UNIVERZA V LJUBLJANIMaja Vene; diplomsko delo Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta – 4 – 4 IZOBRAŽEVALNO DELO Današnji muzeji so doţiveli preobrazbe soasno z razvojem

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MAJA VENE

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

UČENJE V MUZEJU BISTRA

DIPLOMSKO DELO

Mentor: dr. Dušan Krnel Kandidatka: Maja Vene

Ljubljana, avgust, 2013

● ● ●

ZAHVALA

Sebi za vztrajnost,

mojemu mentorju dr. Dušanu Krnelu

in g. Ani Katarini Ziherl za pomoč

pri izdelavi,

ge. Emini in ekipi N21

za spodbujanje,

svoji družini.

Mama, zate.

● ● ●

– i –

POVZETEK

Današnja druţba je rezultat preteklosti in sedanjost je kreatorica naše prihodnosti. Ta proces

je lepo viden v muzejih, ki s svojimi zbirkami ponuja vpogled v razvoj in spreminjanje na

različnih področij. S časom pa se je razvijala tudi vloga muzeja. Sprva so bili dostopni le

elitni druţbi in so predstavljali zbiranje, ohranjanje, razstavljene predmetov in ohranjanje

premične dediščine, v 20. stoletju pa so kot neformalne ustanove odpre vrata predvsem

šolskim skupinam in se usmerili v razvoj muzejske pedagogike. Šole kot formalne institucije

sledijo svojim ciljem, ki pa so drugačni, kot so cilji muzeja, toda nekateri so med seboj

komplementarni. Zato je mogoče, da s šolami sodelujejo pri uresničevanju ciljev z

dopolnjevanjem, širjenjem in nadgradnjo znanja. Ker so muzeji bolj usmerjeni v proces

izobraţevanja kot pa v doseganje ciljev, so zato aktivnosti bolj zanimive za obiskovalce, saj

usvajajo znanje z različnimi načini učenja, uţivanja in razpravljanja. Ravno to pa je namen

muzeja – narediti obisk zanimiv v skladu z interesi, saj se bodo obiskovalci zato vračali, s

tem pa sledili trendom današnje druţbe, tj. vseţivljenjskemu izobraţevanju. K temu stremi

tudi Tehniški muzej Bistra, ki s svojo ponudbo in dejavnostmi spodbuja radovednost

obiskovalcev in nudi sodelovanje s šolami.

Ključne besede: razvoj muzejev, izobraževalno delo v muzeju, sodelovanje med šolo in

muzejem, spodbujanje radovednosti.

– iii –

ABSTRACT

Today's society is a result of the past and the present is a creator of our future. This process

is clearly visible in museums. With their collections they offer an insight into development

and changes of various fields. It was also the role of museums that experienced changes

through time. At first, only the elite had access to them and the museums represented

collecting, preserving and exhibiting of objects, while in the 20th Century they opened their

doors as informal institutions especially to school groups and so became directed towards

development of museum pedagogics. While schools as formal institutions follow their own

goals which differ from those of museums, some of the goals are at the same time

complementary. Therefore it is possible that the museums cooperate with schools for the

realization of goals by complementing, spreading and upgrading knowledge. The museums'

orientation towards process of education rather than reaching goals makes their activities

more appealing for the visitors because they assimilate knowledge through different means

of education, enjoyment and debate. And this is the true purpose of a museum – to make a

visit appealing to the visitors' interests so they would be returning and so following the

trends of today's society, the lifelong learning. Technical Museum Bistra also follows this

path. It encourages the visitors' curiosity with its offer and activities and also offers

cooperation with schools.

Keywords: development of museums, educational work in a museum, cooperation between

schools and museums, encouraging curiosity.

– v –

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................... 1

2 POGLED NAZAJ ............................................................................................................. 2

3 KDO GRE V MUZEJ? ...................................................................................................... 3

4 IZOBRAŢEVALNO DELO ............................................................................................. 4

4.1 Pristopi k izobraţevalnemu delu v muzeju ................................................................ 5

5 MUZEJ IN ŠOLA ........................................................................................................... 10

5.1 Sodelovanje med muzejem in šolo .......................................................................... 12

6 »RADOVEDNOST JE STENJ V SVEČI UČENJA« (A. W. Ward) ............................. 13

6.1 Zakaj je učenje bolj zanimivo v muzeju? ................................................................ 17

7 TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA PRI VRHNIKI ................................................................ 19

7.1 Predstavitev stalnih zbirk ......................................................................................... 20

7.2 Delavnice ................................................................................................................. 26

7.3 Naravoslovni in tehniški dnevi ................................................................................ 28

7.4 Prireditve .................................................................................................................. 39

8 RAZISKOVALNI DEL .................................................................................................. 42

9 ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 56

10 LITERATURA ............................................................................................................ 58

11 PRILOGE .................................................................................................................... 61

KAZALO GRAFOV

Graf 8.1: Učinek obiska muzeja na posameznikovo motivacijo, učenje, znanje ................... 44

Graf 8.2: Pomen muzeja za širšo okolico ............................................................................... 54

– vii –

KAZALO SLIK

Slika 6.1: Kam vodi radovednost (Bregant, 2010) ................................................................. 15

Slika 7.1: Muzej Bistra pri Vrhniki ........................................................................................ 19

Slika 7.2: Zemljevid stalnih zbirk........................................................................................... 25

Slika 7.3: Izdelek – padalec .................................................................................................... 26

Slika 7.4: Izdelava baletke ...................................................................................................... 26

Slika 7.5: Delavnica izdelovanja sit ....................................................................................... 27

Slika 7.6: Izdelek – kalejdoskop ............................................................................................. 27

Slika 7.7: Delavnica tkanja ..................................................................................................... 27

Slika 7.8: Izdelek – letalna naprava ........................................................................................ 28

Slika 7.9: Delavnica peke kruha ............................................................................................. 28

Slika 7.10: Proces fotosinteze ................................................................................................. 32

Slika 7.11: Pomen gozda za ljudi ........................................................................................... 33

Slika 7.12: Utrinki z ogleda .................................................................................................... 36

Slika 7.13: Utrinki z delavnice ............................................................................................... 39

KAZALO TABEL

Tabela 8.1: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Letalna naprava za najmlajše ..... 48

Tabela 8.2: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Padalec ....................................... 48

Tabela 8.3: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Baletka........................................ 49

Tabela 8.4: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Letalo na stisnjen zrak ................ 50

Tabela 8.5: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Izdelovanje sit ............................ 51

Tabela 8.6: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Kalejdoskop................................ 52

Tabela 8.7: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Tkanje ......................................... 52

Tabela 8.8: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Letalska naprava iz deprona ....... 52

Tabela 8.9: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Oblikovanje iz krušnega testa .... 53

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Maja Vene; diplomsko delo

– 1 –

1 UVOD

Današnja druţba poudarja vseţivljenjsko izobraţevanje in trajnostni razvoj. To ţelimo v

izobraţevalnem procesu privzgojiti učencem. Ta proces lahko izvajamo z različnimi

metodami, oblikami, pripomočki in s sodelovanjem z neformalnimi institucijami. Za

področje naravoslovja in tehnike je za to učenje odlična priloţnost obisk Tehniškega muzeja

Slovenije, in sicer Tehniškega muzeja Bistra.

V nalogi sem ţelela ugotoviti, kako gledajo obiskovalci muzeja Bistra na učenje

naravoslovja in tehnike skozi obisk muzeja. Poskusila sem ugotoviti, kako obiski muzeja

vplivajo na posameznikovo znanje o znanosti, ali je taka oblika učenja zanimiva za

obiskovalce, zakaj jim je bolj zanimiva kot učenje v šoli in kako šole in muzeji sodelujejo

med sabo: ali se da z učenjem v muzeju dosegati zahteve formalnega izobraţevanja. In če,

kako lahko te dejavnosti muzeja vključimo v šolski izobraţevalni proces. Ugotoviti sem

ţelela tudi, kakšen pomen ima muzej za širšo okolico.

Maja Vene; diplomsko delo Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

– 2 –

2 POGLED NAZAJ

Vloga muzeja se je v različnih časovnih obdobjih spreminjala. Tako dandanašnji muzeji

predstavljajo drugačen pomen muzeja kot nekoč.

Izvor besede muzej izhaja iz starogrške besede museion. Ta je sprva označevala kraj v

Aleksandriji, ki je bil namenjen znanosti in literaturi in je bil naslednik Aristotelovem Liceju

in Platonovi Akademiji (Tavčar, 2003). V začetku 19. stoletja je prišlo do sprememb.

Zgradba v Berlinu, ki je bila namenjena kot depo umetniški zbirki pruskega kralja in odprta

javnosti, je sproţila polemiko o tem, kako to zgradbo poimenovati. Latinski izraz museum je

v tistem času predstavljal mesto znanosti. Tega pa ta stavba ni predstavljala, ker je bila

namenjena zbiranju in deponiranju. Zato obstajata dve tradiciji pomena besede museion:

prva izhaja iz klasične latinske rabe, ki označuje kraj, kjer le gojijo znanost;

drugi pomen izhaja iz obdobja 16. stoletja, ko je museion posvečen muzam, modricam in

boginjam ter varuhinjam znanosti in umetnosti, in je ta beseda razumljena kot kraj

znanosti in zbiranja.

»Spor o pravilnosti poimenovanja zgradbe, namenjene razstavljanju zbirk, je poučen

zato, ker nam razkriva past, v katero se lahko ujamemo, če iščemo bistvo muzeja v

etimološkem pomenu besede muzej in govorimo o antičnem museionu kot

neposrednem predhodniku sedanjih muzejev« (Tavčar, 2003, str. 16).

Danes je po ICOM (International museum council) muzej definiran kot »neprofitna, trajna

institucija v sluţbi druţbe in njenega razvoja, odprta za javnost, hkrati pa zbira, ohranja,

raziskuje, komunicira ter razstavlja materialne dokaze za študijske, izobraţevalne, uţitkarske

namene« (Murphy, 2004 povz. po Strnad, 2005, str. 20). V SSKJ najdemo preprostejšo

definicijo, ki pravi, da je muzej »ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko

pomembne predmete.«


– 3 –

3 KDO GRE V MUZEJ?

Muzeji so bili sprva namenjeni elitni druţbi poznavalcev znanosti in umetnosti, ker jim je

nudil študij in izobraţevanje ob vodenju zaposlenega znanstvenika. V 19. stoletju so se vrata

muzeja odprla tudi širši javnosti, odraslim osebam, ki so imeli potrebo po

samoizobraţevanju. V ta namen je Greenwood leta 1888 napisal napotke za obisk muzeja,

ker je opazil, da se ti obiskovalci kljub urejenim in klasificiranim eksponatom slabo

orientirajo v muzeju, hkrati pa jim je dal napotke, kako se ob muzealijah učiti:

1. »Ne poskušaj si ogledati preveč stvari.

2. Zapomni si, da je bolje videti en predmet dobro, kot serijo predmetov, ki si jih ogledaš

raztreseno.

3. Preden vstopiš v muzej, se vprašaj, kaj si ţeliš zares videti. Na izbrane predmete

koncentriraj svojo pozornost dalj časa. Kustosa vprašaj, kaj je v vsakem razstavnem

prostoru najbolj zanimivo.

4. Spomni se, da je glavni namen eksponatov poučevanje.

5. Navadi se, da imaš vedno pri sebi beleţko, in zapiši si svoje vtise. Tako boš na

naslednjem obisku obnovil opaţanja in vedel, kje si prejšnjikrat prekinil ogled.

6. Svoje vtise o tem, kar si videl v muzeju, vključi v pogovor.

7. Pogosto uporabljaj specializirano literaturo o snovi, ki te zanima.

8. Periodično obiskuj najbliţji muzej in dopusti, da ti postane šola v samoizobraţevanju.

9. Zapomni si, da lahko v muzeju, vsakič ko ga obiščeš, vidiš kaj novega.

10. Imej osebno zbirko česarkoli. Ţe zbirka znamk je lahko koristna na več načinov.

11. Pobliţe se ukvarjaj s kakšno temo, ki sodi v muzejske študije.

12. Vzemi si dovolj časa za opazovanje, opazuj pozorno in veliko razmišljaj o tem, kar

vidiš« (povz. Tavčar 2009, str. 36).

S temi navodili je Greenwood postavil začetke muzejske pedagogike, ki so muzeju poleg

metodologije raziskovalnega dela dale vrednost metodiki pedagoškega dela. To se je

razmahnilo v začetku 20. stoletja, ko so muzejske ustanove začele mnoţično privabljati

šolske skupine (Tavčar, 2009).


– 4 –

4 IZOBRAŽEVALNO DELO

Današnji muzeji so doţiveli preobrazbe sočasno z razvojem druţbe. Ker so odpirali lastna

vrata večjemu številu ljudi, so muzejske ustanove morale razmišljati o reorganizaciji načina

dela.

Zbiranje, restavriranje in razstavljanje predmetov ter ohranjanje premične dediščine tako ni

bila več primarna prioriteta. V 2. polovici 20. stoletja se je delo muzealcev usmerilo v razvoj

muzejske pedagogike. Ţelja je bila, da obiskovalcem ponudijo tisto, kar jih zanima, jim

pribliţati kulturno dediščino in ljudi vključiti v vseţivljenjsko učenje. Prav zato je bilo

potrebno spremeniti odnos muzeja do svojega občinstva in oblikovati nov način pristopa do

obiskovalcev. Ta se je spremenil iz transmisijske v konstruktivistično pedagogiko.

Transmisijsko pedagogiko, ki je bila temeljna v 19. stoletju, so zagovarjali behavioristi. Z

njenega stališča so muzeji ustanove, katerih vloga je zbiranje, ohranjanje in raziskovanje,

nudijo pa tudi dopolnjena dejstva in znanstvene doseţke, ki so predstavljeni kot izdelki v

muzeju (Šola, 2001 povz. po Milutinović, 2006). Hooper-Grenhill (2001 povz. po

Milutinović, 2006) pravi, da je predmete potrebno obravnavati kot del realnega sveta.

Legenda ima vlogo učbenika in vsebuje podatke o vsebini eksponata. Razstava je tako

statična in je namenjena predstavitvi vsebine. Pedagoški pristop transmisijske pedagogike se

kaţe kot ideja, da je dovolj, da so predmeti na vidnem mestu, učenje pa poteka tako, da

obiskovalci obhodijo razstavne prostore, opazujejo eksponate in berejo vsebino iz legend.

Obiskovalec je pasiven učenec in poteka le enosmerna komunikacija. Vzgojiteljevo delo ni

vključeno v organizacijo muzejskega dela. Pomaga le pri dodatnem delu na razstavah kot

pomočnik kustusom.

Drugačen in najnovejši pristop je konstruktivistični. Zaradi novega načina izobraţevanja in

dojemanja obiskovalcev osnova te pedagogike teţi na premiku komunikacije. Ta postane

dvosmerna, daje pomembnost razlagi in predstavitvi vsebine. S tem dobi pomen obiskovalec

in ne kust. Konstruktivisti so dali nove strategije učenja, ki so dale kot rezultat edinstvene

izkušnje učenja. Obiskovalci gredo skozi tak učni proces, ki zadovolji njihove interese glede

na to, katere vsebine jih zanimajo. Le-ta je organiziran z namenom, zato ker predstavlja

gonilo radovednosti, pripravljenosti sodelovanja, reševanja problemov, sposobnosti učenje v


– 5 –

vsakodnevnem ţivljenju (Milutinović, 2006). Delo je tesno povezano s postopnim pristopom

k izobraţevanju, preko bogatega in relativno nestrukturiranega učnega okolja, učenje je

aktivno, vključuje sodelovanje in učenje iz pretekle izkušnje. Je vzporedna progresivnemu

izobraţevanju, kadar predpostavljamo, da je muzej ustanova, ki primarno vsebuje

»predmete« namesto »besede«, saj eksponati predstavljajo »knjige na stenah« (Rounds, 1999

povz. po Milutinović, 2006). Semper (1990 povz. po Milutinović, 2006) vidi pomen

konstruktivističnega pristopa v tem, da je moč ponuditi vsebine na več različnih načinov in

se prilagoditi različnim ciljnim skupinam obiskovalcev, od otrok do starejših, z uporabo

različnih učnih metod. Tu pa delo prevzame pedagog, ki delo razširi, razišče interese in poti

predstavitve vsebine obiskovalcem.

Hein (1998) pravi, da je pomembno razumeti in proučevati, na kakšen način poteka učenje v

muzeju, ker ima le-ta čedalje večjo vlogo v izobraţevalnem sistemu. V najnovejšem

priročniku za upravljanje muzejev (Brüninghaus-Knubel, 2011) je zapisano, da muzeji

dajejo pomembne vrednote formalnemu izobraţevanju, jo širijo, dopolnjujejo, nadgrajujejo

in nudijo različne načine učenja, uţivanja in razpravljanja. Z različnimi aktivnostmi muzej

»svoje znanje in zbirke posreduje javnosti, ljudem vseh starosti in ţivljenjskih ozadij in jim

omogoča sodelovanje v znanju in kulturi. Zato je pomembno, da je vsaka dejavnost muzeja

namenjena temu, da sluţi javnosti in njenemu izobraţevanju« (Brüninghaus-Knubel, 2011,

str. 29).

4.1 Pristopi k izobraževalnemu delu v muzeju

V nadaljevanju sem predstavila pristope, ki jih uporabljajo muzejski pedagogi pri

izobraţevalnem delu. Cilj je, da obiskovalci razumejo predstavljeno vsebino in jo primerjajo

z lastnimi izkušnjami obravnavanega področja. Moţnih je več načinov, ki jih pedagogi

prilagajajo za posameznega obiskovalca, za odraslega ali otroka, posebne skupine in za šole.

Ti so zapisani v praktičnem priročniku za upravljanje muzeja (Brüninghaus-Knubel, 2011):

Splošni in posamezni napisi na razstavah: prikazujejo podatke o vsakem razstavljenem

predmetu. Ti so zapisani na besedilnih panojih. Za določeno skupino obiskovalcev so v

večini primerov dobrodošli še dodatna didaktična gradiva.


– 6 –

Vodeni ogledi in izobraževalni dialog: klasični pristop izobraţevalnega dela se v

največji meri zanaša na govorni medij. Formalni način predavanja je potrebno zamenjati

za manj formalnega, zlasti ko so ciljna skupina otroci, mladina in manj izobraţena

skupina. Pomembno je, da pedagog spodbuja sodelovanje udeleţencev, upošteva vse čute

in spodbuja samoizraţanje. Pedagog tudi ne razlaga vsega, temveč pusti, da sami iščejo in

najdejo odgovore, opisujejo in doţivljajo to, kar vidijo. Muzejski pedagog pomaga, da

sami odkrijejo pomen.

Avdio in avdiovizualni mediji: te lahko uporabljamo na dva načina. Prvič uporabimo

kasete oz. zgoščenke za individualni ogled, ki nadomeščajo vodnika. Drugič so avdio

mediji uporabljeni na posameznih delih razstav, ki lahko prispevajo k vsebini.

Avdiovizualni mediji, kot so diaprojekcije z zvoki, filmi in video/TV posnetki, lahko ob

pravilni uporabi prispevajo k učinkovitemu sprejemanju. Prednost teh je, da prinašajo

informacije iz realnega sveta v muzej.

Izobraževalni prostori: so namenjeni obiskovalcem in jih lahko uporabljajo daljše

obdobje. V njih so na razpolago gradiva, ki omogočajo intenzivno in aktivno obravnavo

določene teme.

Vizualni in računalniški mediji: vizualni mediji, kot so diagrami, zemljevidi in

fotografije, pripomorejo k boljši ilustraciji povedanega. V ta namen vse bolj uporabljajo

tudi računalnik, na katerem se lahko obiskovalci interaktivno učijo o tehničnem,

umetniškem ali znanstvenem napredku, pri čemer imajo na razpolago veliko virov

informacij. Taka gradiva so v vse večji meri dostopna tudi na internetu. Pri tem pa obstaja

nevarnost, da bi taka oblika izobraţevanja odvračala pozornost od razstav in izvirnih

predmetov.

Didaktične/izobraževalne razstave: so umerjene v argumentacijo. Za to mora biti

zagotovljeno, da v konceptu prevladujejo izobraţevalni nameni, da ima ciljna skupina

prednost ter da sta vsebina in izobraţevalna pomoč povezana z argumenti, ki jih ţelijo

podati.


– 7 –

Praktične delavnice: so aktivne delavnice, ki jih vodijo usposobljeni in izkušeni delavci.

Udeleţenci spoznajo in doţivljajo tehnike, ki so povezane z izdelavo in ohranjanjem

kulturnih predmetov ali pa se preizkušajo v znanstvenem raziskovanju.

Razstave in pripomočki za dotikanje: so najbolj učinkovite pri delu s slepimi in

slabovidnimi ter z otroki, ker omogočajo, da se pod nadzorom udeleţenci rokujejo s

predmeti.

Učne igre: so v kontekstu muzeja tekmovalne, igre veščin, kvizi, sestavljanke itd. Imajo

pomembno vlogo v učnem procesu, ker to za otroke predstavlja oponašanje pravil

resničnega sveta.

Izobraževalne demonstracije: imajo ključni pomen v interakciji z obiskovalci.

Strokovnjaki v muzeju predstavijo svoje obrti, igralci ali pa pedagogi pa lahko igrajo

vlogo zgodovinske osebnosti.

Igranje vlog v muzejskem gledališču: je pomembna zlasti pri delu z otroki in najstniki.

Vključimo jo lahko v vodeni ogled in s tem spodbujamo obiskovalce. Tema za igranje

vlog ja lahko improvizacija na obravnavano temo ob navodilih in vodenju s strani

pedagoga.

Učni komplet: vsebuje gradivo specifičnih tem, ki izhajajo iz muzejskih zbirk. Nudijo

izbor dodatkov in pripomočkov za učenje, kot so pisni podatki, slike, posnetki, replike,

surovine, delovni listi itd.

Terenski izleti in odkrivanje: lahko širijo obiskovalčev pogled izven muzejskih sten,

kadar so povezani s temami razstave. Nudijo moţnost srečanja zanimivih ljudi s poklici,

ki so pomembni za muzej, in ponazarjajo, kako so predmeti in zbirke povezani z

ţivljenjem in delom drugih ljudi.

Aktivnosti vrste »Zbiraj/dokumentiraj/razstavljaj«: dajejo udeleţencem vpogled v

vrednost muzeja in dediščine, ki jo hrani. Skozi didaktično razstavo ali interaktivnega


– 8 –

projekta lahko obiskovalci spoznajo muzeološke tehnike zbiranja, raziskovanja in

razstavljanja.

Spremljevalni programi izobraževalnih prireditev: vključujejo prikazovanje filmov in

video posnetkov, gledaliških predstav in koncertov, bralne večere, tečaje in konference, ki

dopolnjujejo redne ali stalne razstave.

Muzejska publikacija: mora upoštevati naslovnika, ki mu posreduje znanje o zbirkah ali

začasnih razstavah. Besedilo in ilustracije lahko utrjujejo znanje in ponovno oţivijo

izkušnje.

Aktivnosti izven muzeja – zunanji programi: so izvedene v primeru, ko obisk muzeja

zaradi različnih teţav ni moţen. Zunanji programi lahko zato nudijo priloţnosti za

doţivljanje in učenje šolam in posameznikom v krajih brez muzejev. S tem dejanjem

ţelijo ozaveščati javnost o vrednosti muzejev in njegovih storitvah z namenom, da jih bo

nekoč prepričal v obisk muzeja.

Terensko delo: omogoča, da udeleţenci pridejo do mesta izvora razstavljene tematike in

poveţe muzej z zunanjim svetom.

Znotraj opisanih pristopov pa izbiramo še med metodami, ki omogočajo:

a) pasivno sprejemanje skozi razmišljanje, dojemanje, preizkušanje in poznavanje ali

b) aktivno vključevanje skozi preučevanje zbirke, razstave ali posameznega artefakta.

V muzejskem priročniku (Brüninghaus-Knubel, 2011) najdemo tudi učna gradiva, ki jih

uporabljajo v muzejih, predvsem kot pomoč k formalnemu izobraţevanju za namene

ponavljanja. Te lahko uporabljamo pri aktivnem ali pasivnem delu, za različne starostne

skupine in kot samostojno oz. skupinsko delo.

Razpoloţljiva gradiva za samostojno delo so (Brüninghaus-Knubel, 2011, str. 35):

delovni listi,

učne igre, tiskane na velikih plakatih,

igre s kockami in kartami, modeli gledališč,


– 9 –

knjige in katalogi za praktično rokovanje,

kvizi,

potrebščine za umetno obrt,

avdiovizualne naprave,

predmeti in materiali za dotikanje, vohanje, okušanje.

Za širšo razlago pa lahko muzejski pedagogi uporabijo sledeče pripomočke (Brüninghaus-

Knubel, 2011, str. 35):

grafe,

diagrame,

zemljevide,

diaprojektor,

PowerPoint ipd. prezentacije,

besedila,

učne priprave,

filmi,

učna spletna stran muzeja,

reprodukcije in replike,

učni komplet.

Če podrobno pogledam pristope, metode dela in učna gradiva, ki jih uporabljajo v muzejih,

se le-ta ne razlikujejo od formalnih. Muzejski pedagogi so pedagoške pristope prevzeli iz šol

in jih prilagodili za svoje potrebe.

Zdaj ko smo spoznali razvoj muzeja in njegov pomen, pa poglejmo, kakšne so povezave

med neformalnim (muzejskim) in formalnim (šolskim) izobraţevanjem.


– 10 –

5 MUZEJ IN ŠOLA

»Izobraževalno delo v muzejih … sledi ciljem muzejev … v šoli pa ciljem šole. Nekateri cilji

so komplementarni in se zato izobraževalno delo v obeh vrstah institucij dopolnjuje. Toda

dopolnjuje se lahko le, če je med sabo različno. Če bi bilo enako, bi se namreč lahko le

ponavljalo, ne pa dopolnjevalo« (Tavčar, 1998 povz. po Tavčar, 2009, str. 70).

Iz zgornjega citata vidimo, da med muzejem in šolo obstajajo razlike. Prva razlika je na

ravni ciljev. Med tem ko šola deluje v skladu z učnimi cilji, muzeji sledijo ciljem muzejev.

Vseeno pa so nekateri cilji komplementarni in omogočajo, da muzeji in šole med seboj

sodelujejo. Hooper-Greenhill (1994) pravi, da je zato ţelja muzejev, da svoje zbirke

prilagajajo šolskemu kurikulumu, saj s tem dosegajo svoj cilj – privabiti čim večje število

obiskovalcev.

Hein (1998) vidi razliko med muzejem in šolo v neformalnosti izobraţevanja v muzeju. To

pomeni, da muzeji nimajo splošnega kurikuluma in je obisk prostovoljen. Ker tu ne

preverjajo znanja, nimajo vpogleda v rezultate dela. So pa zato osredinjeni na proces

izvajanja in zato, pravi Hooper-Greenhill (1994), lahko nudijo bolj kreativne in

eksperimentalne oblike izobraţevanja. Hein (1998) istočasno vidi razliko v kurikulumu, ki v

primerjavi s šolskim ni standardiziran. Pozitiven odgovor na to ima Tavčarjeva (2001), ki

pravi, da ima muzej svojo identiteto in zato svoj program in posledično takega kurikuluma

ne potrebuje. Glavna naloga muzeja je, da uredijo zbirke tako, da so dostopne vsem

obiskovalcem in omogočajo, da v najboljši meri podpirajo izobraţevanje.

Zaradi različnega pristopa dela v muzeju, ta omogoča dopolnjevanje s šolo v socialnih

razmerjih, samozavesti učencev, motivaciji in dinamiki razreda. Muzejsko delo tako

spodbuja drugačen način razmišljanja in drugačne vizualne in prostorske spretnosti, kot

šolsko delo (Hooper-Greenhill, 1994).

Kakšni so torej splošni nameni muzejev? Stradling (2004, str. 168) pravi, da »s stališča

izobraţevanja lahko muzej pripomore k doseganju različnih ciljev:

je dodatni vir zgodovinskih podatkov,


– 11 –

če pokriva daljše obdobje (ali pa samo stoletje), lahko ponudi očitne dokaze tako za

spremembe kot za kontinuiteto v ţivljenju ljudi,

zaradi povezav z muzeji v drugih drţavah lahko predstavi dodatno, evropsko dimenzijo:

skupne projekte in razstave, spletne povezave ipd.,

muzej omogoča vpogled v ţivljenje ljudi v vsakem obdobju na načine ki so pogosto bolj

slikovit in nepozabni kot konvencionalni prikazi v učbeniku,

obiskovalci dobijo priloţnosti za vţivljanje v ljudi iz določenega obdobja ali na določen

način,

ponudi lahko priloţnosti tako za skupinsko delo kot za individualno učenje,

lahko je koristen vir za projekte in raziskave učencev,

učence lahko spodbudi k razmišljanju in spraševanju,

je vir dokazov, ki jih je mogoče raziskati in analizirati na popolnoma enak način kot vsak

drug vir zgodovinskih dokazov /…/«

Vsak muzej s svojo ponudbo nudi moţnost za doseganje določenih ciljev, tudi muzeji

naravoslovnega in tehniškega značaja. Šole le-te najpogosteje obiščejo takrat, ko izvajajo

naravoslovne in tehniške dneve. S strani ministrstva za izobraţevanje, znanost, kulturo in

šport so določili cilje, ki jih učenci doseţejo pri dnevih dejavnosti:

»učenci aktivno opazujejo, spoznavajo in doţivljajo pokrajino kot celoto in posamezne

sestavine okolja, spoznavajo in razumejo sobivanje človeka in narave,

oblikujejo pozitiven odnos do narave, ţivljenja, učenja in dela,

zavedajo se pomena varovanja zdravja in okolja,

aktivno in sistematično poglabljajo teoretično znanje, ki so ga pridobili med rednim

poukom, in ga povezujejo v nove kombinacije,

dejavnosti jih spodbujajo h kritičnemu in samostojnemu mišljenju, omogočajo uporabno

znanje in spoznavanje novih metod in tehnik raziskovalnega dela,

učenci opazijo tehnični problem v svojem okolju, ga raziščejo, zanj oblikujejo rešitev in

jo preverijo,

razvijejo pozitiven odnos do tehničnih doseţkov, raziskujejo njihov izvor in zgradbo,

skupinsko zbirajo podatke o tehničnih zbirkah in primerjajo svoje ugotovitve s podatki iz

strokovne literature,

ob oblikovanju razstav izmenjujejo ideje in izkušnje skušajo izboljšati obstoječe tehnične

rešitve in uporabljajo nove informacijske tehnologije« (http://www.mizks.gov.si/file


– 12 –

admin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnost

i.pdf).

5.1 Sodelovanje med muzejem in šolo

»Različne ustanove, ki so v svojem bistvu izobraževalne narave in stremijo k podobnim

ciljem, bi morale medsebojno sodelovati, se povezovati, si pomagati in se podpirati ter si na

ta način lajšati pot do cilja ter krepiti rezultate svoje dejavnosti« (Ivančič in Novak, 2006,

str. 148).

Komunikacija med obema institucijama je pomembna, saj vpliva na uspešen ogled muzeja.

Kot Perry pravi, je obisk uspešen, ko so prisotni naslednji dejavniki: »radovednost,

samozavest, izziv, kontrola, igra in komunikacija« (1992 povz. po Hein, 1998, str. 152).

Komunikacija mora biti učinkovita z obeh smeri, s strani šolskega učitelja in muzejskega

pedagoga. Lapanja (2007) pravi, da se mora učitelj posvetovati s muzejskim pedagogom,

skupaj določiti moţnosti izvedbe ogleda muzeja in določiti muzejske zbirke. Prav tako naj

učitelj izrazi ţelje glede učnih metod in oblik dela.

Ivančič in Novak (2006) sta izpostavila interese šole in muzeja v sodelovanju. Šola pridobi v

nadgradnji znanja, učenci laţje razumejo abstraktne pojme, povečuje notranjo motivacijo,

učitelju pa omogoča večjo pestrost učnih stilov. Na drugi strani pa muzeji s sodelovanjem

pridobijo nove skupine na ogled oz. v ta namen prilagajajo muzejske zbirke glede na učni

načrt šol.


– 13 –

6 »RADOVEDNOST JE STENJ V SVEČI UČENJA« (A. W.

Ward)

Do sedaj je razvidno, da muzeji ponujajo pestre pristope in različna učna sredstva, da bi

obiskovalcem bolje posredovali informacije. Ker je za dober rezultat potrebna

obojestranskost, je s strani obiskovalcev dobrodošla njihova radovednost in zanimanje. Kaj

je tisto, kar spodbuja naše zanimanje, sem prikazala preko vidika nevroznanosti, psihologije

in sociologije.

NEVROZNANSTVENI VIDIK

»Sama sem bila vedno radoveden otrok. Včasih sem bila celo preveč radovedna in zato

»problematična«. Zavestno sem to problematičnost ohranila, saj se mi zdi vir novih spoznanj

in še zabavno je« (Bregant, 2010).

Bregant (2010) je razumevanja pomena radovednosti prikazala z nevroznanstvene plati. V

članku sprva navaja, da je radovednost zapleteno čustveno in miselno stanje, ki spremlja

ţeljo po učenju neznanega. Kot zanimivost pripisuje dejstvo, da pomen te besede v

slovenskem jeziku (glede na spletni SSKJ) izraţa bolj negativen prizvok. Predstavlja

lastnost, značilnost radovednega človeka; ţelja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno

potrebno vedeti. Ko pogleda na radovednost iz drugega vidika, je radovednost tista, ki poraja

nove ideje, iz katere izhajajo nova znanja in izumi. K temu pripisuje rek A. Einsteina:

»Nimam nobenih posebnih sposobnosti. Sem le strastno radoveden.«

V nadaljevanju sem analizirala definicijo skozi spoznanja Bregantove. Prvič, kaj se dogaja v

moţganih, ko smo radovedni, ko poskušamo dobiti novo informacijo? Znanstveniki so

ugotovili, da je radovednost večja takrat, kadar v osebi zbudimo pozornost. Ta povzroči, da

se zenice razširijo tik pred dobljenim odgovorom in aktivirajo se področja v kavdatni regiji.

Radovednost sproţi tudi aktivnost moţganske skorje. To pomeni, da je bila vezana na

pričakovanje informacije, ki jo nagradi. Ob napačnem ugibanju se sproţijo spominska

področja, kar je koristno za pridobitev nove, dodatne informacije. Ob večji radovednosti je

torej moč zaznati boljši, pravilnejši priklic odgovorov, kar potrjuje, da radovednost lahko

izboljša učenje. Drugič, v moţganih tvorijo nevronska omreţja spominske sisteme. Novi

spomini in baze podatkov nastajajo v procesu, ko se povezave med nevroni spreminjajo. Ker


– 14 –

moţganska aktivnost določa strukturo moţganov, lahko nastanejo nove sinapse. Uporabne

povezave se okrepijo, redkeje uporabljene pa oslabijo ali celo izginejo. V spomin se poleg

informacij shranjujejo tudi veščine in čustva. Ker naše čustveno stanje vpliva na sposobnost

učenja, si laţje zapomnimo vesele ali ţalostne izkušnje in ko smo motivirani ter pozorni.

Vzrok leţi v nevromodulatorjih. To so snovi, ki se izločajo med stresom, povečano

pozornostjo in odkrivanjem neznanega. S pridobivanjem znanja tako potešimo radovednost,

naši moţgani pa to zaznajo kot ugodje.

Spoznanja so Bregantovi pomagala, da je lahko prikazala strategije, ki pomagajo pri učenju.

Ker je muzej tudi okolje, ki prebudi radovednost obiskovalcev, lahko te strategije uporabimo

pri pedagoškem delu v muzeju. Te strategije so:

usmerjena pozornost,

optimalna časovna in strukturna razporeditev lekcij,

kategorizacija dejstev in znanj,

opomniki,

ustrezno čustveno stanje,

pravo razmerje stresa in novosti,

prijetno vzdušje,

nagrajevanje naučenega,

čustvena in socialna podpora,

ponavljanje.

Bregantova (2010) spoznanja prikaţe tudi s pomočjo diagrama in jih zaokroţi v celoto tako:

»ko sem radovedna, raziskujem in odkrivam nove reči – nova odkritja in spoznanja me

razveselijo;

kar me veseli, ponavljam – bolj kot ponavljam, bolj sem izurjena v tem;

ker sem izurjena, sem bolj samozavestna in pogumna – postanem še bolj radovedna;

ker sem družbeno in socialno bitje, uživam, če svoje izkušnje delim;

ko me spodbudijo prijatelji, sem vesela, nagrajena sem z odobravanjem – postanem

samozavestnejša in pridobim samospoštovanje.«


– 15 –

Slika 6.1: Kam vodi radovednost (Bregant, 2010)

PSIHOLOŠKI VIDK

Radovednost lahko preučujemo tudi s psihološke strani kot učno motivacijo. Ta predstavlja

vse vrste motivacij v neki učni situaciji in daje pobudo za učenje, ga usmerja in mu določa

kakovost, intenzivnost in trajanje (Marentič-Poţarnik, 2003). Nanjo lahko gledamo kot na

pripravljenost za učenje. Zato jo lahko povezujemo z vztrajnostjo in prizadevanjem za

učenje. Kadar se učimo zaradi interesov, ţelje po znanju, zanimanja za predmet, govorimo o

notranji motivaciji. Notranjo motivacijo sproţajo radovednost, ambicije, ţelje po splošnem

znanju ali določenih področjih, kot so umetnost, zgodovina, znanost itd. Delo, ki nas zanima,

opravimo z veseljem in pri tem osebnostno napredujemo, ker smo lahko samostojni, uspešni

in hkrati prevzemamo odgovornost za doseţke. Poleg naštetega pa notranja motivacija tudi

spodbuja prepričanje v svoje sposobnosti in daje moţnosti, da sami izbiramo področje, temo

in tempo dela (Marentič-Poţarnik, 2003). Radovednost je ena izmed osnovnih človekovih

motivov. Ţe majhen otrok spoznava nove draţljaje in te skuša povezati z ţe znanim. Na to,

kako močna je ţelja po tem, da učenec spozna nova znanja, Race (1998 povz. po Lebarič,

Kobal in Kolenc, 2002, str. 24) navaja naslednje dejavnike:

»učenčev interes za posamezne učne teme,

učenčeva ţelja po uspehu na različnih področjih,

učenčeva ţelja, da pokaţe tako sebi kot drugim, da lahko doseţe uspeh,

stopnja, do katere učenec vrednoti in upošteva učitelja,

učenčevo zadovoljstvo z učnimi materiali,

upoštevanje spodbud in podpore, ki jih učenec dobiva od učitelja ter ne nazadnje tudi od

drugih, zanj pomembnih oseb.«


– 16 –

Posameznik ţe zgodaj začne razvijati svoje osebne interese. Pri učencih le-te zbujajo učne

naloge in dejavnosti, ki morajo biti izzivalne in ravno prav zahtevne, da učenca miselno in

čustveno aktivirajo. Radovednost se največkrat pojavi ob presenečenjih, kot so novi in

nenavadni dogodki, ali pa takrat, ko se znajdemo v problemski situaciji, ki jo lahko rešimo

tako, da poiščemo različne informacije (Marentič-Poţarnik, 2003). Radovednost ima

pomembno vlogo, saj učence motivira za nadaljnji študij. To povzroči, da učenec sam išče

dodatne informacije v različnih virih, eksperimentira in opazuje dobljene rezultate. Sodobna

tehnologija, kot sta računalnik in video, pa sam po sebi vzbuja zanimanje in kot zunanji

motivator vodi k povečanju notranje motivacije, saj predstavljajo sredstva, ki so privlačna za

delo.

SOCIALNI VIDIK

Radovednost se mi je zdelo smiselno pogledati tudi s socialnega vidika. Zgoraj sem zapisala,

da se stopnja radovednostjo z leti ne veča, temveč zmanjšuje. Razlog za to je jasno povedal

Ken Robinson (2006) na izobraţevanju za učitelje. Pravi, da je bistvo tega pojava v hierarhiji

predmetov v izobraţevanju. Prednost dajemo akademskim sposobnosti, ki jih pridobimo

preko matematike in jezika, humanističnih predmetov. Zelo malo pa se v šolstvu posvečamo

predmetom, ki spodbujajo kreativnost, kot je npr. umetnost. Robinson pravi, da je zelo

pomembno dati poudarek tudi umetnosti. Zakaj? V šolstvu se zelo fokusiramo na »glavo«.

Pojasni, da s tem doseţemo uspešnost, ki je povezana z doseţki rezultatov in opravljenostjo

zadanih nalog in to naj bi nam omogočilo, da dobimo izobrazbo in sluţbo. Učenci, ki jim je

zanimivejša umetnost, ki se lahko preko nje izraţajo in delujejo, se zaradi tega počutijo

podcenjene in neuspešne. Ker so večkrat obdani z negativizmom, da na tem področju ne

bodo dobili sluţbe, se jim zniţuje radovednost in posledično kreativnost.

Na podlagi tega mislim, da je ravno ogled muzejev in galerij odlična priloţnost, da otrokom

pokaţemo moč radovednosti in ustvarjanja ter doseţkov. Musek (2011) je v Sivi knjigi

zapisal, da če ţelimo v šolah bolj spodbujati notranjo motivacijo učencev, jih moramo

spodbujati k razmišljanju o tem, kako so njihovi današnji uspehi povezani z njihovimi

včerajšnjimi odločitvami in ravnanji, s tem pa, kako bodo njihova današnja ravnanja in

odločitve vplivale na njihovo prihodnost. Ravno to muzeji odlično prikaţejo, kako današnje

odločitve vplivajo na prihodnost. Hkrati pa se mi zdi pomembno to, da spoznajo osebnosti,

ki so ne zaradi svoje inteligence, temveč zaradi svoje radovednosti in vztrajnosti ustvarili

inovacije, ki so prinesle dobrobit človeštvu.


– 17 –

Skozi svoje ţivljenjske izkušnje sem spoznala, da najbolj uspešni ljudje niso nujno tudi

najbolj izobraţeni iz akademskega vidika. Zato so mi blizu Robinsonove besede, ko pravi:

»Verjamem, da je naše edino upanje za prihodnost privzeti nova pojmovanja ekologije

človeka, kjer bomo obnovili naše pojmovanje bogastva človeških zmoţnosti. Naš

izobraţevalni sistem je izkoriščal naš um tako, kot mi izkoriščamo odprte kope – v iskanju

določene surovine. To za prihodnost ne bo v redu. Premisliti moramo osnovne principe, po

katerih izobraţujemo svoje otroke /…/ V ospredje se postavlja dar človeške domišljije. Sedaj

moramo biti previdni, da bomo modro uporabili ta dar. Edini način, da to naredimo, je, da

prepoznamo naše kreativne sposobnosti kot bogastvo, kakršno dejansko je in da vidimo naše

otroke kot upanje, kakršno dejansko bo. In naša naloga je, da jih izobrazimo kot celostna

bitja, da se bodo lahko soočila s prihodnostjo.«

Kot zanimivost sem zapisala nekaj velikih imen, ki so se vpisali v zgodovino zaradi svoje

radovednosti in kreativnosti ter njihovih izumov:

Albert Einstein je postavil teorijo relativnosti.

Soichino Honda iznajde batne obročke za motor.

Henry Ford je prvi uporabil tekoči trak za masovno proizvodnjo avtomobilov.

Thomas Alva Edison je izumil fonograf in ţarnico.

Nikola Tesal je izumil večfazni indukcijski elektromotor in navitje.

6.1 Zakaj je učenje bolj zanimivo v muzeju?

Odgovor na to vprašanje je preprosto – ker je drugačno od šolskega učenja. Griffin (2007)

pravi, da je vzrok večjega zanimanja v moţnosti lastne izbire ţelenih tem in ciljev, kar

naredi učenje privlačno. Poudarja se veselje do znanja in prijetno ozračje, pri čemer so

dobrodošli čudenje učencev in raziskovanje. Ko pri otrocih oz. obiskovalcih opazimo, da so

presenečeni, animirani, da vidijo smisel in cilje, ko čutijo, da lahko razumejo in opravijo

nalogo, ko imajo občutek moţnosti izbire in odločanja, ko so vsa čutila zadovoljena, ko

izraţajo igrivost in se vključujejo v komunikacijo, vemo, da je bil obisk muzeja uspešen

(Perry, 1992 povz. po Hein 1998).

Tovrstno učenje je osnovano na zbirkah, kar pomeni, da obiskovalci pridejo v stik z realnim

predmetom in originali. To je vsekakor popolnoma drugačna vrsta izkušnje, kot če učenec


– 18 –

vidi le sliko v učbeniku. Eksponati torej spodbujajo radovednost, raziskovanje ter navdih in,

kot Talboys (2010) pravi, preko vida in tipa omogočajo razumeti tisto, kar je povedal učitelj.

Po drugi strani je tudi pot spoznaj zanimivejša kot v šoli, saj jo obiskovalci tudi sami

določijo glede na lastne interese. Ta drugačnost omogoča, da si posameznik gradi lastne

miselne povezave in si vsak oblikuje svojo lastno izkušnjo (Hein, 1998). Nadalje, zanimivost

se kaţe tudi v osebnem, socialnem in fizičnem kontekstu. Falk in Dierking (2000) pravita, da

tu učenje poteka preko interakcije teh treh:

osebni se kaţe v obiskovalčevem predznanju, izkušnjah, interesih in zanimanju,

socialni predstavlja interakcijo med ljudmi v muzeju in s socialnimi in kulturnimi

lastnostmi predmetov,

fizični pa zajema fizične lastnosti muzeja, od arhitekture, razstav, legend.

Muzeji sami po sebi nudijo obiskovalcem raznovrstne in nove vtise preko lastnih močnih

izobraţevalnih sporočil. Istočasno nam ponujajo različne aktivnosti, kot so delavnice,

simulacije in oţivljanja ţivljenja nekega zgodovinskega obdobja (Hooper-Greenhill, 2000).

Skupaj z različnimi multimedijskimi predstavitvami, kot so računalniške predstavitve in

filmi, različne glasbene in zvočne animacije, predstavljajo drugačne načine učenja kot v šoli.

Posledično so v ospredju drugačni načini razmišljanja in drugačne spretnosti. Tavčarjeva

(2003) še navaja, da naj učenci v muzeju raziskujejo, obračajo stikala in udarjajo po

tipkovnicah. Učenje je tako izkustveno in celostno. Hooper-Greenhill (1994) še dodaja, da je

rezultat takega načina dela spodbuden za učence, ki imajo pri delu v razredu manjšo

uspešnost, ker tu pridejo do izraza njihove sposobnosti.


– 19 –

7 TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA PRI VRHNIKI

Slika 7.1: Muzej Bistra pri Vrhniki

Tehniški muzej Bistra je eden izmed štirih tematskih muzejev, ki jih ponuja Tehniški muzej

Slovenije. Nahaja se v nekdanjem kartuzijanskem samostanu na Vrhniki, v vasici Bistra.

Namen samega muzeja je »evidentiranje, zbiranje, urejanje, hranjenje, varovanje,

posredovanje in zaščita tehniške dediščine,« ki je povezana z razvojem obrti in industrije na

Slovenskem. V muzeju Bistra tako najdemo zbirke, ki predstavljajo kulturno dediščino na

naslednjih področjih:

kmetijstvo,

promet,

lovstvo,

gozdarstvo,

lesarstvo,

ribištvo,

tekstilstvo,


– 20 –

tiskarstvo,

elektrotehnika,

vodni pogon.

To so glavne, stalne zbirke, ki si jih lahko ogledamo. V samem začetku, leta 1953, pa sta od

vseh teh zbirk obstajali le dve, in sicer gozdarstvo in lesarstvo. S časom pa so ponudbo

razširili na preostalih osem področij (http://www.tms.si/index.php?m_id=vodnik-tms-bistra).

Obiskovalcem so na voljo stalne zbirke, občasne razstave, sobotne delavnice, nedeljske

prireditve, znanstveni festivali in izleti v lepi okolici na jugozahodnem robu Ljubljanskega

barja.

7.1 Predstavitev stalnih zbirk

V nadaljevanju sem iz medmreţne povezave (http://www.tms.si/index.php?m_id=vodnik-

tms-bistra) povzela vse tematike, ki jih ponuja muzej Bistra s svojimi depoji. Moje

zanimanje je bilo osredinjeno na to, kaj lahko kot obiskovalec oz. učitelj vidim, preizkusim,

spoznam iz ponujene vsebine in na kakšen način so mi te vsebine prikazane.

1. TISKARSTVO

Zbirka predstavlja začetek t. i. črne umetnosti na naših tleh, iznajdbo premičnih črk in prvo

tiskano knjigo v Evropi. Prikazana je zgodovina tiskane besede in tiskarske tehnike preko

najstarejših medijev, kot so pisava, izum tiska in razvoj tiska, vse do digitalizacije.

Eksponati, ki nas pričakajo v prostoru, so tiskarski stroji, naprave in orodja s konca 19. in 20.

stoletja, ki so bili v uporabi v slovenskih tiskarnah. Le-ti dajo pogled na nastanek tiskanih

knjig, časopisov in ostalih tiskovin. Razstavljeni so tako, da dobimo vpogled v celoten

postopek tiskanja od ulivanja črk, ročnega in strojnega sestavljanja, razvoja tiskarskih strojev

in knjigoveštva. Sama zbirka ponuja na ogled tudi faksimilirani knjigi Trubarjevega

Katekizma z Abecednikom in Dalmatinov prevod Svetega pisma.


– 21 –

Zanimivost tiskarstva se skriva v ţivosti. Zbirka je ponujena kot ţivi muzej, saj so tu še

delujoči stroji, na katerih grafični mojstri prikaţejo delovanje le-teh, hkrati pa ohranjajo

znanja in spretnosti poklicev, ki ţe tonejo v pozabo.

2. KMETIJSTVO

Eksponati predstavljajo različna področja kmetijstva. V začetku je bila prva stalna zbirka

muzeja Bistra Mlinarstvo na Slovenskem. Naslednje leto pa so ponudili še tri zbirke, in sicer

Podkasto kovaštvo, Peka kruha in Kolarstvo. Čez leto dni pa so postavili na ogled še mlin na

vodno kolo. Preostali eksponati stalne zbirke so ponujeni le z osnovnimi informacijami o

njih.

Zbirka Od zrna do kruha daje v prvem sklopu v vpogled glavna poljedelska opravila, ki so

razporejena od priprave zemlje, setve, obdelave do ţita in čiščenja zrna. V tej sobi si

obiskovalci lahko ogledamo stroje, naprave in orodja, ki so jih uporabljali v preteklosti za

kmetijska opravila.

Druga sklop je Mlinarstvo, ki prikazuje vzporeden razvoj s pridobivanjem ţitaric. Prikazuje

razvoj mlevskih naprav v preteklosti, mline na ročni in električni pogon, sodobnejšo mlinsko

industrijo. Obiskovalcem je na ogled diaprojekcija mlinov v Sloveniji in portreti mlinov.

Kot tretji sklop te zbirke je ponujen v obliki tečaja, ki je plačljiv. Tu demonstrator prikaţe

postopek peke kruha na stari način, kjer sodelujejo tudi obiskovalci in izdelke odnesejo

domov.

Stalna zbirka Kovaštvo in kolarstvo predstavlja ti dve dejavnosti kot pomembni panogi za

delovanje takratne druţbe. Zbirka z eksponati predstavlja izdelke, postopke popravil orodij

in izdelovanje kovnih delov vozov ter kovanje podkev. Obiskovalcem je tako omogočen

ogled kratkih filmov, v drugem delu pa je prikazan razvoj vpreţnih vozil v slovenskem

kmečkem gospodarstvu skupaj s sestavnimi deli teh vozil.

Kot tretja stalna zbirka Pogonski stroji so razstavljeni traktorji s stabilnimi motorji, parni

stroji in gepelj. Predstavljeni so z namenom, da spoznamo delovanje nekaterih strojev, kot

na primer delovanje bencinskega stabilnega motorja, ki s pomočjo jermena poganja druge


– 22 –

delovne stroje. Obiskovalci smo seznanjeni tudi z lokomobilo, to je parni stroj za poganjanje

večjih kmetijskih strojev v preteklosti.

3. PROMET

Največja zbirka v muzeju predstavlja področje prometa. Depo razstavlja cestna vozila, in

sicer avtomobile, motorna kolesa in kolesa. Zanimanje obiskovalcev pritegne moţnost, da

lahko spremljajo in hkrati proučujejo promet z motornimi vozili in kolesi pri nas. Tematika

prikazuje, kako se je razvijala avtomobilska tehnika in proizvodnja motornih vozil na

slovenskem ozemlju. Razstavljene pa so tudi limuzine, ki so bila Titova last.

4. TEKSTIL

Področje tekstila omogoča vpogled v razvoj tekstilne tehnologije na naših tleh v dveh delih.

Prvič je predstavljena tekstilna obrt. Tu smo seznanjeni:

s podlago za razvoj tekstilne obrti in industrije preko najpomembnejših surovin, iz katerih

so izdelovali tekstilije, različne vrste tekstilnih materialov in postopke pridobivanja

naravnih in umetnih vlaken;

z napravami za preizkušanje tekstilij, s katerimi so ugotavljali lastnosti vlaken in iz njih

narejenih materialov skozi različne faze proizvodnje. Ti aparati so omogočali fizikalne,

mehanske, kemijske, biološke in tehnološke preizkušnje;

z zgodovino predilske, tkalne, pletilske, klobučarske in krojaške obrti;

s pridobivanjem lanu, volne in izdelavo blaga preko filma.

s pletilkami in šivanjem na šivalni stroj.

V drugem delu je industrija prikazana skozi najpomembnejše industrijske panoge na naših

tleh. V prvem delu zbirke je prikazana ustanovitev, delovanje in razvoj prvih mehaničnih

predilnic in tkalnic v 19. stoletju ter delovne razmere. V drugem delu te zbirke pa je prikazan

razvoj industrije med 1. in 2. svetovno vojno, ko so nastajala nova podjetja. Iz tekstilne

industrije v Kranju in predilnice Litija so razstavljeni predilni stroji. Stroji prikazujejo

tehnološki proces izdelave bombaţne preje. Na voljo so tudi filmi, ki prikazuje proces

izdelave mikane in česane preje in delovanje selfaktorja, to je eden izmed prvih predilnikov.


– 23 –

5. ELEKTRIKA

Oddelek elektrike nudi eksponate razvoja elektrifikacije na Slovenskem. Iz Mestne

elektrarne Ljubljana je razstavljen dvostopenjski parni stroj z generatorjem, iz elektrarne v

Jelendolu pri Trţišču pa razdelilna plošča z dvema generatorjema. Druga soba je posvečena

ţivljenju in delu Nikole Tesle. Prikazane so njegove osnove trifaznega sistema izmeničnega

električnega toka, ki je temelj sodobne oskrbe z električno energijo, in poskusi z

visokofrekvenčnimi tokovi visokih napetosti, ki so omogočili razvoj radijske tehnike. Muzej

nudi demonstracije Teslovih poskusov.

6. RIBOLOV

Vizija zbirke Ribolov je, skupaj z Ribiško zvezo Slovenije, omogočiti pridobitev informacij,

se izobraţevati in nuditi moţnosti razprav o problematikah ribiške dejavnosti in varstva

voda. Namen je povezati slovenske ribiče in hkrati seznaniti širšo javnost z dejavnostjo in

prizadevanjem ribičev. Zbirka zajema naslednje oddelke:

Ribogojništvo, ki prikazuje tehnologijo vzgoje salmonidnih vrst rib za omilitev

onesnaţenosti voda,

Zgodovina ribištva razstavlja arheološke izkopanine trnkov, osti in obteţilnikov za mreţe;

Ribe v Sloveniji z najpomembnejšimi vrstami rib v slovenskih celinskih vodah, ki jih

prikaţejo preko računalniških multimedijev;

Ekologija voda prikazuje reko Savo, koko se je spreminjala njena struktura in kakovost v

zadnjih dveh stoletjih kot posledica gospodarskega in potrošniškega načina ţivljenja;

Tehnike ribolova z eksponati mreţ in vrš iz zgodovine, sodobnimi načini ribolova, doma

izdelanimi blestivkami ter umetnimi muhami.

7. LOV

Lov predstavljajo s pomočjo dermoplastičnih preparatov prosto ţivečih ţivali, ki jih v naravi

redko vidimo in so predstavljene v naravnih velikostih. Informacije o ţivalih pa obiskovalci

dobijo iz tekstovnega in ilustrativnega gradiva. Ker se je vloga lova spreminjala skozi čas, so

njegovo vlogo prikazali v treh sobah:

1. Soba prikazuje nekatere načina lova kot vir hrane, obleke, orodja in oroţja od


– 24 –

pleistocena do neolitika.

2. Soba prikazuje lov kot zabavo in sprostitev v času posvetne in cerkvene aristokracije

od neolitika do leta 1848. V tem času sta se razvila sokolarstvo in lovsko oroţje.

3. Soba prikazuje čas po marčni revoluciji, ko so nastala lovska društva vse do lovske

zveze Slovenije, in prizadevanja za varstvo in ohranitev prostoţivečih ţivali.

Prikazan je prehod lovstva kot gospodarske panoge do lovstva kot trajnostne rabe

naravnih virov.

8. LESARSTVO

Zbirka predstavlja nadaljevanje zbirke gozdarstva in prikazuje predelavo lesa v polizdelke in

končne izdelke. Deljena je notranji in zunanji del. V notranjem delu eksponati prikazujejo

različne lesne obrti in lesnoobdelovalno industrijo, v zunanjem delu pa so obiskovalci

seznanjeni z ţago venecijanko in furnirnico na vodni pogon. Področje lesarstva predstavlja

tematiko tesarstva, mizarstva, suhorobarstva, kolarstva, sodarstva, ţagarstva in proizvodnjo

stolov.

9. GOZDARSTVO

Namen gozdarstva je preko razstave ohranjati premične gozdarske tehniške dediščine,

prikazati razvoj gozdarstva v Sloveniji skozi zgodovino in popularizirati sonaravna načela

gospodarjenja z gozdom. Zajema več tematik, ki so ločeno predstavljena v posamezni sobi:

1. soba nudi spoznanja civilizacijskega pomena gozdov skozi preteklost, to je

okoljetvorno, produkcijsko in socialno funkcijo gozdarstva oz. predstaviti vpliv

gozda na ljudi.

2. soba prikazuje obiskovalcem površinsko in količinsko izmero gozda, ker ljudje od

nekdaj teţimo k vedenju, kaj in koliko je našega in kako lahko s svojo lastnino

gospodarimo

3. soba prikazuje prvotne načine dela v gozdu od ročne sečnje, spravila lesa s pomočjo

ţivali, vode in gravitacije, prikazuje ročno gozdarsko gradbeništvo in pogozdovanje

Krasa;

4. soba se nadaljuje v strojno delo v gozdu, z originali je prikazan razvoj motornih ţag,

gozdnih ţeleznic, traktorjev z vitli, kamionov, z maketami pa razvoj gozdarske

ţičnice. Omenjeno je varstvo gozdov, semerstvo in drevesničarstvo, nudena so


– 25 –

arhivska in sodobna gradiva preko projekcije in moţnost likovnega ustvarjanja risb

in skulptur s področja gozdarstva;

5. »soba« je gozdna učna pot po poti bukovo jelovega gozda, kjer so postaje z

informacijami o problematiki gozdov in gozdarstva. Te so prikazane s karikaturami

Boţa Kosa in oglednikom omogočajo tako samostojno kot vodeno zanimivo

proučevanje. Hkrati je ta pot naravna učilnica za spoznavanje gozdnega ekosistema.

10. VODNI POGON

V muzeju prikazujejo moţnosti izrabe naravne danosti vodnega izvira kot vodno silo v

različnih gospodarskih panogah. Še dandanes delujoči mehanizmi z občasnimi

demonstracijami nudijo vpogled v ţaganje desk in plohov, furnirnih listov v furnirnici,

mletje zrna v mlinu in kovanje kovaških izdelkov v kovačiji. Pogonski mehanizem,

valjalnica sukna, danes ne deluje več in je le razstavni eksponat. Muzej Bistra ponuja

zainteresiranim obiskovalcem na ogled hidroelektrarne za pridobivanje električne energije.

Kje najdemo posamezno zbirko?

Slika 7.2: Zemljevid stalnih zbirk


– 26 –

7.2 Delavnice

Poleg stalnih zbirk so organizirane izobraţevalne aktivnosti v obliki delavnic. Nekatere se

nanašajo na stalne zbirke, nekaj pa tudi na začasne, ki so se izvajale v muzeju. Delavnice so

lahko izvedene po ogledih stalnih zbirk in jih šole lahko uvrstijo na program tehniškega

dneva. Tematike so določene glede na učni načrt. Muzejski pedagogi so jih klasificirali na

razrede, v katerih jih lahko izvajajo, in določili namen izvedbe posamezne delavnice.

Nekatere izmed njih lahko prenesejo tudi na šole in jih izvajajo v razredu.

Delavnice sem na kratko predstavila in poleg zapisala cilj, ki ga ţelijo muzejski pedagogi

doseči glede na šolski učni načrt.1

LETALNA NAPRAVA ZA NAJMLAJŠE: Učenci izreţejo dva kroga različnih velikosti, ki

ju prilepijo na slamico.

Cilj: Seznaniti se z gibanjem teles v zraku.

PADALEC: Učenci izdelajo padalca iz nitk, papirja, lesa in plastične

vrečke. Ko ga naredijo, preizkusijo svoj izdelek tako, da ga spustijo z

višine. Ob spustu opazujejo, kako pada.

Cilj: Spoznajo gibanje teles v zraku.

Slika 7.3: Izdelek – padalec

BALETKA: Šolarji iz papirja izreţejo krilo. Nanj namestijo figuro

baletke. Bistvo izdelka je krilo, ki deluje kot propeler in se vrti, ko jo

obesimo nad vir toplote ali jo enakomerno premikamo z roko.

Cilja: Urjenje natančnosti spretnosti striženja in prepogibanja,

gibanje teles v zraku

Slika 7.4: Izdelava baletke

1 Vir slik: http://www.tms.si/index.php?m_id=delavnice


– 27 –

LETALO NA STISNJEN ZRAK: Učenci naredijo letalo iz papirja, slamice in balona.

Najprej naredijo trup letala z upogibanjem papirja in ga pritrdijo na slamico, na katero so

predhodno nataknili balonček.

Cilj: Spoznavanje osnovnih fizikalnih zakonitosti.

IZDELOVANJE SIT: V 5. razredu učenci iz furnirja naredijo

dva oboda, iz rafije stkejo sito, ki ga pritrdijo na en obod. Drug

obod poveznejo preko. Učenci od 1. do 4. razreda tudi naredijo

oboda, sito pa je ţe predhodno stkano.

Cilja: Spoznajo furnir in njegove lastnosti,

obnovijo znanje tkanja.

Slika 7.5: Delavnica

izdelovanja sit

KALEJDOSKOP: V delavnici izdelajo kalejdoskop in se

pogovarjajo o tem, kaj omogoča delovanje te naprave. Po

izdelavi ga preizkusijo.

Cilj: Spoznajo zrcalne slike.

Slika 7.6: Izdelek – kalejdoskop

TKANJE: Vsak učenec stke svojo zapestnico. Naredi jo tako,

da na lesene okvirje napelje osnovne niti, navije votek na

leseno pretikalo in tke.

Cilj: Spoznajo postopek tkanja.

Slika 7.7: Delavnica tkanja


– 28 –

LETALNA NAPRAVA IZ DEPRONA: Delavnica se navezuje

na nekaj preteklih razstav o letalstvu. Tu učenci izdelajo letalo

tako, da iz deprona obrišejo model letalne naprave, ga izreţejo

in preizkusijo, kako leti z oz. brez obteţitve.

Cilja: Spoznajo lastnosti umetnih snovi, njihovo obdelavo,

seznanijo se s fizikalnimi lastnostmi letenja.

Slika 7.8: Izdelek – letalna

naprava

OBLIKOVANJE KRUŠNEGA TESTA: Učenci dobijo v

naprej pripravljeno testo, ki ga le oblikujejo po lastnih ţeljah in

posujejo s semeni.

Cilja: Seznanijo se s staro obrtjo,

osnovnimi sestavinami za peko.

Slika 7.9: Delavnica peke kruha

7.3 Naravoslovni in tehniški dnevi

Muzej Bistra v sodelovanju s šolami izvaja naravoslovne in tehniške dneve. Učitelji se

morajo muzejskim pedagogom predhodno najaviti in dogovoriti, kaj si ţelijo ogledati in

katere delavnice ţelijo, da so organizirane. Ravno tako mora učitelj povedati starost skupine.

V muzeju nato zagotovijo ogled, izobraţevalno delo prilagodijo starosti in interesu ter

pripravijo delavnice.

V muzeju so programi organizirani po triletjih in so prilagojeni učnemu načrtu za

poglabljanje tehničnega in naravoslovnega znanja. Tematiko je po ţeljah šole moţno še

dodatno prilagoditi. Cilj je spodbuditi radovednost in ustvarjalnost.


– 29 –

V prvi triadi se lahko v okviru naravoslovnega oz. tehniškega dne izvede:

a) Ogled zbirk s poudarkom na lovu. Cilj je obravnava ţivalskih vrst, ki so v lovski zbirki.

Kot dopolnitev metodam in oblikam dela pridruţijo delovne liste. Naprej sledi sprehod po

gozdni učni poti, kjer učenci spoznavajo osnovne funkcije gozda in spoznavajo način

obnašanja v gozdu. Nato muzejski pedagogi izvedejo še delavnico. Šola lahko izbira med

tremi, in sicer: Padalec ali Baletka ali Letalo na stisnjen zrak. Cilj je razvijanje ročnih

spretnosti in spoznavanje osnovnih fizikalnih zakonitosti na zabaven način.

b) Ogled zbirk s poudarkom na kmetijstvu. Po ţelji lahko učenci rešujejo delovni list. Sledi

Ekokviz s ciljem na spoznavanju ekologije in razvrščanjem odpadkov. Delavnice, ki so

ponujene in temeljijo na razvijanju ročnih spretnosti ter spoznavanju starih obrti, so

Oblikovanje krušnega testa, Oblikovanje sveč iz satnic in Izdelava sita.2

V drugi triadi v okviru naravoslovnega oz. tehniškega dne izvajajo:

a) Ogled zbirk s poudarkom na gozdarstvu in lesarstvu. Za utrditev in dopolnitev znanja so

na voljo delovni listi. Sledi vodenje po barjanski učni poti ali gozdni učni poti Bistra. Tu

učenci dosegajo cilj spoznavanja barjanskega ali gozdnega ekosistema. V nadaljevanju se

šolarji udeleţijo Ekokviza, pri čemer z drugimi šolami s sodelovanjem tekmujejo v

znanju ekologije. V delavnici Panjske končnice ali Sito pa se seznanijo s konkretno

uporabo lesa in starimi obrtmi.

b) Druga moţnost je ogled zbirk s poudarkom na tekstilu ali tiskarstvu. Z delovnimi listi

učenci poglabljajo znanja zgodovine tekstila in njegove uporabe. Delavnice so izvedene s

področja tekstilstva – Tkanje ali Nitna grafika.

2 Delovni listi za lov in kmetijstvo sta v prilogi. Delovni list za gozdarstvo je v izdelavi, ker se je leta zbirka

prenovila.


– 30 –

PRIMER VODENEGA OGLEDA PO ZBIRKAH

TEHNIŠKI DAN – 3. RAZRED OŠ, 21. maj 2013

P

R

O

M

E

T

Vodička ob informacijski tabli predstavi razvoj

avtomobilov in kot zanimivost pove izvor imena

Mercedes Benz in poda informacijo o tem, kdo je

pripeljal prvi avto na slovenska tla. Nadaljuje ogled ob

restavriranih avtomobilih in usmerja učenčevo

pozornost na njihove značilnosti, ki se razlikujejo od

današnjih avtomobilov:

oznaka avtomobila,

iz česa so narejeni,

koliko ljudi je lahko sedelo v avtu,

česa nimajo ti avtomobili – prtljaţnika,

drugačen način vţiga.

Predstavi avto Ford, ki je bil prvi avto, ki so ga izdelali

s pomočjo tekočega traka, zato so bili cenovno ugodni

in posledična je bila visoka prodaja (15 milijonov).

Imenovali so ga tudi »poceni lizika«. Vsi so bili črne

barve, ker se ta barva najhitreje suši.

Sprva so avtomobili imeli le sprednja stekla, nato še

stranska.

TITOVA VOZILA

Vodička povpraša, kdo je bil Tito. Predstavi vozilo

Rolls Royce, ki ga je Tito dobil od slovenske vlade in

ima več opreme. Nato učence popelje do vsakega avta

in pove, kdo ga je podaril Titu, glavne značilnosti

posameznega avta in kje ga je Tito vozil.

Mercedes Benz: med prvo in drugo sv. vojno je

bil med boljšimi športnimi avtomobili, je

neprebojen, ker ima več zlepljenih stekel.

Komentarji učencev ob

ogledu posamezne zbirke

in vodičkini razlagi:

To pomeni, da še niso

imeli tistih grbov in

številk na tablici?

Meni je pa ta avto iz lesa

prav všeč.

Predsednik Jugoslavije.

A s tem se je Tito kdaj

vozil?

O, ta je pa lep.


– 31 –

Ameriški – Packard je tudi neprebojen in ima 8

mm debela stekla.

ZIS je ruski avtomobil po 2. sv. vojni. Ker so

Rusi imeli slabo gospodarstvo, so jim Američani

pomagali tako, da so jim dali načrt za Packard in

so po tem načrtu izdelali ZIS.

Zastava je jugoslovansko vozilo, narejeno po

Fiatovih načrtih. Tito ga je uporabljal kot

terensko vozilo.

Cadillac Ville je deloval na neosvinčeno bencin,

ki pa so ga imeli le v Ameriki. Zato so skupaj z

avtom dostavili tudi nekaj goriva. Ko je le-tega

manjkalo, se Tito ni več vozil z njim. Ta avto je

ţe imel električni pomik stekel in centralno

zaklepanje.

Continental je imel ţe klimatsko napravo.

Voz na električni pogon je Tito dobil iz Mehike,

pripeljal pa ga je na Brione. To je edino vozilo,

ki ga je Tito vozil sam, za vse druge je imel

šoferja.

Cadillac je avto, ki so ga uporabili v filmu

Schindlerjev seznam.

Kaj manjka vsem tem vozilom v primerjavi z

današnjimi?

Vodička nadaljuje pot ob mlinarstvu do zbirke

gozdarstvo. Med tem predstavi ime Bistre, da se tako

imenuje voda, ki teče skozi območje tega muzeja.

Predstavi zgradbo muzeja, da je bil to prej samostan in

da so v njem ţiveli menihi. Vpraša, kdo so bili menihi.

Ob eksponatu meniha usmeri pozornost na to, kako so

bili oblečeni, da so se zaradi belih oblačil imenovali

Ta je pa zanimiv.

Koliko avtomobil je imel?

So vsi tukaj?

Zakaj so na podstavkih?

Zanimivo, da imajo na

strani rezervno kolo.

Ni ogledal, imajo samo

vzvratno ogledalo.


– 32 –

beli menihi. V roki drţi knjigo oz. kodeks (to so stari

teksti na valji), saj so bili menihi skoraj edini, ki so

znali brati in pisati v srednjem veku.

G

O

Z

D

A

R

S

T

V

O

V srednjem veku so na tleh Ljubljanske kotline ţiveli

koliščarji.

Zakaj so se tako imenovali? Ker je bilo tu prej

barje, so ljudje postavili bivališča iz kolišč –

lesa in pilotov, ki so jih zapičili v tla.

Zakaj vse so uporabljali les? Za kurjenje, za

čolne – drevake, bivališča. Uporabljali so

orodja, najprej so imeli sekirice iz kamenja,

kasneje pa bakrene in ţelezne.

Vodička predstavi potek fotosinteze skozi sliko:

Slika 7.10: Proces fotosinteze

Usmerja pogovor o ravnanju z gozdom, skrbi za gozd in

pomenu pogozdovanja. Kaj vse lahko dobimo iz lesa?

Dobimo lahko različne izdelke (prikaţe ob maketah):

Grki so izdelovali ladje iz hrasta, ki so rastli na

otokih Jadranskega morja. Ker so jih pretirano

posekali, so zato nekateri otoki še danes goli.

Iz dreves dobimo papir.

V začetku so bili leseni mostovi, letala.

Kaj je glukoza?

Kako so pa veslali?


– 33 –

Kaj nam nudi gozd (prikaţe ob sliki)?

Slika 7.11: Pomen gozda za ljudi

Ustavi nas ob vitrini z izdelki iz lesa – glasbila. Zakaj je

poleg lesenih izdelkov restavrirano tudi steklo? Da

dobimo steklen izdelek, moramo steklo najprej stopiti,

za to pa potrebujemo les. Da pa ga lahko oblikujemo,

pa ga je potrebno pihati skozi palico – leseno.

Ob slikah usmerja pogovor, kako lahko še izrabimo

gozd: za rekreacijo, nabiranje gob, opazovanje ţivali.

Včasih pa je gozd nudil zatočišče pred napadalci –

Turki. V ta namen so na naših tleh postavili bolnišnico

Franjo.

Ob prerezu debla drevesa učenci sodelujejo pri tem,

kakšne vrste dreves poznajo. Povejo, kaj so tanke in

debelejše črte na deblu in zakaj so nekje pogosteje

nanizane.

Vodička naprej predstavi orodja za gozdarjenje: ţage,

sekire, ki imajo vtisnjene grbe, s katerimi so označevali

last dreves, na slikah pokaţe primer shranjevanja lesa,

transporta lesa s pomočjo naravnega vira (vodna rinţa).

Da tečemo, nabiramo

gobe in kostanj,

opazujemo ţivali.

Drevesa enkrat več

počivajo, drugič več

rastejo.


– 34 –

»Idrijski lauf« pa je tir po gozdu, ki ima malo naklona,

da se je voziček sam peljal in tako olajšal transport lesa.

Ob maketi klavţa predstavi zgradbo in način izrabe.

L

E

S

A

R

S

T

V

O

Vodička nas popelje skozi oddelek tesarstva. Sprva so

posekano drevo obdelali tesači, nato pa les obdelali

tesarji. Ogledamo si makete toplarja. Pove pomen teh

kozolcev in sporoči, da je 80 % vseh toplarjev ravno pri

nas. V naslednji sobi si ogledamo maketo prvega

stadiona v Ljubljani iz leta 1922, na katerem je lahko

naenkrat telovadilo 500 telovadcev. Poglede usmeri na

vrata, ki so bila ročno tesana. Naprej predstavi kolarje,

ki so izdelovali lesena kolesa in kovača, ki je kolarju s

svojim znanjem pomagal pri delu, da se kolesa niso

tako hitro uničila. Na kratko predstavi še mizarsko

delavnico in suhorobarstvo.

Ogledamo si oddelek ţagarstvo. Vodička predstavi

ročno ţago repačo, ki so jo morali drţati vsaj trije

delavci, in guštarico. Ker je bilo delo teţko, so ljudje

izrabljali vodo za laţje delo. Nastala je vodna ţaga, ki

jo je poganjalo vodno kolo. Pri tem vodička poudari, da

vodno kolo ni enako vodnemu mlinu – mlin drobi ţito

in dobimo moko. Vodno kolo je lahko nalivno ali

podlivno. Učencem prikaţe demonstracijo podlivnega

kolesa: kako velikost kolesa vpliva na hitrost

premikanja, kolesa sta med sabo povezana z jermenom,

posledica je premikanje ţage gor-dol. Ustavimo se še

ob maketi parne ţage v Kočevskem rogu in si ogledamo

industrijske ţage, ki so ţe delovale na elektriko in so

omogočale krivljenje lesa. Ogledali smo si ročno in

industrijsko izdelane stole, otroci pa so se usedli na

enega izmed 500 izdelanih stolov.

U, to je pa zanimivo.

U, a to so bili Slovenci?

To je pa zelo zanimivo.

Smem zavrteti kolo?


– 35 –

L

O

V

Vodička predstavi oddelek Slovenski lovski muzej, ki

se začne z načinom lova neandertalcev, do izdelave in

razvoja puške. Sprva so morali lovci za vsak strel v

puško vloţiti smodnik in metek, kar je pomenilo

majhen ulov. Nato so razvili perkusijski vţig, pri

katerem ne vstavljaš smodnika za vsak strel. To je

omogočalo večji ulov, posledično pa so ljudje nekatere

ţivali preveč iztrebili. Zato je zveza prvič dala samo

nekaterim dovoljenje za lov.

Ogledamo si ţivali na polju: zajec, fazani, prepelica,

jerebica.

Po čem se poljski zajec razlikuje od domačega in zakaj?

Vodička pokaţe sokola, ki je nekoč sluţil kot pomoč pri

lovu, danes pa jih imajo na letališčih, kjer jih spustijo,

da preţenejo jate ptic, da ne pridejo v propeler letala.

Nato si ogledamo petelinji ţelodec, ki ima v sebi

kamenčke. Zakaj ima kamenčke v ţelodcu?

Pogledamo si gamsa, kozoroga, divjega prašiča, jelena

in košuto, muflona, srno.

Pridemo do sobe, kjer nas pričaka krzno največjega

medveda. Vodička pove, da so v muzeju medvedje, ki

so bili povoţeni in so jih rekonstruirali za moţnost

ogleda v muzeju. Pokazala je primerjavo med mladičem

medvedom in odraslo ţivaljo ter kako mati sama dela

selekcijo pri mladičih, če skoti več kot 2.

Večji je. Ima daljša ušesa

in noge.

Zmeljejo hrano, da se

lahko prebavi.

A so pravi medvedi?

O, ubogi mladiček.


– 36 –

Naprej si ogledamo še jazbeca, svizca, divjo mačko,

sovo, čuka, dihurja, podlasico, polha, ki je značilen za

naše ozemlje.

Slika 7.12: Utrinki z ogleda


– 37 –

PRIMER DELAVNICE TEHNIŠKEGA DNE – PADALEC

Razred: 3.

Čas: 45 min

Učna tema: ZRAK LAHKO TUDI ULOVIMO

Učna enota: PADALEC

Cilji:

spoznajo gibanje telesa skozi zrak

spoznajo osnovne fizikalne zakone

urijo se v ročnih spretnostih

Učne oblike: individualna, skupinska

Učne metode: pogovor, demonstracija, praktični del

Učna sredstva in

pripomočki:

model padalca - iz 2 delov, folija, 4 vrvice, kroglica, lepilo,

škarje, lepilni trak

Opomba: učni pripomočki so ţe pripravljeni na mizi

POTEK DELA:

učna etapa Učitelj Učenci

uvodna

motivacija

Po navadi sam ogled zbirk ni tako zanimiv,

ker se stvari ne smemo dotikati. Zato

pripravimo delavnice, ki se nanašajo na

stalne in občasne delavnice. Današnja

delavnica Padalec se nanaša na občasno

zbirko letalstvo, saj imamo ljudje od nekdaj

ţeljo po obvladovanju zraka.

Danes boste videli, kako pada telo –

padalec brez padala in kako s padalom. V

višjih razredih pa boste pri predmetu fizika

spoznali, kako površina olajša padanje,

kako na nas deluje sila gravitacije, da lahko

hodimo po zemlji in ne lebdimo, tako kot

na Luni.

Učenci poslušajo in

sodelujejo pri pogovoru.


– 38 –

To znanje nam pomaga tudi pri jadralnem

padalstvu, ki ga imamo ljudje radi. Pomaga

nam izbrati ustrezna oblačila, kako jadrati

skozi zrak pa nam pomaga še znanje fizike,

poznavanje vremena, meteoroloških

meritev.

osrednji del

Izdelava padalca:

Vsak dobi dva lista, na katerem je začrtana

oblika padalčevega oblačila. Natančno

izreţite lika.

Demonstracija izdelave padala:

Na vse štiri robove kvadratne folije z

lepilnim trakom prilepite nitke. Nato nitke

zdruţite in naredite vozel.

Demonstracija pritrjevanja padalca

na padalo:

Vsak padalec rabi čelado (kroglico). Vsak

si naj izbere eno čelado in jo da do vozla in

čez. Na kartonu nato zalepite en del

oblačila premaţemo z lepilom, nanj damo

cofek in čez damo drugi del oblačila.

Učenci izreţejo oblačilo

padalca.

Učenci izdelajo padalo.

Učenci pritrdijo padalca na

padalo.

zaključni del

Poskušanje padanja padalca s padalom in

brez njega.

Učenci preizkusijo padanje

izdelanega padalca. Hitrost

padanja preverijo z

istočasnim izpustom padalca

z in brez padala.

Pospravijo delovni prostor.


– 39 –

Slika 7.13: Utrinki z delavnice

7.4 Prireditve

Muzej, poleg stalnih zbirk, aktivno delujejo na postavitvah novih in aktualnih razstav,

projektov in dejavnosti za obiskovalce. Tako v letošnjem letu skupaj z različnimi

slovenskimi institucijami prirejajo posebno prireditev, na kateri bodo predstavljene štiri

tematike, ki so primerne za obiskovalce od 10. leta dalje.

Prva delavnica nosi naslov Les je zakon. Na njej Tehnični muzej Slovenije sodeluje

skupaj z Biotehnično fakulteto v Ljubljani, Oddelkom za lesarstvo. Namen te delavnice

je, da bi povrnili veljavo lesarskemu poklicu, navdušili mlade za les in lesarke izdelke ter

študij poklicev tega področja in prikazali, kako je s tradicijo moč graditi sedanjost in

soustvarjati prihodnost.

Delavnica ponuja več dejavnosti, ki udeleţencem na zanimiv način odgovori na vprašanja, ki

se nanašajo na lastnosti lesa, obdelavo in zaščito, kako ga uporabljamo v vsakdanjem

ţivljenju, ponujajo moţnost rokovanja in izdelave izdelka iz lesa in predstavijo podjetništvo

iz te panoge.


– 40 –

Druga delavnica se imenuje Dnevi meroslovja. Meroslovje kot vedo predstavljajo z

vidika vsakdanjosti, saj se z njo srečujemo od začetka šolanja pa vse do zaključkov

študija. Namen delavnice je, da obiskovalci dobijo večjo in jasno sliko v svet merjenja.

Tudi ta ima organizirane teme.

Prva tema: Merjenje skozi zgodovinski čas prikaţe razvoj merjenja in osnovne merske enote

vse od bronaste dobe, Egipta, Grčije in Rima ter srednjega veka na naših tleh.

Druga tema: Preskušanje in označevanje izdelkov in plemenitih kovin, kjer spoznajo način

merjenja masnega deleţa plemenitih kovin v zlitinah in se seznanijo s preteklo metodo

kontroliranja kakovosti izdelkov in zaščiti kupcev.

Tretja tema: Merjenje gostote omogoča utrditev in razširitev znanja iz šole in razjasnjuje,

kako to vedenje uporabljajo v industriji. Obiskovalci lahko sami izmerijo gostoto po

različnih metodah: piknometer, elektronski denzimer, potopno telo.

Četrta tema: Ne vozi prehitro prikazuje razvoj enega izmed prvih načinov merjena hitrosti

vozil na cestah. Istočasno je predstavljen način merjenja hitrosti uradno zakonskih

merilnikov in kakšen je vpliv izvajalca meritev na rezultat.

Tretja delavnica predstavlja veriţni eksperiment, ki se rezultat sodelovanj Tehničnega

muzeja Slovenije, Društva matematikov, fizikov in astronavtov ter Pedagoške fakultete v

Ljubljani. Je mednarodna dejavnost, ki promovira fiziko in tehnično izobraţevanje.

Prednost te prireditve je, da jo lahko na ţeljo šole pripeljejo in izvedejo kot samostojni

dogodek ali del predstave.

Zadnjih 12 let Tehniški muzej Slovenije skupaj s Fakulteto za elektrotehniko v mesecu maju

organizira dneve elektrotehnike. Raziskovalci, profesorji in študentje elektrotehnične

fakultete prikaţejo interaktivne eksperimente s področja sodobnih tehnologij, kot so

slovenski poskusi v vesolju, elektroporacija, varnost jedrskih elektrarn idr. Obiskovalci so se

srečali z lebdenjem ţeleznih krogel v magnetnem polju, preizkusili so se v električnem

namiznem tenisu in spoznavali skrivnosti optičnih vlaken in sončnih celic

(http://www.napovednik.com/dogodek 79617_dnevi_elektrotehnike).

http://www.napovednik.com/dogodek


– 41 –

V septembru se muzej predstavlja z dnevi strojništva. Predstavljeni so projekti, ki so jih

izvedli študentje in profesorji Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Istočasno

predstavljajo naprave, ki jih uporabljajo za raziskovanje in reševanje tehničnih problemov v

industriji, in pomembne pojave v strojništvo. Obiskovalci spoznajo delo inţenirjev, kako

pretvarjajo ideje v izdelke in kako z njimi soustvarjajo sodobno resničnost

(http://www.tms.si/ index.php?e_id=241).

V oktobru potekajo v muzeju Bistra Dnevi fizike. Organizirajo jih Tehnični muzej Slovenije,

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze v

Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in Tehniki šolski

center Maribor. Študentje teh fakultet predstavijo zanimive in poučne eksperimente, ker

ţelijo obiskovalcem na zanimiv in poučen način pribliţati osnovno naravoslovno vedo. V

letu 2012 so mariborski študentje naravoslovja in matematike prikazali, kako lahko z

merilnikom trdih delcev v zraku izmerijo njihovo količino v zraku. S tem so predstavili,

kako lahko cigaretni dim vpliva na kadilca ter prikazali, kakšen je vpliv pasivnega kajenja.

Izvedli so tudi meritev radona v naravnem okolju, določali so teţišče človeka, drţav in

ploskih teles. Za mlajše šolarje pa so pripravili modele za pretakanje vode. Študentje

pedagoške fakultete so prikazali eksperimente, kjer so obiskovalci spoznali, da so veliki

predmeti sestavljeni iz manjših. Tako so s pomočjo manjših deščic prikazali, kako se zgradi

most. Nato so velik Leonardov most tudi zgradili. Prikazali so superprevodnik in način

delovanja ter svoje telo so uporabili kot prevodnik in opazovali učinke prevodnosti.

Študentje matematike in fizike pa so predstavili model varne voţnje s pomočjo potiska klade

in trenja, prikazali so osnovna pravila gibanja tekočin s pomočjo ognjenega vrtinca ter

prikazali, katera barva je najtoplejša (http://www.tms.si/index. php?e_id=193).

http://www.tms/

http://www.tms.si/index.%20php?e_id=193


– 42 –

8 RAZISKOVALNI DEL

Problem, ki sem ga skušala raziskati v diplomskem delu, je, ali muzejske dejavnosti vplivajo

na raven naravoslovnega znanja, na popularizacijo znanosti ali na dvig motivacije za študij

naravoslovja. Cilj je raziskati, katere so dejavnosti in kakšen je učinek izobraţevanja v

muzeju Bistra, kako kot učno okolje vpliva na znanje naravoslovja in tehnike obiskovalcev

in širše okolje, v katerem deluje, ter na kakšen način se lahko šole in muzeji dopolnjujejo in

sodelujejo.

V raziskavo sem zajela Tehnični muzej Bistra pri Vrhniki. Raziskavo sem opravila z vnaprej

pripravljenimi anketnimi vprašalniki za obiskovalce muzeja (Standardiziran vprašalnik za

obiskovalce – modul A2) in vprašalniki za intervju z obiskovalci (Delno strukturiran intervju

z obiskovalci, takoj po obisku – modul A1). Vprašalniki so bili sestavljeni za potrebe

raziskave mednarodnega projekta Places (Places, 2012).

V raziskavi sodelovalo 207 obiskovalcev muzeja Bistra pri Vrhniki različne starosti in

poklicev iz cele Slovenije. Anketo je izpolnilo 202 obiskovalca, intervju pa sem izvedla s 5

naključnimi gosti. Vprašalnike sem razdelila prvič med tednom, 9. 6. 2012, in drugič med

vikendom, 16. in 17. 6. 2012. Izpolnjene ankete in intervjuje sem nato pregledala. Vprašanja

za obiskovalce (anketni vprašalnik – module A2 in intervju – module A1) sem strnila v

raziskovalna vprašanja:

Kakšen je učinek obiska muzeja na posameznikovo motivacijo, učenje in znanje?

Ali je učenje v muzeju bolj zanimivo kot učenje v šoli?

Katere so razlike med učenjem v muzeju in učenjem v šoli?

Kakšen je pomen muzeja na širšo okolico?

V raziskovalnem delu sem raziskala in primerjala teme, ki jih v muzeju predstavljajo, z

operativnimi cilji iz učnega načrta za spoznavanje okolja (1.–3. razreda) in učnega načrta za

naravoslovje in tehniko (4.–5. razred). Zanimalo me je, ali lahko učitelji različnih razredov

pri obravnavi naravoslovno-tehniških tem z uporabo muzeja doseţejo operativne cilje.

Zastavila sem si raziskovalno vprašanje:

Katere operativne cilje naravoslovno-tehničnih tem iz kurikuluma lahko muzejski

pedagogi s svojo ponudbo aktivnosti doseţejo?


– 43 –

REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Obiskovalci muzeja so izpolnjevali anketni vprašalnik. Skupaj so izpolnili 202 vprašalnika.

Naključno sem 5 obiskovalcem postavila vprašanja v intervjuju. Anketna vprašanja so bila

razdeljena na obiskovalce, ki so si muzej ogledali prvič, in na tiste, ki se v muzej vračajo.

Glede na moja raziskovalna vprašanja sem oba anketna vprašalnika, deljena na povratnike in

prve obiskovalce, zdruţila. Za večjo preglednost sem zdruţila odgovore z enakim pomenom:

frekvenca odgovora A = veliko bolj zanimiv in frekvenca odgovora B = nekoliko bolj

zanimiv sta zdruţeni v eno frekvenco A+B,

frekvenca odgovora A = se popolnoma strinjam in frekvenca odgovora B = se strinjam sta

zdruţeni v eno frekvenco A+B,

frekvenca odgovora D = se ne strinjam in frekvenca odgovora E = se popolnoma ne

strinjam sta zdruţeni v eno frekvenco D+E.

Vprašanje 1: Kakšen je učinek obiska muzeja na posameznikovo motivacijo, učenje in

znanje?

Odgovore sem dobila iz standardiziranega vprašalnika za obiskovalce – MODUL A2.

Muzej je obiskalo nekoliko več moških kot ţensk. Obiskovalci so bili večinoma stari 20–50

let in so muzej obiskali z druţino. Stopnja izobrazbe je bila uravnoteţena med srednjo šolo

in visokošolsko izobrazbo. Glede na poklic so prevladovali obiskovalci s pedagoškega,

naravoslovnega in tehnološkega področja. Prišli so iz vse Slovenije, največ pa jih je bilo iz

Ljubljanske regije.

V grafu sem prikazala frekvence odgovorov obiskovalcev na vprašanja:

2 S kom ste prišli?

3 Kako se vam zdi zanimiv obisk tehniškega ali naravoslovnega muzeja v primerjavi z

obiskom umetnostne galerije ali kulturne prireditve?

4 Kako bi primerjali vašo izkušnjo učenja med obiskom muzeja v Bistri in učenja

naravoslovja-tehnike v šoli?

5 Ali lahko trdite, da je obisk muzeja Bistra prispeval k dvigu vaše samozavesti pri

pogovorih ali razpravah o naravoslovju in tehniki?


– 44 –

Graf 8.1: Učinek obiska muzeja na posameznikovo motivacijo, učenje, znanje

Večina je muzej obiskala z druţino, prijatelji ali z društvom (2. vprašanje). Sklepam lahko,

da je obisk muzeja za obiskovalce druţabni dogodek. Kljub temu poteka učenje, ker je znano

dejstvo, da je učenje v skupini zanimivejše in produktivnejše. Dobri polovici obiskovalcev

se zdi muzej veliko bolj zanimiv v primerjavi z obiskom umetnostne galerije ali kulturnega

dogodka (3. vprašanje). Sklepam, da so odgovori taki, ker je večina obiskovalcev

izobraţenih in zaposlenih na naravoslovnem in tehniškem področju. Veliki večini

obiskovalcem je izkušnja učenja v muzeju veliko bolj zanimiva kot učenje v šoli

(4. vprašanje). Razloge za to lahko najdemo v bolj sproščenem okolju, ki ga muzej kot

neformalna izobraţevalna institucija nudi, in v starosti obiskovalcev, saj so muzej obiskali

večinoma starejši ljudje, ki so manj seznanjeni z novimi pristopi učenja v šoli. Precej manjša

je frekvenca odgovorov na dvig samozavesti pri pogovorih o naravoslovju in tehniki po

obisku muzeja (5. vprašanje). Sklepam lahko, da je ob obisku le-ta bolj informativne narave,

ko obiskovalci pridobijo širše informacije o določenem naravoslovno-tehniškem področju,

manj pa se poglabljajo v razumevanje delovanja znanosti in tehnike v določenem

zgodovinskem obdobju in druţbenem okolju.

Odgovor na prvo raziskovalno vprašanje je pozitiven. Obiskovalci obisk muzeja načrtujejo

in so zato motivirani. Ne jemljejo ga le kot sprostitev in druţenje, temveč se v njem tudi

učijo. Znanje, ki ga pridobijo, pa le polovici obiskovalcev dvigne samozavest.


– 45 –

Vprašanje 2: Ali je učenje v muzeju bolj zanimivo kot učenje v šoli?

Odgovor na raziskovalno vprašanje sem poiskala v odgovorih obiskovalcev, ki sem jim

intervjuvala, takoj po njihovem obisku (Delno strukturiranega intervjuja z obiskovalci, takoj

po obisku – MODUL A1).

Vprašanje: Kaj vam je bilo posebno všeč ali kaj vam posebno ni bilo všeč?

»Nam je bilo všeč vse, otrok pa se je bolj navduševal za del z ţivalmi. Malo je še

premajhen za tehnični del« (ţenska z druţino). »Zanimivo je pravzaprav vse. Od

kovaštva do peke kruha, do mlina, moke, vse, praktično vse, kar vidiš tu« (oba

upokojenca). »Najbolj zanimivi so avtomobili, zato sem tudi prišel« (moški srednjih let).

»Zanimiv je razvoj bicikla, ni mi jasno, kako so se s takimi včasih sploh lahko vozili«

(gospa srednjih let).

Vprašanje: Če pomislite na druge podobne ustanove (Naravoslovni muzej, Hiša

eksperimentov …), v čem vidite pomen tehniškega muzeja v primerjavi z njimi?

Zanimivost daje ţe okolje, v katerem se muzej nahaja.

»Bistra je posebna zaradi tega, ker je v okolju, ki je naravno in še zgodovinsko. Ta reka,

ki teče skozi Bistro, ji da poseben čar.«

Vprašanje: Ali so naravoslovne in tehniške vsebine in na razstavljeni eksponati, relevantni,

ustrezni? Ali lahko navedete primer iz vsakdanjega ţivljenja, ki ga lahko poveţete s kakšno

od razlag ali vsebin, ki ste jih videli slišali ob obisku muzeja?

Zanimiva je ponudba eksponatov in prikaz njihovega razvoja.

»Vidim, da je vsebina zelo pestra, dejansko je prikazan razvoj človekove tehnologije na

vseh tistih področjih, ki so pomembno vplivala na razvoj človeštva skozi tehniko. Zdijo

se mi tudi izjemno dobro ohranjeni eksponati in predstavljajo za naš narod tudi neko

določeno vrednost. Malo me je presenetil tudi obseg samega kompleksa, všeč mi je, kako

je postavljen kompleks v tako pristno okolje. Mislim, da prav ta muzej prav točno gre na

to območje, ker so tudi sami objekti takšni, da dobiš, kako bi rekel, zgodovinsko

domišljijo« (moški srednjih let).


– 46 –

Čeprav so nekatere vsebine daleč od vsakdanjega ţivljenja, so morda prav zaradi tega

zanimive (ţenska z druţino).

»Ni vse iz vsakdanjega ţivljenja. Mi smo to, kar smo poslušali, prilagajali otroku, ja pa

bilo recimo zanimiv film o konjih, kako jih podkujejo, to se mi zdi, da so take zanimive

stvari, ki jih v vsakodnevnem ţivljenju ne moreš več videti.«

Zanimanje je povezano tudi s poklicno usmerjenostjo in hobiji.

»Moj poklic je orodjar in sem s kovino povezan ţe skoraj vse ţivljenje. To mi je

zanimivo na primer ţage in vse okoli njih« (starejši gospod). »Dobim ideje, cilje za

hobije, za razvijanje sebe na določenem področju« (gospod srednjih let).

Zanimivo je tudi drugačno ponavljanje in poglabljanje znanja.

»Ne glede na to, da sem ţe bil tukaj, človek obnovi te stvari. Kakšne informacije se

ponovijo. Dobiš še kako dodatno izkušnjo in razne podrobnosti in se človek lahko malo

bolj poglobi« (moški srednjih let).

Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje je pritrdilen. Zanimivo je samo okolje, v katerem

se muzaj nahaja, in ţe samo po sebi motivira obiskovalce. Obiskovalci se srečajo s

preteklostjo svojih hobijev in poklicev ter dobijo vpogled v njihov razvoj. Razstavljeni

eksponati so privlačnejši od fotografij v učbeniku, zato je ponavljanje in poglabljanje znanja

v muzeju zanimivejše.

Vprašanje 3: Kakšne so razlike med učenjem v muzeju in učenjem v šoli?

Odgovore na to vprašanje sem poiskala v delno strukturiranemu intervjuju z obiskovalci,

takoj po obisku – MODUL A1.

Razlika se kaţe v drugačnem okolju.

»Všeč mi je, kako je postavljen kompleks v eno tako pristno okolje. Mislim, da prav ta

muzej prav točno paše na to območje, ker so tudi sami objekti takšni, da dobiš malo,

kako bi rekel, zgodovinske domišljije« (gospod srednjih let).


– 47 –

Širša je ponudba naravoslovnih in tehničnih vsebin, ki so podkrepljena z eksponati in

demonstracijami in prikazujejo razvoj skozi zgodovino.

»Zanimivo je to, ko smo si ogledali film o konjih, kako jih podkujejo. To se mi zdi, da so

take zanimive stvari, ki jih, pravzaprav, v vsakodnevnem ţivljenju niti ne moreš več

videti« (gospa z druţino). »Stare stvari se ohranjajo take, kot so bile v časih, ročne

izdelane stroje, ker če to človek ne vidi, sploh ne more verjeti, da je bilo sploh moţno

narediti kakšno tako stvar. Vidim, kako je bilo to včasih« (starejši gospod). »Dejansko je

prikazan razvoj človekove tehnologije, na vseh tistih področjih, ki so pomembno vplivala

na razvoj človeštva skozi tehniko. Zdijo se mi tudi izjemno dobro ohranjeni eksponati, in

predstavljajo za naš narod tudi neko določeno vrednost« (gospod srednjih let).

Razlike so tudi v posrednikih naravoslovno-tehničnih vsebin. V izvajanju različnih

aktivnosti sodelujejo muzejski pedagogi. V posebnih prireditvah sodelujejo predavatelji

različnih fakultet, študentje prikazujejo zanimive eksperimente iz svojega znanstvenega

področja. Na drugi strani pa tudi obiskovalci sami med sabo radi izmenjujejo mnenja in

izkušnje. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj je učenje v muzeju postavljeno pred učenjem

v šoli.

Dejstvo je, da je cilj muzeja obiskovalcem spodbudi radovednost in ustvarjalnost, jih

spoznati z osnovnimi fizikalnimi zakonitostmi na zabaven način ter jim predstaviti stare

obrti in na ta način popularizirati znanost med obiskovalci. Prednosti pri učenju v muzeju in

šoli so v številčnejših dejavnostih, več je različnih naravoslovnih in tehničnih vsebin, ki so

širše predstavljene in ponujajo direktno izkušnjo obiskovalca s predmeti, pojavi.

Vprašanje 4: Katere operativne cilje naravoslovno-tehničnih tem iz kurikuluma lahko

muzejski pedagogi s svojo ponudbo aktivnosti dosežejo?

V teoretičnem delu sem prikazala, na kakšen način lahko muzej Bistra prispeva k

izobraţevalnemu delu šol. Ponujajo ogled stalnih in začasnih razstav, prirejajo posebne

začasne prireditve, pomagajo pri izvedbi naravoslovnih in tehniških dni ter organizirajo

delavnice. Da bi razrešila to raziskovalno vprašanje, sem za vsako delavnico, ki jo izvajajo v

muzeju, poskušala poiskati ustrezne operativne cilje iz učnega načrta za razred in predmet, ki

ga predpostavljajo muzejski pedagogi.


– 48 –

LETALNA NAPRAVA ZA NAJMLAJŠE

RAZRED PREDMET TEMA OPERATIVNI CILJI

1. Spoznavanje

okolja

Snovi Vedo, da so predmeti sestavljeni iz ene

ali več snovi.

Znajo uporabiti različna gradiva, orodja

in obdelovalne postopke ter povezujejo

lastnosti grad in načine obdelave:

preoblikujejo, reţejo, spajajo, lepijo.

Znajo preoblikovati z gnetenjem,

valjanjem, rezanjem, striţenjem.

Znajo povezati lastnosti gradiv in način

obdelave.

2. Spoznavanje

okolja

/ /

Tabela 8.1: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Letalna naprava za najmlajše

PADALEC


2. Spoznavanje

okolja

/ /

3. Spoznavanje

okolja

Sile in

gibanje

Spoznajo, da lahko vplivamo na gibanje

(smer, hitrost).

Spoznajo načine gibanja teles v vodi in

zraku ter po različnih trdnih površinah in

kaj vpliva na to gibanje.

4. Naravoslovje

in tehnika

Premikanje in

prevaţanje

Ugotoviti različne načine premikanja

teles.

Prikazati, da se telesa navzdol premikajo

zaradi teţe (sile).

5. Naravoslovje

in tehnika

/ /

Tabela 8.2: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Padalec


– 49 –

BALETKA


1. Spoznavanje

okolja

/ /

2. Spoznavanje

okolja

Pojavi Vedo, da je veter premikanje zraka, ter

določajo hitrost in smer gibanja vetra.

3. Spoznavanje

okolja

/ /

4. Naravoslovje

in tehnika

/ /

5. Naravoslovje

in tehnika

Toplota in

temperatura

Veter

Vpliv Sonca

na vreme

Dokazati, da toplota prehaja s toplejšega

na hladnejše.

Razlikujejo med temperaturo in toploto.

Razloţiti vzroke za nastanek vetrov.

Načrtovati, izdelovati in preizkušati

napravo za merjenje vetra in napravo, ki

jo poganja veter.

Izvesti poskus, s katerim dokaţejo, da se

lastnosti vode in zraka pri segrevanju

spreminjajo.

Razloţijo, da vetrovi pihajo zaradi tlačne

razlike od anticiklonov proti ciklonom.

Poznajo ciklone kot območja z nizkim

tlakom in anticiklone kot območja z

visokim tlakom.

Tabela 8.3: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Baletka


– 50 –

LETALO NA STISNJEN ZRAK


1. Spoznavanje

okolja

Snovi

Sile in

gibanje





Znajo povezati lastnosti gradiv in način

obdelave.

Znajo natančno opazovati, opisati in

poimenovati lastno gibanje, gibanje ţivali

in igrač.

Vedo, kaj povzroča spreminjanje gibanja.

2. Spoznavanje

okolja

/ /

3. Spoznavanje

okolja

Sile in

gibanje

Spoznajo, da lahko vplivamo na gibanje

(smer, hitrost).

Spoznajo načine gibanja teles v vodi in

zraku ter po različnih trdnih površinah in

kaj vpliva na to gibanje.

4. Naravoslovje

in tehnika

Premikanje in

prevaţanje

Ugotoviti različne načine gibanja teles.

5. Naravoslovje

in tehnika

/ /

Tabela 8.4: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Letalo na stisnjen zrak


– 51 –

IZDELOVANJE SIT


1. Spoznavanje

okolja

Snovi Vedo, da so predmeti sestavljeni iz ene

ali več snovi.

2. Spoznavanje

okolja

Snovi Znajo pripraviti zmesi in uporabiti

postopke za ločevanje zmesi.





3. Spoznavanje

okolja

Snovi Vedo, da iz nekaterih snovi v tovarnah in

delavnicah izdelujejo uporabne izdelke.

Vedo, da ob proizvodnji in vsakdanjem

ţivljenju nastanejo odpadki, za katere je

treba poskrbeti.

Znajo slediti načrtu ali shemi delovnega

postopka pri izdelavi tehničnega

predmeta.

4. Naravoslovje

in tehnika

Razvrščanje

snovi in

lastnosti

snovi

Pojasniti povezanost lastnosti snovi z

njihovo uporabo.

Pojasniti tehnične in tehnološke lastnosti

gradiv (npr. trdnost, propustnost,

cepljivost, gnetljivost).

5. Naravoslovje

in tehnika

/ /

Tabela 8.5: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Izdelovanje sit


– 52 –

KALEJDOSKOP


3. Spoznavanje

okolja

Pojavi Spoznajo lastnosti svetlobe in pogoje,

ki nam omogočajo, da predmete vidimo

(predmeti oddajajo svetlobo ali so

osvetljeni).

Spoznajo čutilo za vid in zvok.

4. Naravoslovje

in tehnika

Gibanje

Zemlje

Dokazati, da telesa vidimo, če svetloba

prihaja od njih v naše oči.

5. Naravoslovje

in tehnika

/ /

Tabela 8.6: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Kalejdoskop

TKANJE


4. Naravoslovje

in tehnika

Razvrščanje

snovi in

lastnosti snovi

Pojasniti povezanost lastnosti snovi z

njihovo uporabnostjo.

Pojasniti tehnične in tehnološke

lastnosti gradiv.

5. Naravoslovje

in tehnika

/ /

Tabela 8.7: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Tkanje

LETALSKA NAPRAVA IZ DEPRONA


5. Naravoslovje

in tehnika

/ /

Tabela 8.8: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Letalska naprava iz deprona


– 53 –

OBLIKOVANJE IZ KRUŠNEGA TESTA


1. Spoznavanje

okolja

Čas Spoznajo vidike ţivljenja ljudi v

preteklosti in danes (bivališča,

prehrana, obleka, delo, prevoz).

2. Spoznavanje

okolja

/ /

3. Spoznavanje

okolja

Čas Poznajo pomen dediščine.

4. Naravoslovje

in tehnika

/ /

5. Naravoslovje

in tehnika

Prehrana Ločiti hrano po izvoru in načinu

predelave.

Pripraviti različne vrste jedi.

Tabela 8.9: Operativni cilji iz učnega načrta za delavnico Oblikovanje iz krušnega testa

Muzeji ponujajo dejavnosti, ki jih lahko šole vključijo v svoje izobraţevalno delo. Te

dejavnosti so načrtovane za določene razred in teme. V primerjavi z učnim načrtom nisem

mogla določiti operativnih ciljev za vsak razred in temo, ki sta s posamezno delavnico

določeni s strani muzejskih pedagogov. Zato so lahko dejavnosti, ki jim lahko določimo

operativne cilje, izvedene kot usvajanje novega znanja, druge pa lahko uporabimo kot

dopolnitev, poglobitev znanja.

Po pogovoru s pedagoško vodjo muzeja je uresničitev ciljev teţka. Razlog tiči v tem, da je

premalo časa za konkretno izvedbo učne ure. Šole vnaprej povejo, kaj jih zanima in kje

ţelijo poudarke, vendar v času ogleda ni mogoče vsega izpeljati. Zato delajo poglobljeno

predstavitev ene zbirke, ostale pa preletijo. Učencem podajo splošne informacije. Delovni

listi se v večini primerov izkaţejo bolj kot moteči dejavniki, saj so učenci osredinjeni na

izpolnjevanje delovnega lista s prepisovanjem od drugih učencev kot pa na poslušanje. Zato

se delovnih listov raje izogibajo ali pa jih dajo na koncu, kot strnitev in ponovitev slišanega.

Vse delavnice so organizirane s tem namenom, da učencem popestrijo obisk muzeja, saj se

med ogledom ne smejo dotikati razstavljenih eksponatov. Na ta način naredijo obisk bolj

zanimiv.


– 54 –

Učiteljica, ki je s svojim razredom obiskala muzej Bistra v sklopu tehniškega dne, pravi, da

je obisk z vidika doseganja operativnih ciljev primeren za temo obisk tehničnega muzeja

(3. razred) in predvsem primeren kot ponavljane znanja. Obiščejo ga v okviru tehniškega

dne. Pravi, da je glavni namen, »da se otroci naučijo hoditi po kulturnih ustanovah.«

Vprašanje 5: Kakšen je pomen muzeja za širšo okolico?

Odgovore sem dobila iz standardiziranega vprašalnika za obiskovalce – MODUL A2.

V grafu sem prikazala frekvence odgovorov obiskovalcev na vprašanja:

6 Mislim, da igra Tehniški muzej v Bistri pomembno vlogo v kulturnem ţivljenju

Vrhnike, Ljubljane in Slovenije.

7 Mislim, da igra Tehniški muzej v Bistri pomembno vlogo v ekonomskem razvoju

okolja, v katerem deluje.

8 Mislim, da je Tehniški muzej v Bistri prepoznavni simbol okolja, v katerem deluje.

9 Mislim, da je Tehniški muzej v Bistri ena večjih turističnih znamenitosti v ljubljanski

okolici.

Graf 8.2: Pomen muzeja za širšo okolico

Velika večina vprašanih je mnenja, da je pomen muzeja visok za okolico. Menijo, da ima

visok pomen na kulturnem področju (trditev 6). Takih je 195 od 202 vprašanih. Večina jih je


– 55 –

tudi mnenja, da je muzej pomemben za ekonomski razvoj okolja (trditev 7). V večini se

obiskovalci strinjajo, da je muzej prepoznaven simbol naravoslovno-tehnične dediščine

(trditev 8) in da predstavlja turistično znamenitost.

Pomen muzeja za širšo okolico je visok in predstavlja pozitiven učinek tako za lokalno

skupnost kot širšo regijo, saj pomembno soustvarja kulturno, ekonomsko in turistično okolje.


– 56 –

9 ZAKLJUČEK

Muzej je naravnan temu, da bi bil privlačen za čim več obiskovalcev. Da lahko ponudi

najboljše, sodeluje s šolami in svoje zbirke prilagaja njihovim potrebam. Istočasno sodeluje

tudi z drugimi institucijami, s katerimi oblikujejo različne razstave in delavnice z aktualnimi

ţivljenjskimi vsebinami. Daje širši vpogled v tematike na zanimiv način in javnost

informira, kaj le-ta obsega in predstavlja.

Obiskovalci obiščejo muzej predvsem z namenom druţenja in sprostitve. Na drugi strani pa

šolarji obiščejo muzej organizirano, z namenom uresničiti zahteve šolskega kurikuluma. V

obeh primerih muzej razvija kreativnost in daje moţnosti eksperimentiranja, drugačnega

načina razmišljanja in spretnosti, nadgrajuje znanje in omogoča razumevanje abstraktnih

pojmov. To pozitivno vpliva na obiskovalčevo motivacijo, kar spodbuja njihovo radovednost

in posledično vpliva tudi na potek učenja. Ljudje si v skupini radi izmenjujejo znanje in

izkušnje. Problem se kaţe v znanju. Sam obisk ni dovolj, da bi bili obiskovalci zmoţni

poglobljenega pogovarjanja o določeni temi, ker so informacije muzejskih razstav

namenjene širjenju bazi podatkov in ne toliko poznavanju delovanja znanosti in tehnike

skozi zgodovino. Da bi šole zagotovile učencem tudi razumevanje znanosti, jih morajo

vključiti v sodelovanje na posebnih prireditvah in predavanjih, kjer spoznavajo namen

razumevanja pojavov in poskušajo oblikovati čut za pripadnost tehnološki inovativni druţbi.

Čeprav tako šola kot muzej nudita izobraţevanje, je med njima ločnica: muzej kot

neformalna oblika izobraţevanja nudi lahkotnejšo, bolj sproščeno informiranje

obiskovalcev, medtem ko šole zahtevajo, da so vsaj minimalni standardi znanja doseţeni. Če

na kratko razlikujem muzej in šolo: muzej je »ţeleti, hoteti« in šola je »morati«. Vse

tematike izhajajo iz vsakdanjega ţivljenja, ki se ga bolj ali manj zavedamo, zato so

atraktivne in privlačne. Nekatere tematike izhajajo iz obiskovalčevih poklicnih področij ali

hobijev, istočasno pa se nahajajo v okolju, ki ţe samo po sebi zbudi radovednost in

zanimanje.

Šole in muzeji imajo različne cilje. Cilj muzeja je, da privabijo nove obiskovalce in da se le-

ti vračajo, medtem ko šole dosegajo standarde znanja, opredeljenega na operativnih ciljih. Ta

razlike se vidijo tudi v sodelovanju med njima. Šola se vključuje k muzejskemu delu


– 57 –

predvsem, ko izvajajo tehnični dan, ki je v šolskem kurikulumu obvezen. Obisk muzeja ne

more nadomestiti zahtev šolskega učnega načrta ravno zaradi ciljev. Cilji, postavljeni s strani

muzeja, so široko zastavljeni. Zato sem imela teţavo, ko sem temo ţelela razdelati po ciljih

za vsak razred. Lahko pa sem cilje primerjala s splošnimi cilji v učnem načrtu. To pa je s

teorijo skladno, saj je značilno za muzeje, da so usmerjeni na proces učenja, ne pa na cilje.

Tako lahko eno temo prilagodijo več starostnim skupinam. Posledično lahko šole pripišejo

pozitivno delovanje muzejskega obiska k ponavljanju, poglabljanju, razumevanju znanja, k

spodbujanju zanimanja za nadaljnjo raziskovanje, vzpostavljanje sproščene klime v skupini.

Torej, muzej in šola se med seboj dopolnjujeta, ne more pa učitelj v vsakem razredu pri

vsaki naravoslovno-tehniški temi v procesu učenja z uporabo izobraţevalnega dela muzeja

doseči operativnih ciljev. Muzejske ustanove imajo velik pomen tudi za širše okolje.

Pozitivno vpliva na lokalno skupnost in širšo regijo, saj vpliva na identiteto ljudi, daje

moţnosti delovnih mest in kot prepoznavi simbol naravoslovno-tehnične dediščine vpliva na

razvoj turizma.


– 58 –

10 LITERATURA

1. Bregant, T. (2010). Kaj pa šola? Pridobljeno 10. 1. 2013 iz: http://www.familylab.si/

show_article.asp?AjrDcmntId=633

2. Dnevi elektronike. Pridobljeno 18. 4. 2013 iz: http://www.napovednik.com/dogodek

79617_dnevi_elektrotehnike

3. Dnevi fizike. Pridobljeno 18. 4. 2013 iz: http://www.tms.si/index. php?e_id=193

4. Dnevi strojništva. Pridobljeno 18. 4. 2013 iz: http://www.tms.si/ index.php?e_id=241

5. Falk, J. H., & Dierking, L. D. (2000). Learning from museums: Visitor experiances and

the making of meaning. Walnut Creek, CA: AltaMira Press.

6. Griffin, J. (2007). Students, Teacher and Museums: Toward an Intertwined Learning

Circle. V J. H. Falk, L. D. Dierking & S. Foutz (Ur.). In Principle, In Practice:

Museums as Learning Institutions (str. 31–42). Plymouth, UK: AltaMira Press.

7. Hein, G. (1998). Learning in the Museum. New York. Routledge.

8. Hooper-Greenhill, E. (1994). Museums and their Visitors. London & New York:

Routledge.

9. Hooper-Greenhill, E. (2000). Museums and the Interpretation of Visual Culture. New

York: Routledge.

10. Ivančič, M., & Novak, B. (2006). Sodobne tendence povezovanja šol in muzejev. Šolska

kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. Glasilo slovenskega šolskega muzeja.

15(1), 148–153.

11. Krnel D, (2012). Poročilo Places. Neobjavljeno delo.

12. Lapanja, V. (2007). Pridobljeno 20. 11. 2012 iz: https://docs.google.com/viewer?a=

v&q=cache:DUlMeLBbd3gJ:www.pedagogikaandragogika.com/files/diplome/2007/200

7LapanjaVesna.pdf+zakaj+je+muzej+bolj+zanimiv+od+pouka&hl=sl&gl=si&pid=bl&s

rcid=ADGEESi_coZDb5GHXqjTWIjJV2UlwMPp86PgnOHXvCQWqYgy1Nt7LDW_

gcGK3KTj3HKT8W4HJe5xbYA3IVj_k3nkYwmKqG6atYaG4iKjNOL3V05h3rhgL9_

vRuXAX0LtPvGygJ_K2Y&sig=AHIEtbQbPkOF27qSeaDB2vqawDb1FsLD-Q

13. Lebarič, N., Kobal, D., & Kolenc, J. Motivacija za učenje in samopodoba. Pridobljeno

20. 1. 2013 iz: https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:idzPv2yCJQJ: www.

dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OTVD211E/2d84b706dd1e4322b5f7c520c1a4f7b6

/PDF+&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESga6wdCmlh16794YeUsWCBaxVhaGqa

5ydP8KTE06or505dpbNuWCJcobCK2_sQlMb0QRJlYOgMFMF724Yh4FsNI284xFw

http://www.napovednik.com/dogodek

http://www.tms.si/index.%20php?e_id=193

http://www.tms/


– 59 –

8Vt4L27oRgSsaZrsVPWjGz09OejnPPT6zyWdn4&sig=AHIEtbSCvuY_XjJ9ZvijNyr9j

Krhik_JA

14. Marentič-Poţarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

15. Milutinović, J. Muzejska edukacija. Pridobljeno 10. 12. 2012 iz: http://muzejska-

edukacija.com/u-susret-promenama-sistema-vaspitanja-i-obrazovanja-muzeji-kao-

paradigma-ucionice-van-skole/

16. Milutinović, J. Učenje u muzeju. Pridobljeno 12. 1. 2013 iz: http://hrcak.srce.hr/82545

17. MIZKS. Dnevi dejavnosti. Pridobljeno 18. 4. 2013 iz: http://www.mizks.gov.si

/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_deja

vnosti.pdf

18. Musek Lešnik, K. Siva knjiga o osnovni šoli v Republiki Sloveniji. Pridobljeno

15. 1. 2013 iz: http://www.sivaknjiga.si/Vprasanja%20Bi%20bilo%20smiselno%20

spodbujati %20notr anjpo%20motivacijo.html

19. Robinson, K. Šole ubijajo kreativnost. Pridobljeno 10. 1. 2013 iz: http://www.ted.com/

talks/ken_robinson_says_schools_kill_creativity.html?utm_expid=166907-14

20. SSKJ. Pridobljeno 12. 1. 21012 iz: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

21. Stradling, R. (2004). Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Ljubljana: Zavod

republike Slovenije za šolstvo.

22. Strnad, A. K. (2005). Muzej v prostoru – prostor v muzeju. Diplomsko delo, Ljubljana:

Fakulteta za druţbene vede.

23. Talboys, G. K. (2010). Using museums as an educational resource: An Intorductory

Handbook for Students and Teachers. Farnham & Burlington, VT: Ashgate.

24. Tavčar, L. (2001). Otroci, mladostniki in odrasli v galeriji: Priročnik za kustuse

pedagoge, učitelje, vzgojitelje in starše. Ljubljana: Narodna galerija.

25. Tavčar, L. (2003). Zgodovinska konstrukcija modernega muzeja kot sestavine sodobne

zahodne civilizacije. Ljubljana: ISH & Narodna galerija.

26. Tavčar, L. (2009). Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko. Ljubljana: Pedagoški

inštitut.

27. TMS. Muzej Bistra. Pridobljeno 15. 1. 2013 iz: http://www.tms.si/index.php?m_id=

vodnik-tms-bistra

28. Učni načrt za naravoslovje in tehniko. Pridobljeno 25. 1. 2013 iz: http://www.mizks.

gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslov

je_in_tehnika.pdf

http://hrcak.srce.hr/82545

http://www.mizks.gov.si/

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html


– 60 –

29. Učni načrt za spoznavanje okolja. Pridobljeno 25. 1. 2013 iz: http://www.mizks.

gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavan

je_okolja_pop.pdf

30. Brüninghaus-Knubel, C. (2011). Muzejsko izobraţevanje v kontekstu muzejskih

funkcij. V: Upravljanje muzeja. Praktični priročnik: Izbrana poglavja iz Icomove

publikacije Runung the Museum, A Practical Handbook, Pariz (str. 29—43).

Ljubljana.

31. Ţust, S. (2011). Interdisciplinarni pristop k interpretaciji likovnega dela v muzeju:

Pilonov portret Marija Kogoja v Moderni galeriji. Diplomsko delo, Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.


– 61 –

11 PRILOGE

Priloga 1: Standardiziran vprašalnik za obiskovalce – MODUL A2

Priloga 2: Delno strukturiran intervju z obiskovalci, takoj po obisku – MODUL A1

Priloga 3: Delno strukturiran intervju z obiskovalci, takoj po obisku – MODUL A1

(Vprašanja za povratnike)

Priloga 4: Delovni list – LOV

Priloga 5: Delovni list – KMETIJSTVO

PLACES Platform of Local Authorities and Communicators Engaged in Science

Obkrožite ustrezni odgovor!

1. Kolikokrat ste obiskali Tehniški muzej v Bistri zadnjih 12 mesecih, pred današnjim obiskom? A 1x B 2x C 3-5x D več kot 6x E to je moj prvi obisk F ne vem 2. S kom ste prišli?

A sam B z družino C s prijatelji D s sošolci E z drugimi F ne vem

3. Kako zanimiv se vam zdi obisk tehniškega ali naravoslovnega muzeja v primerjavi z obiskom umetnostne galerije ali kulturne prireditve?

A veliko bolj zanimiv B nekoliko bolj zanimiv C enako zanimiv D manj zanimiv E veliko manj zanimiv

4. Kako bi primerjali vašo izkušnjo učenja med obiskom muzeja v Bistri in učenja naravoslovja-tehnike v šoli? A veliko bolj zanimivo B nekoliko bolj zanimivo C enako zanimivo D manj zanimivo E veliko manj zanimivo

5. Ali lahko trdite, da je obisk muzeja Bistra prispeval k dvigu vaše samozavesti pri pogovorih ali razpravah o naravoslovju in tehniki. A Sem veliko bolj samozavesten. B Sem nekoliko bolj samozavesten. C Niti bolj niti manj samozavesten D Nekoliko manj samozavesten. E Veliko manj samozavesten.

Kako se s strinjate z naslednjimi trditvami? 6. Mislim, da igra Tehniški muzej v Bistri pomembno vlogo v kulturnem življenju Vrhnike, Ljubljane in Slovenije. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam. 7. Mislim, da igra Tehniški muzej v Bistri pomembno vlogo v ekonomskem razvoju okolja v katerem deluje. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam. 8. Mislim, da je Tehniški muzej v Bistri prepoznavni simbol okolja v katerem deluje. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam. 9. Mislim, da je Tehniški muzej v Bistri ena večjih turističnih znamenitosti v Ljubljanski okolici. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam.

spol: M Ž starost: _____ kraj bivanja:____________ stopnja izobrazbe: osnovna, srednja, višja, visoka, več kot visoka Kaj je trenutno vaša zaposlitev ali katero delo ste nazadnje opravljali? _________________________________________

Priloga 1: Standardiziran vprašalnik za obiskovalce – MODUL A2

PLACES Platform of Local Authorities and Communicators Engaged in Science

Vprašanja za povratnike 10. Ali ste na vašem zadnjem obisku bili? A sam B z družino C s prijatelji D s sošolci E z drugimi F ne vem 11 Ali ste po vašem zadnjem obisku bili bolj pozorni na novice s področja znanosti in tehnologije? A da B ne C ne vem 12. Ali lahko trdite, da ste po vašem zadnjem obisku muzeja ali posebnega dogodka v muzeju postali bolj samozavestni pri pogovorih in razpravah o znanosti in tehnologiji, ali specifičnem področju, ki ste ga spoznali? A Sem veliko bolj samozavesten. B Sem nekoliko bolj samozavesten. C Niti bolj niti manj samozavesten. D Nekoliko manj samozavesten. E Veliko manj samozavesten. Kako se s strinjate z naslednjimi trditvami? 13. Znanost in tehnologija omogočata lažje, bolj zdravo in bolj udobno življenje. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam.

14. Tudi za vsakdanje življenje so pomembna naravoslovna znanja. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam.

15. Preden so nova odkritja javno objavljena, jih drugi znanstveniki preverijo. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam. 16. Znanstveniki bi morali bolj upoštevati mnenje javnosti. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam. 17. Med znanstveniki je razširjena praksa, da prilagodijo svoja odkritja interesom financerja. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam. 18. Moji obiski Tehniškega muzeja Bistra so razširili moje vedenje o delu znanstvenikov in kako poteka raziskovalni proces. A Se popolnoma strinjam. B Se strinjam. C Nimam mnenja. D Se ne strinjam. E Se popolnoma ne strinjam.

spol: M Ž starost: ____ kraj bivanja:___________ stopnja izobrazbe: osnovna, srednja, višja, visoka, več kot visoka Kaj je trenutno vaša zaposlitev ali katero delo ste nazadnje opravljali? _________________________________________

Priloga 2: DELNO STRUKTURIRAN INTERVJU Z OBISKOVALCI, TAKOJ PO

OBISKU – MODUL A1

1. Zakaj ste si izbrali za obisk ravno Tehniški muzej Bistra?

2. Kaj vam je bilo posebno všeč ali kaj vam posebno ni bilo všeč?

3. Če pomislite na druge podobne ustanove (Naravoslovni muzej, Hiša eksperimentov …), v

čem vidite pomen tehniškega muzeja v primerjavi z njimi?

4. Zakaj mislite, da je tehniški muzej pomemben za to področje?

5. Če pomislite na naravoslovno in tehniško vsebino in na razstavljene eksponate, se vam zdi

relavantna, ustrezna? Ali lahko navedete primer iz vsakdanjega ţivljenja, ki ga lahko

poveţete s kakšno od razlag ali vsebin, ki ste jih videli slišali ob obisku muzeja?

6. Se po obisku muzeja počutite bolj samozavestni v pogovorih in razpravah o naravoslovnih

(tehničnih, znanstvenih) vsebinah? Ste v ta namen izvedeli dovolj? Ste dovolj informirani

za kompetentne pogovore?

7. Koliko je, po vašem mnenju, pomembna znanost za razvoj celotne druţbe? Kaj so glavne

pridobitve oz. kateri so problemi v zvezi z znanostjo?

Priloga 3: DELNO STRUKTURIRAN INTERVJU Z OBISKOVALCI, TAKOJ PO

OBISKU – MODUL A1

(VPRAŠANJA ZA POVRATNIKE)

Drţavljanstvo

1. Ali ste po vašem zadnjem obisku Tehniškega muzeja Bistra postali bolj aktivni na primer

kot prostovoljec v kakšni nevladni organizaciji ali pri organizaciji katerega od dogodkov

povezanega s promocijo znanosti(naravoslovni dan, festival znanja …) v vašem okolju?

2. Ali po vašem zadnjem obisku bolj sledite dogodkom iz znanosti (naravoslovja in

tehnologije) v različnih medijih?

Intelektualna radovednost, odprtost

3. Ali je obisk muzeja v Bistri vplival na vaše večje zanimanje za naravoslovje in tehnologijo?

Izkušnje

4. Katera izkušnja iz obiska muzeja vam je najbolj ostala v spominu?

Drugo

5. Kakšna so bila vaša pričakovanja glede na vsebino, obseg, velikost muzejske zbirke in

dogodkov v muzeju Bistra?

6. Če primerjate muzej v Bistri s podobnimi ustanovami, kjer se lahko srečate z znanostjo,

kako bi ga ocenili? Katere so njegove prednosti in slabosti v primerjavi z drugimi?

7. Ali mislite, da je muzej v Bistri pomemben za bliţnjo in širšo okolico?

V primeru, ko je aktualno.

Potrošništvo.

8. Ali ste po vašem zadnjem obisku nakupili več proizvodov, ki so v zvezi z razstavljenimi

eksponati (razgradljivo, organsko, eko …)?

9. Ali ste po vašem zadnjem obisku razvili navade, povezane z zdravim načinom ţivljenja in

bolj odgovornim odnosom do okolja?

Priloga 4: Delovni list – LOV

Priloga 5: Delovni list – KMETIJSTVO

Documents

UNIVERZA V LJUBLJANIMaja Vene; diplomsko delo Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta – 4 – 4 IZOBRAŽEVALNO DELO Današnji muzeji so doţiveli preobrazbe soasno z razvojem