UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

INFORMATIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU MERKUR

INFORMATISATION OF STORAGE BUSINESS

IN COMPANY MERKUR

Kandidatka: Jožica Balažek Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81561049 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Poslovna logistika Mentor: prof.dr. Klavdij Logožar

Turnišče, maj, 2009

2

PREDGOVOR

V današnjih pogojih poslovanja se morajo podjetja prilagajati nenehnim spremembam, v katere jih silijo konkurenčne razmere. Vse večji pritisk na cene logističnih storitev, financiranje zalog, uvajanje sodobnih, informacijsko podprtih tehnologij ter izmenjava elektronskih dokumentov so le del spremenjenega poslovnega okolja. Eden izmed načinov doseganja konkurenčne prednosti je prav gotovo racionalizacija stroškov, ki jo je mogoče doseči z informatizacijo poslovnih procesov, in sicer z namenom izločitve ali izboljšanja dejavnikov za nastajanje stroškov. Raziskave kažejo na to, da je področje logistike v podjetju tisto, ki ima največ možnosti optimizacije, na primer večja kakovost dela, krajši odzivni časi, večja fleksibilnost, krajši čas vračila investicije in podobno. Informatizacija še nikoli ni bila tako pomemben konkurenčen dejavnik. Z uspešno in učinkovito informatizacijo na področju logističnih procesov podjetje pridobi na fleksibilnosti, kakovosti, sledljivosti, zmanjša stroške in podobno. Vlaganja v informacijsko tehnologijo in informatizacijo se v zadnjih letih povečujejo. Identifikacijske tehnologije so postale ene najbolj cvetočih tehnologij, predvsem na račun črtne kode, ki jo srečamo že na vsakem koraku. Koristi uporabe identifikacijskih tehnologij se kažejo v hitrem, natančnem in stroškovno učinkovitem zajemanju in branju podatkov. Uporabniki lahko občutijo pojavne oblike informacijske tehnologije kot uporabo različnih vrst terminalske opreme ter sistemov označevanja in sledenja blaga, sistemov elektronskega poslovanja, spletnih storitev in podobno. Uporaba sodobnih tehnologij zagotavlja avtomatsko zajemanje podatkov, kar občutno skrajša proces zajemanja podatkov, hkrati pa zagotavlja tudi ažurnost in točnost podatkov. Ob uvedbi informacijske tehnologije v podjetje pa je treba pozornost posvetiti tudi ustrezni usposobljenosti kadrov, če hočemo, da bo informatizacija učinkovita. Vpeljava informacijskih rešitev v skladišče pa ne prinaša koristi samo logistični funkciji, ampak celotnemu poslovnemu sistemu. Tesna povezanost logističnega in poslovnega informacijskega sistema ter uporaba prenosnih terminalov omogoča spremljanje materialnega toka v realnem času ter omogoča dostop do informacij vsem zainteresiranim v podjetju.

3

KAZALO PREDGOVOR…………………………………………………………………………... 2 1 UVOD………………………………………………………………………………….. 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema……………………………………………….. 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve……………………………………………………….. 5 1.2.1 Namen………………………………………………………………………………. 5 1.2.2 Cilji…………………………………………………………………………………. 5 1.2.3 Trditve………………………………………………………………………………. 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja……………………………………………….. 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja……………………………………………………… 6 2 OSNOVE SKLADIŠČENJA………………………………………………………..... 7 2.1 Pomen skladiščenja…………………………………………………………………… 7 2.2 Cilji in politika skladiščenja………………………………………………………….. 7 2.3 Vrste skladišč…………………………………………………………………………. 8 2.4 Lokacija skladišč……………………………………………………………………... 12 2.5 Notranja ureditev prostora in razporeditev materiala v skladišču………………......... 14 2.6 Ekonomičnost skladiščnega poslovanja……………………………………………… 16 3 INFORMATIZACIJA………………………………………………………………… 18 3.1 Zahteve za uvedbo informatizacije………………………………………………........ 18 3.1.1 Analiza procesov in zasnova novega modela………………………………………. 18 3.1.2 Lokacijska opremljenost……………………………………………………………. 19 3.1.3 Informacijska tehnologija………………………………………............................... 22 3.1.4 Izmenjava elektronskih dokumentov……………………………………………….. 29 4 SKLADIŠČNI PROCESI V PODJETJU MERKUR IN NJIHOVA

INFORMACIJSKA PODPRTOST………………………………………………….. 30 4.1 Predstavitev podjetja Merkur…………………………………………………………. 30 4.2 Skladiščni procesi v podjetju Merkur in njihova informacijska podprtost…………… 31 4.2.1 Vrste skladišč v podjetju……………………………………………………………. 31 4.2.2 Prevzem in uskladiščenje blaga…………………………………………………….. 33 4.2.2.1 Grobi prevzem……………………………………………………………………. 33 4.2.2.2 Fini prevzem……………………………………………………………………… 33 4.2.3 Hramba blaga……………………………………………………………………...... 35 4.2.3.1 Označevanje hrambnega prostora……………………………………………........ 35 4.2.4 Odprema blaga……………………………………………………………………… 37 4.2.4.1 Klasični način komisioniranja……………………………………………………. 37 4.2.4.2 Komisioniranje s prenosnimi terminali…………………………………………... 37 4.2.5 Kontrola popravkov črtne kode…………………………………………………….. 38 4.3 Analiza obstoječega stanja v skladišču……………………………………………….. 39 4.4 Vloga informacijske tehnologije pri izboljšanju skladiščnega poslovanja…………… 40

4

5 SKLEP………………………………………………………………………………..... 42 POVZETEK……………………………………………………………………………... 43 SEZNAM LITERATURE……………………………………………………………… 45 SEZNAM VIROV……………………………………………………………………...... 46 SEZNAM TABEL IN SLIK…………………………………………………………..... 47

5

1 UVOD Tehnološki napredek je skupaj z uveljavljanjem kriterijev svetovnega trga nedvomno eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki oblikujejo sodobno družbo. Razvoj, ki smo mu priča v zadnjih letih na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, je povzročil poenotenje na vseh področjih. Proces poenotenja se kaže tako v življenju in delovanju posameznikov kot tudi v poslovanju podjetij. 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu bomo predstavili informacijsko podprto skladiščno dejavnost. Logistika, katere del je tudi skladiščenje, se brez informacijske podpore v zadnjih letih zagotovo ne bi razvila tako, kot se je. V svetu čedalje bolj spoznavajo pomen skladiščenja in racionalizacije skladiščnega poslovanja. V podjetjih se zavedajo, da je ažurnost in sledljivost zalog bistvenega pomena za poslovanje podjetja. Vse to je mogoče doseči z dobro informacijsko podporo. Razvojni trendi zahtevajo upravljanje in nadzor nad skladiščno dejavnostjo s pomočjo informacijske tehnologije. Uvedba informacijske tehnologije v skladiščno poslovanje pripomore k hitrejšemu in natančnejšemu izvajanju skladiščnih procesov, zagotavlja ažurnost in točnost podatkov ter njihovo hitrejše zajemanje ter omogoča večjo kontrolo nad vsemi skladiščnimi operacijami. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen Namen diplomskega dela je analiza področja informatizacije in skladiščnega poslovanja ter prikaz in analiza obstoječe informacijske podpore na področju skladiščenja v podjetju Merkur. Čeprav so skladišča v osnovi še vedno enaka, kot so bila nekoč, je tudi na to področje razvoj informacijske tehnologije prinesel velike spremembe, zato s sodobnim informacijskim sistemom podprto skladišče postaja nepogrešljiva podpora gladko tekoče proizvodnje ali oskrbe kupcev. Informatizacija ima velik vpliv na poslovanje in pripomore k večji konkurenčnosti in učinkovitosti. Z uspešno in učinkovito informatizacijo skladiščnih procesov podjetje pridobi na fleksibilnosti, kakovosti, sledljivosti in zmanjšanju stroškov. Ker so skladišča postala pomemben člen oskrbovalne verige, zahtevajo tudi takšno informacijsko obravnavo. 1.2.2 Cilji Cilji diplomskega dela so:

- predstaviti teoretične osnove skladiščnega poslovanja; - opredeliti korake, ki so potrebni za uvedbo informatizacije; - predstaviti možne informacijske tehnologije; - predstaviti skladiščne procese v podjetju in njihovo informacijsko podprtost.

6

1.2.3 Trditve Trditve, ki jih bomo poskušali dokazati:

- predpogoj za uspešno vpeljavo informacijske podpore je učinkovita organiziranost skladišča;

- ustrezne informacijske rešitve povečajo produktivnost dela v skladišču, poveča se točnost, vzpostavi se sledljivost blaga, olajša se odkrivanje napak;

- vpeljava informacijskih rešitev v skladišče ne prinaša koristi samo logistični funkciji, ampak celotnemu poslovnemu sistemu;

- pri uvajanju in uporabi informacijske tehnologije igrajo pomembno vlogo ustrezno usposobljeni kadri.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Za uspešno delovanje podjetij je pomembno, da so pripravljena na spremembe v njihovem poslovnem okolju in so se sposobna tem spremembam tudi prilagajati. Izhajamo iz predpostavke, da če želijo biti podjetja uspešna in učinkovita, se morajo prilagajati spremembam na trgu. Spremembam poslovnega okolja se lahko podjetja prilagajajo z ustreznim spreminjanjem svojih poslovnih procesov. Prenova in informatizacija poslovnih procesov je pogoj za prilagodljivost podjetja na spremembe ter s tem za obstoj in razvoj podjetja. Pri raziskavi smo se omejili na skladiščno poslovanje, ki izgublja prvotni namen, ko smo skladišča uporabljali za dolgo in statično hranjenje blaga ter se spreminja v skladiščno poslovanje, za katerega je značilno hitro premikanje blaga od skladišča do uporabnika. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava v diplomskem delu bo poslovna, saj se bomo osredotočili na konkretno podjetje. Uporabljali bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo preučili sedanje stanje informacijsko podprtega poslovanja. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili:

- metodo deskripcije, saj bomo opisovali teoretične pojme in dejstva; - metodo komparacije, kjer bomo primerjali literaturo različnih avtorjev; - metodo klasifikacije, kjer bomo definirali pojme.

V okviru analitičnega pristopa pa bomo uporabili:

- metodo analize, kjer bomo razčlenjevali dobljene ugotovitve iz teorije in prakse - metodo sinteze, kjer bomo te ugotovitve med seboj primerjali.

Podatke bomo zbirali s pomočjo informacij, dostopnih na svetovnem spletu, v knjižnici in v podjetju Merkur.

7

2 OSNOVE SKLADIŠČENJA 2.1 Pomen skladiščenja Skladišče je prostor, v katerem hranimo razne materiale (surovine, pomožne materiale, polizdelke, gotove izdelke in drugo blago), ki so namenjeni proizvodnji, distribuciji ali potrošnji, bodisi na kraju samem, ali pa jih moramo v ta namen še transportirati v kak drug kraj. Nobeno blago ni samo sebi namen, marveč se nenehno giblje v verigi, ki jo sestavljajo proizvodnja – transport – potrošnja (Andolšek 1975, 10). O smotru skladiščenja Ogorelc (1991, 79-80) pravi, da je le-ta v premagovanju časovnih razlik med fazami proizvodnega procesa in končno med proizvodnjo in porabo. Skladiščenje pomeni časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Skladiščenje je v bistvu vedno prekinitev materialnega toka. Namenjeno je premostitvi časa, kar pomeni, da se s skladiščenjem izravnavajo časovne razlike med proizvodnjo in uporabo različnih dobrin. Obstajajo številni vzroki in potrebe po skladiščenju, katere lahko razdelimo v štiri skupine (Kaltnekar 1993, 248):

- neskladnosti med časom proizvodnje in časom potrošnje; - oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem potrošnje; - različni trgovski in finančni pogoji; - potreba po varnosti oskrbe.

2.2 Cilji in politika skladiščenja Cilji skladiščenja izhajajo iz osnovnega cilja celotne logistične dejavnosti v podjetju, ki zahteva zagotovitev planske preskrbe vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim večji ekonomičnosti te preskrbe. Osnovna funkcija skladiščenja je njegova varovalna funkcija. Iz tega izhaja tudi osnovni cilj, ki ga ima ta dejavnost v vsakem podjetju, in sicer mora premostiti časovno razliko med časom prispetja materiala in časom uporabe ali odpreme, pri tem pa ohraniti material količinsko in kakovostno neoporečen. Kot cilj moramo postaviti tudi ekonomičnost skladiščnega poslovanja. Uspešnost ugotavljamo s primerjavo stroškov v enakih časovnih obdobjih ob upoštevanju količine in vrednosti blaga. Možnost oskrbe na eni in stroški skladiščenja na drugi strani so v bistvu odvisni od višine zalog. Zato lahko prejšnja dva cilja na nek način združimo v skupen cilj, in sicer skrb za optimizacijo zalog. Osnovne zahteve ciljev lahko opredeli skladiščna politika. Navedli bomo le nekatere delne politike skladiščenja (Kaltnekar 1993, 253-254):

- politika organizacije skladiščne službe naj opredeli osnovna razmerja v dejavnosti. Določi naj stopnjo centraliziranosti oziroma decentraliziranosti funkcije ter razmerja nadrejenosti, podrejenosti in sodelovanja. Ob tem določa načela notranje strukturiranosti dejavnosti in njenega povezovanja z drugimi funkcijami, pa tudi

8

kadrovske in tehnične zahteve. Postaviti mora tudi osnovna izhodišča za oblikovanje delovnih postopkov in predpisov.

- politika skladiščnih zalog naj zagotavlja vzdrževanje teh zalog v racionalnem obsegu. Opredeliti mora režim gospodarjenja za različne vrste in skupine materialov ter s tem povezano uporabo normativov zalog oziroma različnih metod za gospodarjenje z zalogami.

- politika določanja lokacije skladiščnih prostorov in notranjega razporeda materiala naj opredeli vprašanje izgradnje enega ali več decentraliziranih skladišč, določi naj tudi način, kako razporejati material znotraj posameznega skladišča.

- politika izgradnje in opremljanja skladišč naj opredeli razmerja za investiranje v nove načine dela in novo tehniko v skladiščnem poslovanju. Predvsem naj določi smiselnost opremljanja oziroma obnavljanja starih skladišč ali izgradnje novih, določi pa naj tudi kakšna skladišča je smiselno projektirati. Pomembno vprašanje pri tem je lahko avtomatizacija in informatizacija skladiščnega poslovanja.

- politika nekurantnih zalog mora določiti gospodarjenje z materialom, ki ga več ne potrebujemo. Opredeli naj način ugotavljanja nekurantnosti in metode za likvidacijo teh zalog pri različnih vrstah ali skupinah materiala.

2.3 Vrste skladišč Na način poslovanja v skladiščih in na skladiščne naloge bistveno vplivajo tudi vrste skladišč. Določena vrsta skladišča in način njegove izgradnje omogoča čisto določene načine razporejanja materiala v skladišču in s tem tudi metode dela v skladišču. Izbrana vrsta skladišča mora omogočiti:

- ohranitev količine in kakovosti uskladiščenega materiala; - čim nižje stroške shranjevanja in čuvanja materiala; - varnost dela v skladišču.

Izbor vrste skladišča, pa tudi njegove notranje ureditve in sistem razporejanja materiala pa so odvisni od številnih pogojev. Najpomembnejši od teh so:

- vrsta materiala, ki ga uskladiščujemo z vsemi njegovimi lastnostmi; - količine uskladiščenega materiala; - pogostost prevzemanja in izdajanja; - organizacija prevzema, shranjevanja in izdaje.

Da bi zadostili tem zahtevam in pogojem, mora skladišče izpolnjevati naslednje kriterije (Kaltnekar 1993, 254-255):

- skladiščni tip in njegova notranja ureditev mora zagotoviti čim manj manipulacij v skladišču, čim krajše transportne poti, čim manj premeščanj, nobenih zastojev v transportu;

- material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema do izdaje mora biti jasen in nedvoumen, že pri uskladiščevanju je treba misliti na izdajo materiala, ves sistem skladiščenja je treba postaviti tako, da ga lahko nadziramo;

- skladišče mora omogočiti uskladiščevanje celih transportnih enot brez razformiranja, material naj po možnosti ostane v embalaži;

9

- skladišče naj bo ustrezno priključeno na prometnice zunanjega in notranjega transporta, kar bo omogočalo neoviran dovoz in odvoz materiala;

- skladišče naj omogoča čim enakomernejšo razporeditev dela, čim manj konic v delu in kratke čakalne čase;

- zagotavlja naj ohranjanje kvalitete uskladiščenega materiala z organizacijskimi in tehničnimi rešitvami;

- zgrajeno naj bo tako, da omogoča fleksibilnost ob različnih spremenjenih pogojih znotraj in zunaj podjetja;

- omogoča naj smotrno organizacijo celotnega skladiščnega in materialnega poslovanja z ustrezno pripravo skladiščnega dela.

Uspešnost skladiščnega poslovanja je v veliki meri odvisna od zadovoljitve zgornjih zahtev. Skladišča ločimo po različnih kriterijih:

1. Po namenu loči Andolšek (1975, 10-14): a. Skladišča za shranjevanje materiala, ki je namenjen za transport:

železniška, kamionska, luška, letališka, špedicijska, carinska in javna skladišča. Skladiščimo širok asortiment materiala v velikih količinah.

b. Industrijska skladišča: skladiščni material zagotavlja nemoten, neprekinjen planski potek proizvajalnega delovnega procesa. Ločimo:

- obratna skladišča: v njih skladiščimo režijski material, obrobni inventar, nadomestne dele;

- proizvodna skladišča: tu hranimo surovine, pomožni material, kupljene dele, montažne elemente;

- skladišča gotovih izdelkov, ki so namenjeni prodaji ali odpošiljanju. c. Distribucijska (trgovinska) skladišča: lahko so splošna za velik sortiment

blaga ali pa specialna, lahko celo za eno samo vrsto blaga. Temu ustrezna je notranja razdelitev in ureditev, notranji transport in mehanizacija ter skladiščna dokumentacija. Blago lahko tudi preembaliramo ali dodelamo.

2. Po načinu gradnje:

a. Zaprta skladišča: narava materiala zahteva, da je skladiščenje varno. Ta skladišča so zidana, zaklenjena in varovana. Taka skladišča imajo navadno več oddelkov, v katerih shranjujemo materiale, ki zahtevajo različne razmere za uskladiščenje.

b. Pokrita skladišča: za manj vreden material, ki ga je treba zaščititi le pred padavinami. Vlaga, temperaturne spremembe, prepih ne škodujejo materialu.

c. Odprta skladišča so nepokrita. V njih skladiščimo material, ki ni občutljiv na vremenske in toplotne spremembe. Material ima navadno velike dimenzije in težo.

d. Specialna skladišča: - za zelo vreden material (trezorji), - za material, ki ga je treba zaščititi pred zunanjimi vplivi (silosi,

skladišča za vnetljivo in eksplozivno blago),

10

- za material, ki zahteva stalno enake pogoje skladiščenja (hladilnice, greta skladišča).

3. Po velikosti in teži:

a. Skladišča za težek in voluminozen material in b. Skladišča drobnega materiala.

4. Po vrsti materiala:

a. Skladišča sipkega materiala (bunkerji za premog, pesek in razne kemikalije, bazeni, silosi in tako dalje);

b. Skladišča kosovnega materiala (razni sistemi polic in predalov).

5. Po stopnji centralizacije: a. Glavna ali centralna skladišča so tista, ki sprejmejo in evidentirajo ves

material, ki je namenjen podjetju; b. Pomožna skladišča, ki so decentralizirani deli glavnih skladišč in naj

skrajšujejo poti (obratna, priročna, sprejemna, pripravljalna in specialna skladišča).

6. Po opremljenosti:

a. Visokoregalna skladišča so večnadstropna skladišča, ki so povsem avtomatizirana. Vsako nadstropje predstavlja svoj regal, na katerem je material naložen na paletah ali v drugi embalaži. Material v regalnem skladišču premikamo z regalnimi dvigali. Regalno vozilo s posebnimi vilicami vlaga ali jemlje skladiščne enote iz regalov. Prevzema ali oddaja jih na posebnih mestih ali na posebnih transportnih napravah pred regali. Regalna dvigala lahko upravljamo v vzdolžni in navpični smeri (Potočnik 1997, 32).

Prednosti visokoregalnih skladišč so:

- maksimalna izkoriščenost površin in prostora; - kratek čas manipulacij z materialom; - zmanjšanje števila delavcev; - večja varnost in humanizacija dela; - hitra dostopnost; - nadzor nad zalogami; - večja požarna varnost.

b. Pretočna skladišča so sestavljena iz regalov, v katere vlagamo material na

eni, jemljemo pa na drugi strani. Tu sta vstopna in izstopna pot za material strogo ločeni. Pretočna skladišča uporabljajo za skladiščenje paletiziranega, embaliranega ali celo neembaliranega materiala. Vlaganje in odvzem sta lahko mehanizirana ali tudi ročna. Regali sestavljajo tunele, v katerih so montirane pretočne proge. Material potuje od vložnega mesta na začetku tunela do odvzemnega mesta na drugi strani tunela zaradi lastne teže po pretočni progi, ki ima vgrajene kotalne elemente.

11

Prednosti pretočnih regalov so (Potočnik 1997, 33): - odličen pregled vloženega materiala; - velika izkoriščenost skladiščnega prostora; - najkrajše prevozne poti; - zajamčeno načelo ˝first in-first out˝, pri katerem moramo zagotoviti

možnost, da tisti material, ki ga prej uskladiščimo, tudi prej izdamo.

Oblak (1997, 188) razvršča skladišča v naslednje štiri vrste:

1. Tovarniška skladišča, imenovana tudi skladišča končnih izdelkov, ki so nameščena blizu proizvodnje in sprejemajo na tem kraju končne izdelke zaradi premeščanja časa med proizvodnjo in prodajo blaga. Ta čas bi naj bil čim krajši.

2. Centralna skladišča, ki pomenijo tovarniškim skladiščem zaporedno funkcijo skladiščenja. Njihovo število je omejeno, vendar pa skladiščijo celoten sortiment izdelkov, ki jih proizvaja podjetje. Njihova funkcija je, da po potrebi popolnijo manjkajoče zaloge tam, kjer jih ni.

3. Območna skladišča, katerih naloga je, da zagotovijo hrambo materiala oziroma blaga, dokler ga ne potrebujejo v proizvodnji ali pa na prodajnem trgu v neki regiji. S tem se razbremeni hranjenje zalog v drugih skladiščih.

4. Izdajna skladišča so na najnižji stopnji zaporedja skladiščenja in so razporejena decentralno na celotnem prodajnem območju blaga. Njihova naloga je, da iz uskladiščenih količin blaga sestavljajo količinske enote blaga po zahtevah odjemalcev in jih pripravijo ter predajo v odpremo.

Za odločanje o sistemu skladiščenja si pomagamo z odgovori na tale vprašanja (Oblak 1997, 189-190):

- funkcionalna usmerjenost posameznega skladišča (proizvodnja ali marketing); - nastanitev skladišča:

a. proizvodno usmerjena nastanitev; b. tržno geografsko usmerjena nastanitev; c. na marketinški kanal strukturirana nastanitev; d. transportnotehnična usmeritev nastanitve (na primer za manipulacijo in

skladiščenje tranzitnega blaga). - skladiščna zmogljivost; - investiranje in financiranje gradnje skladišč:

a. gradnja lastnih skladišč ali najetje tujih skladišč ali pa distribucijskih centrov;

b. oprema skladišča (stavbe in tehnične skladiščne enote, skrb za objekte skladiščenja, prevozne, pretovorne, pakirne in komisionirne naprave).

- skladiščni sistem; - procesi skladiščenja:

a. vhod materiala in identifikacija materiala; b. sortiranje materiala in priprava za skladiščenje; c. določitev skladiščnega mesta; d. transport materiala v skladišču; e. izdajanje materiala iz skladišča; f. pakiranje materiala in priprava za odpravo; g. nakladanje materiala na transportno sredstvo.

12

2.4 Lokacija skladišč Izbira pravilne lokacije skladišč vpliva na stroške poslovanje predvsem v smislu višine transportnih stroškov. Če bi ne bilo transportnih stroškov, problema lokacije posameznih objektov skoraj ne bi bilo. Pri izbiri lokacije moramo biti pozorni na (Ivanko in Bergant 1999, 115-116):

- s kakšnimi površinami bomo lahko razpolagali; - kakšna je dovoljena višina skladiščnega prostora; - kakšna bo tehnika skladiščenja; - kolikšna bo pogostnost prometa v in iz skladišča; - kakšna je infrastruktura in njena propustnost; - kakšne so možnosti znižanja stroškov skladiščenja.

Z izbiro optimalne lokacije skladišča želimo (Kaltnekar 1993, 261):

- pospešiti proizvodni proces; - zmanjšati proces notranjega transporta; - zagotoviti čim smotrnejšo oskrbo vseh uporabnikov; - čim bolje izkoristiti razpoložljivi prostor; - omogočiti čim lažje delo delavcem.

Optimalna lokacija skladišča nam bo pomagala znižati poslovne stroške. Vendar bomo le redko lahko postavili skladišče na optimalni lokaciji, ker nas bodo ovirali številni dani pogoji (Kaltnekar 1993, 265):

- prometni pogoji in dostopnost skladišča, - možnost priključka na železniško ali cestno omrežje, - velikost skladišča in s tem povezana potreba po prostoru, - trdnost zemljišča, - možnost parkiranja in garažiranja, - stroški izgradnje in kreditni pogoji posameznih lokacij, - preskrba z energijo in vodo, - prostor za širjenje, - posebne zahteve urbanistov, - drugo.

Andolšek (1975, 7) razlikuje med dvema lokacijama:

1. makrolokacija je prostor, kraj, kjer naj bo, kjer naj zgradimo skladišče glede na funkcijo, ki smo mu jo namenili;

2. mikrolokacija je notranja razporeditev v skladišču. O makrolokaciji razmišljamo, preden začnemo skladišče projektirati. V zvezi s tem se postavlja niz vprašanj:

- kakšno skladišče želimo (trgovinsko, industrijsko, javno); - kakšno blago bomo skladiščili; - kolikšno skladišče je potrebno.

13

Z mikrolokacijo skušamo odgovoriti na vprašanje, kako bo skladišče urejeno znotraj, da bo kar najbolje služilo svojemu namenu. Gre za:

- notranjo razdelitev prostora; - za ureditev prevzema, odlaganja in odpreme materiala; - za stik med notranjim in zunanjim transportom; - za ureditev notranjega transporta; - za izbiro primerne ostale opreme.

Bistveno vprašanje pri določanju lokacije skladišča je ali postaviti centralno skladišče ali več decentraliziranih. Stopnja centralizacije skladiščne službe je odvisna od številnih dejavnikov. V različnih situacijah v podjetjih ti dejavniki tudi različno delujejo. Moramo jih upoštevati, če hočemo postaviti smotrno organizacijo skladiščne službe. Najpomembnejši med njimi so:

- proizvodno-tehnične lastnosti podjetja; - razpoložljiva delovna sila, predvsem strokovna; - razpoložljiv prostor za skladiščenje; - stopnja mehaniziranosti skladiščnega dela; - lastnosti materiala, ki ga uskladiščujemo in tako dalje.

Centralistično organizirana skladiščna služba združuje vse funkcije različnih skladišč pod isto pristojnostjo. Vsa skladišča skupaj so povezana v poseben oddelek, ki se potem lahko različno veže na druge enote v organizacijski shemi podjetja. Ta oddelek samostojno planira, organizira in opravlja vse naloge, ki jih ima skladiščna služba v podjetju. Seveda se lahko centralistično organizirana skladiščna služba naprej razčlenjuje v manjše organizacijske enote, kot so skladišča surovin, polizdelkov, gotovih izdelkov, orodij in tako dalje. Prednosti centralistično organizirane skladiščne službe so (Kaltnekar 1993, 320):

- kompleksna obravnava in reševanje celotne skladiščne problematike; - lažja koordinacija med posameznimi skladišči; - boljše izkoriščanje skladiščnega prostora; - boljše izkoriščanje skladiščnih naprav in delavcev, kar je posebej pomembno, če se

pogosto pojavljajo naloge v različnih skladiščih ob različnih časih. Decentralizirana skladišča nimajo direktne medsebojne organizacijske povezave. V organizaciji ni neke enotne skladiščne službe, ampak so posamezna skladišča posebej organizirana, vsako ima svoje strokovno vodstvo in se neposredno veže na tiste enote podjetja, ki jim največ služi (Kaltnekar 1993, 321). Prednost decentraliziranih skladišč je predvsem v neposrednejši povezavi s potrošniki uskladiščenega materiala. Na ta način se lahko zelo skrajšajo transportne poti. Takšna razmestitev skladišč je še posebej primerna, če je potrebno skladiščiti in transportirati velike količine posameznih vrst blaga in bi transportni stroški močno narasli, če bi vso to blago vozili k potrošnikom iz oddaljenega centralnega skladišča (Kaltnekar 1993, 263).

14

Opazen je trend izgradnje centraliziranih skladišč. Na takšno odločitev vpliva možnost vključitve učinkovitih sredstev za obdelavo podatkov in komunikacije. Poleg tega je tudi moderne transportne in skladiščne naprave smotrno angažirati le v velikih skladiščih (Kaltnekar 1993, 262). 2.5 Notranja ureditev prostora in razporeditev materiala v skladišču Z notranjo ureditvijo skladišča razumemo dimenzioniranje in notranji razpored posameznih prostorov, določanje prometnic, izdajnih in prevzemnih mest ter delovnih mest skladiščnikov, razmestitev potrebne opreme v teh prostorih, razmestitev uskladiščenega materiala in označevanje posameznih elementov skladiščenja. V največji meri je odvisna od lastnosti materiala, ki ga skladiščimo in od količine posameznih vrst materiala (Kaltnekar 1993, 265). Notranja ureditev skladišča se nanaša na (Potočnik 1992, 73):

- določitev vhodov, transportnih poti, izhodov ter odpravljanje ozkih grl; - organizacijo prevzemnega in izdajnega mesta za material; - določitev skladiščnih oddelkov in podskupin; - ureditev tehničnih pogojev za čim boljše čuvanje materiala (klimatske naprave,

ventilacija, hladilni sistem); - določitev koeficienta izrabe površin v skladišču, ki ga izražamo z razmerjem med

izkoriščeno površino in skupno površino skladišča. Na koeficient izkoriščenosti skladiščnih površin vplivajo zlasti vrsta materiala, način skladiščenja, širina komunikacij, velikost prevzemnih, izdajnih in ostalih stranskih površin. Kaltnekar (1993, 266-267) navaja, da če hočemo zagotoviti smotrnost v notranji ureditvi skladišča, moramo upoštevati naslednje štiri zahteve:

- smotrnost in preglednost skladiščenja; - pravilno prostorsko razporeditev; - zavarovanje pred škodami (vlaga, požar, tatvine); - smotrno in zadostno označevanje.

Preglednost skladiščenja zelo olajša in pospeši skladiščno poslovanje. S tem zadovoljimo tudi eno od osnovnih zahtev skladiščenja, njegovo ekspeditivnost, zmanjšajo pa se tudi stroški dela v skladišču. Preglednost lahko zagotovimo na ta način, da material v skladišču sortiramo po skupinah, podskupinah in posameznih artiklih in za vsako vrsto materiala točno določimo njegovo mesto. Eden od osnovnih pogojev za normalno in ekspeditivno poslovanje skladišča je tudi pristopnost do vsake vrste uskladiščenega materiala. Prenatrpanost skladišča otežuje delo in pravilno funkcioniranje skladiščne službe. Pristopnost lahko zagotovimo s pravilnim razporedom materiala v skladišču in z različnimi skladiščnimi napravami.

15

Najpomembnejše vprašanje pri notranji ureditvi skladišča je njegova prostorska ureditev in predvsem razporeditev materiala v skladišču. Da bi bile transportne poti čim krajše na relacijah, kjer je intenzivnost transporta največja, je treba ob glavnem prehodu uskladiščiti tiste vrste materiala, ki imajo največjo transportno intenzivnost, ostale pa po padajoči intenzivnosti vse dalj od vhoda in glavnega prehoda. V samih kotih skladišča bo shranjen material, ki ga le redko uporabljamo. Pri tem se postavlja vprašanje ugotavljanja intenzivnosti transporta za posamezne materiale oziroma katere lastnosti materiala je pri tem treba upoštevati. Za obseg skladiščnega dela so najpomembnejše lastnosti:

- teža materiala; - prostornina materiala; - koeficient obračanja zalog; - pogostnost izdajanja materiala.

Teža in prostornina materiala pogosto vplivata na razdelitev skladišč v posamezne cone. Skladišča drobnega materiala so prostorsko ločena od skladišč za velike kose. Težje kose odlagamo nižje, lahek material pa na višje police. Včasih lahko na razpored materiala v skladišču vplivajo še drugi pogoji. Material velike vrednosti mora biti zaklenjen. Pokvarljiv material nam mora biti stalno pred očmi. Materiali, ki vplivajo drug na drugega (kemično, z vonjem), morajo biti uskladiščeni ločeno. S pravilno razporeditvijo in postavitvijo materiala zagotovimo ohranitev kakovosti in količine materiala, varnost in lažje delo delavcev, ohranitev in varno vzdrževanje prostorov in kar najmanjše stroške hranjenja materiala (Ivanko in Bergant 1999, 121). Vsa ta osnovna načela za razporeditev materiala v skladišču so zelo logična, na videz so njihove zahteve enostavne. Če pa imamo v skladišču shranjenih več tisoč vrst različnega materiala, je vsa ta načela velikokrat težko v celoti uveljavljati. Zato se moramo odločiti med dvema možnostma: ali zelo togo postavimo skladiščni razpored in s tem zagotovimo največjo preglednost ali postavimo ta razpored zelo elastično in s tem omogočimo prilagajanje dejanskim razmeram in boljše izkoriščanje skladiščnega prostora. Na našo odločitev vplivajo različni pogoji. V naslednji shemi je prikazano, kateri so ti pogoji, kako delujejo in kakšne so posledice togega ali elastičnega razporeda materiala v skladišču (Kaltnekar 1993, 267). Tabela 1: Pogoji in posledice togega ali elastičnega razporeda materiala v skladišču

Vir: Kaltnekar (1993, 267).

Tog razpored

Elastičen razpored

Pogoji spremembe v poslovanju število različnih vrst materiala količine posameznih vrst materiala spremembe uskladiščenih količin obseg posameznih kosov

redke veliko majhne redke majhen

pogoste majhno velike pogoste velik

Posledice preglednost skladiščenja izkoriščenost skladiščnega prostora vključevanje novih artiklov

velika slaba težko

majhna dobra lahko

16

Znani so različni sistemi razporejanja materiala v skladišču, ki so podrejeni enemu ali drugemu osnovnemu tipu ali pa predstavljajo različne kombinacije. Abecedni in številčni razpored skladiščenja je tipičen predstavnik togega razporeda. Vsaka posamezna vrsta materiala dobi svojo točno oznako in tudi svoje točno določeno mesto v skladišču. Ta sistem zahteva veliko skladiščnega prostora. Vsak material mora imeti prostor za svojo maksimalno zalogo. Zelo dobra pa je preglednost, saj vedno vemo, kje je neki material uskladiščen. Skladiščenje po trenutno prostem prostoru v največji meri izkorišča prednosti in seveda tudi pomanjkljivosti elastičnega razporeda. Vsak material, ki na novo pride v skladišče, razporedimo na tisto mesto, kjer je trenutno razpoložljiv prostor. Isto vrsto materiala torej razporedimo na več različnih mestih, kar omogoča dobro izkoriščenost prostora, a slabo preglednost. Skladiščenje po trenutno prostem prostoru z uporabo plana lokacije in kartoteke. Celotno skladišče s posebnim planom lokacije razdelimo na posamezne sekcije in to označimo. Vsako vrsto materiala uskladiščimo na tisto mesto, kjer je trenutno razpoložljiv prostor. Na kartoteki materiala pa označimo, kje smo ta material postavili (enako velja tudi pri izdaji materiala). Na ta način zagotovimo preglednost (plan lokacije in kartoteka) in dobro izkoriščanje prostora (skladiščenje na trenutno razpoložljiv prostor). Seveda pa zahteva ta način urejeno skladiščno poslovanje in ažurnost vseh evidenc. Ta sistem je postal nujnost pri visokih regalnih skladiščih, kjer sta nujna tako dobro izkoriščanje prostora kot preglednost. Vsak od teh sistemov razporejanja materiala v skladišču zahteva nek način označevanja prostora in uskladiščenega materiala. Načini označevanja so zelo različni. Pri togem razporedu materiala lahko z isto oznako zaznamujemo prostor in material. Pri elastičnem razporedu materiala bomo seveda morali različno označiti prostor in material. Največkrat bo za nas s stališča skladiščenja pomembna le oznaka prostora. S to oznako moramo točno označiti vsako mesto v skladišču, včasih celo vsako polico. Ta mesta lahko označimo po dekadnem sistemu, kjer bo prvo številčno mesto označilo skladišče, drugo glavni prehod, tretje stranski prehod, četrto vrsto polic in peto polico (Kaltnekar 1993, 267-268). 2.6 Ekonomičnost skladiščnega poslovanja Ekonomičnost skladiščnega poslovanja je odvisna od pravilnega skladiščenja, racionalne izrabe opreme in tehnologije, organizacije dela v tej službi in pravilne ocenitve skladiščnih zalog. S kazalci ekonomičnosti ugotavljamo vlaganja sredstev in stroškov. Kazalec nam pove, koliko stroškov bremeni vrednost skladiščnega prometa. Uspešnost lahko ocenjujemo tudi s potrebnim časom za izvršitev naročila, količino dela, administrativno delo, vrednost reklamiranja, vrednost izgub, stopnjo urejenosti skladišč in strokovnim izpopolnjevanjem zaposlenih (Ivanko in Bergant 1999, 113).

17

Skladiščne stroške lahko razdelimo v tri skupine: - stroški uskladiščenega materiala; - stroški skladiščnega prostora; - stroški delovanja skladišč.

Stroški uskladiščenega materiala so stroški, ki jih povzroča material sam na sebi oziroma dejstvo, da imamo ta material v zalogi. Material sam predstavlja vrednost, ki je neaktivna in veže obratna sredstva. Kot strošek moramo računati obresti od teh vezanih sredstev. Poleg tega se s staranjem materiala v skladišču zmanjšuje njegova vrednost, material se poškoduje in kvari, delno se tudi razsipa, obstaja tudi možnost kraje in poneverbe. Stroške skladiščnega prostora predstavlja prostor in njegovo vzdrževanje na potrebnem nivoju. Sem spadajo stroški amortizacije (ali najemnine) prostora, stroški amortizacije vgrajene skladiščne opreme, obresti od osnovnih sredstev, stroški vzdrževanja skladišč, razsvetljave, gretja, zavarovanja, varovanja in tako dalje. Stroški delovanja skladišča so stroški delovne sile in stroški skladiščnih naprav, ki nastajajo pri prevzemanju, shranjevanju, izdajanju materiala, pripravljanju pošiljk. Sem spadajo tudi stroški upravljanja skladišča, vodenja in kontrole (Kaltnekar 1993, 271-272).

18

3 INFORMATIZACIJA Globalizacija, nestabilno in spreminjajoče se poslovno okolje ter močna konkurenca silijo podjetja k iskanju in zagotavljanju konkurenčne prednosti, prenavljanju in skrajševanju poslovnih procesov ter zniževanju stroškov. Za sprotno in učinkovito prilagajanje spremembam so potrebne prave in pravočasne informacije. Razvoj informacijske tehnologije je omogočil hitro širjenje informacij in znanja v družbi. Tehnologija spreminja način poslovanja in podjetja, ki bodo znala v največji meri izkoristiti vse prednosti, ki jim jih nudi informacijska tehnologija, bodo tudi najuspešnejša. Opremljenost z informacijsko tehnologijo ne zadošča, ampak je učinkovita implementacija informacijske tehnologije tista, ki podjetju zagotavlja konkurenčno prednost. Govorimo torej o informatizaciji poslovanja. Namen informatizacije je doseganje pozitivnih rezultatov na področju zniževanja stroškov, povečanja kakovosti izdelkov in storitev, skrajšanja dobavnih rokov in podobno. Kovačič (1998, 47-48) navaja, da informatizacija predstavlja splošen in celovit proces uvedbe in uporabe informacijske tehnologije in je usmerjena v zagotavljanje konkurenčne prednosti podjetij oziroma k avtomatizaciji in optimizaciji izvajanja njihovih poslovnih procesov. Ko razmišljamo o posodabljanju skladišča, moramo najprej dobro proučiti svoj poslovni proces in ugotoviti dejanske potrebe. Funkcionalnost informacijskih rešitev je povezana s procesnim ravnanjem pri načrtovanju logističnih in informacijskih poti, lokacijsko opremljenostjo skladišča, uvedenimi informacijskimi tehnologijami in izmenjavo dokumentov v elektronski obliki (Muršič 2008, 12). 3.1 Zahteve za uvedbo informatizacije 3.1.1 Analiza procesov in zasnova novega modela Pogoj uspešne uvedbe informacijskih rešitev je analiziranje uveljavljenih procesno-informacijskih poti v skladišču. Podjetje se naj projekta informatizacije skladiščne dejavnosti loti v skladu s svojimi strateškimi cilji, ki so tudi iztočnica za prenovo procesov na ravni celotnega podjetja. Potrebno je izvesti predhodni posnetek in analizo stanja ter dati idejno zasnovo sistema, kar lahko podjetje stori z notranjimi ali zunanjimi strokovnjaki, najboljša rešitev pa je seveda kombinacija obojih. Poslovni procesi v podjetjih so največkrat nepregledni in neprilagodljivi ter s tem obremenjujoči v poslovnem in informacijskem smislu. Takšno stanje je neprimerno za informatizacijo, zato je potrebno poslovne procese prenoviti (Gradišar et.al. 2005, 246). Prenova poslovnih procesov lahko drastično pripomore k uspešnosti in učinkovitosti delovanja podjetja. Tako lahko podjetje doseže konkurenčno prednost in doseže ugodno pozicijo na trgu.

19

Hammer in Champy (1995, 42-43) opredeljujeta prenovo poslovnih procesov kot temeljni vnovični premislek o poslovnih procesih in njihovem korenitem preoblikovanju z namenom, da bi tako dosegli velike izboljšave kritičnih kazalcev učinkovitosti, kot so stroški, kakovost in čas. Prenova poslovnih procesov zajema in vključuje naslednja osnovna izhodišča in globalne cilje (Kovačič 2004, 64-65):

- poenostavitev poslovnih postopkov z odstranitvijo nepotrebnih aktivnosti; - skrajševanje poslovnih procesov, dvig odgovornosti in posledično znižanje stroškov

poslovanja; - dvigovanje kakovosti izdelkov in storitev; - zniževanje stroškov izvajanja postopkov ob ohranjanju ustreznega razmerja do

kakovosti in časa; - dvigovanje zanesljivosti ter doslednosti izvajanja postopkov; - prenovo poslovnih procesov v smeri tesnejšega in bolj neposrednega povezovanja z

dobavitelji; - usmerjanje v lastne ključne zmožnosti.

3.1.2 Lokacijska opremljenost Uvedba informacijskih rešitev v skladišče je nekako pogojno vezana na uporabo tehnologije identifikacije. Najpogostejše je črtna koda, vse pogosteje pa srečamo tudi tehnologijo označevanja RFID. Vendar označevanje ne zajema samo blaga in pošiljk, temveč tudi logističnih lokacij. Lokacijska opremljenost pomeni označevanje lokacij skladiščenja blaga, lokacij, kjer blago prevzemamo in lokacij, kjer ga izdajamo iz skladišča. Opremljenost logističnih lokacij s tehnologijo identifikacije je pogoj za uvedbo informacijskih rešitev. S tehnologijo identifikacije namreč natančno naslavljamo logistične lokacije, blago in pošiljke. Označevanje logističnih enot in blaga je standardizirano s standardi EAN.UCC (Muršič 2008, 9). Logistične enote (palete, kartone, bale …) praviloma označujemo s kodo SSCC (Serial Shipping Container Code – zaporedna koda logistične enote), ki je edinstvena. SSCC je nepomensko 18-mestno število fiksne dolžine, ki ne vsebuje nobenih klasifikacijskih elementov. Sestavljena je na sledeč način: Slika 1: Struktura SSCC

Vir: GS1 2008.

Razširitveno cifro določi uporabnik po svojih internih potrebah. Predpono podjetja dodeli uporabniku sistem GS1. Serijsko referenčno številko dodeli uporabnik in jo strukturira po svojih internih potrebah. Kontrolna cifra se izračuna po algoritmu EAN.UCC.

20

SSCC ali zaporedna koda zabojnika nudi nedvoumno identifikacijo za logistične enote in je edino obvezno polje na logistični nalepki EAN.UCC. SSCC lahko uporabljajo vsi udeleženci v preskrbovalni verigi kot referenčno številko za relevantne informacije, ki so shranjene v računalniških datotekah. Namen logistične nalepke EAN.UCC je zagotoviti jasno in jedrnato informacijo o enoti, h kateri je pripeta. Na edinstven način identificira logistično enoto za administrativne in logistične namene ter zagotavlja identifikacijo artiklov za enoto ali njeno vsebino skupaj z dodatnimi informacijami proizvajalca in kupca v strojno berljivi oznaki. Logistična nalepka uporablja simbologijo GS1-128. Koristi logistične nalepke EAN.UCC so:

- je popolnoma združljiva z mednarodno priznanimi standardi; - uporaba simbologije UCC.EAN na nalepki omogoča eno izmed najbolj natančnih

oblik zajemanja podatkov; - zmanjšuje število napak; partnerji potrebujejo le eno nalepko za vse udeležence v

preskrbovalni verigi; - zagotavlja vez med fizičnim tokom blaga (z uporabo črtne kode) in tokom

elektronskih informacij (z uporabo RIP – računalniška izmenjava podatkov). Informacije, ki so na voljo na logistični nalepki EAN.UCC:

- informacije o enoti: • identifikacija enote (SSCC); • GTIN (globalna trgovinska identifikacijska številka); • dodatne informacije (datumi, številka serije …).

- transportne informacije: • številka pošiljke; • lokacijska številka.

- informacije o kupcu: • informacije o naročilu (številka nabavnega naloga …).

Priporočljiva velikost nalepke je format A6 (105x148 mm). Če so potrebne druge dimenzije, je najbolje obdržati konstantno širino 105 mm, medtem ko se višina nalepke lahko spreminja glede na količine potrebnih informacij. Črtne kode, predstavljene na logistični nalepki EAN.UCC morajo biti vertikalno orientirane. Logistična nalepka sestoji iz treh delov:

- zgornji del nalepke vsebuje informacije prostega formata; - srednji del vsebuje tekstovne informacije in za človeka berljivo

interpretacijo črtne kode; - spodnji del vključuje črtno kodo in njeno interpretacijo; SSCC mora biti na

najnižjem mestu.

21

Slika 2: Lokacija in orientacija logistične nalepke

Vir: GS1 2008. Slika 3: Struktura logistične nalepke

Vir: GS1 2008.

22

3.1.3 Informacijska tehnologija Osnovni cilj vsakega podjetja je optimalno poslovanje. Upravljanje z informacijami, ki jih potrebujemo ob pravem času in morajo biti točne, pa je ključ do uspeha. Današnji trendi so zato usmerjeni k nadzorovanemu pretoku blaga, ki ga omogoča z informacijsko tehnologijo podprto skladiščno poslovanje. Prednosti uporabe informacijske tehnologije:

- brezpapirno poslovanje; - nižji stroški skladiščenja; - večja točnost sprejema in odprave blaga; - večja produktivnost; - visoka stopnja sledljivosti; - boljši nadzor nad stanjem zalog; - manjše število napak; - večje udobje pri delu; - natančnejša in hitrejša inventura; - sočasnost materialnih in informacijskih operacij.

Za evidentiranje blaga in pošiljk je treba uvesti takšno informacijsko tehnologijo, ki uporabniku omogoča mobilnost. Prenosne naprave pomembno spreminjajo proces dela v logistiki. S postavitvijo dostopnih točk omogočamo nenehno povezavo prenosnih naprav (radiofrekvenčnih terminalov) s podatkovnimi zbirkami. Pri tem je pomembno, da uporabniki novo informacijsko tehnologijo sprejmejo kot delovni pripomoček. Uporabnik mora vedeti, da je pravilna uporaba prenosne naprave sestavni del informacijskega sistema družbe in da je pomemben člen informacijskega sistema (Muršič 2008, 8-9). Tehnologije identifikacije: a) Tehnologija črtne kode Sistem črtne kode je sestavljen iz čitalnika in etikete s črtno kodo, ki se nahaja na objektu. Branje črtne kode temelji na principu odboja čitalnikove izsevane svetlobe od črtne kode; prenosni medij med čitalnikom in etiketo je torej svetloba. Za branje črtne kode ponudniki ponujajo prenosne RF (radiofrekvenčne) terminale, opremljene z bralniki črtne kode in RF terminale, namenjene za namestitev na viličarje. Slika 4: RF terminali in čitalci črtne kode

Vir: Špica International 2009.

23

Črtna koda je elektronski ključ, ki se najpogosteje uporablja za zapis enotne številke artikla na embalaži artikla. Omogoča učinkovitejše delo, ker:

- odpravlja človeške napake; - omogoča hitrejši in natančnejši zajem podatkov: z embalaže, z etiket, v paketni

distribuciji, v administrativne namene, za vodenje evidenc in tako dalje. Poznamo tri glavne elemente oštevilčenja črtne kode z identifikacijskimi številkami: 1. globalna identifikacijska številka (GTIN), ki omogoča hiter in zanesljiv avtomatski zajem identifikacijske številke. GTIN se uporablja za edinstveno identifikacijo prodajnih enot po vsem svetu. Prodajna enota je vsaka enota (proizvod ali storitev), o kateri je treba poiskati vnaprejšnje informacije in ki se lahko cenovno opredeli, naroči ali fakturira za trgovanje med členi v vsaki točki oskrbne verige; 2. globalna lokacijska številka (GLN) se uporablja za identifikacijo podjetja ali organizacije kot pravne identitete; 3. zaporedna koda zabojnika (SSCC) se uporablja za edinstveno identifikacijo posamezne logistične enote. V sistemu GS1 se uporabljajo različne simbologije črtne kode. V maloprodaji se uporablja simbologija EAN-13 ali EAN-8, ki je skrajšana oblika, saj nekateri izdelki niso dovolj veliki, da bi bilo možno nanje odtisniti 13-mestno EAN črtno kodo. Simbologija ITF-14 je primerna za direktno tiskanje na valovito lepenko. Za specifične potrebe v logistiki je primerna simbologija GS1-128, ki z uporabo dodatnih aplikacijskih identifikatorjev (AI) poleg GTIN-a omogoča tudi zapis različnih kombinacij opisnih podatkov (na primer: številka šarže, rok uporabnosti, teža …). Različne vrste simbologij črtne kode imajo določene prednosti in slabosti. Nekatere so se razvile zaradi zgodovinskih in političnih razlogov, druge zaradi dejanskih tehničnih prednosti uporabe, kot so gostota zapisa, velikost, zanesljivost pri odčitavanju, možnost kodiranja raznovrstnih znakov, tako števil kot črk in simbolov. Koda EAN-13 se je uveljavila kot koda, ki točno določa državo in podjetje nastanka. Prvi trije znaki običajno definirajo državo oziroma nacionalno organizacijo, ki je izdala številko, naslednjih štiri, pet ali šest mest pove proizvajalca artikla, preostalih pet, štiri ali tri mesta dodeli artiklom proizvajalec, 13. znak je kontrolni znak, ki se po posebnem algoritmu izračuna na osnovi predhodnih dvanajstih števil in preverja točnost celotne številke izdelka. Slika 5: Koda EAN-8 in koda EAN-13

Vir: GS1 2008.

24

ITF-14 je numerična koda višje gostote, ki se največkrat uporablja v skladiščih in v aplikacijah v težki industriji. Zaradi možnosti napačnega odčitavanja se okrog kode dostikrat uporablja črn okvir, ki preprečuje, da bi laserski žarek pri delnem preletu kode prenesel napačne podatke v aplikacijo. Slika 6: ITF-14

Vir: GS1 2008. Koda GS1-128 je zelo kompaktna alfanumerična koda, kar pomeni, da se v njej lahko kodirajo tako števila kot tudi črke in določeni simboli. Prednost kode pred drugimi je tudi izredna zgoščenost, s čimer lahko na majhni površini zapišemo veliko število podatkov. Vendar je treba opozoriti, da lahko preveč podatkov kodo toliko zgosti, da jo s tehnologijo za branje težko beremo. Zaradi svojih geometričnih lastnosti omogoča čitalnikom črtne kode hitro in zanesljivo odčitavanje. Slika 7: Koda GS1-128

Vir: GS1 2008. b) Tehnologija RFID Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) je danes gotovo najobetavnejša tehnologija za avtomatsko identifikacijo. Po svojem bistvu je podobna tehnologiji črtne kode, a jo v marsičem presega. RFID sistem sestavljata čitalnik in RFID priponka, ki se nahaja na objektu, ali je celo sestavni del objekta samega. Pri identifikaciji z RFID tehnologijo gre za izmenjavo radijskih signalov nizke moči med čitalnikom in priponko – prenosni medij so radijski valovi. Priponka je sestavljena iz antene, čipa in ohišja. Čitalnik ustvarja v svoji okolici šibko radiofrekvenčno magnetno polje. Ko se priponka približa čitalniku in vstopi v njegovo polje, se zbudi elektronsko vezje v priponki in odda svoj podatek v obliki radijskega signala. Čitalnik ta signal sprejme in ga v primerni obliki posreduje računalniku za nadaljnjo obdelavo.

25

Prednosti RFID tehnologije: - ni potrebe po vidnem polju - tehnologija ne zahteva, da je priponka v vidnem polju čitalnika (kot pri črtni kodi);

- prilagojenost zahtevnim okoljem - zaradi principa delovanja je RFID idealna rešitev za okolja s prisotnostjo nečistoče in vlage, saj je RFID priponke mogoče prilagoditi najzahtevnejšemu okolju (ekstremne temperature, vlaga, visoka mehanska odpornost);

- dolga življenjska doba - ker RFID čitalniki in priponke ne vsebujejo nobenih premikajočih se delov, zelo redko potrebujejo vzdrževanje, njihova življenjska doba pa je zelo dolga;

- zaščita podatkov - za razliko od črtne kode je kopiranje RFID priponk praktično nemogoče;

- hitrost zajema - čitalnik zajame podatke iz RFID priponke v nekaj milisekundah; - hkratna identifikacija večjega števila artiklov; - dvosmerna komunikacija RFID nalepk - medtem ko lahko črtne kode le beremo,

lahko v RFID priponke informacije tudi zapisujemo. Slabosti RFID tehnologije:

- zaenkrat še razmeroma visoki investicijski stroški; - potreba po standardizaciji in enotnih protokolih (vsi dobavitelji morajo uporabljati

RFID oznake in z njimi morajo biti označeni vsi izdelki, ki prihajajo v skladišče); - nedoseganje 100% točnosti ob vplivu tekočin in kovin (tekočina vpija

elektromagnetne valove, kovina pa jih odbija). Slika 8: Ročni RFID čitalec in priponka

Vir: IDenticus 2007. c) Tehnologija pick-to-voice Govorno vodenje je tehnologija nove generacije, s katero lahko izboljšamo natančnost in hitrost dela v skladišču ali distribucijskem centru. Sestavljajo jo ergonomski prenosni terminal s programsko opremo za tvorjenje in prepoznavanje govora ter slušalke in mikrofon, ki delavcu omogočajo, da ima med sprejemanjem in potrjevanjem navodil za delo z blagom v skladišču proste roke in pogled. Glavni terminal, ki ga delavec nosi za pasom, komunicira z gostiteljskim nadzornim sistemom (sistem za vodenje skladišč – SVS). Na prenosnem terminalu sta računalniška programa za pretvorbo podatkov v govor in govor delavca v podatke.

26

Prenosni terminal je lahko v izvedbi, ki omogoča samo govorno vodenje, ali pa je običajna funkcija prenosnega terminala, dopolnjena oziroma nadgrajena z govornim vodenjem (Slika 6). Običajna funkcija prenosnega terminala vključuje prikaz ukazov in podatkov, ki vodijo delavca pri delu, ter potrjevanje ukazov in vnos podatkov s tipkovnico, zaslonom, občutljivim na dotik, ali z branjem črtne kode. Pri govornem vodenju sprejema delavec ukaze in podatke v govorni obliki in z govorom potrjuje izpolnitev ukaza ter sporoča stanja. Slika 9: Prenosni terminal za govorno vodenje in običajen prenosni terminal z nadgradnjo za govorno vodenje

Vir: IRT3000 2009. Delovanje tehnologije govornega vodenja Ko prenosni terminal prejme podatke (ukaze), jih pretvori v govor in ga po slušalkah posreduje delavcu. Tako mu posreduje podatek, na katero lokacijo naj gre in kaj na tam naredi. V izvedbi programa za pretvorbo podatkov v govor z vnaprej posnetimi sporočili je treba najprej posneti ukaze oziroma oznake lokacij, ki povedo, kam naj delavec gre. Oznaka neke lokacije je navadno sestavljena iz oznake hodnika, stolpca in etaže. Tako so posnete besede in zveze, kot so »vrsta«, »stolpec«, »etaža«, »A1«, »A2«, »B1«, »1«, »2« do zadnje možne oznake hodnikov, stolpcev in etaž v nekem skladišču. Program na prenosnem terminalu jih potem združi v govor, na primer »vrsta B1« in »stolpec 3, etaža 1«. Za delo na lokaciji pa so posnete besede »vzemi«, »paketov«, »po« in »kosov«. Poleg tega so posnete tudi besede, s katerimi se sestavljajo števila, s katerimi program oblikuje ukaz, kot je na primer »vzemi 5 paketov po 6 kosov« ali pa »vzemi 3 kose«. Delavec potrjuje in odgovarja sistemu za govorno vodenje z nekaj besedami, kot so na primer »v redu« in »ponovi«, ter seveda z besedami za številke. Zato mora vsak delavec pred prvo uporabo sistema za govorno vodenje izgovoriti v mikrofon nekaj značilnih besed, ki jih sistem posname in na podlagi katerih lahko zanesljivo pretvori govor delavca v podatke. Posnet govorni profil delavca se shrani na strežniku in se ob prijavi delavca na prenosni terminal, ki ga delavec uporablja, tudi naloži.

27

Slika 10: Delovanje sistema za govorno vodenje

Vir: Zupančič in Perme 2008. Prednosti tehnologije govornega vodenja:

- povečanje učinkovitosti (sledi iz dejstva, da ima komisionar proste roke in lahko medtem opravlja tudi druga dela);

- povečanje natančnosti zaradi enostavne uporabe in sprotnega dajanja navodil komisionarju;

- večje udobje pri delu, ker je oprema za govorno vodenje ergonomska in lahka; - učenje uporabe govornega vodenja je hitro in enostavno; - povračilo stroškov pogosto v manj kot 12 mesecih.

Slabosti tehnologije govornega vodenja:

- motnje iz okolja lahko okrnijo učinkovitost delovanja tehnologije; - prilagodljivi sistemi za naglušne ter dialektični in glasovni registri podražijo sistem.

Tehnologija govornega vodenja bo v prihodnje našla svoje mesto povsod tam, kjer je treba pogosto vnašati in sprejemati podatke, navodila ter ukaze, pa to lahko naredimo z govorom. Tak primer so tudi manjši skladiščni sistemi in logistika v proizvodnih podjetjih. d) Tehnologija pick-to-light Pick-to-light je tehnologija brezpapirnega izbiranja, kjer dobi komisionar navodila direktno v skladišče. To poteka tako, da ima vsaka skladiščna lokacija ploščico, na kateri je praviloma LED zaslon, svetlobni indikator in najmanj en gumb. Delavec na fiksnem terminalu vnese ali odčita oznako naročila. Za tem se aktivirajo svetlobni indikatorji ob tistih skladiščnih lokacijah, s katerih je potrebno vzeti izdelke, ki pripadajo naročilu, na zaslonih pa se vpiše količina ustreznih artiklov. Delavec potem na lokaciji pobere ustrezno količino blaga, pritisne na gumb in s tem potrdi izpolnitev pozicije, nato pa se osredotoči na naslednji artikel, ob katerem je aktiviran svetlobni indikator.

28

Prednosti: - brezpapirna, prostoročna, uporabniku prijazna operacija; komisionarji ne

potrebujejo papirjev, tako da lahko nabirajo artikle z obema rokama in sicer tako, da preprosto pogledajo na kraj, kjer je prižgan svetlobni indikator;

- delavec je voden korak po koraku, tako da je komisionirni nalog izpolnjen v celoti; s tem so pozabljene postavke stvar preteklosti;

- visoka fleksibilnost; več zaposlenih lahko dela v eni coni ali pa en zaposlen dela v več conah;

- natančnost; - enostavno učenje in uporaba; - enostavna namestitev; - sistem deluje tudi pri nizkih temperaturah in sicer do -30° C.

Slika 11: Modularna konstrukcija

Vir: KBS GmbH 2009.

Pomen oznak: - Arrows for orientation = puščici za orientacijo; - Multicoloured eye-catching lamp = večbarvni svetlobni indikator; - Display with automatic self-test = zaslon z avtomatskim samopreverjanjem; - OK button = OK gumb; - Function key = funkcijski gumb; - Correction key = korekturni gumb; - Carrier profile with multipoint plug = nosilni profil z kontaktno ploščo.

29

3.1.4 Izmenjava elektronskih dokumentov Pomembna osnova za vzpostavitev elektronskega poslovanja je uporaba kode EAN za označevanje artiklov. Uvedba podpore izmenjave dokumentov v elektronski obliki vpliva na proces dela v skladišču in na obravnavo poslovnih dogodkov. Gre za sistem naročil in potrjevanje naročil po izvedbi. Z napovedjo prevzema odgovorne zaposlene v skladišču opozorimo na blago, ki prihaja v skladišče. Napoved aktivira mehanizem načrtovanja virov, potrebnih pri prevzemu. Količinsko in kakovostno prevzeto blago je podlaga za oblikovanje potrditve prevzema, s katerim obveščamo pošiljatelja. Ob naročilu izhoda blaga iz skladišča aktiviramo mehanizem načrtovanja in transporta. Šele ko blago zapusti skladišče, aktiviramo mehanizme obvladovanja zalog in pošiljanja dokumentov v elektronski obliki do dostavnega naslova (elektronska dobavnica). Vsi dokumenti potrditve so podlaga za dolžniško-upniško razmerje.

30

4 SKLADIŠČNI PROCESI V PODJETJU MERKUR IN NJIHOVA INFORMACIJSKA PODPRTOST

4.1 Predstavitev podjetja Merkur Merkur je ponudnik kakovostnih tehničnih izdelkov. Na domačem trgu utrjujejo vodilni položaj pri prodaji kakovostnih izdelkov za opremo doma, izdelkov ˝Naredi sam˝, elektrotehničnih, metalurških, gradbenih in profesionalnih tehničnih izdelkov, vse bolj pa razvijajo in krepijo blagovno znamko ˝Merkur˝ tudi na bližnjih tujih trgih. V Sloveniji po posameznih blagovnih skupinah dosegajo od 20 do 50% tržnega deleža, vodilni delež pa načrtujejo doseči tudi na trgih držav jugovzhodne Evrope. Podjetje je nastalo leta 1896 in se razraslo v mednarodno uspešno Merkur Group z več kot 5000 zaposlenimi. Z namenom kakovostnega obvladovanja hitro rastočega poslovanja so v Merkur Group v letu 2008 uvedli divizijsko organiziranost. Zaokrožitev procesov nabave in prodaje izdelkov v tri divizije zagotavlja še večjo specializacijo ponudbe in uspešno prilagajanje svetovnim trendom. Te divizije so:

- divizija Merkur, ki je vodilni trgovec s tehničnim blagom; - divizija Big Bang je vodilni specialist za avdio, video in računalniške izdelke,

telekomunikacije, belo tehniko, glasbo in igro; - divizija Mersteel zagotavlja nabavo in prodajo metalurških izdelkov, kot so

pločevina in trakovi, nosilci in profili, varilnotehnični material, betonsko jeklo, armaturne mreže, palična jekla, cevi, orodna jekla, nerjavni program, barvasta metalurgija.

Organizacijska shema Merkur d.d.:

- Uprava: • služba za varno in zdravo delo; • služba notranje revizije.

- Komerciala: • nabava; • veleprodaja; • prodaja na tuje trge; • maloprodaja; • področje trženja; • logistika.

- Finančno področje - Področje računovodstva - Marketing, kadri, pravo:

• marketing; • kadrovsko pravno področje.

- Področje investitorskega inženiringa - Organizacija in informatika:

• področje informatike; • področje za poslovno organiziranost.

31

4.2 Skladiščni procesi v podjetju Merkur in njihova informacijska podprtost Skladiščno poslovanje obsega vse dejavnosti, ki se nanašajo na prevzem, uskladiščenje in izdajo materiala. Temeljna naloga skladiščne službe je ohranitev vrednosti materiala ob minimalnih skupnih stroških skladiščenja, ki obsegajo stroške lokacije skladišča, njegove organizacije in notranje ureditve ter stroške izvajanja skladiščnih funkcij (Potočnik 1992, 71). 4.2.1 Vrste skladišč v podjetju V Merkurju so skladišča razdeljena na:

- matična skladišča – definirana je vrsta blaga, ki se skladišči v teh skladiščih; - pomožna skladišča – uporabljajo se predvsem zaradi prezasedenosti matičnih

skladišč in optimizacije transportnih poti; - pretakalna skladišča – namenjena so predvsem pretoku tekočin in imajo poseben

status; - trošarinsko skladišče – namenjeno je blagu, ki spada v skupino trošarinskega

blaga in ima posebne zahteve. V nadaljevanju bomo predstavili matična skladišča in njihove posebnosti. Skladišče tehničnega blaga Naklo Vrste skladišč: regalno paletno skladišče, regalno polično skladišče, talna odlagalna mesta, talna odlagalna mesta – nadstrešek, talna odlagalna mesta – šotor. Posebnost skladišča:

- blagovni tok je urejen enosmerno, kar pomeni, da je prevzem na eni strani, odpremno mesto pa na drugi strani (blago se giblje skozi skladišče).

Skladišče metalurgije Naklo Vrste skladišč: regalno polično skladišče, regalno igličasto skladišče, kasetno avtomatsko skladišče (Kasto), talno zunanje skladišče, talno notranje skladišče, talno igličasto skladišče. Posebnosti skladišča:

- namenjeno je izključno metalurgiji in proizvodni dejavnosti; - kasetno avtomatsko skladišče je podprto z lastno informacijsko podporo, ki je

povezana v KIS. Skladišče Celje Vrste skladišč: regalno polično skladišče, regalno paletno skladišče, talna odlagalna mesta – pokrita, talna odlagalna mesta – zunaj, talna odlagalna mesta – šotor.

32

Skladišče kemije Celje Vrste skladišč: regalno polično skladišče, regalno paletno skladišče, talna odlagalna mesta. Posebnost skladišča:

- namenjeno je vrsti blaga kemije za široko potrošnjo in je prilagojeno tej vrsti blaga (ogrevanje, rok uporabnosti).

Skladišče Intereuropa Celje Vrste skladišča: regalno polično skladišče, regalno paletno skladišče, talna odlagalna mesta. Posebnost skladišč:

- skladišče je v najemu. Skladišče Ljubljana Vrste skladišč: regalno polično skladišče, regalno paletno skladišče, talna odlagalna mesta, avtomatizirano regalno skladišče s posebno informacijsko podporo. Posebnost skladišča:

- avtomatizirano regalno skladišče s posebno informacijsko podporo – ni vezana na KIS.

Skladišče SCT Črnuče Vrste skladišč: talna odlagalna mesta – zunaj. Posebnost skladišča:

- skladišče je namenjeno skladiščenju betonskega železa.

33

4.2.2 Prevzem in uskladiščenje blaga Ob prihodu blaga v skladišče mora skladiščnik najprej prevzeti blago. Pri prevzemu ločimo količinski in kakovostni prevzem. Količinski prevzem poteka s pomočjo preštevanja, merjenja ali tehtanja celotne količine, kakovostni prevzem pa se naredi na podlagi ogleda blaga. Nadalje ločimo grobi prevzem in fini prevzem. 4.2.2.1 Grobi prevzem Ob razkladanju skladiščnik primerja prejete količine z navedbami na dobaviteljevem dokumentu. Hkrati preverja, če je embalaža zaprta in nepoškodovana ter ustrezno označena in opravi očesni pregled blaga. V primeru ugotovljene neskladnosti je potrebno sestaviti reklamacijski zapisnik. 4.2.2.2 Fini prevzem Pri finem prevzemu skladiščnik blago razpakira in razsortira. Ob tem preverja dobavljeno količino, označevanje blaga in kakovost posameznih artiklov (pakiranje, označevanje …) in primerja z dobaviteljevo dobavnico. Podatke sproti navaja na predlog prejemnice. Originalne embalaže proizvajalca z oznakami o blagu ob kakovostnem prevzemu praviloma ne odpirajo. Blago, ki nima EAN kode, opremi prevzemnik z interno kodo iz predloga prejemnice. Interna koda je koda, ki se začenja z eno od naslednjih predpon: 02, 04 ali od 20 do 29 (v Merkurju uporabljajo predpono 20). Te številke niso dodeljene izključno enemu samemu dobavitelju, kar pomeni, da obstaja možnost podvajanja, zato so namenjene lastnim internim potrebam podjetja. Dobavitelj namreč lahko pošlje blago:

- opremljeno z proizvajalčevo EAN kodo; - opremljeno z Merkurjevo interno kodo; - brez EAN kode.

Naloga komercialista je, da za vsak nov artikel zahteva od dobavitelja originalno EAN kodo. V kolikor tega ne stori, obstaja še vedno možnost naknadnega vnosa originalne EAN kode. Če je pri prvem vnosu vnesena interna Merkurjeva koda, jo z originalno kodo lahko popravi skrbnik artikla ali pa prevzemnik blaga v skladišču. V primeru, da prispelo blago ali posamezne pozicije niso navedene na dobavnici, prevzemnik obvesti komercialista, ki odloči, ali se to blago ali pozicije prevzamejo ali pa se zavrnejo. Če so ugotovljene količinske (viški ali manjki) ali kakovostne (poškodbe, označevanje, pakiranje) napake, prevzemnik sestavi reklamacijski zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije. Prevzem skladiščnik zaključi s podpisom prejemnice, s čimer potrjuje, da je prevzem opravil v skladu s predpisanimi postopki.

34

Prevzemnik ob grobem ali finem prevzemu oblikuje transportno skladiščno enoto (v nadaljevanju TSE) za odlaganje blaga na odlagalna mesta. TSE je lahko paleta, kolut, zaboj, kaseta, vez … Odlagalno mesto je lahko posamezni TSE dodeljeno ali pa ne. Če je odlagalno mesto dodeljeno, se blago samo odloži. V primeru, da odlagalno mesto ni opredeljeno, ga je potrebno poiskati v informacijskem sistemu ter izpisati ID TSE in jo nalepi na TSE. Blago se nato odloži na odlagalno mesto, ki je izpisano na ID TSE. Oznake na TSE so nameščene dvostransko, v spodnjem desnem kotu. Vsebina oznake TSE je naslednja:

- dobavitelj; - proizvajalec; - številka naročila, po katerem se TSE dobavlja; - številka TSE (lahko je koda SSCC – neobvezno): - datum pakiranja; - lot-sarža, če je predvideno; - kataloška številka – neobvezno (šifra oziroma oznaka artikla, ki jo uporablja

proizvajalec/dobavitelj); - naziv izdelka; - GTIN 13 ali GTIN 128; - količina pakiranja podana v EM (enota mere); - količina pakiranja podana v TRE (transportna enota); - posebne oznake.

Po opravljenem količinskem in kakovostnem prevzemu ter določitvi odlagalnih mest, se predlog prejemnice pošlje identifikatorju, ki vnese naslednje podatke: številko prejemnice, šifro prevzemnika za fini prevzem, šifro delavca, ki odlaga blago, odlagalno mesto in količino. Blago se lahko odloži na odlagalno mesto na naslednje načine:

- vzdolžno; - prečno; - horizontalno; - vertikalno.

Vzdolžno pomeni, da je na lokaciji proti osebi, ki blago odlaga, obrnjena daljša stranica blaga (na primer paleta s stranico 120 cm). Prečno pomeni, da je na lokaciji proti osebi, ki blago odlaga, obrnjena krajša stranica blaga (na primer paleta s stranico 80 cm). Horizontalno pomeni običajen način odlaganja blaga (na primer blago na paleti). Vertikalno pomeni, da je potrebno blago postaviti pokončno (na primer pleksi plošče). Merila uspešnosti prevzemnega procesa so:

- prevzem izveden v rokih; - kakovostno in kvalitetno izveden prevzem.

35

4.2.3 Hramba blaga Pri hrambi blaga mora skladiščnik upoštevati lastnosti uskladiščenega blaga. Posebno pozornost mora posvetiti temperaturi in vlažnosti zraka, načinu zlaganja in blagovni soseščini. 4.2.3.1 Označevanje hrambnega prostora Označevanje se nanaša na opis in razmejevanje prostora. Označujemo mikrolokacijo, regal, talno odlagalno mesto, transportno pot, prevzemni in odpremni prostor ter prostor, ki mora omogočiti prosti dostop do hidrantov in električnih omaric. Mikrolokacija je najmanjša lokacijska enota hrambe za posamezno blago in pripadajočo TSE. Je temeljni element gradnje odlagalnega prostora logističnega sistema. Ima dimenzijo (širina, globina, višina), nosilnost in prostorsko oznako. Mikrolokacije po skupinah delimo na predalno, polično, paletno-regalno in paletno-talno. Slika 12: Predalna in polična mikrolokacija

Vir: Merkur 2008.

Slika 13: Paletna regalna in paletna talna mikrolokacija

Vir: Merkur 2008.

36

Vrsto mikrolokacije opredelimo s tipom regala. Tip regala opredeljuje konstrukcijo odlagalnih mest ter določa način odlaganja blaga. Tipi regalov: predalni, klasični (polični, paletni, polično-paletni), konzolni regal, igličasti regal, posebni zaprti sistemi (VRS – visokoregalni sistem).

• Označevanje mikrolokacije Primer oznake: 02-1-101 Struktura oznake:

- regal; oznaka iz dveh znakov označuje tlorisni položaj mikrolokacije (02); - višina; oznaka iz enega znaka označuje vertikalni položaj mikrolokacije (1); - dolžina; oznaka iz treh znakov označuje horizontalni položaj mikrolokacije (101).

Vrsta in način označevanja: PVC samolepilna etiketa, magnetna oznaka, talna oznaka (na vseh oznakah so črtne kode). Slika 14: Vrsta in način označevanja hrambnega prostora

Vir: Merkur 2008.

37

4.2.4 Odprema blaga Na podlagi potrjenega prodajnega naročila se v skladiščni pisarni izpišejo komisionirni listi, ki se sortirajo po sektorjih, nato pa se dostavijo ustreznemu sektorju. Komisionirni listi se na posameznem sektorju sortirajo glede na cikel dobave. To pomeni, da morajo biti v organizaciji prevoza komisionirni listi pripravljeni ob točno določenih urah. Obstaja 5 ciklov in sicer:

- 1. cikel zajema odpremo do 10. ure, - 2. cikel zajema odpremo do 11. ure, - 3. cikel zajema odpremo do 12. ure, - 4. cikel zajema odpremo do 13. ure in - 5. cikel zajema odpremo do 18. ure.

Velja za relacije do 60 kilometrov, komisionira pa se za en dan naprej. Blago se komisionira na klasičen način ali pa s prenosnimi terminali. V primeru, da gre za volumensko ali večje količine težjega blaga, se blago ne komisionira, pač pa se naklada neposredno na prevozno sredstvo. 4.2.4.1 Klasični način komisioniranja Delavec v skladišču vzame komisionirni list, ki ga bo komisioniral. Iz komisionirnega lista razbere, na katerem odlagalnem mestu se nahaja zahtevano blago. Delavec pristopi do odlagalnega mesta in preveri skladnost blaga na odlagalnem mestu z zahtevo na komisionirnem listu (kontrola EAN kode in artikla). Ko se delavec prepriča, da blago na odlagalnem mestu ustreza zahtevanemu, prične z komisioniranjem. Za vsako odstopanje od potrjene količine se mora komisionar dogovoriti oziroma obvestiti odgovornega komercialista v prodaji. Med komisioniranjem morajo za vsako pripravljeno postavko sproti ročno vpisovati na komisionirni list izvršeno količino in v rubriko ˝koli˝ število pakirnih enot in težo. Pod kontrolno številko se vpiše številka sarže. Po končanem komisioniranju blaga je potrebno komision ustrezno zaščititi in zapakirati glede na naravo blaga (palete, povezovalni trak, karton …) ter označiti (nalepke, ročni napisi na komisionu). Ko je komisionirni list končan, komisionar vpiše v rubriko komisioniral svojo identifikacijsko številko, datum in podpis. Komision pregleda kontrolor. 4.2.4.2 Komisioniranje s prenosnimi terminali Namen komisioniranja s prenosnimi terminali je kakovostna in pravočasna priprava in odprema blaga do kupca. Delavec na izhodišču vzame svoj prenosni terminal, ga vključi in opravi prijavo. To stori tako, da odčita črtno kodo uporabnika, ki jo ima na kartončku in črtno kodo svojega gesla na drugi strani kartončka. Po prijavi izbere opcijo 1 (prejem/izdaja) oziroma opcijo 2 (odlaganje/komisioniranje). Na ekranu se prikaže pregled zbirov komisionirnih listov. Izbere zbir komisionirnih listov za komisioniranje in sicer zbir z najvišjo prioriteto (višina prioritete je vezana na cikel dostave). Prioriteta 1, 2 ali 3 pomeni nujno in je na prenosnem terminalu osvetljena. V posamezen zbir lahko vključi največ šest komisionirnih listov. Po izbranem zbiru komisionirnih listov odčita črtno kodo

38

komisionirnega vozička. Po odčitanju črtne kode z vozička se na ekranu prenosnega terminala pokaže prvi dokument zbira komisionirnih listov; pri tem se avtomatsko določi čas začetka komisioniranja in planirani konec. Nato komisionar izbere ustrezen tiskalnik in natiska potrebno število pozicijskih in deklaracijskih nalepk. Z vozičkom odide na ponujeno odlagalno mesto, odčita črtno kodo odlagalnega mesta in črtno kodo artikla. Z odlagalnega mesta vzame potrebno količino artikla in jo odloži na voziček. Artikel opremi z deklaracijsko in pozicijsko nalepko. Če mora s tega odlagalnega mesta skomisionirati blago še za druge komisionirne liste iz zbira, se mu na ekranu ponudi isto odlagalno mesto in ponovi postopek komisioniranja na tem mestu. Ko komisioniranje na tem odlagalnem mestu zaključi, ga prenosni terminal usmeri na naslednjo odlagalno mesto. S komisioniranjem nadaljuje do zadnjega odlagalnega mesta. Ko pride do zadnjega odlagalnega mesta in skomisionira vse pozicije, odpelje voziček v pakirnico in komisione zapakira. Pri tem blago vlaga v kartone (spodaj večje in težje artikle, na vrhu manjše in lažje), kartone zapre in jih zalepi (male kartone po spoju, srednje kartone po spoju in enkrat počez, večje kartone po spoju in dvakrat počez). Nato prebere kodo embalaže, vnese v prenosni terminal število kolijev in težo ter na tiskalniku natiska potrebno število naslovnih nalepk. Naslovne nalepke nalepi na kolije, ki jih odloži na zato namenjene odlagalne površine, ki so zapisane na naslovni nalepki. V primeru nepredvidene prekinitve dela na prenosnem terminalu, mora komisionar ponovno izvesti postopek prijave, da spet vzpostavi zvezo. Po ponovni vzpostavitvi zveze je nedokončani zbir označen z zvezdico, pokažejo se samo neobdelane pozicije oziroma koliji, ki jih nato obdela do konca. Ko zaključi, odčita črtno kodo komisionirnega vozička. Avtomatsko se določi dejanski konec komisioniranja in zbir komisionirnih listov pade v status 4. Komisionar izbere nov zbir komisionirnih listov in nadaljuje s komisioniranjem. 4.2.5 Kontrola popravkov črtne kode Med poslovanjem lahko pride do spremembe črtne kode na artiklu, blago pa je že na zalogi. Da se zagotovi avtomatsko branje v procesu, je potrebno popraviti kode v informacijskem sistemu in na blagu. Namen:

- pravilno označeno blago; - pregledovanje pravilnosti izvajanja postopka in podatkov.

Postopek: Ključni uporabnik hrambe – tehnolog hrambe – preko Narrowcast servisa (avtomatsko pošiljanje datotek) dnevno prejema seznam artiklov, pri katerih je prišlo do spremembe črtne kode. Ključni uporabnik hrambe za vsak artikel izpiše zalogo z odlagalnimi mesti (listo artiklov). Listo artiklov posreduje vodjem sektorjev, ki določijo osebo (ali več), ki mora predeklarirati blago. Odrejeni delavec si izpiše deklaracije in blago predeklarira. Ko je predeklariranje izvedeno, v listo vpiše, ali je bil artikel predhodno označen z pravilno (napačno) kodo, datum zaključka dela ter se na listo podpiše. Tako izpolnjeno listo vrne ključnemu uporabniku hrambe. Predeklariranje mora biti opravljeno isti dan. Ključni uporabnik hrambe na podlagi liste kontrolira pravilnost izvajanja postopka. Preverja pravočasnost izvedbe predeklariranja, pravilnost oznake in standard označevanja (pozicijo kode – nova koda mora biti prelepljena preko stare kode).

39

Za potrebe proizvodov, ki jih v Merkurju proizvajajo pod lastno blagovno znamko MQ (vijaki, vijačno blago, okovje, pritrdilna tehnika, elektro in vodni program, ročno orodje, varilna tehnika), je Merkur pri podjetju GS1 zakupil lastne EAN kode. Dodeljene so mu bile kode, ki se začenjajo s 383 8926 …, pri čemer prve tri številke pomenijo državo nacionalne organizacije GS1, naslednje štiri pa so številke, ki jih je GS1 dodelila Merkurju. Številke od 7. do 12. mesta so zaporedne številke, zadnja pa je kontrolna številka, ki se izračunava iz vseh ostalih številk v kodi in zagotavlja, da je številka pravilno sestavljena. Vendar pa zakupljenih EAN kod ne uporabljajo le za izdelke lastne blagovne znamke, pač pa jih uporabljajo tudi v primeru, ko jih proizvajalec ne zagotavlja. V tem primeru dobavitelju pošljejo te kode že ob naročilu blaga, da lahko dostavi že kodirane izdelke. 4.3 Analiza obstoječega stanja v skladišču Merkur je že leta 1995 uvidel, da brez uvedbe črtne kode ne bodo mogli izboljšati dela v skladišču. Takrat so se tudi zavedli, da zgolj uvedba nove tehnologije – črtne kode – ne bo zadostovala, temveč je potrebno hkrati spremeniti delovne postopke. Načrtovani morajo biti tako, da v največji možni meri uporabljajo zmožnosti nove tehnologije in omogočajo doseganje glavnega cilja, ki je zagotovitev največjega možnega nivoja storitev s čim manjšimi stroški in napori. V Merkurju uporabljajo za vodenje svojega skladišča programsko opremo, ki so jo razvili sami, in ki teče na računalniku DEC Alpha z operacijskim sistemom OpenVMS, za dostop pa uporabljajo VT terminale. Za bazo podatkov in razvojno orodje uporabljajo Oracle. Že na začetku poslovanja pa so se odločili, da bodo uporabljali prenosne radijske terminale s čitalcem črtne kode Symbol. Informacijski sistem za vodenje skladišča je namenjen podpori tako primarnih logističnih procesov v podjetju (prevzem, uskladiščenje, odprema), kot tudi podpornih procesov, kot so inventure, preskladiščenje, deklariranje in podobno ter podpira sledeče:

- obravnavo vhodnih dokumentov; - nadzor nad prevzemom blaga; - formiranje TSE; - uskladiščenje blaga; - izvedbo sprotnih in periodičnih inventur; - obravnavo izhodnih dokumentov; - komisioniranje v skladišču z RF terminali; - izmenjavo podatkov s poslovnim informacijskim sistemom; - omogoča integracijo avtomatskih naprav v skladišču, kot je na primer visokoregalni

sistem (VRS).

40

Prva operacija, ki so jo začeli izvajati prek črtne kode, je bilo komisioniranje. Trenutno se izvaja testno obdobje uporabe prenosnih terminalov, ki bi naj trajalo do aprila. Program, ki vodi postopek komisioniranja, je načrtovan izredno pazljivo in upošteva vse potrebne elemente za učinkovito delo. Tako na primer izračuna optimalno pot skladiščnika skozi skladišče, število komisionov, ki jih hkrati pripravlja ter velikost artiklov, ki jih je treba izdati. Pri uvedbi črtne kode v odpremo blaga se je izkazalo, da je za učinkovito delo skladišča izrednega pomena pravilen prevzem artiklov v skladišče. Če artikli niso prevzeti pravilno, se težave pojavijo tudi pri kasnejših fazah skladiščenja. Uvedba prenosnih terminalov v prevzemni proces sledi po končanju testnega obdobja v odpremnem procesu. Največja težava pri uvajanju črtne kode v prevzemni proces je odvisnost dobaviteljev. Če dobavitelj na isti artikel daje različne črtne kode ali pa artikel vedno drugače zapakira, to pomeni dodatno delo Merkurjevih skladiščnih delavcev. V podjetju so zato uvedli dvofazni prevzem. V prvi fazi prevzemnik okvirno preveri, če pošiljka ustreza Merkurjevemu naročilu, v drugi fazi pa se preveri, če so artikli pravilno označeni in zapakirani, šele nato se jih lahko postavi na odlagalna mesta. 4.4 Vloga informacijske tehnologije pri izboljšanju skladiščnega poslovanja Vsako podjetje teži k doseganju čim večjih prihrankov v poslovanju in to je mogoče doseči z uvedbo ustrezne informacijske tehnologije. V Merkurju se zavedajo, da bodo z vlaganji v sodobno informacijsko tehnologijo dosegli:

- izboljšanje procesov dela v skladišču; - izboljšanje točnosti zalog; - zmanjšanje napak; - povečanje pretoka blaga skozi skladišče; - uvedbo sledljivosti blaga; - zmanjšanje papirnega poslovanja in podobno; - nadzor nad procesi; - primerno odzivanje na zahteve trga; - konkurenčno prednost, saj je čedalje bolj pomembno, kako ima podjetje

organizirano logistično poslovanje. Logistični informacijski sistem mora biti zasnovan tako, da so podatki v vsakem trenutku točni in ažurni. Informatizacija je pomembna iz več razlogov:

- gre za označeno identifikacijo pošiljk, blaga, lokacij, transportnih enot; - za zagotavljanje konsistentnosti podatkov in lažje obvladovanje velikih količin

podatkov; - v povezavi z delom prek prenosnih terminalov omogoča veliko prožnost in

učinkovitost zaposlenih ter lažje obvladovanje delovnih procesov, hkrati pa zmanjšuje možnost napak pri delu zaradi ročnih vnosov podatkov.

41

Osnovni parametri, ki jih želijo z informacijsko tehnologijo izboljšati in vplivajo na uspešnost skladiščnega poslovanja so:

- Najave blaga, ki obsegajo: • pregled dobaviteljeve dobavnice in naročila v sistemu; • izpis prevzemnih dokumentov ter pravilno usmeritev na razkladalno mesto; • obveščanje nabavnega specialista o pravilnem in nepravilnem dohodu blaga.

- Planiranje delavcev in tehnološke opreme za prevzem in izdajo blaga; planiranje se

izvaja preko sistema naročil ali najav blaga.

- Akcijsko planiranje, to je napoved prodajnih akcij na posameznem asortimanu, obsega: • pregled zalog in najav; • datumsko opredeljene akcije v maloprodaji in veleprodaji; • razporeditev naročil po dnevih planiranja odpreme.

- Odprema 24/48 ur; za vse kupce iz območja Slovenije velja naslednji standard:

• čas od naročila blaga do dostave je 24 ur v primeru, da je prejemnik oddaljen od skladišča manj kot 60 kilometrov;

• čas od naročila blaga do dostave je 48 ur v primeru, da je prejemnik oddaljen od skladišča več kot 60 kilometrov;

• dostave se lahko preko posebnih naročil opravljajo prek pošte, železnice ali z osebnim dvigom.

- Število reklamacij; reklamacije so eden izmed zelo pomembnih pokazateljev dela v

skladišču in so sistemsko spremljane. Osnovni standard je seveda uspešno in pravočasno rešena reklamacija.

- Prevzem blaga v roku 2 dni; osnovni standard je zagotavljanje prevzema vsega

blaga v roku 2 dni, seveda če je primerno najavljeno, opremljeno in ne zahteva dodelave.

- Viški/manjki; zelo pomemben podatek o poslovanju skladišča je manjko oziroma

višek blaga. Manjko pomeni, da blaga, ki je bilo prevzeto, ni več na zalogi (zamenjava, osip, kalo, odtujitev, razlika pri tehtanju). Višek pa pomeni, da se blago nahaja v skladišču in procesi niso bili pravilni (reklamacije, razlika pri tehtanju). Vsota razlik se redno spremlja in mora biti primerljiva z podatki v sistemu in fizičnem stanju na odlagalnem mestu.

42

5 SKLEP Današnji pogoji poslovanja zahtevajo sposobnost hitrega prilagajanja vsem spremembam. Hitrim spremembam mora slediti tudi področje logistike, katerega del je tudi skladiščenje. Projekt informatizacije je proces, ki zahteva dobro strategijo ter kombinacijo notranjih in zunanjih svetovalcev. Razvoj informatizacije povzroči organizacijske in mišljenjske spremembe v načinu dela. Ključ do uspešnega projekta je v celovitem pristopu. Pri tem mislimo na pravočasno razmišljanje o sami informatizaciji, dobro pripravo na izvedbo takšnega projekta, natančno analizo obstoječega stanja, dobro vpeljavo informacijskega sistema za skladiščno poslovanje v obstoječi poslovno-informacijski sistem ter seveda jasno zastavljene cilje. Informatizacija je dejavnik, ki vpliva na dolgoročno poslovanje podjetja, zato mora biti načrtovana na strateškem nivoju. K doseganju strateških ciljev podjetja pripomore informacijska tehnologija. Uvedba informacijske tehnologije v skladiščno poslovanje bo bistveno izboljšala preglednost in hitrost skladiščnih procesov ter sledljivost dela. Slediti mora vsakodnevnim spremembam ter zagotoviti točne in ažurne podatke ob vsakem času. Ob vsem tem je potrebno zagotoviti urejenost in opremljenost skladišča. Opremljenost se nanaša na označevanje blaga, pošiljk in skladiščnih lokacij s tehnologijo identifikacije, ki je pogoj za uvedbo informacijskih rešitev. Označevanja blaga in pošiljk s črtno kodo je standardizirano s standardi EAN.UCC. Standardizacija znižuje stroške, omogoča enoznačno označevanje, kar vpliva na poenostavitev procesov in fleksibilnost. Pri nestandardnem označevanju se namreč lahko zgodi, da bodo posamezni udeleženci primorani blago označiti s svojo logistično etiketo, kar zmanjšuje stopnjo natančnosti sledenja blaga in povečuje stroške. Z informacijsko tehnologijo pa je potrebno uspešno upravljati, sicer ne daje željenih rezultatov. Iz tega izhaja, da ne smemo pozabiti na usposobljenost kadrov, ki bodo to tehnologijo uporabljali. Kakovostna informacijska podpora lahko pripomore k znižanju stroškov poslovanja, poenostavitvi prevzemov in sodelovanja z dobavitelji, pospešitvi pretoka blaga skozi skladišče, zmanjšanju napačne dobave ter poenostavitvi dobav kupcem. V podjetju Merkur opremljenost skladišča z vidika tehnologije ustreza sodobnim zahtevam dela. Podjetje se lahko pohvali s sodobnimi skladišči, opremljenimi s črtno kodo in podprtimi z učinkovitim informacijskim sistemom, ki omogoči vpogled v zaloge in spremembe zalog v realnem času, tako da so informacije o vsaki spremembi zalog takoj na razpolago vsem zainteresiranim. Z vpeljavo prenosnih terminalov v skladiščno poslovanje pa se bo natančnost in hitrost dela še povečala. Povečal pa se bo tudi nadzor nad vsemi skladiščnimi procesi.

43

POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Informatizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Merkur je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del se nanaša na dve poglavji: Osnove skladiščenja in Informatizacija. V poglavju Osnove skladiščenja smo opisali cilje in politiko skladiščenja, našteli vrste skladišč, pojasnili pomen lokacije skladišč, notranje ureditve in razporeditve blaga ter opisali ekonomičnost skladiščnega poslovanja. V okviru poglavja Informatizacija smo predstavili zahteve za uvedbo informatizacije. Te zahteve zajemajo analizo procesov, lokacijsko opremljenost, informacijsko tehnologijo in izmenjavo elektronskih dokumentov. V praktičnem delu smo opisali skladiščne procese v podjetju Merkur in njihovo informacijsko podprtost. Najprej smo podjetje predstavili, nato smo navedli vrste in lokacije njihovih skladišč. Potem smo opisali skladiščne procese in obstoječe stanje v skladišču, kar se tiče informatizacije. Na koncu smo opisali vlogo informacijske tehnologije pri izboljšanju skladiščnega poslovanja. KLJUČNE BESEDE:

- skladiščenje; - skladiščni procesi; - informatizacija; - informacijska tehnologija; - črtna koda; - RFID; - pick to voice; - pick to light; - standardi EAN.UCC.

44

ABSTRACT Dissertation with the title Informatisation of Storage Business in Company Merkur is divided on theoretical and practical part. Theoretical part refers to the two chapters: Base Storage and Informatisation. In the base storage chapter we describe the goals and politicies stored, listed the types of stores, explained the meaning of the location of storage, internal organization and distribution of goods and describe the economics of the storage business. In the frame of chapter informatisation we presented the request for the introduction of informatisation. These requirements include the analysis of processes, location equipment, information technology and exchange of electronic documents. In the practical part, we describe the processes of storage in the company Merkur and their information supported. First, we presented the company, then we have listed the types and locations of their warehouses. Then, we describe the processes of storage and the existing situation in the stores, in terms of informatisation. In the end we descripe the role of information technology to improve the storage business. KEYWORDS:

• storage, • storage processes, • informatisation, • information technology, • bar code, • RFID, • pick to voice, • pick to light, • EAN.UCC standards.

45

SEZNAM LITERATURE

1. Andolšek, Danijel. 1975. Skladiščno poslovanje. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.

2. Gradišar, M., J. Jaklič, T. Damij, in P.Baloh. 2005. Osnove poslovne informatike.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

3. Hammer, Michael in Champy, James. 1995. Preurejanje podjetja: manifest revolucije v poslovanju. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

4. Ivanko, Štefan in Bergant, Bogomil. 1999. Poslovanje podjetja. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje.

5. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

6. Kovačič, Andrej. 1998. Informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

7. Kovačič, Andrej. 2004. Prenova in informatizacija delovnih procesov. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

8. Muršič, Miroslav. 2008. 5 korakov do informatiziranega skladišča. Finance 18: 12.

9. Muršič, Miroslav. 2008. Prenove informacijskih sistemov se lotimo načrtno. Finance 226: 8-9.

10. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

11. Ogorelc, Anton. 1991. Logistika: organiziranje in upravljanje transportnih in

drugih logističnih procesov in sistemov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

12. Potočnik, Vekoslav. 1992. Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

13. Potočnik, Vekoslav. 1997. Gospodarsko poslovanje 2. Program trgovec. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva založba.

14. Zupančič, Ašo in Perme, Tomaž (03.11.2008). Tehnologija govornega vodenja v skladiščnem poslovanju in logistiki. IRT3000 [online]. Available: http://www.irt3000.si/default-300,996.html [10.01.2009].

46

SEZNAM VIROV 1. GS1 (2008). GS1 Slovenija – Globalni jezik poslovanja [online]. Available:

http://www.gs1si.org/doc/GUM/vsebina/00.html [16.10.2008]. 2. IDenticus (2007). EAN črtne kode [online]. Available: http://www.identicus.si/RFID-

elementi.html [16.10.2008]. 3. Interni ustni viri podjetja Merkur. 4. Interno gradivo podjetja Merkur. Dostopno na: http://www.intranet.merkur.si. 5. KBS Industrieelektronik GmbH (2009). KBS GmbH [online]. Available:

http://www.kbs-gmbh.de/dateien/pickterm_flexible_de.pdf [10.01.2009]. 6. Leoss (2008). LEOSS črtna koda RFID tiskalniki nalepk etiket folije regalno…[online].

Available: http://www.leoss.si/index.php?vie=cnt&gr1=ftr&gr2=&gr3=&lng=&id=2006082214500003 [19.10.2008].

7. Spletna stran podjetja Merkur. Dostopno na: http://www.merkur.eu/slo/merkur_menu0/kazalo0/index.html?geoip=0. 8. Špica International (2009). Podjetje – Špica International [online]. Available:

http://www.spica.si/caseStudies/learn_rfid.aspx [08.01.2009].

47

SEZNAM TABEL IN SLIK Tabela številka 1: Pogoji in posledice togega ali elastičnega razporeda materiala v skladišču………………………………………………………………………………….. 15 Slika 1: Struktura SSCC………………………………………………………………….. 19 Slika 2: Lokacija in orientacija logistične nalepke………………………………………. 21 Slika 3: Struktura logistične nalepke…………………………………………………….. 21 Slika 4: RF terminali in čitalci črtne kode……………………………………………….. 22 Slika 5: Koda EAN-8 in koda EAN-13………………………………………………...... 23 Slika 6: ITF-14…………………………………………………………………………… 24 Slika 7: Koda GS1-128…………………………………………………………………... 24 Slika 8: Ročni RFID čitalec in priponka…………………………………………………. 25 Slika 9: Prenosni terminal za govorno vodenje in običajen prenosni terminal z nadgradnjo za govorno vodenje………………………………………………………………………. 26 Slika 10: Delovanje sistema za govorno vodenje……………………………………....... 27 Slika 11: Modularna konstrukcija……………………………………………………....... 28 Slika 12: Predalna in polična mikrolokacija…………………………………………....... 35 Slika 13: Paletna regalna in paletna talna mikrolokacija………………………………… 35 Slika 14: Vrsta in način označevanja hrambnega prostora………………………………. 36

48