UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETApefprints.pef.uni-lj.si/673/1/Diplomsko_delo.pdf · 2012. 3. 19. · 2.1. UČENJE IN U ČNI USPEH 2.1.1. OPREDELITEV POJMA Učenje je sestavni

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MAJA MIKLAVČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

Interesne dejavnosti, učni uspeh in

priljubljenost med sošolci

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

izred. prof. dr. Marjanca Pergar-Kuščer Maja Miklavčič

Ljubljana, januar 2012

ZAHVALAZAHVALAZAHVALAZAHVALA

Rada bi se zahvalila svoji mentorici dr. Marjanci Pergar-Kuščer za strokovno vodenje,

potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela.

Posebna zahvala pa gre tudi moji družini, ki me je ves čas študija moralno in finančno

podpirala ter verjela vame.

Ravno tako se moram zahvaliti svojemu fantu in njegovi družini, ki so mi ves čas stali ob

strani in me spodbujali.

Ne smem pa pozabiti na strokovno pomoč svojih ustrežljivih sodelavcev.

Skratka, hvala tudi prevajalki ga. Šarki Kokolj Kohoutovi in vsem, ki ste na kakršenkoli

način pripomogli k nastanku mojega diplomskega dela.

Najlepša hvala vsem!

POVZETEK

Diplomsko delo vsebuje študijo primera četrtega razreda, ki sem ga poučevala v šolskem letu

2010/2011. V raziskavo je bilo vključenih petnajst učencev in učenk osnovne šole.

V času poučevanja sem ugotovila, kako se učenci na različnih področjih razlikujejo med seboj.

Osredotočila sem se predvsem na razlike interesov, učnega uspeha in socialnih spretnosti ter

odnosov. Dejstvo je, da imajo učenci poleg šolskega dela tudi prosti čas, ki ga lahko namenijo

raznim aktivnostim. Šola in druge ustanove jim v ta namen ponujajo pester nabor interesnih

dejavnosti. Učenci si izmed ponujenih dejavnosti lahko izberejo tiste, ki so bližje njihovim

interesom ali imajo zanje boljše dispozicije.

Zanimalo me je, ali so tisti učenci, ki so vključeni v interesne dejavnosti tudi bolj uspešni in

socialno spretni, kot učenci, ki interesnih dejavnosti ne obiskujejo. O socialni spretnosti

učencev sem sklepala posredno na podlagi odgovorov učitelja in učiteljice, ki sta poleg mene

poučevala v tem razredu ter na podlagi svojih opažanj.

Le trije od petnajstih učencev niso bili vključeni v interesne dejavnosti. To so bili učenci s

slabšim učnim uspehom. Učitelji smo jih ocenili, kot socialno manj spretne. Velika večina

učencev z interesnimi dejavnostmi pa je imela boljšo povprečno zaključeno oceno.

Učence oblikuje mnogo dejavnikov, ki vplivajo na učni uspeh in na socialne odnose. Interesne

dejavnosti so pomembne za kvalitetno preživljanje prostega časa. Zato je pomembno, da

učitelji učence spodbujamo, da se vključujejo v interesne dejavnosti.

KLJUČNE BESEDE: učenci, učni uspeh, socialni odnosi, interesne dejavnosti

SUMMARY

The thesis contains a case study of a 4th year class that I was teaching during the school year

2010/2011. Fifteen elementary school pupils participated in the research.

While teaching I found out how pupils differ from each other on different fields.

I focused mainly on the difference in interests, learning results and social skills and

relationships. The fact is that apart from the time spent at school, pupils also have their free

time they can use for various activities. Schools and other institutions offer them manifold

choise of free time activities. Pupils can choose from these activities those that interest them

or those they are more talented for.

I was curious if the pupils who have some free time activities are also more successful and

socially skilled than those who have no free time activities. I judged the pupils' social skills

indirectly, with the help of the answers of the two teachers who taught the class together with

me and I also observed the pupils myself.

Only three of the fifteen pupils had no free time activities. These were the pupils with poorer

learning results. As teachers we judged them as less socially skillful. The majority of pupils

participating in free time activities had better final grade average.

Pupils are shaped by various factors that influence their learning results and social

relationships. Free time activities are an important factor of quality spending of free time.

Because of this it is important that teachers encourage pupils to participate in free time

activities.

KEY WORDS: pupils, learning results, social relationships, free time activitites

KAZALO VSEBINE

1. UVOD................................................................................................................................. 1

2. TEORETIČNI DEL.......................................................................................................... 2

2.1. UČENJE IN UČNI USPEH..................................................................................................... 2

2.1.1. OPREDELITEV POJMA .............................................................................................................. 2

2.1.2. DEJAVNIKI UČNE USPEŠNOSTI ............................................................................................... 3

2.1.3. UČNA MOTIVACIJA IN VRSTE................................................................................................... 4

2.1.4. INTERES KOT VIR NOTRANJE MOTIVACIJE........................................................................... 6

2.1.5. UČNA USPEŠNOST IN SAMOPODOBA..................................................................................... 7

2.2. INTERESNE DEJAVNOSTI.................................................................................................. 8

2.2.1. OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI ............................................................................. 8

2.2.2. RAZVOJ INTERESNIH DEJAVNOSTI ......................................................................................... 9

2.2.3. INTERESNE DEJAVNOSTI DANES .......................................................................................... 10

2.2.4. OSNOVNE ČLOVEKOVE POTREBE IN INTERESNE DEJAVNOSTI ...................................... 12

2.2.5. NAMEN INTERESNIH DEJAVNOSTI........................................................................................ 14

2.2.6. CILJI INTERESNIH DEJAVNOSTI............................................................................................ 15

2.2.7. NAČELA INTERESNIH DEJAVNOSTI ...................................................................................... 16

2.2.8. INTERESNE DEJAVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI ......................................................................... 18

2.3. SOCIALNI ODNOSI MED UČENCI................................................................................... 19

2.3.1. SOCIALNA KOMPETENTNOST................................................................................................ 19

2.3.2. OBLIKOVANJE VRSTNIŠKE SKUPINE.................................................................................... 20

2.3.3. SOCIALNA SPREJETOST OTROK ............................................................................................ 22

2.3.4. PRILJUBLJENOST..................................................................................................................... 26

2.3.5. SAMOPODOBA IN SOCIALNA SPREJETOST.......................................................................... 27

3. EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 28

3.1. OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................................. 28

3.1.1. NAMEN .............................................................................................................................................. 28

3.1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA.......................................................................................................... 28

3.2. METODA.............................................................................................................................. 29

3.2.1. VZOREC............................................................................................................................................. 29

3.2.2. PRIPOMOČKI.................................................................................................................................... 29

3.2.3. ZBIRANJE PODATKOV .................................................................................................................... 30

3.2.4. OBDELAVA PODATKOV.................................................................................................................. 32

3.3. REZULTATI IN INTERPRETACIJA .................................................................................. 33

3.3.1. UČNI USPEH IN INTERESNE DEJAVNOSTI UČENCEV........................................................ 33

3.3.2. SOCIALNE VEŠČINE IN INTERESNE DEJAVNOSTI .............................................................. 44

3.3.3. SOCIOMETRIČNI POLOŽAJ UČENCEV IN UČNI USPEH .................................................... 52

3.4. SKLEP................................................................................................................................... 54

4. LITERATURA ................................................................................................................... 55

5. PRILOGE ........................................................................................................................... 57

Priloga 1: Vprašalnik za učence ........................................................................................................ 57

Priloga 2: Polstrukturirana vprašanja za intervju z učenci ................................................................ 59

Priloga 3: Opazovalna lista socialnih veščin ..................................................................................... 60

Priloga 4: Vprašalnik za učence “Tvoji prijatelji”............................................................................. 61

Priloga 5: Vprašalnik za učence “S kom se igraš?”........................................................................... 62

I n t e r e s n e d e j a v n o s t i , u č n i u s p e h i n p r i l j u b l j e n o s t m e d s o š o l c i

1

1. UVOD

Vsak, ki se je že soočil z razredno skupnostjo in bil obenem neposredno udeležen v pedagoški

proces, je imel priložnost videti razlike, ki se pojavljajo med učenci.

Tudi sama sem bila v času absolventskega staža zaposlena na delovnem mestu razredne

učiteljice v četrtem razredu, kjer sem spoznavala učence, njihove sposobnosti in interese.

Ugotovila sem, da so ti učenci zelo različni ter, da je resnično vsak posameznik individum na

vseh področjih delovanja.

Razlike so se pojavljale tako na kognitivnem, čustvenem, kot tudi na socialnem področju.

Posledično se učenci razlikujejo v učnem uspehu, socialnih in drugih sposobnostih ter med

drugim tudi v lastnih interesih.

Učni uspeh je dandanes zelo pomemben za prihodnost učencev, saj je pogoj za vpis na želeno

srednjo šolo in kar je še bolj pomembno, močno vpliva na učenčevo samopodobo. Učenci z

boljšim učnim uspehom so bolj samozavestni in največkrat tudi bolj notranje motivirani za

šolsko delo.

Šola v svojem programu poleg obveznega dela kurikula ponuja pester nabor dejavnosti, ki se

jih učenci udeležujejo v svojem prostem času. Interesne dejavnosti učencem med drugim

omogočajo, da razvijajo tisto področje, ki jih zanima ali pa imajo za to boljše dispozicije.

Namen interesnih dejavnosti je omogočiti posameznikom, da kvalitetno preživljajo svoj prosti

čas in hkrati spoznavajo ter razvijajo svoja močna področja. Ob interesnih dejavnostih naj bi

se učenci počutili uspešni in sposobni, kar jim vliva pozitivne občutke o sebi.

Mene je zanimalo, ali so učenci, ki obiskujejo interesne dejavnosti, bolj uspešni tudi v šoli.

Marentič Požarnik (2003) je opredelila vrsto dejavnikov, ki prispevajo k boljšemu učnemu

uspehu. Med njimi so tudi interesne dejavnosti in druge izvenšolske dejavnosti, s katerimi se

ukvarjajo učenci (prav tam).

Interesne dejavnosti pa tudi spodbujajo posameznike, da se znajdejo v različnih situacijah in

se posredno učijo raznih veščin, ki jih potrebujejo za uspešno socialno delovanje.

Raziskave namreč kažejo, da naj bi bili učenci, ki obiskujejo interesne dejavnosti bolj

priljubljeni med sošolci in imeli posledično tudi boljši učni uspeh (Puklek Levpušček in

Zupančič, 2009).


2

2. TEORETIČNI DEL

2.1. UČENJE IN UČNI USPEH

2.1.1. OPREDELITEV POJMA

Učenje je sestavni del otrokovega življenja v času šolanja. Je proces pri katerem si

posameznik pridobiva določena znanja, spretnosti in izkušnje. Nekateri so pri usvajanju

znanja bolj uspešni, drugi manj. Razlog za to so različni motivi, ki spremljajo otrokovo učenje,

ki lahko poteka ker:

• Se zavedamo, da je znanje pomembno,

• od tega pričakujemo določene koristi,

• se zavedamo, da je učenje nujno potrebno,

• nas je strah kazni,

• je v ospredju zanimanje ali lastni interes. (Marentič Požarnik, 2000).

Učenje je bistveno uspešnejše, če poteka na podlagi samostojnega iskanja in razmišljanja, ki

človeka miselno aktivira.

Kako uspešen pa je učenec pri učenju, pa lahko ugotovimo na več načinov. Med najbolj

enostavne kriterije za uspešnost učenja prištevamo razne teste in tudi učni uspeh (prav tam).

30. člen Zakona o osnovni šoli (2007) narekuje ukinitev splošnega učnega uspeha, v smislu

številčne ocene v spričevalu ob koncu leta. Ta se od šolskega leta 2008/2009 dalje ne beleži

več.

Učni uspeh je eden izmed pokazateljev posameznikovega znanja. Učenje posameznih učencev

pa kot vemo ni enako učinkovito. Pojavljajo se razlike med njimi, včasih so te razlike tudi

precej izrazite. Posledično imajo učenci različne ocene in nenazadnje tudi učni uspeh. Učni

uspeh je pogojen z mnogimi dejavniki, ki posredno ali neposredno, bolj ali manj vplivajo nanj.

Potemtakem je končni uspeh tudi odraz učenčevega razvoja na vseh razvojnih področjih

(Zurc, 2004).


3

2.1.2. DEJAVNIKI UČNE USPEŠNOSTI

Na podlagi metaanalize v ZDA so dejavnike učne uspešnosti razvrstili na neposredne (bližnje)

in posredne (oddaljene). Gre za dejavniki, ki jih priznavajo kognitivno usmerjeni psihologi

(Marentič Požarnik, 2000, str. 132).

Neposredni (bližnji) dejavniki

• Značilnosti učencev (sposobnosti, predznanje, čustveno-vedenjske značilnosti,

metakognicija, učne strategije),

• dogajanje v razredu (pravila vedenja in komunikacije, sporočanje ciljev in pričakovanj,

običajne metode poučevanja in preverjanja, interakcije med učiteljem in učenci ter

med učenci samimi),

• domače razmere (socialno-ekonomski status družine, podpora staršev, zunajšolske

dejavnosti, vrstniki).

Posredni (oddaljeni) dejavniki

• Kurikularno načrtovanje in izvajanje pouka (izbor vsebin, učnih metod in oblik, oblike

individualizacije, diferenciacije, razpoložljiva učna tehnologija in učbeniki, sistem

ocenjevanja in sporočanja rezultatov, velikost razreda, integracija otrok s posebnimi

potrebami),

• dejavniki s strani šole (način vodenja in odločanja, šolska klima, kultura, odnosi med

učitelji, skupno načrtovanje, velikost šole, pravila šolskega reda, priznavanje

dosežkov),

• šolska politika (šolski sistem, način upravljanja in odločanja, sistem preverjanja znanja,

izobraževanje učiteljev).

Marentič Požarnik (2000) pa je dejavnike učne uspešnosti razdelila nekoliko drugače, in sicer

na notranje, ki izvirajo iz učenca in zunanje, ki se odražajo iz okolja, v katerem otrok živi.


4

Notranji dejavniki

Notranji dejavniki so razdeljeni na fiziološke in psihološke. Fiziološki dejavniki izvirajo iz

učenčevega počutja, zdravja in telesnega stanja. Na učni uspeh močno vplivajo različna stanja,

kot so utrujenost, lakota in drugi bolezenski znaki. Dobro počutje je vsekakor prvi dejavnik

uspešnega učenja.

Psihološki dejavniki pa so tisti, ki izvirajo iz učenčevih sposobnosti, stilov učenja,

osebnostnih lastnosti in med drugim tudi motivacije.

Zunanji dejavniki

Za uspeh so pomembni tudi zunanji dejavniki. Ti izvirajo iz učenčevega neposrednega in

posrednega okolja. Razdeljeni so na fizikalni in socialni del. Med fizikalne uvrščamo prostor,

njegovo opremljenost in osvetljenost.

Bolj kot ti pa na učni uspeh vplivajo socialni dejavniki. Pomembno vlogo pri otroku igrajo v

prvi vrsti starši, z odraščanjem pa pridejo vse bolj do izraza vrstniki, šola in drugo širše okolje

(Lešnik, 1982).

2.1.3. UČNA MOTIVACIJA IN VRSTE

Učno motivacijo je mogoče opredeliti kot skupen pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji.

Obsega vse kar daje pobude za učenje, ki so lahko pri učencu spodbujene od znotraj ali od

zunaj. Kot taka pa usmerja učenje in mu določa trajanje, intenzivnost in kakovost.

Seveda pa je odvisna od osebnostnih potez, med katerimi sta ravan aspiracije in interesi ter od

učne situacije, med katero pa uvrščamo privlačnost, težavnost in medosebne odnose (Marentič

Požarnik, 2000).

Preprosto povedano je učna motivacija neke vrste pripravljenost za izvajanje določene

dejavnosti, ki jo potemtakem lahko povežemo z interesom in prizadevanjem za učenje. Kadar

se učimo zaradi ocen ali nagrade oz. da se izognemo kazni, govorimo o zunanji ali

ekstrinsični motivaciji.

Nasprotno od zunanje pa je notranja ali intrinzična motivacija. Je bolj učinkovita in trajnejša,

saj izvira iz učenčevega zanimanja oz. interesa, težnje po znanju in obvladovanju določenih


5

spretnosti in sposobnosti ter zadovoljitvi višjih potreb, kot jih imenuje Maslow (Woolfolk,

2002).

Za učenca sta nujno potrebni obe motivaciji, ki pa sta med seboj povezani in se dopolnjujeta.

V nadaljevanju bom podrobneje predstavila obe vrsti ter opisala njune značilnosti in razlike.

Zunanja motivacija

Učimo se lahko iz večih razlogov. Kadar učenje poteka z namenom, da se izognemo kazni ali

dobimo nagrado ter zadovoljimo druge okoli nas, potem je to učenje zunanje podkrepljeno. V

takih primerih lahko govorimo o zunanji motivaciji. Učenje je potemtakem le sredstvo za

doseganje pozitivnih in izogibanje negativnim posledicam (Marentič Požarnik, 2000).

Posledica tega je, da tovrstna motivacija ni trajna, pridobljeno znanje pa ne preveč kakovostno.

Učenca to lahko pripelje do napetosti, zaskrbljenosti in nizkega samospoštovanja, predvsem

takrat, ko določene aktivnosti ne more speljati do konca.

Notranja motivacija

Je za razliko od zunanje bistveno bolj trajna in kvalitetnejša, saj se učenec uči zaradi lastnega

interesa, želje po znanju in obvladovanju določenih sposobnosti. Cilj tega vsekakor ni rezultat

ali ocena, temveč osebno zadovoljstvo in občutek uspešnosti. Notranje motiviran posameznik

ne potrebuje spodbud ali kaznovanja, saj je že aktivnost sama po sebi nagrada (Woolfolk,

2002).

Ta vrsta motivacije je tesno povezana s spontanostjo, ustvarjalnostjo, željo po učenju, užitkom

in s širjenjem interesov (Marentič Požarnik, 2000). Race (1998) meni, da na željo po učenju

močno vplivajo naslednji dejavniki (v Kobal, 2000):

• Učenčev interes za posamezne učne teme,

• učenčeva želja po uspehu na različnih področjih,

• učenčeva želja, da sebi in drugim dokaže, da lahko doseže uspeh,

• učenčevo zadovoljstvo ob delu,

• pozitivne spodbude in podpora, ki jih učenec prejema od zanj pomembnih oseb.

Notranja motivacija je potemtakem trajnejša, raziskave pa celo kažejo, da vpliva na doseganje

večjega uspeha in zadovoljstva. Juriševičeva (2006) je mnenja, da se težave pri učencih


6

pojavljajo predvsem, zaradi neustrezne motiviranosti učencev. Zelo pomembno je, da pri

učencih skušamo doseči notranjo motiviranost, saj le to poskrbi za lažje izvajanje učnega

procesa. (prav tam).

2.1.4. INTERES KOT VIR NOTRANJE MOTIVACIJE

Izvor notranje motivacije se skriva v posamezniku v več oblikah, in sicer kot vzburjenje,

radovednost, zanos, pozitivna samopodoba, cilj in nenazadnje tudi interes.

Vsaka od teh oblik na svoj način pripomore k učenju.

Vzburjenost omogoča, da sploh pride do učenja. Pomembna sestavina motivacije je tudi zanos,

ki poskrbi, da učenca določena dejavnost pritegne in mu povzroči željo za delovanje.

Samopodoba je sklop vseh idej, ki jih ima posameznik o sebi, svojih sposobnostih in zunanjih

lastnosti (Marentič Požarnik, 2000). Vsekakor pozitivno prepričanje o sebi, zaupanje v lastne

sposobnosti in občutek lastne vrednosti, pospešujejo razvoj notranje motivacije, predvsem v

postavljanju višjih ciljev in uresničevanju le-teh. Posameznika motivirajo tudi cilji, ki so

nekakšni dosežki, ki si jih posameznik zastavi (Woolfolk, 2002).

Sama pa bom bolj podrobneje predstavila dve sestavini, ki sta nekako najbolj povezani z mojo

nadaljnjo raziskavo v svojem delu. Ti dve sta radovednost in interes.

Radovednost je nekakšen občutek, ki se zbudi ob novih in nenavadnih dogodkih, ki niso v

skladu s pričakovanji. Pri učencih jo lahko izzovemo s problemsko situacijo, ki vodi v interes

za neko aktivnost.

Interes služi uresničevanju svojih potencialov, obvladovanju nekega področja (umetnost,

zgodovino, jezike…) ali spretnosti.

Lahko bi se izrazili, da je interes najčistejša oblika notranje motivacije učenčevega učenja.

Marentič Požarnik, (2000) razlikuje osebne in situacijske interese.

Osebni in situacijski interes

Osebni so razmeroma trajne pozitivne usmerjenosti za posamezna področja, ki se pojavijo že

zelo zgodaj (prav tam). Z leti pa se ti interesi postopoma specializirajo, predvsem v tisto

dejavnost, za katero ima učenec najmočnejšo dispozicijo in lahko že vodijo v razvijanje

poklicnih interesov (Žlebnik, 1969).


7

O situacijskih interesih pa govorimo, kadar zna učitelj ustvariti pri učencih tako situacijo, ki

zbudi interes tudi pri učencih, ki se prej niso zanimali za določeno aktivnost. Interes pa

načeloma zbujajo tiste dejavnosti, ki so ravno prav izzivalne za učenca, kar pomeni, da niso

ne prelahke in ne pretežke. Situacijski interesi so zelo pomembni, saj se iz njih razvijajo

osebni interesi.

2.1.5. UČNA USPEŠNOST IN SAMOPODOBA

Starejše raziskave sicer kažejo povezanost med tema dvema konstruktoma, vendar naj bi bila

ta povezava relativno nizka (Juriševič, 1999 a; v Pečjak in Košir, 2002).

Na podlagi novejših raziskav pa ugotavljajo dokaj visoko povezanost med učno samopodobo

in učno uspešnostjo (D. Kobal Palčič, 1995, v Pečjak in Košir, 2002). Predvsem gre za to, da

imajo učenci z boljšimi ocenami pri posameznih predmetih višjo samopodobo na tem

akademskem področju.

Avtorica Juriševič (2006) pa meni, da se je poleg šolskih ocen, preko katerih se ugotavlja

učna uspešnost, bolj smiselno osredotočiti na proces učenja. Preučevati je namreč potrebno,

kako otrok pristopi k učenju in kako se uči. Določeni avtorji pri tem ugotavljajo, da so učenci,

ki se imajo za bolj kompetentne pri šolskem delu in imajo posledično višjo akademsko

samopodobo, največkrat bolj notranje motivirani (Harter, 1990; Juriševič 1999; v Košir in

Pečjak, 2002).

Na podlagi teh raziskav lahko pojasnimo posameznikov uspeh na določenih področjih,

njegovo izbiro dejavnosti in tudi njegovo odkrivanje in nadgrajevanje močnih področij. Vse to

naj bi bila v končni fazi posledica notranje motivacije, ki vpliva na samopodobo in

nenazadnje tudi na uspeh.

Na podoben način vplivajo tudi interesne dejavnosti, o katerih bom govorila v nadaljevanju.


8

2.2. INTERESNE DEJAVNOSTI

2.2.1. OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI

Šola naj bi zagotovila celovit razvoj posameznika, vendar je pred težko nalogo, saj notranja

motivacija predstavlja svobodo izbire, spontanost, medtem ko je obiskovanje šole obvezno,

učni načrt pa predpisan. (Gardner, 1993; v Marentič Požarnik, 2000).

Šola in drugi družbeni dejavniki so v ta namen poleg obveznega pouka razvile še dejavnosti,

ki naj bi bolj ustrezale potrebam in interesom učencev. Z njihovo organizacijo šola učence

spodbuja k iskanju zadovoljitve v lastnih aktivnostih, potrditvah in odnosih, hkrati pa jim

omogoča, da lahko izbirajo tiste aktivnosti, ki jim najbolj ustrezajo.

Dandanes so poznane pod imenom interesne dejavnosti ali dejavnosti prostega časa. (Cencič,

Gartner in Tomić, 1988).

Interesne dejavnosti so v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (1995) opredeljene kot »oblika

vzgojnega in izobraževalnega dela v šoli in ob pouku, ki otroku omogočajo uresničevanje

lastnih interesov. Obstajajo tako kulturne, športne, umetniške, raziskovalne in tehnične

interesne dejavnosti. Sestavine interesnih dejavnosti, kot so metode, oblike, vsebine in čas

aktivnosti niso vezane na predpisan učni načrt, ampak na interes skupine« (Bela knjiga o

vzgoji in izobraževanju, 1995, str.: 103).

Obvezne in izbirne predmete opredeljujejo učni načrti s splošnimi in operativnimi cilji ter

standardi znanj. V učnem načrtu osemletke so v okviru predmetov opredeljene tudi interesne

dejavnosti, in sicer vsebinsko in v obliki specialno-didaktičnih oz. metodičnih priporočil. V

devetletnem vzgojno-izobraževalnem programu pa interesne dejavnosti niso opredeljene v

učnih načrtih, nacionalnih dokumentih, temveč v letnem delovnem programu posamezne

osnovne šole. Šola tako samostojno odloča o količini in vsebini programa, izbiri mentorjev oz.

vodij interesnih dejavnosti. Tako imajo šola in učenci v njej večjo avtonomijo pri oblikovanju

razširjenega programa. (Komljanc, 2007).

14. člen v Zakonu o osnovni šoli (1996) pravi, da se osnovnošolske dejavnosti delijo na

obvezni in razširjen program, ki ga sofinancira partner. V razširjen program so uvrščene

interesne dejavnosti, kot so krožki, projektna dela, tekmovanja, društva, klubi, razne skupine,


9

itd. Zakon o osnovni šoli (1996) opredeljuje organizacijo interesnih dejavnosti kot za šolo

obvezno dejavnost, v 25. členu, in sicer, da šola za razvijanje interesov učencev organizira

interesne dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.

Lešnik (1982) pravi, da je glavno vodilo interesnih dejavnosti prostost, samoodločanje in

samouresničevanje človeka v aktivnostih, ki jih opravlja.

2.2.2. RAZVOJ INTERESNIH DEJAVNOSTI

Dejavnosti v šoli so se odvijale vse od nastanka šol. Sprva so bili to šolski vrtovi, ki so jih

obdelovali učenci pod vodstvom mentorjev. O interesnih dejavnostih pa govorimo od leta

1945 naprej oz. po drugi svetovni vojni (Balkovec Debevec, 2007; v Komljanc, 2007).

Najprej so jih poimenovali svobodne dejavnosti, kasneje pa so uporabili ime dejavnosti

prostega časa in šola je te dejavnosti sprejela za svojo nalogo. V prostovoljnih ali interesnih

dejavnostih so učenci širili znanje in razne interese v različnih aktivnostih (šolska, občinska

tekmovanja, krožki,…).

Izredno dejavne so bile takrat šolske knjižnice, ki so skrbele za razvoj šolskih časopisov in

glasil, različni pevski tabori, ki so popestrili veliko proslav in druge dejavnosti.

Izvajanje verouka pa so v tistih letih iz šolskih prostorov preselili v župnišča.

V začasnem predmetniku iz leta 1957 je bila organizacija prostovoljnih dejavnosti podrobneje

opisana in opredeljena, vendar zanje še ni bilo posebnih programov, so pa že bili napisani

nekateri cilji za posamezne dejavnosti (prav tam).

Dodatne razsežnosti so prostovoljne dejavnosti pridobile nekaj let kasneje in sicer v Zakonu o

osnovni šoli leta 1969 zasledimo 30. člen, ki pravi: »Prostovoljne dejavnosti učencev so

sestavni del življenja in dela v šoli. Osnovna šola je dolžna pomagati učencem, da v okviru

pionirskih in drugih samostojnih organizacij učencev razvijajo razne oblike dela s področja

družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Pri tem mora šola upoštevati načela

prostovoljnosti, samouprave učencev in samostojnosti njihovih organizacij.« (Balkovec

Debevec, 2007; v Komljanc, 2007, str. 11)

Naslednje desetletje je predstavljalo še izrazitejši napredek v tej smeri, saj so hrepeneli po

celostnem razvoju učencev. Uvedli so še dodatni in dopolnilni pouk ter različne vrste pomoči

učencem.

Po letu 1991, v času samostojne Slovenije pa je nastala šolska zakonodaja, ki določa obvezni

in razširjeni program. Obvezni program vključuje pouk obveznih in izbirnih predmetov,


10

dneve dejavnosti in razredne ure. Med razširjeni program pa šola ponuja podaljšano bivanje,

dodatni in dopolnilni pouk ter interesne dejavnosti, ki učencem omogočajo uresničevanje

svojih interesov in kvalitetno preživljanje prostega časa (Balkovec Debevec, 2007; v

Komljanc, 2007).

Dandanes pa so interesne dejavnosti opredeljene na več načinov. Ena izmed opredelitev pravi,

da so interesne dejavnosti tiste vzgojno-izobraževalne oblike dela, ki odkrivajo, oblikujejo in

razvijajo interese, posebne sposobnosti in ustvarjalnost učencev, hkrati pa razvijajo delovne

navade, odgovornost in sodelovanje v skupini (Novak, 2007; v Komljanc, 2007). Troha (1982)

pa meni, da so interesne dejavnosti sestavina vzgojno-izobraževalnega programa, ki ne izhaja

zgolj iz pouka kot sistematično organizirane oblike podajanja snovi.

V Zakonu o osnovni šoli so interesne dejavnosti tiste dejavnosti, ki so opredeljene z letnim

delovnim načrtom in učencem omogočajo razvijanje različnih interesov učencev. (Bela knjiga

o vzgoji in izobraževanju, 1995.)

2.2.3. INTERESNE DEJAVNOSTI DANES

Organizacija in izvajanje interesnih dejavnosti

Kot je bilo že omenjeno, je namen interesnih dejavnosti učencem omogočiti zadovoljevanje

njihovih interesov, da pa bi šola to lahko izpeljala, mora pred začetkom izvajanja ugotoviti,

kakšni so dejanski interesi učencev, kar lahko ugotovi z anketnim vprašalnikom.

Ko šola ugotovi, kakšne so potrebe učencev, določi koordinatorja interesnih dejavnosti. Vodja

v sodelovanju z vodstvom šole ugotovi prostorske in kadrovske pogoje za izvedbo. Pri tem je

zelo pomembno povezovanje šole z drugimi ustanovami v okolici šole.

V nadalje je potrebno seznaniti starše glede možnosti izvedbe. Pri tem je smiselno, da se

starše učencev tudi povabi k sodelovanju.

Izvedbeni del interesnih dejavnosti pa zajema načrtovanje, izvedbo in evalvacijo. V tem delu

učitelj (mentor interesne dejavnosti) skupaj z učenci izdela program dela, pri čemer upošteva

predloge učencev. V obdobju izvajanja interesnih dejavnosti se spremlja delo udeleženih ter

ob koncu opravi evalvacijo dela. (Kolar, 2008)

Ponudba interesnih dejavnosti se na posameznih šolah močno razlikuje. Nekatere ponujajo

več glasbenih, druge športnih, itd., to je med drugim odvisno tudi od kulture in tradicije šole


11

ter njenega neposrednega okolja. Izvajanje poteka pred ali po pouku, njihova udeležba pa je

brezplačna. S strani šole pa naj bi bilo poskrbljeno tudi za prevoz učencev vozačev.

Obšolske dejavnosti za celovitejšo zagotovitev potreb

Za zagotovitev še tako zahtevnih interesnih področij pa so učencem na voljo tudi obšolske

dejavnosti, ki bodo na kratko predstavljene, vendar se jih kasneje v delu ne bomo podrobneje

dotikali.

Obšolske dejavnosti so v večini plačljive, starši pa morajo svojim otrokom priskrbeti prevoz

in ustrezne pripomočke, ki jih učenci potrebujejo za dejavnost. Ponudba obšolskih dejavnosti

je v veliki meri odvisna od trendov in prostorske zmogljivosti. V mestih je ta ponudba izredno

pestra, na podeželju pa obšolske dejavnosti zajemajo predvsem gasilska društva, verouk ter

pevska in kulturna društva.

Značilnosti interesnih dejavnosti

Znano je, da so aktivnost, sproščenost in delo bistveno bolj konstruktivno pri interesnih

dejavnostih, kakor pri pouku. V ta namen si poglejmo nekaj značilnosti interesnih dejavnosti,

po katerih se razlikujejo od pouka:

• Interesne dejavnosti v devetletnem vzgojno-izobraževalnem programu niso

opredeljene v učnih načrtih, temveč v letnem delovnem načrtu (Komljanc, 2007).

• Interesne dejavnosti sicer niso vezane na vsebino učnih načrtov, se pa nanj lahko

navezujejo, če je to v interesu skupine. V tem primeru je mogoče interesno dejavnost

povezati z različnimi oblikami pouka, za hitrejši razvoj in lažje napredovanje. Tako

dejavnost postane obvezna in se ocenjuje (prav tam).

• Znanje učencev, pridobljeno v interesnih dejavnostih se ne ocenjuje. V spričevalo se

zabeleži le sodelovanje. Vseeno pa interesna dejavnost vpliva na učni uspeh učenca

(prav tam).

• Ena izmed oblik interesnih dejavnosti so tudi tekmovanja. Posameznik ali skupina

preizkuša svoje znanje z drugimi tekmovalci. V kolikor učenec doseže najvišji rezultat,

se ta upošteva pri vpisu na srednjo šolo (prav tam).


12

• Interesne dejavnosti razvija šola sama v sodelovanju z drugimi dejavniki, v bližnji

okolici kraja. Te dejavnosti lahko potekajo skozi celo šolsko leto, v krajših časovnih

obdobjih ali pa kot oblika natečajev.

• Interesno dejavnost vodi mentor, zato ima izrednega pomena, da je le ta dovolj

strokoven in usposobljen za delo. Cilj mentorja je, da članom interesne dejavnosti

omogoča poglabljanje znanja, razvijanje močnih področij in lastnih interesov.

• Število učencev v posamezne interesne dejavnosti naj ne bi smelo biti omejeno, torej

se res lahko za dejavnost odločijo učenci, ki jih to področje zanima.

• Šola vsakemu učencu zagotavlja, da se vključi v vsaj eno interesno dejavnost in jo tudi

zamenja, v primeru, da mu ne ustreza (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 1995).

• Program interesnih dejavnosti opredeljuje čas, zaporedje vsebin, metode in oblike

aktivnosti, vire in materiale. To določa interesna skupina, zato je načrt izvajanja

dejavnosti unikaten.

• Interesi posameznih učencev so raznoliki, zato mora šola pri ponudbi zagotoviti

enakovredno zastopanost:

- Raziskovalnih,

- kulturno-umetniških,

- športnih,

- proizvodno-tehničnih,

- zdravstvenih in

- družbeno-humanitarnih interesnih dejavnosti (prav tam).

2.2.4. OSNOVNE ČLOVEKOVE POTREBE IN INTERESNE DEJAVNOSTI

Pouk v pretežni meri stremi k uresničevanju vsebin in ciljev kurikula, načrtovanju in izvajanju

dela, ni pa usmerjen v učenca, kot na glavnega akterja v pedagoškem procesu. Pri tem pa so

največkrat zanemarjene potrebe učencev.

Nasprotno od pouka, se pri interesnih dejavnostih osredotočimo predvsem na otroka in v večji

meri upoštevamo njegove potrebe.


13

Potrebe po Glasserju

Potrebe po Glasserju (Gomboc, 2007; v Komljanc, 2007):

• Potreba po pripadnosti,

• potreba po moči,

• potreba po svobodi,

• potreba po zabavi.

1. Potreba po pripadnosti

Je ena temeljnih socialnih potreb, med katero prištevamo potrebe po sprejetosti, varnosti,

zaupljivosti, prijateljstvu, sodelovanju, ljubljenosti in po tem, da se učenec pred drugimi ne

pretvarja, marveč se pokaže, kakršen je v resnici. Pri tem upoštevamo njegove številne

razvojne in druge značilnosti, čustva, zanimanja in sposobnosti.

Za vrhunsko pedagoško delo je zelo pomembna medsebojna odvisnost učitelja in učenca.

Njuna komunikacija mora temeljiti na dvosmernosti, odprtosti in preprostosti, kar pa je

seveda možno le pri interesnih dejavnostih. Vzgojno-izobraževalni sistem v teh dejavnostih

ne temelji na zunanjem nadzoru učiteljev in učencev, temveč na sproščenem, interaktivnem in

preprostem odnosu med njima.

2. Potreba po moči

V ta okvir sodijo potreba po potrditvi, samostojnosti, dosežkih, po obvladovanju okolja, po

uveljavljanju, po kompetentnosti.

Dejstvo je, da učenci uživajo v dejavnostih, ki jih obvladajo in so jim kos. Pri tem pa je zelo

pomembno, da učenci sami začutijo dosežek v pravem pomenu, od učiteljev namreč

pričakujejo, da jim dajo le povratno informacijo.

Interesne dejavnosti so kakovostno izvedene tudi zato, ker se učencev pri tem ne ocenjuje, saj

je ravno ocena tista, ki lahko, kot sem že omenila, privede do izgube notranje motivacije in

posledično do anksioznosti, slabše samopodobe in upada zanimanja.

Cilj dejavnosti je namreč že dejavnost kot taka, ki izhaja iz otroka in je izkustvena. Ravno v

tem je bistvena razlika med poukom in interesno dejavnostjo.

Učenec, ki ima interes za določeno področje, ne potrebuje dodatnih zunanjih podkrepitev.


14

3. Potreba po svobodi

To je potreba, ki dopušča možnost izbire. Vanjo so vključeni iskanje, ustvarjalnost,

odkrivanje novega, dopuščanje nenačrtovanosti in vstopanje v dejavnost, predvsem takrat, ko

ne vemo, kaj se bo zgodilo. To je tista gonilna sila, ki jo imajo učenci radi.

Učitelji pri interesnih dejavnostih večkrat ponudijo možnost izbire vsebin, kar je pri rednem

pouku nekoliko onemogočeno.

4. Potreba po zabavi

Zabava je tista, ki daje višjo storilnost pri učenju. To so potrebe po sproščenosti, spremembah,

novostih, presenečenju, prostem času, igrivosti in odsotnosti strahu.

Že Žlebnik (1969) je menil, da se otroci veliko naučijo že preko igre in kako je le ta

pomembna za njihov kognitivni in socialni razvoj.

2.2.5. NAMEN INTERESNIH DEJAVNOSTI

Hitri vsestranski napredek od ljudi zahteva, da se nenehno prilagajajo in znajdejo pri

spremembah sodobnega časa. Ravno to pa daje pobudo za vseživljenjsko učenje, ki postavlja

svoje temelje prav v šolskem obdobju.

Namen interesnih dejavnosti je, da pri učencih razvijajo interesna področja in aktivno

sodelovanje pri izvedbi dejavnosti. Posebej pomemben je razvoj tako na učnem, kot tudi na

socialnem področju, saj učenci razvijajo kritično mišljenje in so celostno, miselno ter

čustveno aktivni.

Pri interesnih dejavnostih gre tudi za nadgradnjo šolskega kurikula in njegovih predpisanih

vsebin. Učenci na ta način poglabljajo in nadgrajujejo učno snov.

Poglavitni namen interesnih dejavnosti pa je uporaba pridobljenega znanja za preživljanje

prostega časa, ki pa lahko služi kot usmeritev za poklic oz. nadaljnje izobraževanje.

Vključevanje v širše in ožje okolje ugodno vpliva na učenčevo lastno podobo, saj se pri

druženju in sodelovanju z drugimi socialno razvija. Poleg vsega tega pa pridobiva tudi

sposobnosti za samoregulacijo.

Ni samo namen tisti, ki daje smoter neki aktivnosti. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi cilji,

ki jih skušamo doseči tako pri posamezniku, kot v družbi nasploh.


15

2.2.6. CILJI INTERESNIH DEJAVNOSTI

Učenci pri izvenšolskih aktivnostih (Kolar, 2008):

• Zadovoljujejo lastne potrebe:

- izbirajo in se odločajo za aktivnosti po lastni presoji in interesih,

- razvijajo lastne interese, nagnjenja, sposobnosti in talente.

• Razvijajo miselne procese, ki omogočajo širjenje in uporabo znanja in pripomorejo h

globljemu razumevanju.

• Pridobljeno znanje in sposobnosti usmerjajo v odgovorno ravnanje v naravnem okolju

in družbenem življenju.

• Se moralno, intelektualno in osebnostno razvijajo.

• Spoznavajo in razvijajo spoštovanje do sebe in drugih.

• Medsebojno komunicirajo in razvijajo socialno-komunikacijske spretnosti in

sposobnosti:

- prispevajo k medsebojnim odnosom,

- razvijajo ustvarjalno in kritično mišljenje in presojanje,

- navajajo se na reševanje konfliktov,

- vplivajo na soustvarjanje klime,

- spoznavajo pomen sodelovalno naravnanega dela.

• Presegajo mejo med obveznim in razširjenim programom.

• Povezujejo teorijo in prakso.

• Spoznavajo poklicne interese.

• Spoznavajo potrebe po koristni in kulturni izrabi prostega časa.

Kot vidimo lahko preko interesnih dejavnosti dosegamo številne cilj, zato imajo kot take velik

vzgojni in izobraževalni pomen.

Vzgojni in izobraževalni pomen interesnih dejavnosti

Vzgojni pomen vključuje spoznavanje sebe in drugih, razvijanje socialnih odnosov,

ustvarjalnosti in medsebojne povezanosti. Zadovoljujejo pa tudi potrebo po aktivnosti,

razvijajo, bogatijo komunikacijo in druge spretnosti ter oblikujejo čustva. Vzgojni pomen je

dosežen predvsem pri učencih, ki so v šoli manj uspešni in odklanjajo šolsko delo. Pri


16

interesnih dejavnostih pa se čutijo sprejeti, se uveljavljajo, so ustvarjalni in notranje

motivirani (Gomboc, 2007; v Komljanc, 2007).

Učinkovitost razvoja s pomočjo interesnih dejavnosti je predvsem zato, ker se učenci vzgajajo:

• Z lastno aktivnostjo,

• z vsebinsko dejavnostjo,

• v bolj osebnem odnosu z mentorjem in

• v prijaznejšem okolju, brez kazni in nagrad ter brez zatiranja ustvarjalnosti (Novak,

2007; v Komljanc, 2007).

Izobraževalni pomen pa je predvsem v smislu opazovanja, zaznavanja, logičnega mišljenja,

domišljije. Dejavnosti so usmerjene tako, da si učenci ob njih bogatijo znanje, razvijajo

vedoželjnost, širijo sposobnost kritičnega mišljenja ter razvijajo spretnosti in sposobnosti na

vseh področjih (Lešnik, 1982).

2.2.7. NAČELA INTERESNIH DEJAVNOSTI

Seveda pa morajo biti za doseganje ciljev pri organizaciji interesnih dejavnosti zagotovljena

vsa načela (Škrlj Počkaj, 1996), in sicer:

• Načelo svobode in prostovoljnosti,

• načelo raznovrstnosti vsebin in dejavnosti,

• načelo organiziranosti,

• načelo individualnosti in kolektivnosti,

• načelo ustreznosti starostne stopnje in spola.

1. Načelo svobode in prostovoljnosti

Učenec si sam, brez zunanje prisile, kroji svoj prosti čas in izbira dejavnosti, s katerimi se bo

v tem času ukvarjal. Temelj odločitve morajo biti interes, želja in sposobnost učenca. Naloga

šole je, da jim to omogoča, in sicer na ta način, da otrokom ponuja kar se da pester nabor teh

dejavnosti, učitelj pa jim lahko le pomaga in svetuje pri izbiri. Predvsem je to mišljeno za

učence, ki še nimajo oblikovanih interesov. Pri tem jim pomagajo kakovostno zapolniti prosti

čas in spodbujajo nove interese, ki se ob tem pojavijo.


17

2. Načelo raznovrstnosti vsebin in dejavnosti

Interesne dejavnosti naj bi se razlikovale po nalogah in vrstah. Posamezniku pa morajo nuditi

razvedrilo, zabavo ali aktiven počitek, ob tem pa pomagati pri oblikovanju učenčeve

osebnosti.

To načelo potemtakem določa, da morajo biti ponujene dejavnosti tako raznolike, da s tem

zagotavljajo razvoj in aktivnost za vsa področja človekovega delovanja.

Večja raznolikost dejavnosti pomeni, da vsak učenec najde tisto področje, pri katerem bo

lahko uspešen in bo tako gradil svojo pozitivno samopodobo.

3. Načelo organiziranosti

Učenec mora imeti možnost za kvalitetno preživljanje prostega časa. Rudi Lešnik v svojem

delu prosti čas opredeljuje, kot čas, s katerim človek razpolaga po svojih hotenjih, ko nima

nobenih obveznosti in takrat lahko zadovoljuje svoje interese in izvaja dejavnosti, ki jih izbira

sam. Učenec v teh dejavnostih uresničuje svoje sposobnosti in interese, zato imajo kot take

tudi veliko vzgojno vrednost. Te pa so lahko neorganizirane ali organizirane, pri čemer je

pomembno dejstvo, da na kvalitetnejši razvoj celovite osebnosti bolje vplivajo ravno

organizirane oblike dejavnosti (Lešnik, 1982).

Tako je potrebno določiti kraj, čas, vsebino in mentorja, ki bo določeno dejavnost vodil. Kljub

temu pa vse skupaj ne sme biti pretirano, saj posledično lahko pride do pomanjkanja

samoaktivnosti, samostojnosti in iniciativnosti učencev.

4. Načelo individualnosti in kolektivnosti

Pri interesnih dejavnostih ima veliko vrednost medsebojno dopolnjevanje individualnosti in

kolektivnosti, in sicer na ta način, da je v okviru vsake skupne dejavnosti hkrati možen tudi

razvoj individualnosti.

Pomembno je, da se pri aktivnostih odražata delovanje, lastna izbira in sposobnosti

posameznika. Individualnost se mora izražati tako, da vsak udeleženec prispeva svoj del.

To načelo bi lahko poistovetili s sestavljanjem mozaika. Gre namreč za izdelek, ki je

sestavljen iz več manjših kosov, kljub temu pa je pomemben vsak košček, ki predstavlja del

celote.


18

Znotraj tega načela se poudarjajo skupno delo in medsebojno sodelovanje, odgovornost ter

izmenjava izkušenj.

5. Načelo ustreznosti starostni stopnji in spolu

Poudarek je na spoznanju, da morajo biti dejavnosti prilagojene razvojni stopnji otroka.

Vzporedno z razvojem učencev pa se spreminjajo vsebina, zahtevnost in način dela interesnih

dejavnosti. Kot sem že omenila, je za razvoj interesa potrebna ravno prav zahtevna aktivnost,

ki učenca motivira za delo.

2.2.8. INTERESNE DEJAVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI

Osnovna šola ponuja pestro izbiro interesnih dejavnosti, ki posameznim učencem omogoča

kvalitetno preživljanje prostega časa. Učenci se teh dejavnosti v veliki večini udeležujejo po

pouku. Poleg tega pa raznolikost dejavnosti omogoča, da si vsak učenec najde tisto, ki najbolj

ustreza njegovim potrebam in željam.

Za učence 2. triade je šola pod vodstvom posameznih učiteljev in drugih zunanjih delavcev

ponujala naslednje interesne dejavnosti (Publikacija šole, 2010/2011):

• Interesna dejavnost Bralna značka,

• interesna dejavnost Cici vesela šola,

• interesna dejavnost Vesela šola,

• gledališki krožek,

• likovni krožek,

• otroški pevski zbor,

• plesne vaje,

• športni krožek.


19

2.3. SOCIALNI ODNOSI MED UČENCI

Kot sem že omenila, učenci pri interesnih dejavnostih razvijajo mnogo področij, med katerimi

so tudi socialne veščine in spretnosti ali drugače rečeno, socialna kompetentnost.

2.3.1. SOCIALNA KOMPETENTNOST

Zupančič označuje socialno kompetentnost, kot sposobnost učinkovitega obvladovanja

socialnega okolja (Oppenheimer, 1989; Durkin, 1995; v Zupančič, Grill in Kovačič, 2001), ki

se odraža tako v primernem čustvenem izražanju in vedenju, kot tudi v prepoznavanju

pričakovanj, želja, interesov in namer drugih ter njihovemu usklajevanju z lastnimi željami,

potrebami in interesi (Fabes in dr., 1999; Putallaz in Sheppard, 1992; v Zupančič idr., 2001).

Po mnenju Durkina (1995; Puklek in Grill, 1999; v Zupančič, 1999) je socialno kompetentna

tista oseba, ki je sposobna učinkovito komunicirati, ima razvito sposobnost razumevanja sebe

in drugih, ima izoblikovano spolno vlogo, je sposobna dobro obvladovati svoja čustva in

zavzeti moralno stališče v svojem okolju ter prilagajati svoje norme z normami, ki jih imajo

različne skupine.

Socialna kompetentnost potemtakem vključuje vrsto socialno prilagojenih, prožnih, čustveno

zrelih in prosocialnih vedenj ter pozitivne socialne cilje, ki jih učenec doseže s svojim

obnašanjem in se odražajo na podlagi priljubljenosti med vrstniki in s pozitivnimi odnosi z

vzgojitelji.

Tovrstni otroci izražajo čustva v skladu s skupinskimi normami in iščejo ravnotežje med

lastnimi željami in željami drugih, so čustveno bolj stabilni in pogosto izražajo pozitivna

čustva. Sposobni so uravnavati svoja čustva in vedenje ter odzivanje, ki je prilagojeno

socialnemu okolju (Fabes in dr., 1999; v Zupančič idr., 2001). To so otroci, ki so bistveno bolj

sposobni zavzemati perspektive drugega, se vedejo bolj prosocialno in so posledično tudi bolj

priljubljeni med vrstniki (Puklek in Grill, 1999; v Zupančič, 1999). Ta sposobnost je sicer

nujen pogoj za socialno vedenje, ni pa tudi zadosten. Predvsem je za to pomemben obseg

delovanja v skupnih dejavnostih, v katerih učenec sprejema različne vloge v šoli, ob tem pa se

uči, kaj pomeni biti prijatelj in sošolec (prav tam).


20

Posameznik pa si znotraj socialnega razvoja oblikuje tudi samospoštovanje, čustveno

odzivanje, agresivnost in samonadzor. Ta razvoj se predvsem odraža tako, da se otroci do

sedmega leta opisujejo le v smislu fizičnih lastnosti, najljubših dejavnosti ter lastnine, kasneje

pa tudi po svojih sposobnostih in psihičnih značilnostih (prav tam).

Za prilagojeno in učinkovito delo v šoli je pozitivno samospoštovanje zelo pomembno. Otroci

z visokim samospoštovanjem znajo svoje dosežke realno oceniti, prepoznati dosežke drugih

in jih pohvaliti, hkrati pa vztrajajo pri zahtevnejših nalogah, sprejemajo prispevke drugih in

tudi sodelujejo v skupini. Z razvojem pa se oblikujejo tudi čustvene značilnosti, saj so otroci v

poznem otroštvu bolj sposobni nadzorovati čustvene izraze in nesprejemljive čustvene odzive

izražajo v manjši meri, kot mlajši otroci. Posledično se manj jočejo, največkrat ne izražajo

strahu in se hitreje prilagajajo na nepredvidene situacije (prav tam).

2.3.2. OBLIKOVANJE VRSTNIŠKE SKUPINE

Razvoj posameznika se uresničuje v procesu raznovrstne, neposredne, zavestne ali

podzavestne komunikacije s socialnim okoljem (Cenčic idr., 1988).

Tako se oblikujejo formalne in neformalne socialne skupine, v katere so združeni otroci. Rich

Harrisova (2007) pa to oblikovanje skupin imenuje skupinska socializacija, manjše

podskupine pa imenuje psihološke skupine. Te so največkrat sestavljene iz dveh ali treh

članov (prav tam). Več o teh skupinah sem napisala v nadaljevanju.

Formalne in neformalne skupine

Formalne skupine so sestavljene iz posameznikov po nekem zunanjem merilu, kot so npr.:

učenci v razredu ali v kakšnih organizacijah. Učenci si te skupine ne oblikujejo prostovoljno,

medtem ko je pri neformalnih skupinah članstvo prostovoljno. Take skupine se oblikujejo tudi

znotraj formalnih skupin.

Izrednega pomena pri oblikovanju neke skupnosti je, da iz formalnih skupin nastane čimveč

značilnosti neformalnih odnosov. Ravno v tem se kaže tista povezanost med člani skupine

(prav tam).

Obdobje poznega otroštva je čas, ko otroci preživijo veliko časa z vrstniki, ki imajo v

njihovem socialnem življenju pomembnejšo vlogo, kot v zgodnjih razvojnih obdobjih

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Dejstvo je, da imajo odrasli največji vpliv v prvih


21

letih otrokovega življenja, kasneje pa tudi vrstniki igrajo vse bolj pomembno vlogo. Vpliv

vrstnikov pa običajno poteka sočasno z vplivi odraslih, kar pa Horvat označuje, kot

kombinacijo učinka (Horvat in Magajna, 1987).

V situacijah z vrstniki se otroci obnašajo drugače, kot v situacijah z družinskimi člani, saj so z

vrstniki v bolj enakopravnem položaju, kar pa spodbuja razvoj vzajemnega razumevanja.

Otroci imajo različno razvite socialne spretnosti za komuniciranje in navezovanje stikov z

drugimi. Med pomembne pokazatelje otrokove socialne prilagojenosti štejemo prosocialni

slog interakcije in odzivanja z vrstniki, kar pa močno vpliva na otrokovo sprejetost med

sošolci (Puklek in Grill, 1999; v Zupančič, 1999).

Vrstniki so bolj naklonjeni do tistih otrok, ki se večkrat in lažje vključujejo v skupinske

dejavnosti, so bolj pozorni na potrebe drugih in učinkovitejše obvladujejo medosebne spore,

hkrati pa veljajo tudi za bolj priljubljene med sošolci. K priljubljenosti v skupini vplivajo

poleg zgoraj omenjenih značilnosti še zunanji izgled, temperament posameznika, odnos

učitelja do tega učenca ter podobnost z vrstniki, ki se kaže v spolu, sposobnostih, interesih, idr.

(Puklek in Grill, 1999; v Zupančič, 1999).

Pozitivni vrstniški odnosi v razredu imajo ključno vlogo v otrokovem socialnem razvoju. Ti

odnosi so na eni strani pokazatelj razvitosti določenih socialnih spretnosti posameznika, po

drugi strani pa se določenih sposobnosti, od prevzemanja vlog do nadzora agresivnosti

naučijo ravno v interakciji z vrstniki (Hartup, 1983; v Pečjak in Košir, 2002).

Vrstniki med seboj sodelujejo na več načinov. Pomembni so predvsem pri reševanju

problemov, šolskih nalog in drugega dela, spodbujanju drug drugega,… Poleg tega pa

posamezniku dajejo občutek varnosti, zaupanja, motivacijo in nenazadnje tudi

samoučinkovitost, saj se z ostalimi lahko primerja v različnih spretnostih. In, če se pri tem

počuti uspešnega in je dejansko uspešen, je to lahko spodbudni dejavnih samopodobe.

Na pozitivno doživljanje šole in gradnjo samopodobe učenca močno vpliva sodelovanje

vrstnikov in različne interakcije z njimi.

Neposredni stiki z vrstniki naj bi otroku predstavljali pomemben vir opore in na ta način

prispevali k socialni in učni prilagojenosti, po drugi strani pa kot taki vplivali tudi na učni

uspeh (prav tam).

Posledično naj bi imeli učenci, ki doživljajo pristne vrstniške odnose, boljšo samopodobo in

bili bolj motivirani za delo. Raziskave pa so tudi pokazale, da vrstniške skupine pomembno

vplivajo na učno motivacijo in učne dosežke.

Seveda pa tudi obratno lahko negativni odnosi z vrstniki povzročijo primanjkljaje na področju

socialnih spretnosti, ki se odražajo na naslednje načine: niso sposobni predvideti posledic


22

lastnega vedenja, ne vedo, v kakšni situaciji je posamezno vedenje primerno ipd. Posledica

takega vedenja sta pogosto zavračanje ali preziranje takih posameznikov s strani sošolcev

(Pečjak in Košir, 2002).

Torej, dejstvo je, da so vrstniki pomembni, s čimer se strinja tudi Rich Harrisova (2007). Pa

vendarle, je osnovno vprašanje, kako se otroci naučijo primerno vesti. Pri tem je pomembno,

da ti ugotovijo, v katero družbeno skupino spadajo. To otroci ugotovijo že zelo zgodaj.

Najbolj osnovna kategorija je po spolu. Ta se izrazito kaže pri zelo majhnih otrocih in postane

spet pomembna v času od sredine do poznega otroštva. Ko se otroci kategorizirajo, se kaj

hitro začnejo vesti v skladu s svojo skupino in njenimi merili. Na ta način povzemajo načine

obnašanja, govor, stile oblačenja in druge stvari. V kolikor se posamezniki ne prilagodijo

skupini, jih le-ta kaj hitro opomni na to. Ves ta proces pri otrocih poteka nezavedno in se

imenuje skupinska socializacija (Rich Harris, 2007). Poleg tega, nastajajo pa še manjše

skupine dveh do treh članov, ki pa imajo še večji vpliv na posameznega učenca. Te skupine so

tako imenovane psihološke skupine. Pri teh skupinah vsak član vpliva na druge, še bolj pa

obratno. Kot sem že omenila, sta sprejetje ali zavrnitev vrstnikov tesno povezana s

sklepanjem pristnejših odnosov v odraslem obdobju (prav tam).

2.3.3. SOCIALNA SPREJETOST OTROK

Psihosocialni položaj otroka v skupini, ki se kaže v stopnji socialne sprejetosti s strani ostalih

otrok v skupini, je v veliki meri določen s posameznikovo socialno kompetentnostjo. Socialna

sprejetost je opredeljena kot komponenta socialne kompetentnosti, ki poleg tega vključuje še

prilagojeno vedenje in socialne spretnosti. Prilagojeno vedenje se nanaša na učinkovitost oz.

stopnjo, do katere posameznik zadosti standardom osebne neodvisnosti in socialne

odgovornosti in je v veliki meri razvojno pogojene (Pečjak in Košir, 2002).

Socialne spretnosti pa predstavljajo oblike vedenja, katera osebi, ki jih uporablja, pripomorejo

k želenim socialnim ciljem (Pečjak in Košir, 2002). Merimo jo z različnimi načini, med

katerimi je tudi sociometrična preizkušnja.


23

Sociometrična preizkušnja

Sociometrična metoda je ena od oblik za ugotavljanje položaja posameznika v skupini in

odnosov med njimi. Prednost uporabe metode, je po Oswaldu (1977; v Pečjak in Košir, 2002),

da le ta omogoča tistemu, ki jo uporablja, prvi vpogled v sociometrično strukturo razreda.

Tako je izredno priporočljivo, da jo učitelji izvajajo, saj si z njo lahko pridobijo informacije o

povezanosti razreda, o vedenju posameznikov in tudi o posledicah tega vedenja, ki se kažejo

kot izločenost ali priljubljenost. Vpliva pa tudi na učno uspešnost in druge vrste sodelovanja

med posamezniki določene skupine (prav tam).

Schmucka delita socialne strukture na centralno strukturo in difuzno strukturo.

Centralno strukturirane skupine imajo majhen delež sprejetih in zavrnjenih učencev, medtem

ko so difuzne skupine značilne po enakomernejši razdelitvi prijateljskih izbir. Torej v

sprejetosti ni ekstremov (prav tam).

V sociometričnem postopku učenci ocenjujejo oz. drug drugega razvrščajo v skupine, glede

na določene kriterije. Ti kriteriji pa se lahko razlikujejo. Rezultati se oblikujejo na podlagi

števila prejetih točk vsakega posameznika. Največkrat so vprašanja, ki služijo razvrščanju:

• Koga imaš najbolj rad?

• Napiši ime sošolca ali sošolke, s katerim se najraje družiš.

• Koga imaš najmanj rad?

Sprejetje ali zavrnitev med vrstniki sta najbolj pogosta merilca za določanje medsebojnih

odnosov v skupini. Ta razmerja se od leta 1980 (Pečjak in Košir, 2002) merijo z dvema

neodvisnima spremenljivkama, in sicer, kot vsota sprejetja in zavrnitve ter kot razlika med

vsoto sprejetij in vsoto zavrnitev. Na podlagi teh meritev obstaja pet osnovnih kategorij

sociometričnega statusa.

Značilnosti posameznih sociometričnih skupin

Na podlagi dobljenih rezultatov so se oblikovale najpogostejše vedenjske značilnosti

posameznih sociometričnih skupin:

• Priljubljeni so tisti, ki imajo veliko pozitivnih in hkrati malo negativnih ali celo

nobene negativne izbire.


24

• Kontroverzni učenci so tisti, ki imajo veliko tako pozitivnih kot negativnih izbir od

ostalih sošolcev.

• Zavrnjeni so tisti, ki imajo zelo malo ali nič pozitivnih izbir in hkrati veliko negativnih

izbir.

• Prezrti učenci imajo malo ali nič tako pozitivnih kot tudi negativnih izbir.

• Povprečni učenci imajo nekaj, vendar ne pretirano veliko pozitivnih izbir.

Skupine učencev

Osnova za socialno sprejetost je kombinacija socialne preferenčnosti in socialnega vpliva.

Jackson in Bracken (1998; v Pečjak in Košir, 2002) pa sta na podlagi dvodimenzionalne

sociometrične klasifikacije učence razdelila v pet skupin, in sicer:

• Priljubljeni učenci,

• kontroverzni učenci,

• zavrnjeni učenci,

• prezrti učenci,

• povprečni učenci.

1. Priljubljeni učenci

Ti učenci so v primerjavi z ostalimi štirimi skupinami bolj družabni, prijateljski in sodelovalni.

Uspešneje rešujejo socialne probleme, se učinkovito pogajajo z vrstniki in so jim v oporo

(Zupančič in Kovačič, 2001). Prav tako imajo razvite socialne veščine za doseganje

medsebojnih ciljev in vzdrževanje pozitivnih socialnih odnosov (Pečjak in Košir, 2002).

Pogosteje prevzemajo vodilne vloge brez uporabe agresije, čeprav imajo sposobnost zahtevati,

trditi ter voditi njihovo vedenje do pozitivnih socialnih izidov za njih in druge vrstnike.

Zaradi višjih kognitivnih sposobnosti, so bolj motivirani za delo, kar jih omogoča nizko

stopnjo agresije in umika. Tudi njihove akademske sposobnosti so višje, kot jih imajo

povprečni učenci. Priljubljeni učenci so socialno bolj kompetentni na mnogih področjih,

akademskem, socialni sprejetosti, športni kompetentnosti, fizični pojavnosti, vedenju in

samospoštovanju. Samopodoba je pri njih bistveno bolj pozitivna, kot pri učencih iz drugih

sociometričnih skupin. So tudi fizično bolj privlačni. Poročajo o manjši stopnji osamljenosti


25

(Asher in Wheeler, 1985; v Pečjak in Košir, 2002) ter o nižji pojavnosti vedenjskih

problemov, zlorabi drog in stopnji anksioznosti.

Skratka so bolj odprti za sodelovanje pri igrah, raje delijo stvari z drugimi in znajo vzdrževati

pozitivne interakcije z vrstniki.

2. Kontroverzni učenci

Njihovo vedenje je kombinacija vedenjskih značilnosti priljubljenih in zavrnjenih učencev.

Negativno zaznavajo lastno socialno kompetentnost na akademskem in vedenjskem področju

ter pogosto uporabljajo agresivnost, kot enega izmed načinov za doseganje svojega položaja v

skupini (Dodge in Richar, 1985; Smith in Cowie, 1991; v Zupančič idr., 2001).

Pri kontroverznih otrocih, za razliko od zavrnjenih, prevladujejo vedenja, ki jih najdemo pri

priljubljenih učencih. Kontroverzni otroci tako kažejo bolj sociabilna vedenja in boljše

kognitivne sposobnosti, kot povprečni otroci, kar pojasnjuje njihovo priljubljenost med

sošolci (Newcomb in dr., 1993; v Pečjak in Košir, 2002). Pozitivno doživljajo lastno

kompetentnost na področjih socialne sprejetosti, samospoštovanja, športnih sposobnosti in

fizične pojavnosti.

3. Zavrnjeni učenci

Kognitivne sposobnosti teh učencev so bistveno manjše in hkrati dosegajo nižje rezultate, kot

učenci iz drugih sociometričnih skupin. Že po zunanjem videzu so manj privlačni in urejeni.

Poleg tega so bolj nasprotovalni in kritični do vrstnikov. Njihovo vedenje je velikokrat

nepremišljeno in impulzivno. Nagnjeni so k hiperaktivnosti, izražajo vse oblike agresivnosti,

več časa se igrajo sami in so bistveno bolj osamljeni, kot učenci iz ostalih skupin (Asher,

Parkhurst, Hymel in Williams, 1990; Ladd in Price, 1987; Shantz, 1986; v Zupančič idr.,

2001). Zaradi zavračanja s strani sošolcem imajo ti učenci nižjo samopodobo na vseh

področjih, in sicer socialnem, čustvenem, akademskem, družinskem in fizičnem, kar

posledično vpliva na njihovo agresivnost in negativno vedenje.

Pri teh učencih se namreč pojavljajo vse vrste agresivnosti, ki poleg težav v sociokognitivnih

sposobnostih tudi vplivajo na njihovo zavrnjenost s strani sošolcev. Ta izkušnja, ki jo učenci

doživljajo v času šolanja, pa resno vpliva tudi na probleme prilagoditev kasneje v življenju.


26

4. Prezrti učenci

Prezrti učenci ne doživljajo prilagoditvenih težav in jih ni mogoče označiti z jasnim

vedenjskim vzorcem (Newcomb in sod., 1993, v Pečjak in Košir, 2002). Imajo nizek nivo

socialne interakcije, kar se nanaša predvsem na manj razvita socialna vedenja in lastnosti.

Nemoteče se vključujejo v igralne skupine, zato so med svojimi vrstniki dokaj neopazni, tako

pri vedenju, kot tudi po videzu (prav tam). To je posledica njihove kognitivne nezrelosti,

socialne inhibicije in plahosti (Rubin, 2000; v Zupančič idr., 2001). Sicer pa ta skupina

učencev ne kaže težav toliko v prilagajanju, temveč v nižji stopnji vključevanja v družbo, kar

prineaša tudi nižji družbeni vpliv. Takšni posamezniki se namreč zadržujejo v večjih skupinah,

kar jim omogoča lažje zlitje z okolico in večjo verjetnost, da ne bodo izpostavljeni, saj imajo

nekoliko nižjo socialno samopodobo.

Kljub temu pa se družbi ne izmikajo, ne kažejo znakov depresivnosti in imajo zelo nizko

stopnjo agresivnosti. Ponavadi imajo prezrti učenci najboljše vzajemne prijatelje in kažejo

povprečne sposobnosti v sklepanju prijateljstev.

Kljub temu pa ne gre zanemariti dejstva, da so po drugi strani ravno ti učenci v odraslosti

potencialni kandidati, poleg zavrnjenih otrok, za nezmožne sodelovalnih sposobnosti.

5. Povprečni učenci

Ta skupina učencev v raziskavah ponavadi predstavlja standard za primerjavo. Pri njih ni

nobenih ekstremnih potez na katerem koli področju. Ravno ta povprečnost služi za primerjavo

članov bolj ekstremnih sociometričnih skupin (Pečjak in Košir, 2002).

2.3.4. PRILJUBLJENOST

Otroci v srednjem otroštvu preživljajo več časa z vrstniki, kar tudi vpliva na njihovo

samospoštovanje. To je tudi eden od razlogov, da je priljubljenost v tem razvojnem obdobju

zelo pomembno, saj so tisti šolarji, ki jih imajo njihovi vrstniki radi, največkrat tudi kasneje

dobro prilagojeni. Tisti, ki pa težje shajajo z vrstniki, pa ponavadi postanejo problematični in

je velika verjetnost, da bodo kršili zakone (Newcomb, Bukowski in Pattee, 1993; Parker in

Asher, 1987; Kupersmidt in Coie, 1990; Morison in Masten, 1991; Hartup, 1992; v Papalia,

Olds in Feldman, 2003).


27

Kakšen status imajo otroci v razredu, je odvisno od otrokovega vedenja, sposobnosti in

komunikacije z vrstniki. Vse to pa naj bi otroci pridobili že v družini (Masten in Coatworth,

1998; v Papalia idr., 2003). Avtoritativni starši imajo ponavadi bolj priljubljene otroke kot

avtoritarni (Dekovic in Janssens, 1992; v Papalia idr., 2003). Gre za to, da otroci povzemajo

vedenje od svojih staršev in te vzorce prenašajo v odnosih z drugimi. Ne gre pa pozabiti, da so

starši res tisti, ki sprva vplivajo na svoje otroke in jim prenašajo različne vzorce vedenja, toda

kaj kmalu pridejo v ospredje vrstniki. Ti potem skozi celotno otroštvo in mladostništvo bolj

ko ne narekujejo oz. določajo status posameznika v skupini.

Bolj kot to, pa je zanimiv podatek, da obstaja dvosmerna povezava med šolskimi dosežki in

družbeno uspešnostjo. Učenci, ki imajo višje učne dosežke, so pogosto tudi bolj priljubljeni in

socialno spretni. Hkrati pa velja, da so tisti otroci, ki so bolj priljubljeni in sprejeti s strani

vrstnikov, največkrat tudi bolj uspešni v šoli (X. Chen, Rubin in Li, 1997; v Papalia idr.,

2003).

Ena izmed strategij, ki se je lahko poslužujejo starši za izboljšanje otrokovih socialnih

odnosov z vrstniki, je vpis otroka v izvenšolske dejavnosti. Te naj bi pripomogle k

navezovanju stikov z vrstniki (Sandstrom in Coie, 1999; v Papalia idr., 2003).

Nekatere raziskave pa kažejo, da so učenci, ki so bili v skupini razporejeni nižje, sposobnejši

gojiti močnejša prijateljstva (Rich Harris, 2007). Pa vendarle, sta priljubljenost in prijateljstvo

dva povsem drugačna pojma, zato ju ne bomo mešali skupaj.

2.3.5. SAMOPODOBA IN SOCIALNA SPREJETOST

Priljubljeni učenci naj bi imeli boljšo samopodobo od zavrnjenih, in sicer v vseh dimenzijah.

Socialna samopodoba pa je tista dimenzija, preko katere so razločevali učence med

sociometričnimi skupinami. Priljubljeni učenci naj bi imeli boljšo socialno samopodobo od

ostalih skupin.

Rezultati raziskav pa so poročali tudi o tem, da so bili učenci z višjo samopodobo bolj sprejeti

v skupini in imeli posledično višji sociometrični status (Skalar, 1985; v Pečjak in Košir, 2002).


28

3. EMPIRIČNI DEL

3.1. OPREDELITEV PROBLEMA

3.1.1. NAMEN

Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, s katerimi interesnimi dejavnostmi se v prostem

času ukvarjajo učenci 4. razreda osnovne šole. S študijo primera razreda, v katerem sem

poučevala sem želela raziskati, ali obstaja kakšna povezanost med obiskovanjem interesnih

dejavnosti z učno uspešnostjo učencev in njihovimi socialnimi odnosi v razredu.

3.1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Na podlagi namena diplomskega dela sem postavila naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Ali imajo učenci, ki obiskujejo interesne dejavnosti boljši učni uspeh?

2. Ali imajo učenci, ki obiskujejo interesne dejavnosti bolj razvite socialne veščine?

3. Ali so učenci, ki imajo boljši učni uspeh bolj priljubljeni med sošolci?


29

3.2. METODA

Raziskava je bila študija primera. V svojem diplomskem delu sem proučevala skupino

učencev 4. razreda. Ker sem v njem poučevala, sem podatke pridobila z udeležbo. Posebej

sem se osredotočila na podatke v zvezi z učnim uspehom, interesnimi dejavnostmi in

socialnimi veščinami.

3.2.1. VZOREC

V študijo je bilo vključenih petnajst otrok četrtega razreda podeželske osnovne šole. Med

vključenimi učenci je bilo 6 dečkov in 9 deklic.

Poleg učencev smo v študiji sodelovali tudi trije učitelji: učiteljica angleščine, učitelj športne

vzgoje in jaz kot razredničarka, ki smo ocenjevali socialne veščine učencev.

3.2.2. PRIPOMOČKI

• Vprašalnik za učence (vprašanja odprtega in zaprtega tipa)

Vprašalnik je vseboval 9 vprašanj, od tega so bila tri vprašanja odprtega tipa, ostalih šest pa

zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala predvsem na izbiro interesnih dejavnosti, pogostost

obiskovanja teh dejavnosti, vzroke za izostanke od dejavnosti ter samostojnost pri izbiri

interesnih dejavnosti (priloga 1).

• Intervju z učenci

Intervju z učenci je bil sestavljen iz šestih okvirnih vprašanj. S pomočjo tega intervjuja sem

želela pridobiti več informacij povezanih z obiskovanjem interesnih dejavnosti (priloga 2).

• Opazovalna lista (opažanja treh učiteljev)

Opazovalno listo so izpolnjevali trije učitelji, ki so poučevali učence četrtega razreda. Ta je

bila sestavljena iz 12-ih trditev, ki so jih izpolnjevali za posameznega učenca posebej. Te

trditve so se nanašale na socialne veščine učencev, njihov odnos do sošolcev, obnašanje v

razredu, priljubljenost med sošolci, idr. (priloga 3).


30

• Podatki o povprečni zaključni oceni učencev

Podatke o ocenah učencev sem pridobila z vpogledom v redovalnico. Povprečno oceno sem

izračunala na osnovi vseh zaključenih ocen iz posameznih predmetov, ob koncu šolskega leta.

Ti predmeti so bili: matematika, slovenščina, tuji jezik (angleščina), naravoslovje in tehnika,

družba, glasbena vzgoja, likovna vzgoja in športna vzgoja. Povprečne zaključene ocene iz

posameznih predmetov sem nato zaokrožila na celo vrednost. Te vrednosti sem poimenovala

odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2) in nezadostno (1).

• Sociometrična shema

Podatke za razredno sociometrično shemo sem pridobila s pomočjo dveh vprašalnikov, in

sicer »S kom se igraš?« (priloga 4) in »Tvoji prijatelji« (priloga 5). Pri prvem so učenci

napisali tri sošolce ali sošolke, s katerimi se najraje igrajo. Pri drugem pa so po 5-stopenjski

lestvici označili svoje druženje s posameznimi sošolci. Številka 5 na lestvici je pomenila, da

se učenec zelo rad igra s posamezno sošolko ali sošolcem, številka 1 pa, da se učenec ne mara

igrati s posamezno sošolko ali sošolcem. Na podlagi rešenih vprašalnikov sem pridobila

število pozitivnih in negativnih izbir za posameznega učenca, nato pa sem oblikovala

sociometrične skupine učencev, kot so bile opredeljene v literaturi (Pečjak in Košir, 2002). Te

skupine in njihove vrednosti sem pojasnila v nadaljevanju.

3.2.3. ZBIRANJE PODATKOV

Ob začetku šolskega leta 2010/2011 sem se o moji raziskavi posvetovala z ravnateljico

osnovne šole in jo vprašala za dovoljenje. Skupaj sva sestavili dopis za starše, s katerim sem

jih seznanila s svojo raziskavo in jih prosila za dovoljenje o pridobivanju in uporabi podatkov

njihovih otrok. Konec septembra, ko sem pridobila odobrene izjave staršev, sem začela z

zbiranjem podatkov.

Sprva sem oblikovala opazovalno listo za učitelje, jo predstavila sodelavcema in ju prosila za

sodelovanje. Za pomoč učiteljice angleščine in učitelja športne vzgoje sem se odločila zato,

ker sem želela pridobiti bolj zanesljive rezultate, onadva pa sta tudi oba poučevala te učence

in sta imela zato večji stik z njimi. Učence smo opazovali celo šolsko leto in na podlagi tega

nato izpolnjevali opazovalno listo za vsakega učenca posebej. S pomočjo izpolnjenih

opazovalnih list posameznih učiteljev sem nato oblikovala tabelarični prikaz o številu

pozitivnih socialnih veščin učencev, ki so obiskovali interesne dejavnosti in učencev, ki teh


31

dejavnosti niso obiskovali. Poleg tega pa sem izračunala še povprečno število pozitivnih

socialnih veščin, tako za učence z interesnimi dejavnostmi, kot za tiste brez interesnih

dejavnosti. To sem izračunala tako, da sem vsoto vseh pozitivnih socialnih veščin delila glede

na število učencev, ki so se ukvarjali z interesnimi dejavnostmi. Enak način sem uporabila

tudi pri tistih, ki interesnih dejavnosti niso imeli.

Oblikovala sem tudi vprašalnik in intervju za učence. Od februarja do marca sem zbirala

podatke o interesnih dejavnostih učencev, ki sem jih pridobila z že omenjenim vprašalnikom

za učence in intervjujem za učence.

Raziskava pa je vsebovala tudi razredno sociometrično shemo, ki je bila izvedena aprila 2011.

Za uvrstitev učencev v različne sociometrične skupine sem uporabila dva vprašalnika. Prvi je

bil »Tvoji prijatelji«, kjer je moral vsak učenec napisati tri najljubše sošolce ali sošolke. S

pomočjo tega vprašalnika sem pridobila število pozitivnih izbir za posameznega učenca. S

pomočjo drugega vprašalnika »S kom se igraš?« pa sem pridobila število negativnih izbir za

posameznega učenca. Pri tem vprašalniku so učenci po 5-stopenjski lestvici označevali svoje

druženje s posameznimi sošolci. Ocena 5 je pomenila »zelo rad se igram«, ocena 1 pa »ne

maram se igrati«. Najnižjo oceno, torej 1, sem uporabila kot negativno izbiro posameznika.

Na podlagi števila pozitivnih in negativnih izbir posameznikov, sem le-te lahko uvrstila v

sociometrične skupine. Pri tem sem uporabila Jacksonov in Brackenov (1998; v Pečjak in

Košir, 2002) kriterij, in sicer:

• Priljubljeni učenci so bili tisti z veliko pozitivnih in malo ali nič negativnih izbir,

• zavrnjeni učenci so dobili veliko negativnih in malo ali nič pozitivnih izbir,

• prezrti učenci so imeli malo ali nič, tako negativnih, kot pozitivnih izbir,

• kontroverzni učenci so dobili veliko pozitivnih in veliko negativnih izbir,

• povprečni učenci pa so imeli povprečno število negativnih in pozitivnih izbir.

Dobljene podatke sem prikazala s sociometrično shemo. Pri prikazu sem zaradi varstva

podatkov učencev, le-te označila s številkami ter za učence uporabila trikotnike, za učenke pa

krožce, kar sem poleg navedla tudi v legendi.

Na koncu šolskega leta pa sem, na podlagi zaključenih povprečnih ocen učencev pri

posameznih predmetih, oblikovala še povprečno zaključno oceno posameznega učenca.

Ko sem zbrala vse potrebne podatke, sem pričela z analizo. Ta je potekala v času poletnih

počitnic.


32

3.2.4. OBDELAVA PODATKOV

Za obdelavo podatkov, pridobljenih z omenjenimi pripomočki, sem uporabljala deskriptivno

statistiko. Dobljene podatke sem uredila v kategorije odgovorov. Pojav posameznih

odgovorov pa prikazala s frekvencami in kvalitativno analizo glede na spoznanja v literaturi.


33

3.3. REZULTATI IN INTERPRETACIJA

3.3.1. UČNI USPEH IN INTERESNE DEJAVNOSTI UČENCEV

Tabela 1: Vključenost učencev v interesne dejavnosti

Obiskovanje interesnih dejavnosti Število učencev (N = 15)

da 12 ne 3

Tabela prikazuje, da se je z interesnimi dejavnostmi ukvarja kar 12 od 15 učencev. Trije

učenci pa interesnih dejavnosti niso obiskovali. Ta podatek nam pove, da so interesne

dejavnosti res razširjene med učenci ter, da se jih večina udeležuje.

Na podlagi anketnega vprašalnika in intervjuja sem ugotovila, da polovica učencev interesnih

dejavnosti ne smatra za svoj prosti čas. Tisti učenci, ki jim interesne dejavnosti ne

predstavljajo prostega časa, le-tega največkrat namenijo računalniškim igricam, druženju s

prijatelji in gledanju televizije. Ob tem lahko sklepam, da jim interesne dejavnosti

predstavljajo le še eno izmed osnovnošolskih obveznosti.

Tabela 2: Število interesnih dejavnosti učencev

Število interesnih dejavnosti Število učencev (N = 12)

ena 1 dve 5 tri 1

štiri 4

pet ali več 1

Izmed vseh učencev, ki obiskujejo interesne dejavnosti, je kar 5 učencev, ki se ukvarja z

dvema interesnima dejavnostma. Sledijo jim štirje učenci, ki imajo hkrati kar štiri interesne

dejavnosti. Z eno, tremi in petimi ali več interesnimi dejavnostmi se ukvarja po en učenec.

Zanimiv je ravno podatek, da je med učenci z interesnimi dejavnostmi tudi učenka, ki se

udeležuje pet ali več interesnih dejavnosti. O smiselnosti tega bom govorila v nadaljevanju.


34

Tabela 3: Število učencev pri posameznih interesnih dejavnostih

Vrsta interesnih dejavnosti Število učencev (N = 12)

bralna značka 12 cici vesela šola 4

vesela šola 0 otroški pevski zbor 5

športni krožek 10 likovni krožek 4

plesne vaje 0

gledališki krožek 0

Interesno dejavnost bralno značko je v letošnjem letu opravljalo 12 učencev oz. vsi tisti, ki so

se ukvarjali z interesnimi dejavnostmi. Deset učencev je obiskovalo športni krožek. V otroški

pevski zbor je bilo vključenih pet učencev. Cici veselo šolo in likovni krožek so obiskovali po

štirje učenci, kar za vsako od teh dejavnosti predstavlja približno tretjina učencev.

Iz podatkov lahko povzemam, da je interesna dejavnosti bralna značka še vedno najbolj

razširjena interesna dejavnost, sledi pa ji športni krožek. Tolikšna udeležba v dejavnosti

bralne značke je najverjetneje posledica tega, da je le-ta pred leti še spadala v obvezni

program in jo nekateri učenci še vedno smatrajo za obvezni del. Pa vendarle, s tem ni nič

narobe, saj branje knjig med drugim vpliva na širjenje besednega zaklada

Zanimiv je podatek, da se na plesne vaje, veselo šolo in gledališki krožek ni prijavil nihče od

učencev. Razen ene učenke, so se vsi drugi učenci za obiskovanje izbranih interesnih

dejavnosti odločili sami. Vzrok za njihovo odločitev pa skoraj pri vseh tiči v veselju do

udejstvovanja v teh dejavnostih. Po pogovoru z učenci sem ugotovila, da so učitelji interesnih

dejavnosti bolj priljubljeni med učenci. Po mnenju mnogih učencev razlog tiči v tem, da so

učitelji pri interesnih dejavnostih bolj sproščeni in dostopni, poleg tega pa po mnenju učiteljev

k interesu do vključevanja v interesne dejavnosti pripomore tudi to, da se učencev pri

interesnih dejavnostih ne ocenjuje.

Skoraj vse te dejavnosti se na šoli izvajajo enkrat tedensko, izjemoma pevske vaje, ki se

izvajajo dvakrat tedensko. Nekaj manj kot polovica učencev teh dejavnosti ne obiskuje redno.

Največkrat je za izostanek vzrok bolezen, dva učenca pa sta navedla, da imata občasno v

istem času še druge obveznosti.


35

Interesne dejavnosti pa niso zanimive za vse učence. Kot je razvidno iz 1. tabele, se trije

učenci niso vključili v nobene interesne dejavnosti. O teh treh učencih bom v nadaljevanju še

govorila. Gre namreč za otroke, ki jih je težko navdušiti za kakšno aktivnost.

Ti učenci se najraje igrajo z brati ali sestrami, se lovijo in igrajo skrivalnice. Večina

popoldneva so prepuščeni sami sebi. Ker so njihove aktivnosti nenadzorovane in niso vodene,

ti otroci ne morejo spoznati socialnih veščin in interakcij z drugimi ljudmi. Prav tako ne vidijo

drugih vzorcev obnašanja in pravil določenih skupnosti, kar je tudi eden od ciljev obiskovanja

interesnih dejavnosti.

V razredu pa izstopa tudi učenka, ki obiskuje kar pet interesnih dejavnosti. V intervjuju je

povedala, da se za vse interesne dejavnosti ni odločila sama, ampak je bila za to pobudnik

njena mami. Gre namreč za to, da je učenka v podaljšanem bivanju, kot tudi večina učencev.

Dejavnosti pa so organizirane ravno v tem času, kar obenem koristi tudi staršem. Nekateri

starši na način, da v času podaljšanega pouka vpišejo svoje otroke v vse interesne dejavnosti,

opravičijo, da se jim popoldne ni potrebno ukvarjati s svojim otrokom. Skratka, ob vsem tem

pozabljajo na želje lastnih otrok, kar je poglavitni dejavnik pri doseganju smisla interesnih

dejavnosti.

Ostali učenci pa so se za interesne dejavnosti odločili sami, vendar je slaba polovica takih, ki

se naslednje leto ne bodo odločili za iste interesne dejavnosti. Večina od teh učencev bo

zmanjšala le število obiskovanih dejavnosti.

V intervjuju so mi povedali, da se ob tem ukvarjajo še z drugimi obšolskimi dejavnostmi.

Med temi so v večji meri zastopane verouk, kot tudi različne glasbene šole in gasilstvo. Kar

štirje dečki se učijo igranja na harmoniko. Ena od učenk pa poleg interesnih dejavnosti

dvakrat tedensko v popoldanskem času hodi še v šolo plezanja.

Večina učencev, torej kar 10 od tistih, ki obiskujejo interesne dejavnosti pa je mnenja, da jim

te dejavnosti pripomorejo k učnemu uspehu. Odgovori so bili pretežno v smislu novega, bolj

poglobljenega znanja in razširjanjem že osvojenega znanja. Ena od učenk pa je dejala, da z

obiskovanjem športne dejavnosti tudi med tednom skrbi za boljšo kondicijsko pripravljenost.

Konec tedna pa aktivno preživlja prosti čas s svojimi starši. Ravno ob tem odgovoru sem

ugotovila naslednje.

Mislim, da večina staršev dandanes precej kvalitetno preživlja prosti čas z otroci. Problem je

v tem, da je čas za skupne aktivnosti z družino največkrat le ob koncu tedna. Pogosto so to

različne športne aktivnosti, kot so sprehodi, kolesarjenje, tek, izleti v naravi, smučanje in

druge aktivnosti, prilagojene letnim časom. To je še ena pozitivna stran interesnih dejavnosti,

saj otroci prosti čas tudi med tednom lahko aktivno in zanimivo izkoristijo.


36

Kot je že znano, posamezne interesne dejavnosti vodijo mentorji. Ti ob koncu šolskega leta

pripravijo poročilo, v katerem zapišejo kratek komentar o poteku in morebitnih posebnostih

tiste interesne dejavnosti, ki se je odvijala pod njihovim vodstvom. V nadaljevanju si torej

preberimo, kaj so napisali mentorji posameznih interesnih dejavnosti (Dnevniki interesnih

dejavnosti, 2010/2011).

Mentor interesne dejavnosti bralne značke je načeloma kar razrednik, torej sem to dejavnost

vodila kar sama.

Bralna značka

»Bralno značko je v letošnjem letu opravilo 13 učencev 4. B razreda. Učenci so radi prebirali

knjige, ki so bile na seznamu ponujenih. Prebrane knjige so na različne načine predstavljali

sošolcem, kar jih je še dodatno motiviralo. Pri tem pa so se urili v fluentnosti, natančnosti in

hitrosti branja. Poleg vseh sposobnosti, ki so jih pridobivali ob tem, je vseeno

najpomembnejše to, da učenci spoznajo enega izmed mnogih načinov za kvalitetno

preživljanje prostega časa«.

(Mentorica interesne dejavnosti Bralne značke)

Cici vesela šola

»Cici veselo šolo so obiskovali učenci 1. triade in učenci 4. Razreda. Srečevali smo se vsak

zadnji petek v mesecu, 6. šolsko uro. Igrivo in na celosten način smo spoznavali različne teme,

ki so bile v prilogah Cicibana. Veliko smo se pogovarjali, listali knjige, iskali podatke v

knjigah, prisluhnili so leposlovnim in poljudnoznanstvenim besedilom, razmišljali so o

posameznih temah, spomnili so se že znanih leposlovnih besedil povezanih z določeno temo.

Opazovali so ilustracije, fotografije, natančno so opazovali in primerjali, šteli, ogledali so si

dokumentarne filme, risanke, odlomke filmov, reševali so zabavne naloge, zanke, uganke,

labirinte, igrali so se družabne igre povezane s temo, se likovno izražali, izdelali izdelke in si

s tem bogatili domišljijo in razvijali ročne spretnosti.

22. aprila smo izvedli Cici veselošolsko tekmovanje. Vsi učenci so za sodelovanje prejeli

pohvalo. Učenci so zelo radi obiskovali Cici veselo šolo in izrazili so željo, da bi z njo

nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu«.

(Mentorica interesne dejavnosti Cici vesele šole)


37

Vesela šola

»V ID Veselo šolo so bili vključeni učenci 4., 5. in 6. razreda. Ker je bila v tem šol. Letu ta

dejavnost nekoliko nepoznana, so v začetku učenci malo manj resno spremljali dejavnosti. Pri

tej dejavnosti pa je potrebno za uspešnost kar veliko brati in samostojno razširjati znanja.

Vključilo se je 22 učencev. Na šolskem tekmovanju so bronasto priznanje osvojile štiri učenke

4. razreda, pet učencev 5. razreda in dve učenki 6. razreda«.

(Mentorica interesne dejavnosti Vesele šole)

Gledališki krožek

»V gledališkem krožku je sodelovalo 28 učencev. Delovali so v manjših skupinah. Učenci so

spoznavali načine interpretacij različnih dramskih besedil in pesmi. Urili so se v igranju

različnih vlog in z igrami in deklamacijami nastopili na šolskih in krajevnih prireditvah, in

sicer:

• Pesem nas druži z igrico »Norišnica ali glasbena šola«,

• na Miklavževem koncertu z igro »O svetem Miklavžu«,

• ob zaključku leta z igro »Domača naloga«,

• za prireditev ob kulturnem prazniku z igrami o starih običajih in recitalom,

• ob otvoritvi nove čistilne naprave so sodelovali z recitalom,

• ob letnem koncertu ženskega pevskega zbora z igricama »Spraševanje« in »Bolni

zvonček«,

• na zaključni prireditvi »Novodobne in druge nesreče« z deklamacijami,

• na prireditvi ob zaključku projekta o osamosvojitvi s skupinskim recitalom in

deklamacijami,

• na prireditvi na Medvedjeku,

• na zaključni prireditvi z igro.

Učenci so radi hodili h krožku in se še posebno trudili, da so bili na nastopih uspešni«.

(Mentorica gledališkega krožka)

Likovni krožek

»K likovnemu krožku je hodilo devet učencev, osem deklic in en deček. Vse ure so bile

realizirane po planu. Likovni krožek je bil navadno ob petkih, 5. in 6. šolsko uro (v učilnici 4.

A razreda), kadar učenci niso imeli razrednih ur. Učenci od ur likovnega krožka niso


38

izostajali, saj so krožek radi obiskovali. Material za delo so prinesli učenci sami ali pa sem ga

pripravila sama. Delo je bilo nekoliko ovirano zaradi pomanjkanja različnih likovnih

materialov na šoli«.

(Mentorica likovnega krožka)

Otroški pevski zbor

»Otroški pevski zbor je bil številčno dokaj močan, zato je bilo potrebno precej energije za

ustvarjanje reda. Pevci so radi obiskovali ure pevskih vaj, še posebno so se veselili petja

pesmi v kanonu. Na nekaterih vajah sem učencem dovolila, da so sami izvajali ogrevalne vaje,

kar jih je še dodatno motiviralo. Veliko časa sem namenila vajam za opevanje in širjenje

obsega pevskega glasu. Pri usvajanju novih pesmi pa sem učencem poskušala dela približati,

da so vsako posebej tudi doživeto izvajali.

Učenci so zelo radi nastopali in so se za vsako prireditev zelo potrudili. Predstavili so se na

vseh šolskih prireditvah in na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Šentrupertu«.

(Mentorica otroškega pevskega zbora)

Plesne vaje

»Učenci 4. in 5. razreda so plesne vaje obiskovali ob torkih, 6. šolsko uro. Naučili so se

naslednje plese: mixer, osnovno gibanje za dunajski valček, angleški valček, ča-ča,

tehnoswing, foxtrott, samba, osnovne korake rumbe.

Intenzivno smo se pripravljali na Šolski plesni festival. Na šoli smo izvedli šolsko tekmovanje.

Vsi udeleženci so dobili bronasta priznanja Plesne zveze Slovenije v sodelovanju z

Ministrstvom za šolstvo in šport. Dve učenki sta s 3. mestom na šolskem plesnem festivalu

dobili vstopnico za področno tekmovanje, ki je bilo 22. aprila 2011 v športni dvorani Marof v

Novem mestu. Osvojili sta 6. mesto«.

(Mentorica plesnega krožka)

Športni krožek

»V športnem krožku je sodelovalo 12 učencev 4. razreda. Poudarek smo dali splošni

kondicijski pripravi in naravnim oblikam gibanja ter športom, ki jim pri ŠVZ damo manj

poudarka (nogomet, badminton). Zaradi zasedenosti telovadnice in zaradi veliko interesnih

dejavnosti v katere so vključeni ti učenci, je bilo izpeljanih manj ur, kot je bilo predvidenih.

Dve uri smo porabili pri interesnih dejavnostih iz športa (8. razred)«.

(Mentor športnega krožka)


39

Tabela 4: Povprečne zaključne ocene učencev v 4. razredu

Povprečna zaključna ocena Število učencev (N = 15)

odlično 4 prav dobro 7

dobro 1 zadostno 1

nezadostno 2

V 4. razredu je bilo kar precej učno uspešnih učencev, in sicer odlično povprečno zaključno

oceno so dosegli štirje učenci. Sedem učencev je razred končalo s prav dobro povprečno

zaključno oceno. Mnogi od teh, so bili uspešni pri vseh predmetih. Poleg tega pa so jih

spremljale dobre učne navade, sprotno delo in učenje. Bili so izredno vedoželjni, kar so sproti

dokazovali s sodelovanjem pri pouku skozi celo šolsko leto.

V četrtem razredu učence testirajo tudi za nadarjenost. Izkazalo se je, da so bili štirje učenci

evidentirani kot nadarjeni. Pri tem je presenetljiv podatek, da je imela le ena od teh učencev

odlično povprečno zaključno oceno, ostali trije učenci pa so imeli prav dobro povprečno

zaključno oceno. Prav dobro povprečno zaključno oceno pa sta dosegla tudi dva učenca z

učnimi težavami. Ena učenka s težavami branja in pisanja, učenec pa na področju matematike.

Ravno tako je imel učne težave pri matematiki učenec, ki je imel dobro povprečno zaključno

oceno.

Kot je razvidno iz tabele, so bili trije učenci s slabšim učnim uspehom. Dva od teh sta imela

tudi odločbo ter izdelan individualen program dela. Z vsakim od njiju sem dve uri tedensko

dodatno delala prilagojene vaje, predvsem pri predmetih matematika in slovenščina. Snov sta

dojemala le na konkretnih primerih, zelo težko abstraktno. S težavo sta priklicala informacije

in si jih prav tako zapomnila ter jih medsebojno povezovala.

Ta dva učenca sta bila brata, kjer so imeli neurejene družinske razmere, kar med drugimi tudi

vpliva na učni uspeh (Marentič Požarnik, 2000). Eden od njiju ni napredoval v višji razred,

drugi pa je imel zadostno povprečno zaključno oceno. V višji razred pa ni napredovala tudi

romska učenka. Učenka je imela povprečne sposobnosti, vendar pouka ni redno obiskovala,

kar je pretežno pripomoglo k njenemu slabšemu uspehu oz. neuspehu. Tudi ona je imela

dodatno strokovno pomoč, vendar je bilo zaradi njenih izostankov, te ure težko izpeljati in

posledično nadoknaditi ter utrditi učno snov.


40

0

1

2

3

4

5

6

7

8

odličen prav dober dober zadosten nezadostenpovprečna zaključna ocena

štev

ilo

učen

cev obiskovanje

interesnihdejavnosti

ne obiskovanjeinteresnihdejavnosti

N (število učencev) = 15

Graf 1: Interesne dejavnosti in povprečna zaključna ocena učencev

Podatki v grafu prikazujejo, da so bili izmed tistih učencev z interesnimi dejavnostmi, štirje

učenci s povprečno zaključno oceno odlično, sedem učencev s prav dobro povprečno

zaključno oceno in en učenec s povprečno zaključno oceno dobro.

En učenec je imel zadostno povprečno zaključno oceno, dva učenca pa v višji razred nista

napredovala. Zanimivo je to, da se nihče od teh treh s slabšo povprečno zaključno oceno ni

ukvarjal z interesnimi dejavnostmi.

Poleg tega je iz grafa razvidno, da so bili vsi učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi

hkrati učno uspešni. Trije učenci se z interesnimi dejavnostmi niso ukvarjali, hkrati pa so

imeli tudi slabši učni uspeh.

Precej visok je bil delež tistih učencev, ki so obiskovali interesne dejavnosti in so imeli hkrati

prav dobro povprečno zaključno oceno. To pa zato, ker je bilo tistih učencev s prav dobro

povprečno zaključno oceno tudi največ v razredu.


41

Tabela 5: Število interesnih dejavnosti posameznih učencev in njihova povprečna zaključna

ocena

Število interesnih dejavnosti

N = 15

Povprečna zaključna ocena učencev

nič ena dva tri štiri pet ali več

odlično 0 0 2 0 2 0 prav dobro 0 1 2 1 2 1

dobro 0 0 1 0 0 0 zadostno 1 0 0 0 0 0

nezadostno 2 0 0 0 0 0

Izmed štirih učencev s povprečno zaključno oceno odlično, sta se dva ukvarjala z dvema

interesnima dejavnostma, dva pa s štirimi.

Eden učenec s prav dobro povprečno zaključno oceno je obiskoval eno interesno dejavnost,

ravno tako en učenec s tremi in učenka, ki je obiskovala kar pet interesnih dejavnosti.

Enako kot pri tistih z odlično povprečno zaključno oceno, sta se po dva učenca s prav dobro

povprečno zaključno oceno ukvarjala bodisi z dvema bodisi s štirimi interesnimi dejavnostmi.

Učenec, ki je imel dobro povprečno zaključno oceno, je obiskoval dve interesni dejavnosti.

Učenec z zadostno povprečno zaključno oceno in dva učenca, ki v višji razred nista

napredovala, se z interesnimi dejavnostmi niso ukvarjali.

0

1

2

nič ena dva tri štiri pet alivečštevilo obiskovanih interesnih dejanvosti

štev

ilo

učen

cev

odličen

prav dober

dober

zadosten

nezadosten


Graf 2: Število interesnih dejavnosti posameznih učencev in njihova povprečna zaključna

ocena


42

Na podlagi grafa lahko razberemo, da se je z dvema ali s štirimi interesnimi dejavnostmi

ukvarjalo enako število tistih učencev, ki so imeli povprečno zaključno oceno odlično in tistih,

ki so dosegli prav dobro povprečno zaključno oceno. Od tistih učencev, ki so imeli povprečno

zaključno oceno prav dobro, se je eden ukvarjal z eno interesno dejavnostjo, eden s tremi

interesnimi dejavnostmi in ena učenka s petimi interesnimi dejavnostmi. Zanimiva sta

podatka, ki sta prikazana na levi strani grafa, in sicer, da se nihče od slabše ocenjenih učencev

ni ukvarjal z nobeno interesno dejavnostjo.

Graf prikazuje tudi podatek, da število obiskovanih interesnih dejavnosti v bistvu ne narekuje

oz. ne vpliva na učni uspeh učencev.

Tabela 6: Vrsta interesne dejavnosti, v katero so vključeni posamezni učenci in njihove

povprečne zaključne ocene

Povprečna zaključna ocena učencev N = 15 Vrsta interesnih dejavnosti

odlično prav dobro dobro zadostno Nezadostno

bralna značka 4 7 1 0 0 Cici vesela šola 1 3 0 0 0

vesela šola 0 0 0 0 0 otroški pevski zbor 1 3 1 0 0

športni krožek 4 6 0 0 0 likovni krožek 2 2 0 0 0

plesne vaje 0 0 0 0 0

gledališki krožek 0 0 0 0 0

V interesno dejavnost bralne značke je bilo vključenih skupaj 12 učencev. Štirje od teh

učencev so dosegli odlično povprečno zaključno oceno, sedem jih je bilo s prav dobro

povprečno zaključno oceno, en učenec pa je dosegel povprečno zaključno oceno dobro.

Interesno dejavnost Cici veselo šolo so obiskovali štirje učenci, med katerimi je bil eden, ki bi

dosegel odlično povprečno zaključno oceno, trije pa prav dobro.

Otroškega pevskega zbora se je udeleževalo pet učencev, med temi je bil en učenec s

poprečno zaključno oceno odlično, trije učenci s prav dobro in učenec s povprečno zaključno

oceno dobro.

Športni krožek je obiskovalo deset učence, med katerimi so bili štirje hkrati z odlično

povprečno zaključno oceno, šest učencev pa s prav dobro.


43

Na likovni krožek sta hodila dva, ki sta imela odlično povprečno zaključno oceno in dva

učenca s prav dobro.

Interesne dejavnosti vesela šola, plesne vaje in gledališki krožek pa s strani učencev tega

razreda niso bile obiskovane dejavnosti.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

bralnaznačka

ciciveselašola

veselašola

otroškipevskizbor

športnikrožek

likovnikrožek

plesnevaje

gledališkikrožek

interesne dejavnosti

štev

ilo

učen

cev odličen

prav dober

dober

zadosten

nezadosten


Graf 3: Vrsta interesne dejavnosti, v katero so vključeni posamezni učenci in njihove

povprečne zaključne ocene

Graf prikazuje, da so se učenci s prav dobro povprečno zaključno oceno v večji meri

udeleževali interesne dejavnosti bralne značke, športnega krožka, Cici vesele šole in

otroškega pevskega zbora. Manjši delež teh učencev je obiskovalo tudi likovni krožek. Kljub

veliki udeležbi, se športnega krožka ni udeleževal učenec, ki je dosegel povprečno zaključno

oceno dobro, si je pa sicer izbral bralno značko in otroški pevski zbor. Vsi z odlično

povprečno zaključno oceno so hkrati obiskovali interesno dejavnost bralno značko in športni

krožek.

Preseneča pa neudeležba pri plesnih vajah, hkrati pa tudi gledališkem krožku in veseli šoli.


44

3.3.2. SOCIALNE VEŠČINE IN INTERESNE DEJAVNOSTI

PRILJUBLJENOST UČENCEV MED SOSOLCI

Pri uvrščanju učencev v posamezne sociometrične skupine sem, kot sem že omenila,

uporabila Jacksonov in Brackenov (1998; Newcomb in sod., 1993; v Pečjak in Košir, 2002)

kriterij. Omenjeni kriterij sem nato prilagodila svoji študiji primera. Najprej sem izračunala

povprečno vrednost pozitivnih izbir, in sicer tako, da sem vsoto vseh pozitivnih izbir pri

posameznih učencih delila s številom učencev (v našem primeru je N = 15). Nato sem

določila še ostale vrednosti posameznih sociometričnih skupin.

• Priljubljeni učenci so imeli več kot 4 pozitivne izbire in manj kot 2 negativne izbire,

• povprečni učenci so imeli 3 ali 4 pozitivne izbire in 2 negativni izbiri,

• kontroverzni učenci so imeli več kot 4 pozitivne in več kot 2 negativne izbire,

• zavrnjeni učenci so imeli manj kot 3 pozitivne in več kot 2 negativne izbire,

• prezrti učenci so imeli manj kot 3 pozitivne in manj kot 2 negativne izbire.

Glede na predstavljen kriterij sem na podlagi mnenj učencev oblikovala sociometrično shemo

učencev v razredu.

Tabela 7: Sociometrični položaj učencev

Sociometrični položaj Število učencev N = 15

priljubljeni 5

zavrnjeni 3 kontroverzni 2

prezrti 0

povprečni 5

V razredu je bilo pet učencev priljubljenih in pet učencev, ki so bili povprečni. Trije učenci so

po ocenah sošolcev pristali v skupini zavrnjenih, ostala dva učenca pa v skupini kontroverznih.

Glede na to, da je razredna skupnost delovala precej povezano, me podatek o tem, da prezrtih

učencev ni bilo, niti ne preseneča. Delež priljubljenih in povprečnih učencev je bil enak.

Vsaka izmed teh dveh sociometričnih skupin je predstavljala tretjino vseh učencev oz. pet

učencev. Ostala tretjina pa je bila razdeljena na zavrnjene in kontroverzne učence, od katerih

je bilo zavrnjenih več, kot kontroverznih.


45

Slika 1: Shema sociometričnega položaja učencev

- dečki - deklice

Učenci so bili v razredu med seboj dobro povezani, z izjemo že omenjenih treh učencev. So

pa kljub temu nastajale posamezne manjše podskupine. Te so bile največkrat sestavljene po

spolu, vendar so se skozi šolsko leto večkrat spreminjale. Očitno pa je bilo, da so bili dečki

veliko bolj enotni, kot deklice, lahko tudi zato, ker je bilo dečkov manj, kot deklič. Po spolu

pa se učenci med seboj niso preveč družili, saj kot omenja Harrisova (2007), se v tem obdobju

dečki in deklice preprosto težko družijo ali igrajo skupaj, ker nimajo enakih interesov.

Pri dečkih sta si vodilni položaj izmenjavala dečka, oba odličnjaka. Imela sta precej dobro

razvite socialne veščine. Zanimiv pa je podatek, da sta v družini najstarejša otroka in vsak od

njiju ima mlajšo sestro. Rich Harris (2007) namreč trdi, da so ti otroci v razredu pogosto

izbrani za vodjo, saj imajo to sposobnost, da za člane skupine skrbijo in so do njih zaščitniški.

Od ostalih dečkov sta bila oba najbolj sprejeta tudi s strani deklet.

PRILJUBLJENIPRILJUBLJENIPRILJUBLJENIPRILJUBLJENI KONTROVERZNIKONTROVERZNIKONTROVERZNIKONTROVERZNI

PREZRTIPREZRTIPREZRTIPREZRTI ZAVRNJENIZAVRNJENIZAVRNJENIZAVRNJENI

POVPREČNIPOVPREČNIPOVPREČNIPOVPREČNI

6

2

1 4

5

9 15

8

14

13

10 3

7

11

12


46

Presenetljivo pa je dejstvo, da je fant, ki je večino časa igral vlogo vodje, po ocenah sošolcev

pristal v skupini kontroverznih. Zakaj je temu tako, bom predstavila kasneje.

Pri dekletih so bili odnosi nekoliko bolj spremenljivi. Položaj vodilne se je skozi leto večkrat

spreminjal. Oblikovale so več manjših podskupin. Njihove vodje so na podlagi opažanj

pogosteje zahajale v konflikte z ostalimi članicami. Drugo skupino pa so sestavljala vsa ostala

dekleta, katerih lastnosti in značilnosti so bile različne. Ta dekleta se tudi sicer v razredu niso

posebej izpostavljala. Medse so brez težav sprejemale tudi dečke, medtem ko je bila tista

druga skupina bolj zaprta za nove člane.

To je po mojem mnenju tudi eden glavnih razlogov, da sta bili med temi dekleti, pri

oblikovanju sociometričnih skupin, dve zelo sprejeti tudi s strani dečkov, medtem ko pri drugi

dekliški skupini ni bilo tako.

Priljubljeni učenci znajo po naših ocenah prisluhniti sošolcem in jih upoštevajo ter jim radi

ponudijo pomoč, ko je to potrebno. Eden od vodij podskupin pri dečkih v razredu ni bil

priljubljen, saj teh lastnosti po naših ocenah ni imel. Večkrat se je tudi izkazalo, da je ta

učenec nerad delil svoje stvari s sošolci ter težje sprejemal druge učence v skupino, ki ji je

»vladal«.

Vsi trije učitelji pa smo enotnega mnenja za tiste tri učence, ki po mnenju sošolcev veljajo za

slabše sprejete, da socialnih veščin, ki smo jih opazovali, še nimajo razvitih.

Sociometrične skupine učencev so bile izdelane na podlagi mnenj učencev. Tudi v

nadaljevanju se bom posluževala teh podatkov.


47

MNENJA UČITELJEV O SOCIALNIH VEŠČINAH UČENCEV

V nadaljevanju bom predstavila mnenja učiteljev o številu pozitivnih socialnih veščin učencev.

Tabela 8: Mnenja učiteljev o pozitivnih socialnih veščinah učencev, ki so vključeni v

interesne dejavnosti in učencev, ki niso vključeni v interesne dejavnosti

Frekvence pozitivnih odgovorov

učitelj športne

vzgoje učiteljica angleščine razredničarka

Socialne veščine obiskuje interesne

dejavnosti N = 12

ne obiskuje interesnih dejavnosti

N = 3

obiskuje interesne

dejavnosti N = 12


N = 3

obiskuje interesne

dejavnosti N = 12


N = 3

rad pomaga 7 0 11 2 12 0 spreten pri

navezovanju stikov 7 0 10 2 7 0 priljubljen 8 0 11 0 8 0

ni ukazovalen 5 1 6 2 10 0 sprejet v skupini 10 0 12 0 8 0

loči pravilno obnašanje od nepravilnega 10 0 12 0 11 0

ni konflikten 5 1 8 0 11 0 deli svoje stvari 9 0 9 0 11 1

je skrben za druge 7 0 11 2 10 0 posluša druge 5 0 11 0 9 0

sprejema vse sošolce 4 0 4 0 9 3

je empatičen 6 0 12 3 10 0

V opazovalno listo (priloga 3) smo učitelji za vsakega učenca posebej zabeležili z DA, če ima

določeno veščino in z NE, če je nima.

Iz opazovalnih list o socialnih veščinah učencev, ki smo jih izpolnili učitelji, sem izbrala vse

tiste odgovore, ki so bili označeni z DA in jih s frekvencami pri posamezni socialni veščini

prikazala za učence, ki so vključeni v interesne dejavnosti in za učence, ki interesnih

dejavnosti ne obiskujejo (tabela 8).

Iz tabele je razvidno, da imajo učenci, vključeni v interesne dejavnosti, po mnenju vseh treh

učiteljev več pozitivnih socialnih veščin, kot tisti, ki v interesne dejavnosti niso vključeni.


48

Mnenja vseh treh učiteljev, ki smo ocenjevali učence, niso bila enotna. Kljub temu smo

učence v povprečju označili precej podobno.

Dejstvo je, da vsak učitelj gleda na posamezne učence z drugačnega zornega kota. Pri tem

igra pomembno vlogo raznolikost v osebnostnih lastnostih učitelja, pristopih k učencem, delu

z učenci, idr.

Razlog za določene označene lastnosti učencev, je vsekakor tudi odnos učencev do

posameznega učitelja. Sami vemo, da se z nekaterimi ljudmi bolj ujamemo, kot z drugimi. To

sicer ne vpliva na učiteljevo pravičnost, doslednost in enakost do učencev, vpliva pa na to,

kako učitelj posamezne učence zaznava.

Poleg tega se tudi vsak učenec pri posameznemu učitelju obnaša različno. Pri tem seveda ne

govorimo o popolnih spremembah v obnašanju. Tudi naša mnenja si niso povsem

nasprotovala. Če primerjamo učence, ki so bili po mnenju sošolcev razvrščeni v posamezne

sociometrične skupine in mnenja učiteljev o socialnih veščinah posameznikov, lahko

povzamem naslednje: Pri priljubljenih učencih zelo izstopajo skrbnost do sošolcev, poslušanje

drugih, deljenje svojih stvari s sošolci in brezpogojno sprejemanje novih članov v svoje

skupine.

Zanimivo je to, da so zavrnjeni učenci po našem mnenju radi delili svoje stvari s sošolci in jih

poslušali. Glede na našo analizo so bili potisnjeni na dnu lestvice priljubljenosti zaradi

nespretnosti pri navezovanju stikov, ne razločevanju pravilnih ravnanj od napačnih, manjkalo

pa jim je tudi empatičnosti. Vsi trije teh sposobnosti namreč še nimajo.

Razlog zakaj določeni navzven priljubljeni učenci niso bili priljubljeni s strani sošolcev, je

bila pretirana ukazovalnost, pri nekaterih pa tudi prekinjanje sošolcev med pogovorom. Te še

ne osvojene veščine so nekatere učence uvrstile med kontroverzne.

Povprečni učenci naj bi sicer bili tisti, po katerih bi določevali vse ostale skupine (Pečjak in

Košir, 2002). Po naših mnenjih pa je bilo za te učence najtežje določiti, katere lastnosti so jih

ločevale od priljubljenih. Tak status si je večina od njih pridobila zaradi občasnih konfliktnih

situacij z drugimi sošolci. Ti učenci ne izstopajo v značilnostih in so najlažje prilagodljivi in

spremenljivi. Največkrat tudi spreminjajo svoje mnenje in obnašanje ter se vključijo v dano

skupino. Niso pretirano navezani na posamezne sošolce, kar jim po eni strani omogoča

prilagajanje. Se pa kljub temu trudijo za pozornost sošolcev in jim neradi nasprotujejo.


49

SOCIOMETRIČNI POLOŽAJ UČENCEV IN INTERESNE DEJAVNOSTI

0

1

2

3

4

5

6

priljubljeni zavrnjeni kontroverzni prezrti povprečniskupine učencev

štev

ilo

učen

cev

DA

NE

N (število učencev) =15

Graf 5: Vključenost v interesne dejavnosti in sociometrični položaj

Med učenci, ki obiskujejo interesne dejavnosti, je enako število, in sicer 5 učencev

priljubljenih in povprečnih. Dva učenca, ki sicer obiskujeta interesne dejavnosti, sta bila

uvrščena med kontroverzna. Vsi trije učenci, ki ne obiskujejo interesnih dejavnosti, sodijo

med zavrnjene učence. Med učenci, ki ne obiskujejo interesnih dejavnosti, ni bilo nikogar, ki

po mnenju sošolcev spadal v katerokoli drugo sociometrično skupino.

Graf precej nazorno prikazuje, da so bili med zavrnjenimi učenci vsi tisti, ki interesnih

dejavnosti niso obiskovali. Ne presenečata podatka priljubljenih in povprečnih učencev, je pa

obenem zanimivo, da sta tudi učenca z interesnimi dejavnostmi označena in uvrščena med

kontroverzne.

Otroci se pri interesnih dejavnostih med drugim vsekakor učijo določenih socialnih spretnosti

in veščin. Spoznavajo sošolce in učitelje v drugačnih okoliščinah, hkrati pa se učijo določenih

pravil, ki veljajo za posamezno skupino, v kateri se nahajajo. Ob tem razvijajo spretnosti

timskega dela, tekmovalnost in sodelovanja z drugimi člani. S tega vidika lahko rečem, da

interesne dejavnosti pripomorejo k socialnim veščinam in posledično odnosom med sošolci.

Otroci, ki interesnih dejavnosti niso obiskovali, so bili, kot je prikazano (graf 5), s strani

sošolcev zavrnjeni. Eden od razlogov je najverjetneje tudi ta, da niso imeli možnosti spoznati

in razvijati odnosov z drugimi v drugačnih okoliščinah, kakor v razredu samem.


50

Interesne dejavnosti so vsekakor eden od načinov, da se vrstniki približajo drug drugemu in

vzpostavijo prijateljske odnose.

Pa vendarle, so učenci v intervjuju povedali, da se s sošolci, s katerimi obiskujejo iste

interesne dejavnosti, med odmori in drugje ne družijo nič bolj, kot z ostalimi. Le trije so

mnenja, da interesne dejavnosti pripomorejo k večjemu druženju tudi sicer v popoldanskem

času. Pa tudi to ni najbolj zanesljivo, saj sta dva od teh učencev soseda.

Tabela 9: Vrsta interesnih dejavnosti in sociometrični položaj

Sociometrični položaj učencev N = 15

Vrsta interesne dejavnosti priljubljeni kontroverzni povprečni zavrnjeni prezrti bralna značka 5 2 5 0 0

cici vesela šola 2 1 2 0 0 vesela šola 0 0 0 0 0

otroški pevski zbor 1 0 3 0 0 športni krožek 5 1 4 0 0 likovni krožek 2 1 1 0 0

plesne vaje 0 0 0 0 0 gledališki krožek 0 0 0 0 0

Interesne dejavnosti bralne značke se je udeleževalo 12 učencev, od tega je bilo pet učencev

hkrati priljubljenih, pet učencev povprečnih in dva kontroverzna učenca. Dejavnost Cici

vesela šola je bila obiskovana s strani petih učence. Med štirimi učenci, ki so bili vključeni v

otroški pevski zbor, je bil le eden od teh tudi priljubljen. Pet od desetih učencev udeleženih v

športni krožek, je bilo priljubljenih. Dva učenca od štirih, ki sta bila vključena v likovni

krožek sta bila hkrati priljubljena.


51

0

1

2

3

4

5

6

bralnaznačka

ciciveselašola

veselašola

otroškipevskizbor

športnikrožek

likovnikrožek

plesnevaje

gledališkikrožek

vrsta interesnih dejavnosti

štev

ilo

učen

cev

priljubljeni

kontroverzni

povprečni

zavrnjeni

prezrti


Graf 6: Vrsta obiskovanih interesnih dejavnosti in sociometrični položaj

Kot je že bilo prikazano, prezrtih učencev v razredu ni bilo. V razredu so bili trije učenci, ki

niso obiskovali interesnih dejavnosti. To pomeni, da se je z interesnimi dejavnostmi ukvarjalo

12 učencev. Priljubljeni učenci so se v največji meri udeleževali interesne dejavnosti bralne

značke in športnega krožka. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so se ukvarjali z likovno vzgojo,

Cici veselo šolo in otroškim pevskim zborom. V te dejavnosti so se pretežno vključevali tisti

učenci, ki so bili s strani sošolcev označeni za povprečne učence. Za razliko od priljubljenih,

je bil večji delež povprečnih učencev, vključenih v otroški pevski zbor. Med obema

kontroverznima učencema je bilo zanimanje za dejavnost bralne značke, Cici vesele šole,

športnega krožka in likovnega krožka, medtem ko se otroškega pevskega zbora nista udeležila.

Interesnih dejavnosti vesela šola, plesnih vaj in gledališkega krožka se ni udeleževal nihče od

učencev katerekoli sociometrične skupine.


52

3.3.3. SOCIOMETRIČNI POLOŽAJ UČENCEV IN UČNI USPEH

0

1

2

3

4

odličen prav dober dober zadosten nezadosten

povprečna zaključna ocena

štev

ilo

učen

cev

priljubljeni

kontroverzni

povprečni

zavrnjeni

prezrti


Graf 7: Povprečna zaključna ocena in sociometrični položaj med sošolci

Izmed vseh štirih učencev, ki so dosegli odlično povprečno zaključno oceno, sta bila dva

hkrati tudi priljubljena. To pomeni, da je polovica odličnjakov tudi priljubljenih. En učenec s

povprečno zaključno oceno odlično je sodil v skupino povprečnih, drugi pa je spadal med

kontroverzne.

Trije s povprečno zaključno oceno prav dobro so bili hkrati priljubljeni, trije z istim uspehom

povprečni in en kontroverzen. Priljubljenih učencev s prav dobro povprečno zaključno oceno

je bilo potemtakem nekaj manj kot polovica.

Učenec z dobro povprečno zaključno oceno je veljal za povprečnega. Vsi trije učenci, med

katerim je bil eden s povprečno zaključno oceno zadostno in dva z nezadostno, so spadali v

skupino zavrnjenih učencev.

Delež učencev z odlično in prav dobro povprečno zaključno oceno je bil najvišji med

povprečnimi učenci. Enako je bilo število učencev s prav dobro povprečno zaključno oceno in

hkrati s statusom priljubljenih.


53

Učnega uspeha in socialnih odnosov ne gre zagotovo povezati, saj na podlagi analize ni jasno

določeno, da so bolj uspešni učenci tudi bolj priljubljeni.

Raziskave kažejo, da se učenci v tem obdobju kategorizirajo po spolu in drugih značilnostih,

kot so interesi, igre in tudi cilji (Rich Harris, 2007).

Dejstvo je, da se vrstniki vseeno radi družijo s tistimi, ki so v šoli bolj uspešni. Pri skupinskih

oblikah dela so s strani sošolcev k sodelovanju večkrat povabljeni tisti učenci, ki so v šoli bolj

uspešni. Po mnenju Rich Harrisove (2007), otroška zavezništva nastanejo na podlagi učnega

uspeha ali motivacije za učenje, kar je še posebej bolj izrazito, ko v razredu spodbudimo

tekmovalnost. Takrat si skupine prizadevajo za pridobitev učno uspešnejših sošolcev. Vendar

tako nastale skupine niso trajne, zato jih ne moremo označiti za skupine v pravem pomenu

besede.


54

3.4. SKLEP

Interesne dejavnosti so tiste dejavnosti pri katerih se učenci sproščajo in učijo različnih veščin.

Učenci tovrstne dejavnosti potrebujejo za svoj razvoj, vrsta in število le-teh pa sta odvisna od

vsakega posameznika. Pri tem je pomembno, da naj bi si dejavnosti vsak učenec izbral sam in

v njih užival.

Z sodelovanjem v interesnih dejavnosti se učenec nezavedno oz. na njemu zanimiv način tudi

uči, oblikuje odnose z drugimi in spoznava različna pravila.

Namen študije primera, v katerega je bilo vključenih petnajst učencev in učenk četrtega

razreda podeželske osnovne šole, v katerem sem poučevala, je bil prikazati vključenost

učencev v interesne dejavnosti, učno uspešnost učencev, sociometrični položaj v skupini in

njihove socialne spretnosti v razredu, glede na mnenja učiteljev, ki smo jih poučevali.

Večina učencev v proučevanem razredu je bila vključena v interesne dejavnosti, za katere so

se odločili sami. Med najbolj obiskovanimi interesnimi dejavnostmi v razredu sta bila

interesna dejavnost za pridobitev bralne značke in športni krožek. Izkazalo se je, da so imeli

trije učenci, ki niso obiskovali interesnih dejavnosti, slabši učni uspeh. Na podlagi opazovanja

pa lahko rečem, da za njihov slabši učni uspeh ni bil vzrok v ne obiskovanju interesnih

dejavnosti, ampak se razlogi skrivajo drugje. Gre namreč za to, da ti učenci prihajajo iz

razmeroma neurejenih družin, kjer obiskovanje pouka, sodelovanje pri pouku in učenje niso

prioritetne naloge. Poleg tega sta imela, na podlagi odločbe, dva od teh učencev vedenjske in

učne težave ter individualiziran program. Posledično je to vplivalo tudi na socialne odnose z

drugimi učenci. Dejstvo je, da so bili ti učenci s strani vrstnikov že v začetku šolanja slabše

sprejeti, kasneje se je to samo še stopnjevalo, saj se nihče od teh treh učencev ni niti trudil za

naklonjenost sošolcev.

Kljub temu pa se v času svojih začetkov poučevanja pri posameznih učencih sprašujem,

predvsem mislim na tiste, ki niso obiskovali interesnih dejavnosti, ali sem za njihovo dobro

počutje in razvojni napredek res naredila dovolj. Pergar Kuščerjeva (1994) meni, da je odnos

do šole in vrstnikov v veliki meri odvisen tudi od učitelja in njegove osebnosti. Ob tem

premišljujem, da bi kot učiteljica lahko več prispevala k boljšim odnosom učencev v razredu

oz. do teh posameznikov ter jih bolj spodbujala k udeležbi v interesnih dejavnostih. Poleg

tega pa sem spoznala, da bom morala še več delati tudi sama na sebi in graditi svoj

profesionalni razvoj, saj želim imeti čimveč pozitivnih lastnosti dobre učiteljice. S tem bom

namreč lahko prispevala veliko več dobrega k razvoju učencev, ki jih bom poučevala.


55

4. LITERATURA

• Balkovec Debevec, M. (2007). Šolske in obšolske dejavnosti na Slovenskem po letu

1945. V Komljanc, N. (ur.), Interes zbudi dejavnost. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo, str. 6-13.

• Bristow, J., Cowley, P. in Daines, B. (2001). Spomin in učenje. Priročnik za učitelje.

Ljubljana: Educy.

• Cencič, M., Gartner, J. in Tomić, A. (1988). Poglavja iz pedagogike. Gradivo za

učence. Ljubljana: DZS.

• Gomboc, M. (2007). Potrebe učencev in interesnih dejavnosti. V Komljanc, N. (ur.),

Interes zbudi dejavnost. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 82-85.

• Horvat, L. in Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Gradivo za učence. Ljubljana:

DZS.

• Juriševič, M. (2006). Učna motivacija in razlike med učenci. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.

• Kobal, D. (2000). Temeljni vidik samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

• Kolar, M. (2008). Interesne dejavnosti za 9-letno osnovno šolo: koncept. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

• Komljanc, N. (2007). Interesne dejavnosti in kurikulum. V Komljanc, N. (ur.), Interes

zbudi dejavnost. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 97-99.

• Krek, J. (ur.) (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

• Lešnik, R. (1982). Prosti čas – delo, človek, družba, vzgoja. Maribor: Založba obzorje.

• Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. 1. izdaja. Ljubljana: DZS.

• Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

• Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Socialni in moralni razvoj v srednjem

in poznem otroštvu. V: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.). Razvojna

psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

• McGrath, H. in Francey, S. (1996). Prijazni učenci, prijazni razredi. Učenje socialnih

veščin in samozaupanje v razredu. Ljubljana: DZS.

• Novak, B. (2007). Razmislek, čemu interesne dejavnosti in kakšna je njihova

prihodnost. V Komljanc, N. (ur.), Interes zbudi dejavnost. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo, str. 87-96.


56

• Osnovna šola Veliki Gaber. (2010/2011). Dnevnik interesnih dejavnosti.

• Osnovna šola Veliki Gaber. (2010/2011). Publikacija šole.

• Papalia, D. E., Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet.

Otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy.

• Pečjak S. in Košir K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije. Ljubljana: Oddelek

za psihologijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani.

• Pergar Kuščer, M. (1994 b). Ali lahko učitelj vpliva na spremembo sociometričnega

statusa osamljenosti učencev. Sodobna pedagogika, letnik 45, št. 9-10, str. 499-507.

• Puklek Levpušček, M. in Zupančič, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni

dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

• Puklek, M. in Gril, A. (1999). Socialnoemocionalne in vedenjske značilnosti otrok ob

vstopu v šolo. V Zupančič, M. (ur.). Razvojnopsihološke in vedenjske značilnosti

različno starih otrok ob vstopu v šolo. Ljubljana: Založba Ljubljana, str. 43-66.

• Rich Harris, J. (2007). Otroka oblikujejo vrstniki. Sporočilo za starše, ki precenjujejo

svoj vpliv. Ljubljana: Orbis.

• Škrlj Počkaj, S. (1996). Vpliv učnega uspeha in stopnje izobraženosti staršev na

sodelovanje učencev pri interesnih dejavnostih. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerze

v Ljubljani. Pedagoška fakulteta.

• Troha, V. (1982). Interesne dejavnosti kot kriterij povezanosti učencev v življenju in

delu šole. Vzgoja in izobraževanje, letnik 13, št. 5, str. 32-35.

• Warden, D. in Christie, D. (2001). Spodbujanje socialnega vedenja. Dejavnosti za

spodbujanje prosocialnih medosebnih veščin in vedenja. Ljubljana: Inštitut za

psihologijo osebnosti.

• Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.

• Zakon o osnovni šoli. Uradni list Republike Slovenije, 1969, št. 14, čl. 30.

• Zakon o osnovni šoli. Uradni list Republike Slovenije, 1996, št. 12, čl. 14. in 25.

• Zakon o osnovni šoli. Uradni list Republike Slovenije, 2007, št. 102, čl. 30.

• Zupančič, M., Gril, A. in Kovačič, T. (2001). Socialno vedenje in sociometrični

položaj v vrtcu. Psihološka obzorja, letnik 10, št. 2, str. 67-88.

• Zurc, J. (2004). Dejavniki šolske uspešnosti. Preverjanje in ocenjevanje, letnik 1, št. 4,

str. 15-21.

• Žlebnik, L. (1969). Psihologija otroka in mladostnika. II. del otroštvo. Ljubljana: DZS.


57

5. PRILOGE

Priloga 1: Vprašalnik za učence

ANKETA: Moj prosti čas in interesne dejavnosti

Sem Maja Miklavčič absolventka Pedagoške fakultete. Izdelujem diplomsko nalogo z naslovom Interesne dejavnosti, uspeh v šoli in priljubljenost med sošolci. Moj namen raziskave s pomočjo tega anketnega vprašalnika je ugotoviti kakšen je vpliv interesne dejavnosti na učni uspeh in socialne odnose v razredu. Podatki anketnega vprašalnika bodo služili zgolj za interno rabo, zato prosim, da anketo rešuješ resno.

NAVODILO: Pri vsakem vprašanju obkroži samo eno črko pred odgovorom, ki ti

najbolj ustreza, razen če je navodilo pred vprašanjem drugačno.

Ime in priimek: ___________________________________

1. Kaj je zate prosti čas?

2. Ali obiskuješ kakšno interesno dejavnost?

a) DA b) NE

3. Ali je zate obiskovanje interesne dejavnosti tvoj prosti čas?

a) DA b) NE

4. Katere interesne dejavnosti obiskuješ? (možnih je več odgovorov)

a) športne aktivnosti (nogomet, rokomet, plezanje, tek, karate, košarka,

gimnastika,…)

b) cici vesela šola

c) likovni krožek

d) pevske vaje

e) vesela šola


58

f) plesne vaje

g) bralna značka in ustvarjanje besedil

h) gledališki krožek

5. Najljubšo interesno dejavnost zapiši na črto.

_____________________________

6. Kolikokrat na teden obiskuješ posamezne dejavnosti?

7. Kako redno obiskuješ posamezne interesne dejavnosti?

a) v glavnem redno

b) včasih manjkam

c) čeprav je včasih naporno, hodim redno

8. Kakšen je največkrat vzrok za izostanek?

a) Bolezen

b) Ne da se mi

c) Nimam prevoza

d) Drugo: _____________________

9. Za katero interesno dejavnost si se odločil sam-a?


59

Priloga 2: Polstrukturirana vprašanja za intervju z učenci

Okvirna vprašanja za pogovor z učenci

Ime in priimek učenca-ke: ________________________________

1. Koliko prostega časa imaš, ko napišeš nalogo? Ali obiskuješ kakšno interesno

dejavnost?

2. Zakaj si se odločil za to interesno dejavnost? Kdo te je navdušil?

3. Misliš, da ti obisk te dejavnosti na kakšen način pripomore k učnemu uspehu?

4. Ali veliko sošolcev obiskuje to dejavnost?

5. Ali se s temi sošolci več družiš tudi med odmori in po pouku?

6. Ali nameravaš prihodnje leto spet obiskovati te dejavnosti?


60

Priloga 3: Opazovalna lista socialnih veščin

SOCIALNE VEŠČINE UČENCEV Spoštovani učitelj-ica! Za svoje diplomsko delo potrebujem vašo pomoč. Pripravila sem opazovalno listo, katero vas prosim, da jo izpolnite. Prosim vas, da natančno preberete vsako trditev in ocenite v kolikšni meri opisano velja a določenega učenca. Pri tem izbirate trditve od DA, DELNO, NE, izbire delno se prosim poslužujte le v izjemnih primerih. IME IN PRIIMEK UČENCA: __________________________________ DA DELNO NE

Učenec rad pomaga sošolcem.

Učenec je spreten pri navezovanju z drugimi sošolci.

Učenec je priljubljen s strani sošolcev.

Učenec ni ukazovalen do sošolcev.

Učenca radi sprejmejo v skupino.

Učenec loči pravilno ravnanje od napačnega.

Učenec redko zaide v konflikt s sošolci.

Učenec deli svoje stvari s sošolci.

Učenec je skrben do sošolcev (pomaga, posodi, pove…).

Učenec posluša sošolce in jih ne prekinja med pogovorom.

Učenec rad sprejme kateregakoli sošolca v skupina.

Učenec je empatičen.

* Učenec pomeni tako učenca kot učenko. Podpis učitelja-ice: ________________________________ Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem. Maja Miklavčič


61

Priloga 4: Vprašalnik za učence “Tvoji prijatelji”


62

Priloga 5: Vprašalnik za učence “S kom se igraš?”

Documents

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETApefprints.pef.uni-lj.si/673/1/Diplomsko_delo.pdf · 2012. 3. 19. · 2.1. UČENJE IN U ČNI USPEH 2.1.1. OPREDELITEV POJMA Učenje je sestavni