3 do 1,6 kg

in porabijo približno 20 odstotkov celotne energije (Gamm, Ehlert 2010).

4.2 Kako možgani shranjujejo informacije

Možgani najprej vse, kar smo videli, slišali, doživeli … shranijo v kratkoročni pomnilnik,

kratkoročni spomin, na katerega se vedno znova shranjujejo nove informacije. Dejstva, ki jih

potrebujemo dolgoročno, je treba prenesti v dolgoročni spomin, ker jih lahko od tam s

pomočjo ustrezne mreže vedno prikličemo. To pa lahko storimo samo z nenehnim

ponavljanjem (prav tam).

Da lahko možgani obvladajo poplavo informacij, ki se v njih zliva vsak dan, deluje z

genialnim filtrirnim sistemom imenovan corpus callosum. Ta nevro anatomska struktura je

vlečna povezava med možganskima poloblama in prebira prispele informacije. Tu se odloča,

kaj mora kot čustveno in kreativno na desno in kaj kot logično in racionalno na levo stran.

Predvsem pa se odloča, kaj je pomembno in bo zato posebno dobro povezano, da bo po

potrebi hitro dosegljivo. Ta prečnik povezuje obe možganski polobli v celoto, ki razvije

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

29

neprekosljivo sposobnost shranjevanja, ko delujeta obe polobli sočasno, s čimer se možnosti

možganov izjemno povečajo. Ta povezava je za nas izredno pomembna, saj lahko samo z

njo normalno obvladujemo svoje življenje (prav tam).

Manj pomembne informacije pa so z razliko pomembnih, neurejene med podobno in

dozdevno nepomembnimi ali nezanimivimi nekje v globinah naših možganov. Ne glede na

to, kako pomembna je informacija, bo zaradi občutka nezainteresiranosti uvrščena med

nepomembne. Ostala bo nekje v naših možganskih vijugah, kjer je navidezno izgubljena

(prav tam).

4.3 Mišljenje

Mišljenje v najširšem pomenu vključuje široko paleto spoznavnih procesov (to so: presojanje

odločanje, sklepanje, spominjanje, predstavljanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje itd.).

Zmožnost misliti, sporočati misli in delovati v skladu z njimi je eden bistvenih dosežkov

ljudi. Človek ne le presoja, načrtuje ali analizira ampak se tudi sprašuje. Torej kaj je

mišljenje? V ožjem pomenu je odkrivanje novih odnosov med informacijami, ki jih

posredujejo zaznave ali pojmi. O mišljenju govorimo tedaj, ko naletimo na okoliščine, ki jih

skušamo dojeti na nov način oz. za razumevanje katerih je potrebno preoblikovanje odnosov

med informacijami. Mišljenje je lahko analitično, kjer celoto razstavimo na dele ali

sintetično, kjer dele povežemo v celoto (Kompre in drugi 2002).

Joy P. Guilford (1959) deli mišljenje na:

- divergentno, kjer se oblikuje več rešitev za dani problem,

- konvergentno, kjer je usmeritev, osredinjenje le na eno pravilno rešitev problema,

- domišljijsko, kjer je kombiniranje dejstev pod vplivom subjektivnih dejavnikov in se

ustvarjajo nove kombinacije,

- realistično mišljenje, kjer se kombinirajo stvarna dejstva (prav tam).

»Razvoj otrokovega mišljenja je zajet v otrokov realni stik s stvarmi, zunanjim svetom, v

njegovo ravnanje s predmeti in stike z ljudmi, v njegovo zaznavanje in opazovanje.« (Žlebnik

1975).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

30

Mišljenje je v našem življenju zelo pomembno. Za človeka je bolj značilno kot za vsa druga

bitja. Njegove miselne zmožnosti daleč prekašajo miselne zmožnosti drugih bitij. Z

mišljenjem rešujemo probleme in na razmišljanju temeljijo naše odločitve, tako vsakdanje

kot tudi pomembne življenjske odločitve. Mišljenje daje značilno noto, pečat človekovi

duševnosti. Brez mišljenja in razmišljanja si ne moremo predstavljati življenja, saj brez

razmišljanja ne bi mogli odgovoriti na nobeno vprašanje, ne bi mogli rešiti niti

najenostavnejših nalog niti ne bi znali o čem pripovedovati, pisati ali debatirati (Musak,

Pečjak 2001).

4.4 Različne razlage otrokovega mišljenja

Različne razlage v mišljenju med otroki in odraslimi so znane že od nekdaj. Nekateri

raziskovalci so menili, da prihaja do razlik zato, ker imajo otroci premajhno izkustvo in s

tem pomanjkanje znanja. Sicer pa pravijo, da enako razumeva pojave in uporablja enake

operacije v mišljenju kot odrasli (Toličič 1979).

Angleška raziskovalka Issacsova zatrjuje na osnovi svojih opazovanj, da se otroci glede

mišljenja in razumevanja sveta bistveno ne razlikujejo od odraslih. Razlika je le

kvantitativna in se izraža v manjšem obsegu znanja in izkušenj pri otrocih v primerjavi z

odraslimi. Švicarski psiholog Piaget pa pravi nasprotno. Po njegovih rezultatih je mišljenje

otrok bistveno drugačno kot mišljenje odraslih. Razlike so tako kvalitativne kot tudi

kvantitativne. Tako imenuje mišljenje otroka v predšolski dobi predlogično, kar pomeni, da

je bistveno drugačno od logično konkretnega in od abstraktno logičnega mišljenja (prav

tam). Glavni razlog za razlike v raziskavah so uporabljene metode. Piaget je uporabil pri

zbiranju podatkov poseben klinični pristop, to je v naprej pripravljen razgovor. Otroke je

spraševal o mnogih naravnih pojavih, tudi o tistih, s katerimi še niso imeli izkušenj.

Odgovori so bili odvisni od znanja in izkušenj otrok. Issacseva pa je pustila otrokom

možnost, da so sami izbrali objekte, na katerih je s pomočjo njihove aktivnosti prišlo do

izraza razumevanja različnih pojavov. Celotno okolje pa je bilo tako, da je spodbujalo

njihovo aktivnost v različnih smereh.

Tako ena kot druga teorija sta pomanjkljivi. Razlike med mišljenjem otrok in odraslih niso

samo kvantitativne, ne gre samo za to, da ima otrok manj izkušenj kot odrasel, temveč kaže

njegovo mišljenje specifičnosti. Te pa tudi niso take, da ne bi bilo v razvoju mišljenja

strnjene zveze (prav tam).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

31

4.5 Otrokova vprašanja

Pri predšolskih otrocih se aktivnost najprej odvija v zaznavno praktičnih oblikah. Proti

koncu tega obdobja postane intelektualna aktivnost relativno samostojna in se odvija v

raznih oblikah sklepanja. Tudi zaznavno praktična intelektualna aktivnost omogoča, da pride

otrok do nekaterih posplošitev. Otrok pri dejavnostih, ki se pogosto odvijajo v okviru igre,

nima kakšnih spoznavnih ciljev. Vendar pa mu ne glede na te dejavnosti omogoča določene

posplošitve. Drugače je v »vprašalnem obdobju«, to je po četrtem letu. Otrokova vprašanja,

ki so zelo pogosta, imajo spoznavno obeležje, so pa zelo različna. Največkrat se nanašajo na

konkretne situacije, v katerih otrok je. Prva vprašanja se v večini nanašajo na imena stvari,

otrok sprašuje, »Kaj je to?«. Druga vprašanja pa so »Zakaj?«, ki kažejo otrokov spoznavni

interes za pojasnitev pojavov (Toličič 1979).

Analize vprašanj ob koncu predšolske dobe kažejo, da se otrok ne zanima samo za stvari iz

neposrednega okolja, ampak tudi za nekatere pojave, ki jih s svojim znanjem ne more

razumeti. Primeri: kaj je zrak, kdo giblje oblake, iz česa so zvezde in mesec, kako visoko je

nebo, zakaj ženske nimajo brade itd. Na marsikatera vprašanja ne moremo odgovoriti z

dognanji fizike, kemije, astronomije, ker otroci razlag ne bi razumeli. Vendar pa je prav, da

jim skušamo odgovoriti, tako da bo razumel, zlasti če vemo, da otrok ne sprašuje zaradi tega,

da se igra, ampak je vprašanja sprožil njegov interes po spoznavanju. Tak odgovor je le

začasen, ne mislimo, da bi otroka s takimi odgovori odvračali od realnosti in stvarnih razlag

teh pojmov. Včasih je mogoče razlago tudi demonstrirati, kar je za otroka dragoceno, kajti

verbalna razlaga mu velikokrat dela težave. Pomagamo si lahko tudi s slikami. Vsekakor naj

ima otrok občutek, da se odrasli zanimajo za njegova vprašanja in so mu pripravljeni

pomagati (prav tam).

4.6 Specifičnosti otrokovega razumevanja sveta

Pri malčkih se kaže specifičnost v razumevanju sveta v tem, da še ne ločuje med

subjektivnim in objektivnim. Majhen otrok še ne dojame sebe kot nekaj, kar se razlikuje od

sveta. Šele v tretjem letu opažamo, da otrok svoj jaz razlikuje od objektivnega sveta. Tudi

kdaj kasneje še pride do zamenjave, zlasti med pojavi fizičnega sveta in psihičnimi pojavi.

Če otrok ne razlikuje med subjektivnim in objektivnim, pride do subjektiviranja

objektivnega ali obratno, objektiviranja subjektivnega (Toličič 1979).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

32

Če gre za težnjo, da otrok pojave, ki so po svoji prirodi subjektivni, obravnava kot

objektivne, govorimo o realizmu. V začetku otrok misli, da njegove misli in sanje obstajajo

nekje zunaj, izven njegove glave. Šele kasneje dojame, da se to dogaja v njegovi glavi.

Težave ima zlasti pri sanjah, ker misli da obstajajo izven njega in da jih je mogoče gledati z

očmi. Zato tudi misli, da jih ne vidi samo on ampak tudi odrasli (prav tam).

Majhen otrok v mnoge stvari vnaša sebe, svoje misli ali svoja dejanja. Zato je velikokrat zanj

neživo tudi živo. To tolmačenje, imenovano tudi animizem, pride v poštev pri pojasnjevanju

pojavov, ki so oddaljeni od njega, med tem ko pojave, ki so mu blizu in jih pozna iz svojih

izkušenj obravnavajo povsem naravno (prav tam).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

33

EMPIRIČNI DEL

5 OPREDELITEV PROBLEMA:

Luna je naravni satelit planeta Zemlje, ki me zanima. Sem mnenja, da ji dajemo premalo

pozornosti. V starih časih so se ljudje večino ravnali po Luni, tako s poljedelstvom kot

gozdarstvom, živinorejo itd. In glede na moje pomanjkljivo znanje o njej me je zanimalo, kaj

o njej vedo in mislijo predšolski otroci. In to sem šla preverit k dvema predšolskima

skupinama.

Predvsem sem se osredinila na poznavanje najosnovnejših podatke o Luni. Zanimalo me je

ali jo znajo narisati, jo poznajo v različnih oblikah in jo ločijo od drugih naravnih teles, ki jih

najdemo na nebu. Pri poznavanju oblik in površine Lune me je zanimalo ali je to poznavanje

take Lune, kot je v resnici ali tiste z obrazom, tiste, ki govori in se smeji, tako kot v risankah

in na marsikateri ilustraciji v različnih knjigah ali revijah. Dotaknila sem se tudi

najosnovnejšega vprašanja, kaj Luna sploh je. Mislim, da imamo pri tem problem tudi

odrasli, vsi vemo kje je, poznamo njen vpliv, vendar bi se verjetno marsikomu zataknilo pri

vprašanju kaj je Luna.

Spraševala sem tudi, kdaj vidimo Luno. Pričakovano je, da otroci Luno povežejo z nočjo. Ali

se bo našel kdo, ki pa jo je videl, oziroma se bo spomnil, da jo je videl tudi podnevi. Na to

sicer res nismo pozorni, ker nas učijo, da je podnevi na nebu Sonce, ponoči pa Luna. Vendar

pa velikokrat v vrtcu zasledim, ko kateri izmed otrok gleda v nebo in reče, poglejte Luno.

Pri vprašanjih kje je Luna, ko jo ne vidimo, kako velika je in kolikšna je njena oddaljenost je

pričakovano, da bodo imeli težave, zanima pa me ali se bodo odgovori nanašali na neznanje

z odgovori ne vem ali bodo otroci uporabljali primerjave ali odgovarjali s kančkom

domišljije.

Zanimalo pa me je tudi kaj mislijo da lahko najdemo na Luni in ali na njej kdo živi. Da na

Luni ni življenja je menda jasno vsem, kaj pa vplivi risank in pravljic, bodo vplivali na

odgovore? Bodo Marsovci in Vesoljci prebivalci Lune?

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

34

Cilji, ki sem si jih zastavila:

- Ugotoviti kaj otroci, stari od 5 do 6 let vedo o Luni.

- Na podlagi pridobljenih odgovorov pripraviti različne dejavnosti s katerimi lahko

otroke na zanimiv in enostaven način poučimo o Luni.

- Ugotoviti, kolikšen vpliv so dejavnosti imele na vedenje otrok o Luni.

6 HIPOTEZE:

H1: Otroci, stari 5-6 let, znajo narisati Luno, poznajo Luno v različnih oblikah in jo ločijo od

Sonca in zvezd.

H2: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kaj je Luna, vedo pa kje je.

H3: Otroci, stari 5-6 let, menijo, da Luno vidimo samo ponoči.

H4: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kje je Luna, ko je ne vidimo.

H5: Otroci, stari 5-6 let, nimajo predstave o velikosti in oddaljenosti Lune.

H6: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kaj bi lahko bilo na Luni.

H7: Otroci, stari 5-6 let, vedo, da na Luni ni življenja.

7 OPIS RAZISKOVALNE METODOLOGIJE

7.1 Metoda in tehnika zbiranja podatkov

Podatke sem zbirala z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 9 vprašanj odprtega tipa in eno

vprašanje zaprtega tipa. Vsak otrok je bil intervjuvan individualno, da ne bi prišlo do

ponavljanja istih odgovorov.

7.2 Vzorec

V raziskavi so sodelovali otroci dveh predšolskih skupin, 17 deklic in 18 dečkov, to je 35

otrok, starih od 5 do 6 let. Dejavnosti sem izvajala v obeh skupinah enako.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

35

7.3 Pripomočki

Za pripomočke sem uporabila anketni vprašalnik (priloga 1), razne knjige z astronomsko

vsebino, model Sonca, Lune in Zemlje, računalnik in projektor, šeleshamer za plakat in

flomastre, peskovnik z mivko in kamene za povzročitev kraterjev.

7.4 Način izvedbe

Anketo sem izvajala v januarju 2014, s 5–6 letniki. Vsakemu posamezniku sem prebrala

vprašanje, nato pa njegov odgovor zapisala. Po končanih intervjujih sem pripravila različne

dejavnosti s katerimi sem predstavila otrokom ta dokaj neznan naravni satelit planeta

Zemlje. Po končanih dejavnostih sem otroke še enkrat anketirala, z enakim vprašalnikom kot

prvič.

7.5 Obdelava podatkov

Rezultate ankete sem uredila in jih s programom Excel prikazala v tortnem in stolpčnem

grafikonu. Podobne odgovore sem umestila v iste skupine.

7.6 Predstavitev anketnega vprašalnika

1. Nariši Luno.

Tukaj sem želela preveriti kako otroci narišejo Luno. Bo to polna Luna, krajec ali kaj vmes?

Bo Luna z obrazom ali posuta s kraterji?

2. Kaj je Luna?

Luna je naravni satelit planeta Zemlje. Zanima me, kaj otroci menijo, da je Luna. Ali kdo ve

pravi odgovor, se bodo odgovori nanašali na to kaj je ali bodo posploševali in odgovarjali

bolj z opisi kakšna je.

3. Kje vidimo Luno?

Luno vidimo na nebu, v Vesolju.

Od otrok pričakujem da vedo, da je Luna na nebu, a vseeno sem se želela prepričati s tem

dokaj enostavnim vprašanjem.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

36

4. Kdaj vidimo Luno?

Luno vidimo podnevi in ponoči, odvisno od časa in kraja vzida.

Glede na to, da otroci, ko hodimo na sprehode, večkrat opazijo Luno in jo omenijo,

pričakujem, da bodo vedeli, da jo lahko vidimo tako podnevi kot ponoči.

5. Kje je Luna, ko je ne vidimo?

Luna je vedno v Vesolju, tudi, ko je ne vidimo. Vidnost pa je odvisno od vremenskih razmer

in od časa in kraja njenega vzida oziroma lege v kateri je glede na Zemljo in opazovalca.

Pri tem vprašanju me je zanimalo, kako si otroci razlagajo nevidnost Lune na nebu.

6. Kako velika je Luna?

Premer Lune je 3476,6 km.

Glede na to, da je to razmeroma velik satelit, a v daljavi videti kot majhna krogla, me je

zanimalo, kako na to gledajo otroci. Imajo kakšno predstavo o tem, bodo odgovarjali s

številkami ali opisovali z besedami.

7. Kaj lahko najdemo na Luni?

Na Luni najdemo gosto posejana višavja, kraterje in razmeroma gladka nižavja. Ker pa na

njej ni zraka, vode in drugih potrebnih pogojev, življenja na Luni ni.

Pri tem vprašanju sem predvsem želela ugotoviti, ali otroci Luno povezujejo z življenjem na

Zemlji, ali vedo, da na njej ni hiš, rastlin, gozda in življenja.

8. Ali na Luni kdo živi?

Zaradi nemogočih razmer življenja na Luni ni.

Zanimalo pa me je ali so po mnenju otrok Marsovci in Vesoljci, tako kot v risankah, tudi v

realnosti Lunini prebivalci.

9. Kako daleč je Luna?

Največja oddaljenost Lune je 406 607 km, najmanjša pa 356 410 km.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

37

Tudi pri tem vprašanju me je zanimalo, ali imajo otroci kaj predstave o oddaljenosti in ali

bodo odgovarjali s številkami ali jo opisovali z besedami.

10. Na kateri sliki je Luna?

1. 2. 3.

4. 5. 6.

Slika 7.1: Primeri iz anketnega vprašalnika, na kateri sliki je Luna

Luna je na prvi, tretji in peti sliki. Na drugi in šesti sliki je Sonce, na četrti sliki pa zvezde.

Pri tem vprašanju pa me je zanimalo otrokovo prepoznavanje Lune v različnih menah in

razlikovanje Lune od Sonca in zvezd.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

38

8 REZULTATI INTERVJUJEV PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI

IN INTERPRETACIJA

1. NARIŠI LUNO.

Luna, Žiga, 5, 1 let Luna, Arne, 6, 1 let

Luna, Neža, 5, 9 let Luna, Tarik, 5, 4

Luna, Anja, 5. 5 let

slika 7.2:Primeri slik Lune pred dejavnostmi

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

39

2. KAJ JE LUNA?

»Ne vem.« (6 otrok)

»Tisto kar sveti ponoči.« (8 otrok)

»Okrogla je.« (4 otroci)

Drugo (17 otrok):

»Luna moon.«

»Planet.«

»Noč.«

»Luna je zgor.«

»Zemlja.«

»Kot lubenica.«

»Mesec.«

»Velika krogla.«

»Vesolje.«

»Je v vesolju.«

»Luna je velika.«

»Luna je nebo, na črko č.«

»Planet.«

»Luna sveti, kadar je večerja.«

»Je naravni satelit planeta Zemlje.«

»Nebo.«

»Luna je, ko moraš spati.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

40

Graf 1: odgovori na vprašanje: Kaj je Luna?

3. KJE VIDIMO LUNO?

»Na nebu.« (22 otrok)

»V vesolju.« (3 otroci)

»Na daljnogledu ali na teleskopu.« (2 otroka)

Drugo (8 otrok):

»V zraku.«

»Zgoraj.«

»Takrat, ko je nočka, tam kjer so sonce in zvezde.«

»Na stropu.«

»V luknji.«

»Na vrhu.«

»Tam zgoraj, kjer je sonce.«

»Na naši Zemlji.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

41

Graf 2: Odgovori na vprašanje: Kje vidimo Luno?

4. KDAJ VIDIMO LUNO?

»Ponoči.« (29 otrok)

Drugo (6 otrok):

»Takrat, ko je tema.«

»Takrat, ko se zvečeri.«

»Zdajle.«

»Takrat, ko je sončni zahod.«

»Ko je noč in gremo na sprehod.«

»Ko grem bolj pozno spat.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

42

Graf 3: Odgovori na vprašanje: Kdaj vidimo Luno?

5. KJE JE LUNA, KO JE NE VIDIMO?

»Za oblaki.« (13 otrok)

»Skrita.« (6 otrok)

»V vesolju.« (5 otrok)

Drugo (11 otrok):

»Za drevesom.«

»Pod soncem.«

»Spi.«

»V temi.«

»Vedno jo vidimo.«

»Ko je sonce ni Lune, ko je megla ni Lune.«

»Daleč.«

»V zraku.«

»Na zahodu.«

»Ko je ne vidimo je spodaj ali pa je prazna Luna.«

»Kadar je dan.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

43

Graf 4: Odgovori na vprašanje: Kje je Luna, ko je ne vidimo?

6. KAKO VELIKA JE LUNA?

»Zelo velika.« »Velika.«(12 otrok)

»Takole (otroci so pokazali z rokami).« (4 otroci)

»Majhna.« (3 otroci)

Drugo (16 otrok):

»3 metre.«

»Skoraj tako velika kot planet.«

»Ogromna.«

»Tako kot ostale Lune.«

»Kot žoga.«

»Večja od Sonca.«

»Manjša kot Zemlja«

»Kot Zemlja, samo da je malo manjša.«

»Kot Sonce.«

»Manjša od Sonca.«

»Do vrha.«

»Do oblakov.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

44

»100 mililitrov.«

»Ne vem.«

»Okrogla, velika kot 4 žoge.«

»Enkrat je velika, enkrat majhna.«

Graf 5: Odgovori na vprašanje: Kako velika je Luna?

7. KAKO DALEČ JE LUNA?

»Veliko.« »Precej.« (9 otrok)

»Zelo daleč.« »Daleč.« (8 otrok)

»Do oblakov.« (2 otroka)

Drugo (16 otrok):

»To je pa malo težko povedat, sam vem, ful ful daleč.«

»V vesolju je.«

»Toliko kot nebo.«

»Ful daleč, da moraš tja z raketo.«

»To je stran, moramo iti z letalom da vidimo luno, dolgo se peljemo tja.«

»Ne vem kako daleč, je stran od našega živalskega vrta.«

»Toliko, da je ne dosežemo.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

45

»Z raketo potujemo.«

»Daleč od neba.«

»Še bolj visoko od neba, tam kjer se začnejo zvezde.«

»Do morja in nazaj.«

»Veliko, več kot cel vrtec.«

»Zelo daleč, da ne moram povedati.«

»Veliko nazaj.«

»2 metra.«

»Do rakete.«

Graf 6: Odgovori na vprašanje: Kako daleč je Luna?

8. KAJ LAHKO NAJDEMO NA LUNI?

»Kamne, pesek.« (10 otrok)

»Zvezde« (6 otrok)

»Marsovce.« »Vesoljce.« (5 otrok)

Drugo (14 otrok):

»Mivko.«

»Planete.«

»Deklico.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

46

»Pikice.«

»Jest vse.«

»Majhne lunice.«

»Belo snov.«

»Majhne luknjice.«

»Luknje, pristanišče za vesoljce.«

»Nič.«

»Utrinek.«

»Krajcarje.«

»Zvezde so poleg, kaj je na Luni ne vem.«

»Raketo.«

Graf 7: odgovori na vprašanje: Kaj lahko najdemo na Luni?

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

47

9. ALI NA LUNI KDO ŽIVI?

»Ne.« (26 otrok)

»Vesoljci.« »Marsovci.« (6 otrok)

Drugo:

»Zvezda.«

»En odrasel.«

»Mesec.«

Graf 8: Odgovori na vprašanje: Ali na Luni kdo živi?

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

48

10. NA KATERI SLIKI JE LUNA?

1. 2. 3.

4. 5. 6.

»1, 3, 5« (18 otrok)

»1, 3« (5 otrok)

»5« (4 otroci)

Drugo (8 otrok):

»1, 3, 4«

»5, 2«

»1«

»3, 5«

»1, 5, 2«

»5, 2, 1, 3, 6, 4«

»1, 5«

»3«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

49

Graf 9: Odgovori na vprašanje: Na kateri sliki je Luna?

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

50

9 ANALIZA ODGOVOROV

Pri prvi nalogi, pri risanju Lune, sem pričakovala, do bodo otroci Luno risali bolj v obliki

krajcev, a nad rezultati sem presenečena, saj sem dobila zelo veliko slik polne Lune.

Domnevala pa sem, da Luni ne bodo risali obraza, a dobila sem tudi dve sliki z očmi, nosom

in usti. V večini so otroci narisali po eno Luno, nekaj pa jih je narisalo Luno v različnih

oblikah (menah). Razlik med risbami dečkov in deklic nisem opazila.

Pri vprašanju, kaj je Luna, me ni presenetilo, da otroci ne vedo definicije. Dobila sem zelo

različne odgovore. Presenetil pa me je deček, ki mi je strokovno odgovoril, da je to naravni

satelit planeta Zemlje.

Odgovori na tretje vprašanje, kje vidimo Luno, so bili pričakovani. Večino jih je odgovorilo,

da jo vidimo na nebu.

Pri četrtem vprašanju, kdaj vidimo Luno, pa sem bila ponovno presenečena, saj mi ni niti en

otrok rekel, da jo vidimo tudi podnevi, seveda je to odvisno od njenega cikla in vremenskih

pogojev, a prepričana sem, da je vsak otrok vsaj enkrat že videl Luno podnevi.

Tudi pri petem vprašanju, kje je Luna, ko je ne vidimo, sem dobila zanimive, delno pravilne

odgovore, primerne starosti otrok. Preseneča me, da so otroci o tem podajali odgovore, kot,

da je Luna skrita, da je za oblaki, za drevesom itd, odgovora: ne vem, ki sem ga, glede na kar

težko vprašanje, pričakovala, pa nisem dobila.

Na vprašanje, kako velika je Luna, sem pričakovala odgovore, da je Luna velika, vendar je

tako odgovorila manj kot polovica otrok. Nekateri so kazali z rokami, presenetil pa me je

odgovor, da je Luna majhna. Kar je sicer logično, saj gledano z Zemlje, res ne vidimo velike

Lune. Zanimivo pa je, da je nekaj otrok dalo primerjave npr., kot žoga, kot sonce. Dva

otroka pa sta velikost poskušala izraziti celo v merskih enotah.

Na vprašanje, kako daleč je Luna, sem dobila približno polovico ponavljajočih se odgovorov

to je: veliko, precej in daleč, zelo daleč, ostali otroci pa so odgovorili drugače. To me ne

preseneča, saj je na taka vprašanja, ki jim ne morejo prikazati odgovora, težko odgovoriti.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

51

Na osmo vprašanje, kaj lahko najdemo na Luni, so nekateri otroci odgovarjali s kančkom

domišljije. Pet otrok pa je uporabilo spoznanja iz risank in knjig, da na Luni najdemo

Vesoljce ali Marsovce. Tako so odgovarjali tudi na deveto vprašanje, ali na Luni kdo živi. V

večini menijo da ne, a so se našli posamezniki, kar sem tudi pričakovala, ki trdijo, da so

prebivalci Lune Marsovci in Vesoljci.

Za zadnje, deseto vprašanje, na kateri sliki je Luna, sem izbrala šest slik. Tri so bile slike

Lune, dve Sonca, in ena slika zvezd. Polovica otrok je odgovorilo pravilno, ena četrtina

otrok je pravilno prepoznala eno ali dve sliki Lune, ostali pa so naštevali tudi slike, na

katerih Lune ni bilo. Rezultat je pod pričakovanji, saj so slike Lune res nazorne, tako da sem

pri tem vprašanju pričakovala več pravilnih odgovorov.

10 DEJAVNOSTI ZA OTROKE V VRTCU

Na podlagi odgovorov otrok sem sestavila dejavnosti, s katerimi sem želela otrokom na

enostaven in zanimiv način predstaviti Luno.

10.1 Prva dejavnost: Luna in Sonce

Cilja:

- Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij,

- izboljšati prepoznavanje slik Lune v knjigah.

Opis dejavnosti:

Otrokom preberem zgodbo Lunca in Sonček avtorice Alenke Klopčič. Pripoveduje o

pomenu Lune in Sonca za Zemljo. Skupaj jo obnovimo, nato pa jim razdelim različne knjige

s področja astronomije, z navodilom, naj poiščejo slike Lune. Knjige večkrat zamenjamo.

Analiza:

Otrokom preberem zgodbo. Skupaj smo jo obnovili, nato pa sem jim razdelila različne

knjige s področja astronomije. Otroci so z navdušenjem začeli listati. Vendar so imeli težave

z razločevanjem različnih nebesnih teles. Le peščica otrok me je poklicala k mizi takrat, ko

so res našli Luno. Večina mi je kazala še druge planete, ki so morda podobni Luni. Nekaj

otrok pa je celo dejalo, da Lune ni v knjigi, zato smo jo poiskali skupaj in si jo ogledali. Ko

sem jim zamenjala knjige, so bolj pozorno gledali slike in me res poklicali samo takrat, ko so

bili prepričani, da so našli Luno. Otrokom sem knjige pustila v vrtcu, da so si jih lahko še

ogledovali.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

52

10.2 Druga dejavnost: predstavitev Lune

Cilj:

- Otrok sprejema podatke in se uči o Luni preko multimedijskih dejavnosti.

Opis dejavnosti:

V računalniškem programu PowerPoint pripravim predstavitev Lune. Vsebina so bili splošni

podatki o Luni, življenje na Luni, velikost in oddaljenost Lune, predvsem pa različne

fotografije Lune (lunine mene, površje Lune …). Dodala sem še animacije vrtenja Lune in

spreminjanju njene oblike, ter posnetke potovanja astronavtov na Luno, ki sem jih našla na

spletu: (http://www.youtube.com/watch?v=Gem10A4yt5w&list=PLFBC5D5F51555F477,

http://www.youtube.com/watch?v=fqB2dZ1CXrs&list=PLFBC5D5F51555F477).

Analiza:

Otrokom je bilo zelo zanimivo že to, da so sprejemali informacije s pomočjo računalnika. Z

zanimanjem so spremljali predstavitev in me poslušali. Ko smo si ogledali predstavitev, so

mi otroci pripovedovali o risankah v povezavi z Luno, kako je nekdo ukradel Luno, o

zakladu iz Lune in podobno. In glede na vsebino risank, ki so mi jo opisovali, se mi ne zdi

več čudno, zakaj taki odgovori pri anketnem vprašalniku.

10.3 Tretja dejavnost: izdelava plakata o Luni

Cilj:

Otrok se uči in ozavešča svoje znanje o Luni preko vodenega risanja ter razvija lastno

ustvarjalnost.

Opis dejavnosti:

Na plakat narišem velik krog, ki naj bi predstavljal Luno. Razdelim jim flomastre in jim

podam navodila naj narišejo še druge oblike Lune, kraterje, astronavte, rakete in druge

stvari, ki jih najdemo na Zemlji, na Luni pa jih zaradi nemogočih razmer za življenje ni, zato

jih prečrtamo.

Analiza:

Ta obisk sem namenila izdelovanju plakata o Luni. Narisala sem velik krog, ki naj bi

predstavljal Luno. Otrokom sem rekla, naj mi povedo kaj več o Luni in s tem preverila ali je

njihovo znanje kaj napredovalo od anketnih vprašalnikov. Nato sem jim razdelila flomastre

in pričeli smo z risanjem. Med pogovorom sem zasledila malo zmedenosti, saj na odgovor:

»Ali na Luni kdo živi?« vsi odgovorijo ne, na vprašanje »Kaj še najdemo na Luni?« pa so mi

nekateri posamezniki odgovorili da Vesoljce. Ker jih nisem takoj popravila, so si otroci že

sami med seboj povedali, da vesoljcev ni, so pa astronavti, ki poletijo na Luno z raketo.

Občutek imam, da vedo, da ni na Luni nikogar, vendar mešajo pojma astronavt in vesoljec in

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

53

s tem, ko smo gledali posnetek potovanja na Luno mislijo, da astronavte lahko vedno

najdemo na Luni. Pri vprašanju: »Kako pridemo na Luno?« so otroci odgovorili da z raketo,

en deček pa je rekel, da lahko tudi z letalom. Razložila sem mu, da to ni mogoče, da kljub

temu, da vidimo letalo in Luno na nebu, je njuna razdalja še zelo velika. Zanimiv komentar

pa mi je bil tudi, ko je deklica rekla, da bo šla njena družina z raketo na izlet na Luno. Tu se

vidi predoperacionalna stopnja razvoja po Piagetu, kjer so otroci polni domišljije.

Slika 10.3: fotografije nastajanja plakata o Luni in končni izdelek v prvi skupini

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

54

Slika 10.4: fotografije nastajanja plakata o Luni in končni izdelek v drugi skupini

10.4 Četrta dejavnost: Nastanek Lune v peskovniku

Cilj:

- Otrok z lastno aktivnostjo spoznava nastanek kraterjev in podobo površja Lune.

Opis dejavnosti:

V peskovniku pripravim teren za povzročitev kraterjev, ki jih naredimo z otroki. Najprej jim

povem, kako so nastali. Nastali so, ko so velike skalne gmote iz asteroidnega pasu treščile v

Luno. Nato jim prikažem kako jim bomo naredili mi. Razdelim jim kamenje in vsak ga vrže

v začrtano polje in s tem naredi krater.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

55

Analiza:

Spoznavali smo model Luninega površja. Otroke sem povabila (po oddelkih) ven k

peskovniku, kjer sem prej razrahljala mivko v obliki Lune, da smo lahko skupaj naredili

kraterje. Razložila sem jim kako so kraterji nastali (zapisano pri opisu dejavnosti). Prijela

sem kamen in ga vrgla v »Luno.« S tem je nastal prvi krater. Otrokom sem razdelila kamne

in skupaj smo povzročali kraterje na naši Luni v peskovniku.

Slika 10.5: »Kraterji na Luni« v prvi skupini

Pri drugi skupini me je presenetilo, ko je deček, takoj ko smo prišli ven, pokazal v peskovnik

in rekel: »Poglejte Luno.« Vprašala sem ga, če je padla na Zemljo, pa je odgovoril da ne, da

je le oblika v peskovniku podobna Luni. Na koncu, ko smo si ob pogovoru ogledovali

»Luno« je deklica stopila nanjo. To je bil povod za pogovor, da na Luni, po podatkih

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

56

raziskovalcev Lune, lahko še danes najdemo odtise stopal astronavtov Nase, saj na Luni ni

zraka, vode in drugih dejavnikov, ki bi te sledi uničili.

Slika 10.6: »Kraterji na Luni« v drugi skupini

10.5 Peta dejavnost: predstavitev gibanja Lune in Zemlje z modelom

Cilj:

- Otrokom s pomočjo pripomočka prikazati gibanje Lune.

Opis dejavnosti:

Otrokom predstavim fizikalni pripomoček modela Lune, Zemlje in Sonca. Zatemnimo okna

in prižgemo model. Najprej jim predstavim velikostno razmerje med Luno, Soncem in

Zemljo, potem pa jim pokažem še oddaljenost med njimi. Nato jim demonstriram še Lunine

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

57

mene. Na globus Zemlje pritrdim magnet, ki je predstavljal človečka na Zemlji, ki gleda

Luno. Nato prižgem svetilko, ki predstavlja Sonce in začnem z vrtenjem Lune. Nato na Luni

spremljamo osvetljeni del, ki predstavlja Lunine mene.

Slika 10.7: Model Sonca, Lune in Zemlje.

Analiza:

Namen tega obiska je bil otrokom predstaviti fizikalni pripomoček modela Lune, Zemlje in

Sonca. S tem sem otrokom lažje razložila velikost Lune (da je manjša kot Sonce in Zemlja)

in oddaljenost Lune (da je daleč v vesolju, vendar vseeno bližje kot Sonce). Primerjave za

predšolsko obdobje se mi zdijo primernejše kot dejanska razdalja v kilometrih. Je pa

zanimivo, da sem na vprašanje kako daleč je Luna, dobila odgovore v številkah: 30 metrov,

5 m … o čemer pa mislim, da nimajo predstave oz. jim dejansko ne pomeni nič. Nato smo si

ogledali še Lunine mene. S pomočjo osvetljevanja modelov Zemlje, Sonca in Lune, smo

lahko ugotovili kdaj imamo na Zemljo noč, kdaj dan, kdaj Luno vidimo podnevi, kdaj

ponoči in kakšne oblike je.

Zatemnili smo okna in prižgali model. Otroci so z zanimanjem gledali. Po moji razlagi so me

začeli še sami spraševati, kakšna pa je Luna, če je na drugi strani Zemlje, deček pa me je

celo vprašal kako zgleda Lunin mrk. Nad vprašanjem sem bila presenečena, a s pomočjo

modela sem njemu in tudi ostalim lahko pokazala, v kakšnem položaju so Sonce, Luna in

Zemlja, da pride do mrka.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

58

Slika 10.8: Ponazoritev Luninih men s pomočjo modela

10.6 Šesta dejavnost: Pregled novih spoznanj o Luni

Cilja:

- Otrok preko multimedijskih dejavnosti sprejema podatke in se uči,

- otrok ponavlja znano.

Opis dejavnosti:

Ponovno naredim predstavitev v PowerPointu. Vsebina je sestavljena iz slikovnih podatkov

o Luni in iz slik naših predhodnih srečanj. Tako indirektno ponovimo vse, kar smo se

naučili.

Analiza:

Otroci so si z zanimanjem ogledali predstavitev. Ob prepoznavanju svojih slik, so se

spomnili, kaj vse smo delali. Na koncu so si zaželeli še film o Luni. Tega sem jim predvajala

že pri prvi PowerPoint predstavitvi, zato ga tokrat nisem nameravala predvajati. Ker so

pokazali veliko zanimanje, sem jim ga ponovno predvajala. Med gledanjem sem jih pozorno

spremljala in poslušala njihove komentarje: »Poglej vesoljce« a hitro so se popravili: »Ne,

to so astronavti.« »Poglej kako hodijo astronavti,« in »poglej to pokrajino, ničesar ni«…

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

59

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

60

Slika 10.9: ogled PowerPoint predstavitve.

Moj prvi vtis je bil, da so otroci vedeli o Luni veliko več, kot pri prvem obisku, vendar je

bilo to skupinsko odgovarjanje. Natančneje sem uspešnost predstavitve tega zanimivega

naravnega satelita in ob tem pridobljenega znanja otrok preverila z anketnim vprašalnikom.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

61

11 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANKETNIH

VPRAŠALNIKOV PO IZVEDENIH DEJAVNOSTIH:

1. NARIŠI LUNO.

Risba pred Risba po

Žiga, 5,1 let

Pred izvajanjem dejavnosti je Žiga narisal okroglo Luno in jo pobarval v celoti. Po izvajanju

dejavnosti pa je narisal dve Luni, eno v obliki polne Lune in eno v obliki krajca, ki ju je

pobarval v celoti, zraven pa je narisal še Zemljo in Sonce, s katerim nakazuje, da sta večja

kot Luna.

Risba pred Risba po

Arne, 6, 1 let

Pred izvajanjem dejavnosti je Arne narisal Luno s kraterji, ki so v kot nekakšne črtice

prepletene po njej. Po izvajanju dejavnosti pa je Luno v celoti pokril s krogci, ki

predstavljajo kamnito površje oz. kraterje. Na njej je narisal tudi astronavta, poleg nje pa še

nekaj drugih oblik Lune in rakete, s katerimi je možen dostop do Lune.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

62

Risba pred Risba po

Neža, 5, 9 let

Pred izvajanjem dejavnosti je Neža narisala okroglo Luno z veselim in žalostnim obrazom.

Po izvajanju dejavnosti pa je viden njen napredek, saj je narisala polno Luno z različno

velikimi krogci, ki predstavljajo kamnito površje oz. kraterje.

Risba pred

Risba po

Anja, 5, 15 let

Anja je pred izvajanjem dejavnosti narisala več Lun v različnih oblikah. Po izvajanju dejavnosti

pa je narisala večjo Luno z astronavti, ki imajo na glavi čelado, in rakete, zraven pa je narisala še

enkrat Lune v različnih oblikah.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

63

Risba pred Risba po

Tarik, 5, 4 let

Tarik je tako pred kot tudi po izvajanju dejavnosti narisal polno Luno s krogci, ki

predstavljajo kamnito površje oz. kraterje.

Slika 11.10: Risbe otrok pred in po dejavnostih

2. KAJ JE LUNA?

- »Naravni satelit planeta Zemlje.« (21 otrok)

- »Ponoči sveti« (4 otroci)

- »Planet.« (3 otroci)

Drugo (7 otrok):

- »Ena taka, ki se spremeni v zvezde.«

- »Ki jo vidimo po Zemlji.«

- »Zvezda.«

- »Vidijo jo Astronavti.«

- »V vesolju.«

- »Pol Lune«

- »Tisto, ki je tako pa tako.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

64

Graf 10: odgovori na vprašanje: Kaj je Luna?

Pred izvajanjem dejavnosti je 17 % otrok na vprašanje kaj je Luna, odgovorilo z ne vem,

23 % da sije, sveti ponoči, 11 % da je Luna okroglo, in 49 % otrok je odgovorilo različno

(kategorija drugo).

Po izvajanju dejavnosti pa je 60 % otrok pravilno odgovorilo, da je to naravni satelit planeta

Zemlje, 11 % da sije, sveti ponoči, 9 % da je planet in 20 % otrok je odgovorilo različno

(kategorija drugo).

3. KJE VIDIMO LUNO?

- »Na nebu.« (25 otrok)

- »V vesolju.« (5 otrok)

- »Gor.« (3 otroci)

Drugo (2 otroka):

- »Tam, kjer so Marsovci.«

- »Na Zemlji.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

65

Graf 11: Odgovori na vprašanje: Kje vidimo Luno?

Pred izvajanjem dejavnosti je na vprašanje kje vidimo Luno, 58 % otrok odgovorilo, da jo

vidimo na nebu, 8 % da je v Vesolju, 6 % na daljnogledu in 28 % otrok je odgovorilo

različno (kategorija drugo).

Po izvajanju dejavnosti pa je 71% otrok odgovorilo, da jo vidimo na nebu, 14 % da jo

vidimo v Vesolju, 9 % da jo vidimo gor in 6 % otrok je odgovorilo različno (kategorija

drugo).

4. KDAJ VIDIMO LUNO?

- »Podnevi in ponoči.« (24 otrok)

- »Ponoči.« (9 otrok)

Drugo (2 otroka):

- »Zdajle.«

- »Če pogledamo na daljnogled.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

66

Graf 12: Odgovori na vprašanje: Kdaj vidimo Luno?

Pred izvajanjem dejavnosti je bilo na vprašanje kdaj vidimo Luno, 86 % otrok menja, da jo

vidimo samo ponoči in 14 % otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).

Po izvajanju dejavnosti pa je 26 % otrok še vedno menilo, da jo vidimo samo ponoči, 68 %

otrok je odgovorilo, da jo vidimo podnevi in ponoči in 6 % otrok je odgovorilo različno

(kategorija drugo).

5. KJE JE LUNA, KO JE NE VIDIMO?

- »V vesolju.« (13 otrok)

- »Skrita.« (7 otrok)

- »Za oblaki.« (7 otrok)

Drugo (8 otrok)

- »Kroži okoli Zemlje.«

- »Na sončnem zahodu.«

- »Na zahodu.«

- »Ko je dan, gre Luna dol in posije sonce.«

- »Na drugi strani Zemlje.«

- »Spi.«

- »Je nekje drugje.«

- »Ne vem.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

67

Graf 13: Odgovori na vprašanje: Kje je Luna, ko je ne vidimo?

Na vprašanje, kje je Luna, ko je ne vidimo, je pred izvajanjem dejavnosti 37 % otrok

odgovorilo, da je za oblaki, 17 % da je skrita, 14 % da je v Vesolju, in 32 % otrok je

odgovorilo različno (kategorija drugo).

Po izvedeni dejavnosti pa je 20 % otrok odgovorilo, da je za oblaki, 20 % da je skrita, 37 %

da je v Vesolju in 23% otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).

6. KAKO VELIKA JE LUNA?

- »Manjša kot Sonce in Zemlja.« (17 otrok)

- »Velika.« (9 otrok)

- »Majhna« (5 otrok)

Drugo (4 otroci):

- »Večja od mojega očka, je zelo velika.«

- »Včasih je taka majhna, včasih pa večja.«

- »20 metrov.«

- »Večja kot Zemlja.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

68

Graf 14: Odgovori na vprašanje: Kako velika je Luna?

Pred izvajanjem dejavnosti je na vprašanje kako velika je Luna, 29 % otrok odgovorilo, da je

zelo velika ali velika, 11 % otrok je velikost prikazalo z rokami, 6 % jih je odgovorilo, da je

majhna, 54 % otrok pa je odgovorilo različno (kategorija drugo).

Po izvedbi dejavnosti pa je 26 % otrok odgovorilo da je Luna zelo velika, velika, 14 % da je

majhna, 49 % jih je odgovorilo da je manjša kot Sonce in Zemlja in 11 % jih je odgovorilo

različno (kategorija drugo).

7. KAJ LAHKO NAJDEMO NA LUNI?

- »Kraterje.« (17 otrok)

- »Nič.« (6 otroci)

- »Astronavte.« (5 otroci)

Drugo (7 otrok):

- »Luknje.«

- »Zvezde.«

- »Meteorje.«

- »Morja.«

- »Luknje kamnov, ki so padali na Luno, ko se je debelila.«

- »Saturne.«

- »Zemljo.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

69

Graf 15: Odgovori na vprašanje: Kaj lahko najdemo na Luni?

Pred izvajanjem dejavnosti je na vprašanje kaj lahko najdemo na Luni 29 % otrok

odgovorilo da kamne in pesek, 17 % jih je reklo da zvezde, 14 % da Marsovce ali Vesoljce

in 40 % otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).

Po izvajanju dejavnosti pa je 49 % otrok odgovorilo, da najdemo kraterje, 17 % je mnenja,

da ne najdemo nič, 14 % astronavte in 20 % otrok je podalo različne odgovore (kategorija

drugo).

8. ALI NA LUNI KDO ŽIVI?

- »Ne.« (30 otrok)

- »Astronavti« (4 otroci)

Drugo (1 otrok):

- »Ne samo Astronavti pridejo lahko gor.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

70

Graf 16: odgovori na vprašanje: Ali na Luni kdo živi?

Na vprašanje ali na Luni kdo živi je že pred izvajanjem dejavnosti 74 % otrok odgovorilo da

ne, 17 % je odgovorilo da so prebivalci Vesoljci ali Marsovci, in 9 % otrok je odgovorilo

različno (kategorija drugo).

Po izvajanju dejavnosti pa jih je 86 % odgovorilo z ne, 11 % da so prebivalci astronavti in 3

% otrok so odgovorili različno (kategorija drugo).

9. KAKO DALEČ JE LUNA?

- »Daleč.« (14 otrok)

- »Daleč od Sonca.« (7 otrok)

- »Ne vem.« (6 otrok)

Drugo (8 otrok):

- »Bližje od Sonca.«

- »Do Vesolja.«

- »Do tja gor.«

- »Daleč od planeta Zemlje.«

- »90 metrov.«

- »Toliko kot nebo.«

- »Sto tisoč kilometrov.«

- »Zelo veliko metrov.«

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

71

Graf 17: Odgovori na vprašanje Kako daleč je Luna?

Na vprašanje kako daleč je Luna je pred izvajanjem dejavnosti 26 % otrok odgovorilo z

veliko ali precej, 23 % z zelo daleč ali daleč, 5 % do oblakov in 46 % otrok je odgovorilo

različno (kategorija drugo).

Po izvajanju dejavnosti je 45 % otrok odgovorilo z zelo daleč ali daleč, 18 % da je daleč od

Sonca, 16 % z odgovorom ne vem in 21 % otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).

10. NA KATERI SLIKI JE LUNA?

1. 2. 3.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

72

4. 5. 6.

- »1, 3, 5.« (29 otrok)

- »1, 2, 3, 5.« (3 otroci)

Drugo (3 otroci):

- »1, 3.«

- »5.«

- »3, 5.«

Graf 18: Odgovori na vprašanje: Na kateri sliki je Luna?

Pred izvajanjem dejavnosti je 52 % otrok odgovorilo, da je Luna na 1, 3 in 5 sliki, 14 % da je

na 1 in 3 sliki 11 % da je samo na 5 sliki in 23 % otrok je odgovorilo različno (kategorija

drugo).

Po izvajanju dejavnosti je 83 % otrok odgovorilo, da je Luna na 1, 3 in 5 sliki, 8% da je na 1,

2, 3 in 5 sliki in 9 % otrok je odgovorilo različno (kategorija drugo).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

73

12 ANALIZA ODGOVOROV:

Pri večini vprašanj sem dobila večji del pravilnih kot nepravilnih odgovorov. To so odgovori

na vprašanja, s katerimi so se otroci srečali posredno, bodisi s poizkusi, bodisi preko

PowerPoint predstavitve ali z listanjem knjig. Pri prvem vprašanju sem se sicer bala, da bo

večina otrok narisala tako Luno, kot smo jo narisali na plakat. A sta tako narisala le dva

otroka. Nekaj pa jih je narisalo Luno skupaj z zvezdami, s Soncem in z Zemljo. Ostali pa so

v večini risali polno Luno z veliko kraterji.

Pri vprašanjih, ki sta težji za razlago in za razumevanje so imeli otroci večje težave pri

odgovarjanju. To sta vprašanji: »Kje je Luna, ko je ne vidimo?« in »Kako daleč je Luna?«

Predvidevam, da o tem otroci nimajo dovolj razvitih predstav. Sama sem jim sicer podala

podatke, da je Luna daleč v Vesolju vendar vseeno bližje kot Sonce in da je Luna, ko je ne

vidimo, na drugi strani Zemlje. Zanimivo je razmišljanje otrok, da je Luna, ko je ne vidimo

skrita, za oblaki in podobno. Kar je včasih res. Če nam vremenske razmere ne dopuščajo

pogleda v jasno nebo, Lune, tudi ko je na nebu, ne vidimo.

13 REALIZACIJA HIPOTEZ PRI PREDTESTU

H1: Otroci, stari 5-6 let, znajo narisati Luno, poznajo Luno v različnih oblikah in jo

ločijo od Sonca in zvezd.

Hipoteza je potrjena. Vsi otroci znajo narisati Luno. 66 % jih je narisalo v obliki polne Lune.

Presenetili sta me dve risbi otrok, ki sta Luni narisala obraz. Preko naloge, da naj v knjigi

poiščejo Luno sem ugotovila, da jo otroci prepoznajo v različnih oblih. 77 % otrok jo loči od

Sonca in zvezd.

H2: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kaj je Luna, vedo pa kje je.

Hipoteza je potrjena. Otroci niso vedeli kaj je Luna, le en deček mi je povedal definicijo. 89

% otrok ve, da je Luna nekje zgoraj.

H3: Otroci, stari 5-6 let, menijo, da Luno vidimo samo ponoči.

Hipoteza je potrjena. 86 % otrok mi je na to vprašanje odgovorili, da vidimo Luno ponoči.

H4: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kje je Luna, ko je ne vidimo.

Hipoteza je potrjena. 37 % otrok je reklo, da je za oblaki, 17 %, da je skrita in 32 % otrok je

podalo različne, nepravilne odgovore.

H5: Otroci, stari 5-6 let, nimajo predstave o velikosti in oddaljenosti Lune.

Hipoteza je potrjena. 66 % otrok meni, da je Luna majhna, ali so pokazali z rokami, nekateri

so poizkušali odgovarjati z merskimi enotami vendar neuspešno. 34 % otrok pa je reklo, da

je Luna zelo velika ali velika.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

74

H6: Otroci, stari 5-6 let, ne vedo kaj bi lahko bilo na Luni.

Hipoteza je zavrnjena. Pričakovala sem več odgovorov ne vem, vendar je 69 % otrok

odgovarjala pravilno, da na Luni najdemo kamne, pesek, mivko, luknjice… 14 % jih je

mnenja, da so na Luni Marsovci in Vesoljci. 17 % otrok pa Luno povezuje z nebom in so

prepričani, da so na njej tudi zvezde.

H7: Otroci, stari 5-6 let, vedo, da na Luni ni življenja.

Hipoteza potrjena. 74 % otrok ve, da na Luni ni življenja.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

75

14 ZAKLJUČEK

V diplomski nalogi sem pisala o Luni, njenem nastanku, površju, njeni zgodovini, o vseh

poizkusih odhoda na Luno ter prvem pristanku na njej.

V vrtcu Mehurčki v Komendi pri predšolskih otrocih sem preverila njihovo znanje o Luni.

Od otrok sem s prvim anketnim vprašalnikom dobila odgovore in na podlagi tega ugotovila,

da je znanje nekaterih dokaj osnovno, nekaterih pa zelo pomanjkljivo, saj Luno obravnavajo

s kančkom domišljije. To se je predvsem pokazalo pri vprašanjih, kje je Luna, ko je ne

vidimo, ko je večina otrok pomislila samo na to, da je nekje skrita bodisi za oblaki, za

drevesom itd. Tudi pri vprašanjih kaj lahko najdemo na Luni, kako daleč je in kako je velika

sem dobila veliko različnih odgovorov, ki nakazujejo, da so otroci morda že slišali kaj o tem,

vendar ne natančno ali pa temu niso namenili dovolj pozornosti.

Po anketnih vprašalnikih sem jim prave podatke o Luni predstavila na način, primeren

njihovi starosti. Dejavnosti so vključevale pregled virov na spletu in v literaturi, z uporabo

modela in z lastno aktivnostjo. Otroci so podatke hitro sprejemali in si jih v večini tudi

zapomnili.

Po primerjavi odgovorov na anketni vprašalnik pred in po dejavnostih sem mnenja, da sem

otrokom uspešno predstavila Luno in da je moj cilj diplomske naloge dosežen. Otroci so

med aktivnostmi dobili boljšo predstavo in več znanja o Luni in njenem površju. Poleg tega

pa sem se tudi sama veliko naučila o zgodovini potovanja na Luno in o samem Luninem

nastanku in površju. Večkrat sem pomislila na to, kako bi se sama odpravila na Luno,

raziskala njeno površje, poiskala stopinje čevljev predhodnikov in tako ugotovila ali držijo

vse zapisane besede v različnih literaturah. Pojavilo pa se mi je tudi vprašanje, zakaj se zdaj

ne najde nihče, ki bi odletel na Luno.

Zanimivo je bilo, da so mi otroci, vsakič, ko so me srečali hiteli pripovedovati kje in kdaj so

videli Luno, ena od deklic pa mi je celo večkrat prinesla kakšno fotografijo Lune iz Cicibana

ali pa lastno risbo Lune.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

76

LITERATURA:

- Aguilar, D., Planeti, zvezde in galaksije, 2008, Ljubljana: založba Rokus Klett

- Bakich M. E., The cambridge encyclopedia of amateur astronomy, 2003, Cambridge

University Press

- Brglez, M., Luna skozi teleskop, 2011, Radovljica: Didakta

- Dyer, A., Misija na Luno, 2009, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije

- Emmerich, M., Melchert, S., Astronomija, 2006, Kranj

- Galičič, M., Nebo, premazano z zvezdami, 2003, Tržič: Učila International

- Gamm, R., Ehlert, A., Izurite svoje možgane, 2010, Tržič: Učila International

- Kompare, A. in drugi, Psihologija Spoznanja in dileme, 2002, Ljubljana: DZS

- Mitton, J., Mitton, S., Astronomija, 2005, Radovljica: Didakta

- Moore, P., Atlas vesolja, 1999, Ljubljana: založba Mladinska knjiga

- Redfern, M., Najlepša knjiga o vesolju, 1999, Tržič: Učila

- Silberg, J., Miselni razvoj dojenčka in malčka, 2003, Tržič: Učila intetnational

- Stott, C., Najlepša knjiga o astronomiji, 2003, Tržič: Učila International

- Toličič, I., Otroška psihologija, 1979, Ljubljana, Mladinska knjiga

- Žlebnik, L., Psihologija otroka in mladostnika, 1975 Ljubljana: Državna založba

Slovenije

Viri slik:

Slika 1.1:

https://www.google.si/search?q=ranger&bav=on.2,or.r_qf.&bvm=bv.51495398,d.Yms,pv.xj

s.s.en_US.M4-36_38X9A.O&biw=1280&bih=605&um=1&ie=UTF-

8&hl=en&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=zWwjUpS0LYfVswbm3YGwDA#hl=

en&q=ranger+moon&tbm=isch&um=1&facrc=_&imgdii=yYGNnkrpXUVSsM%3A%3BJO

JyhGpXwJv9qM%3ByYGNnkrpXUVSsM%3A&imgrc=yYGNnkrpXUVSsM%3A%3BP0I

ucQGj2NrJSM%3Bhttp%253A%252F%252Fmars.jpl.nasa.gov%252Fmsp98%252Fmsss%2

52Fmardi_hardware%252Fhistory%252Franger%252Franger.gif%3Bhttp%253A%252F%2

52Fmars.jpl.nasa.gov%252Fmsp98%252Fmsss%252Fmardi_hardware%252Fhistory%252Fr

anger%252F%3B451%3B518

Slika 1.2:

https://www.google.si/search?um=1&hl=en&tbm=isch&sa=1&q=orbiter+moon&oq=orbiter

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

77

+moon&gs_l=img.3..0i5j0i24l5.131808.133311.2.134274.7.7.0.0.0.0.140.793.1j6.7.0....0...1

c.1.26.img..3.4.413.dvLer2Jq3yo&bav=on.2,or.r_qf.&bvm=bv.51495398%2Cd.Yms%2Cpv.

xjs.s.en_US.M4-

36_38X9A.O&biw=1280&bih=605&ech=1&psi=02wjUpGaGMqttAaJ4oDgDg.137805333

3925.5&emsg=NCSR&noj=1&ei=fG0jUt-

VJNDZsgb514CICQ#facrc=_&imgdii=_&imgrc=WHCWevJLsimPaM%3A%3Bsf2rbnvipv

bGhM%3Bhttp%253A%252F%252Fnssdc.gsfc.nasa.gov%252Fimage%252Fspacecraft%25

2Flunar_orbiter.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fnssdc.gsfc.nasa.gov%252Fplanetary%252

Flunar%252Flunarorb.html%3B1024%3B594

Slika 1.3:

https://www.google.si/search?um=1&hl=en&biw=1280&bih=605&noj=1&tbm=isch&sa=1

&q=surveyor+moon&oq=surveyor+moon&gs_l=img.3..0j0i24l2.108596.111208.0.112331.8

.8.0.0.0.0.153.1068.0j8.8.0....0...1c.1.26.img..4.4.548.w8doIPL74hw#facrc=_&imgdii=_&im

grc=Wu586yZbIDIhbM%3A%3BEuRt8X2IiCqLtM%3Bhttp%253A%252F%252Fi.space.c

om%252Fimages%252Fi%252F000%252F009%252F358%252Fi02%252Fapollo12-moon-

surveyor-3-

lander.jpg%253F1304336490%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.space.com%252F11536-

moon-microbe-mystery-solved-apollo-12.html%3B575%3B575

Slika 1.4:

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6

05&q=vesoljske+obleke&oq=vesoljske+obleke&gs_l=img.3...1511.4908.0.5039.16.7.0.9.9.

0.251.774.2j4j1.7.0....0...1ac.1.26.img..7.9.539.LlsmDflWr6Y#hl=en&q=vesoljska+obleka&

tbm=isch&facrc=_&imgdii=dLT2Ph1yWb7HRM%3A%3BbqOY-

egrAS8eXM%3BdLT2Ph1yWb7HRM%3A&imgrc=dLT2Ph1yWb7HRM%3A%3Bf8YZm

8sYBZmp3M%3Bhttp%253A%252F%252Fss1.spletnik.si%252F4_4%252F000%252F000

%252F24f%252F0ea%252FSpletna-stran-IZOLATOR-

besedila_html_6917c5dc.png%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.izolator.si%252Ftoplotna-

ucinkovitost.html%3B219%3B250

Slika 1.5:

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6

05&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

78

167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#hl=en&q=lunarni+modul&tbm=i

sch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=_9QY90KKhNUgfM%3A%3Btt07Mv1ZCp57KM%3Bhttp

%253A%252F%252Fstatic.astronomija.co.rs%252Fnauke%252Fistorija%252Fletovi%252F

apolo11%252Flmorao82.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fstatic.astronomija.co.rs%252Fna

uke%252Fistorija%252Fgodina%252Fjul%252Fdogadjaji.htm%3B529%3B490

Slika 1.6:

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6

05&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.

167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#hl=en&q=lunarni+modul&tbm=i

sch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=teq6T0lNunX9nM%3A%3BtSnJn9TnVmT_NM%3Bhttp%

253A%252F%252Fimages.24ur.com%252Fmedia%252Fimages%252F600xX%252FFeb20

13%252F61152108.jpg%253Fd41d%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.moskisvet.com%25

2Fclanek%252Fvisoki_obrati%252Fterenci-ki-so-ostali-na-luni.html%3B600%3B410

Slika 1.7:

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6

05&q=vesoljske+obleke&oq=vesoljske+obleke&gs_l=img.3...1511.4908.0.5039.16.7.0.9.9.

0.251.774.2j4j1.7.0....0...1ac.1.26.img..7.9.539.LlsmDflWr6Y#hl=en&q=moon&tbm=isch&

facrc=_&imgdii=_&imgrc=oqdw5_XSlS-

zvM%3A%3Bx07z6ZH86odO3M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.dvdbeaver.com%252

Ffilm2%252FDVDReviews49%252Fmoon_blu-ray%252Flarge%252Flarge_moon_blu-

ray2.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.dvdbeaver.com%252Ffilm2%252FDVDRevie

ws49%252Fmoon_blu-ray.htm%3B1920%3B1080

Slika 1.8:

https://www.google.si/search?q=stopinje+na+luni&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=UlF

EUrOnKYaTtQbe9ICgAg&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#facrc=_&i

mgdii=_&imgrc=In0jTL0vSiP3PM%3A%3BUGYZzte-

7NdzwM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fassets%252Fmedia%252Fpictur

e%252F20090717%252Fneil_armstrong_luna.jpg%253Frev%253D1%3Bhttp%253A%252F

%252Fwww.delo.si%252Fdruzba%252Fznanost%252Fnasa-izgubila-posnetke-prvega-

pristanka-na-luni.html%3B3000%3B3000

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

79

Slika 1.9:

https://www.google.si/search?q=stopinje+na+luni&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=UlF

EUrOnKYaTtQbe9ICgAg&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#facrc=_&i

mgdii=In0jTL0vSiP3PM%3A%3BJkP79YabOe9jwM%3BIn0jTL0vSiP3PM%3A&imgrc=I

n0jTL0vSiP3PM%3A%3BUGYZzte-

7NdzwM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.delo.si%252Fassets%252Fmedia%252Fpictur

e%252F20090717%252Fneil_armstrong_luna.jpg%253Frev%253D1%3Bhttp%253A%252F

%252Fwww.delo.si%252Fdruzba%252Fznanost%252Fnasa-izgubila-posnetke-prvega-

pristanka-na-luni.html%3B3000%3B3000

slika 2.10:

https://www.google.si/search?q=composition+of+the+moon&tbm=isch&tbo=u&source=uni

v&sa=X&ei=ofdxUuKFDcPfswa8yICgBw&sqi=2&ved=0CFkQsAQ&biw=1272&bih=597

#facrc=_&imgdii=HPg7MxWB9wrEQM%3A%3BLwKK4hsy3JdjRM%3BHPg7MxWB9w

rEQM%3A&imgrc=HPg7MxWB9wrEQM%3A%3BXZGwautSsMy3ZM%3Bhttp%253A%

252F%252Fupload.wikimedia.org%252Fwikipedia%252Fcommons%252Fe%252Feb%252

FMoon_diagram.svg%3Bhttp%253A%252F%252Fen.wikipedia.org%252Fwiki%252FMoo

n%3B2769%3B2570

Slika 2.11:

https://www.google.si/search?hl=en&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=6

05&q=kraterji+na+luni&oq=kraterji+na+luni&gs_l=img.3...1291.5179.0.5377.18.7.0.11.0.0.

167.931.0j7.7.0....0...1ac.1.26.img..12.6.822.fqk7jfbFwlM#facrc=_&imgdii=_&imgrc=EBH

vd-

RYLr80gM%3A%3Bedm1p9NZhjWYEM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.

org%252Fwikipedia%252Fcommons%252Fd%252Fd4%252FMoon-

craters.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fsl.wikipedia.org%252Fwiki%252FLuna%3B613%

3B599

Slika 2.12: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_maria_on_the_Moon

Slika 2.13: Luna skozi teleskop, Brglez, M., 2011, Radovljica: Didakta

Slika 2.14:

https://www.google.si/search?q=prvi+krajec&espv=2&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

80

X&ei=lTK1U-

LCA6He7AbC24D4DA&ved=0CBsQsAQ&biw=1280&bih=685#facrc=_&imgdii=_&imgr

c=V70QEmdAOrobVM%253A%3Bm8d4fVzDvyYBXM%3Bhttp%253A%252F%252Fww

w.andros.si%252Fvesolje%252Fimages%252Fpolna_luna.gif%3Bhttp%253A%252F%252F

www.andros.si%252Fvesolje%252Fmesec.html%3B363%3B86

Slike 2.15, 2.16, 2.17, 2.18: http://www.lunin.net/vplivlune/luninemene.php

Slika 2.19: http://www.educa.fmf.uni-

lj.si/izodel/sola/2003/di/cimpric/html/Soncev%20in%20Lunin%20mrk.htm

Slika 3.20:

http://www.google.si/imgres?imgurl=&imgrefurl=http%3A%2F%2Ffizika.dssl.si%2FGalile

o%2Findex.php%3FItemid%3D61%26id%3D59%26option%3Dcom_content%26view%3D

article&h=0&w=0&sz=1&tbnid=hij22xcu0961AM&tbnh=275&tbnw=183&zoom=1&docid

=PzpXIbalWDSHiM&ei=nwmmUvP-B8Lbswbz8oGYDw&ved=0CAIQsCUoAA

Slika 3.21:

https://www.google.si/search?q=teleskop&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=B69B

UuegI8S47AbG7oCgCw&sqi=2&ved=0CHwQsAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#q=telesk

op&tbm=isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=P8Wg28afucjhSM%3A%3BKe2c_d_jCW9inM

%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.teleskop-

express.de%252Fshop%252FBilder%252Fshop%252FSkywatcher%252FRefraktoren%252F

BKR-1206%252Fbkr1206az3.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.teleskop-

express.de%252Fshop%252Fproduct_info.php%252Flanguage%252Fen%252Finfo%252Fp

3305_Skywatcher-Startravel-120-auf-AZ-3---Gro-feldrefr--120-

600mm.html%3B400%3B602

Slika 3.22:

https://www.google.si/search?q=model+teleskopov&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=Tr

BBUpSODMLtswb3-

IHoDQ&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=605&dpr=1#q=binokular&tbm=isch&facr

c=_&imgdii=_&imgrc=DzcPoViIk7XKqM%3A%3BAfgsOHOjWb8G3M%3Bhttp%253A

%252F%252Fos1.osstatic.com%252Fimages_products%252Fnikon-7216-nikon-8x40-

action-wide-angle-binoculars-

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

81

1344lar.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fkohhranthianghlim.org%252Fbin%252Fbinocular

s-nikon%3B1500%3B1132

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakuleta Tina Grilc; diplomsko delo

82

PRILOGE:

Priloga 1: Anketni vprašalnik

1. Nariši Luno.

2. Kaj je Luna?

3. Kje vidimo Luno?

4. Kdaj vidimo Luno?

5. Kje je Luna ko je ne vidimo?

6. Kako velika je Luna?

7. Kaj lahko najdemo na Luni?

8. Ali na Luni kdo živi?

9. Kako daleč je Luna?

10. Na kateri sliki je luna?

1. 2. 3.

4. 5. 6.