Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
Silvo Sobiech
Radlje ob Dravi, maj 2007
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PROJEKTNA IZVEDBA STRATEGIJE RAZVOJA MLADIH V OBČINI RADLJE OB DRAVI V OKVIRU
MLADINSKEGA CENTRA Študent: Sobiech Silvo Študent izrednega študija Številka indeksa: 81542336 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: PI Mentor: Dr., Anton Hauc
Radlje ob Dravi, maj 2007
2
Predgovor Radlje ob Dravi je mesto, kjer je čedalje bolj prisotna problematika na področju zadovoljevanja potreb in urejanja problematike mladine. Kljub temu, da obstaja ponudba dejavnosti za mlade, se mladi na obstoječe iniciative in njim namenjene programe žal ne odzivajo dovolj množično. Zavedati se moramo, da se je motiviranost mladih za skupnostno dejavnost spremenila in iz njihove perspektive lahko slišimo, kar velja tudi za mlade v Radljah, da obstaja še veliko potreb, ki jih v okviru obstoječe ponudbe v lokalni skupnosti ne morejo uresničiti. Poleg tega se v Sloveniji razvijajo mladinski kulturni centri in klubi, ki ponujajo več neformalnega dogajanja na lokalni in nacionalni mladinski sceni, kar mladi prepoznavajo kot pravi odgovor na njihove večinoma neartikulirane potrebe. Vendar pri delu z mladimi ni dovolj, da lokalna skupnost zagotovi prostor, gre za mnogo več. Sodobno delo z mladimi (v Sloveniji in Evropi) kot temeljna načela predpostavlja: - jasen dolgoročen koncept mladinske politike (z opredeljenimi prioritetami), - jasno izdelan program dela z dolgoročno razvojno vizijo, - strokovno usposobljen kader, ki izvaja mladinske programe po sodobnih in
uveljavljenih konceptih, - strokovno (profesionalno) vodenje in koordiniranje dejavnosti. Razvoj mladinskega dela v Sloveniji sledi evropskim smernicam, zato je po objavi Bele knjige Evropske komisije (maja 2002) sledil razvoj v smeri sprejemanja strateških korakov, ki naj bi čim prej zagotovili kakovosten in sodoben razvoj dela z mladimi. Gre za zasnovo, ki je v temeljnih usmeritvah usklajena, hkrati pa jo je mogoče povsem avtonomno razvijati glede na lokalne značilnosti. V nadaljevanju sledi predstavitev dejstev in osnovnih namenov mladinske politike na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Na podlagi poglobljene analize1 stanja mladinske politike, potreb mladih in možnosti lokalnega okolja smo oblikovali strategijo razvoja mladih v Radljah ob Dravi (v obliki petletnega razvojnega programa). Strategije in projekti so zaradi obsežnosti predstavljeni v prilogi 1. Za oblikovanje čim bolj realne slike o interesih, potrebah in željah mladih na področju prostega časa smo izvedli anketo »Prosti čas mladih v Radljah ob Dravi«. V anketo je bilo vključenih sto štirideset mladih od trinajstega do vključno sedemindvajsetega leta starosti. Primer anketnega vprašalnika je dodan v prilogi 2. Program z opredelitvijo ključnih področij mladinske politike in oblikovanjem ciljev, ukrepov in projektov, programov na tem področju lahko pripomore k izboljšanju pogojev za mladinsko delo, vendar pa tudi dobro zastavljen program nima nobene vrednosti, če ne
1 V diplomski nalogi so predstavljena osnovna dejstva in nameni v zvezi z mladinsko politiko na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Poglobljena analiza lokalnega okolja je bila izvedena za potrebe oblikovanja strategij in projektov in tukaj ni predstavljena.
3
zagotovimo njegovega izvajanja. V zadnjem delu diplomske naloge smo predstavili ukrepe, s katerimi lahko zagotovimo uspešen zagon izvajanja zastavljenih ciljev. Nenazadnje pa je potrebno omeniti še dva ključna dejavnika, ki sta potrebna za uspešno izvedbo zastavljenih ciljev. To je na eni strani visoka motiviranost iniciativne skupine (ali posameznikov) in na drugi visoka pripravljenost lokalne skupnosti. Gre za pogoja, ki ju je potrebno ustvarjati in ohranjati.
4
1 UVOD ........................................................................................................................... 6 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA .......................................................... 6 1.2 NAMEN IN CILJI....................................................................................................... 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE.................................................................................. 7 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA .................................................................... 8
2 MLADINSKA POLITIKA V OKVIRU EU ............................................................. 9 2.1 EVROPSKE INSTITUCIJE......................................................................................... 10
2.1.1 Evropski mladinski forum ............................................................................... 11 2.1.2 Druge pomembnejše mladinske povezave ...................................................... 11
2.2 EVROPA IN EVROPEJCI.......................................................................................... 11 2.2.1 Življenjska raven v EU.................................................................................... 12 2.2.2 Demografski trendi .......................................................................................... 12 2.2.3 Spreminjajoča se mladina................................................................................ 14 2.2.4 Udeležba mladih v javnem življenju ............................................................... 14 2.2.5 Evropsko združevanje...................................................................................... 15 2.2.6 Globalizacija.................................................................................................... 15
2.3 PRIHODNOST MLADIH ........................................................................................... 15 2.3.1 Bela knjiga Evropske komisije Nova spodbuda za Evropsko mladino ........... 17
2.3.1.1 Mladina v ospredju .................................................................................. 17 2.3.1.2 Mladi in Evropa....................................................................................... 18 2.3.1.3 Od lokalnega k evropskemu: nova dinamika .......................................... 18
2.4 REGIONALNA POLITIKA EU IN STRUKTURNI SKLADI ............................................. 19 2.4.1 Strukturni skladi .............................................................................................. 19 2.4.2 Slovenija in strukturni skladi........................................................................... 21 2.4.3 Kaj podpirajo strukturni skladi v Sloveniji...................................................... 22
3 SLOVENIJA V EU.................................................................................................... 23 3.1 POMEMBNEJŠI STATISTIČNI KAZALCI SLOVENIJE .................................................. 24
3.1.1 Prebivalstvo ..................................................................................................... 24 3.1.2 Mladi v Sloveniji ............................................................................................. 25
3.2 REGIONALNI STATISTIČNI PODATKI ZA SLOVENIJO ............................................... 26 3.3 ZNAČILNOSTI KOROŠKE REGIJE ............................................................................ 29
3.3.1 Problemi mladih in posebnosti Občine Radlje ob Dravi ................................. 31
4 MLADINSKA POLITIKA V SLOVENIJI............................................................. 32
4.1 DEJAVNIKI MLADINSKE POLITIKE NA NACIONALNI RAVNI..................................... 32 4.1.1 Urad RS za mladino......................................................................................... 32
4.1.1.1 Strategija Urada RS za mladino............................................................... 33 4.1.1.2 Ureditev področja mladine v drugih evropskih državah ......................... 33
4.1.2 Mladinski svet Slovenije ................................................................................. 34 4.1.3 Koordinatorji različnih področij na nacionalni ravni ...................................... 34 4.1.4 Mladinske organizacije in organizacije za delo z mladimi.............................. 34
4.2 DEJAVNIKI MLADINSKE POLITIKE NA LOKALNI RAVNI .......................................... 34 4.2.1 Mladinski centri............................................................................................... 34 4.2.2 Mladinski sveti lokalnih skupnosti .................................................................. 35 4.2.3 Lokalne mladinske organizacije in mladinske pobude.................................... 35
5
4.2.4 Lokalni odbor za mladino................................................................................ 35
5 STRATEGIJA RAZVOJA MLADIH V OBČINI RADLJE OB DRAVI............ 36 5.1 MLADINSKI CENTER RADLJE ................................................................................ 36
5.1.1 Razvojni program MC Radlje 2006-2011 ....................................................... 37 5.1.2 Anketa »Prosti čas mladih v Radljah ob Dravi«.............................................. 37 5.1.3 Aplikacija za evidenco načrtovanih in izvedenih dogodkov/projektov........... 38
6 RAZVOJNI PROGRAM MC RADLJE 2006–2011 IN ZAGON STRATEGIJ.. 39 6.1 PROJEKTNI SISTEM IN PROJEKTNA ORGANIZACIJA ZA OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE
RAZVOJNEGA PROGRAMA ..................................................................................... 41 6.2 PLANIRANJE IN PRIPRAVA ZAGONA....................................................................... 42 6.3 POTREBNA ZNANJA ZA IZVEDBO ........................................................................... 45 6.4 PROCES IZVEDBE ZAGONA STRATEGIJ S PROJEKTI ................................................. 46
7 SKLEP ........................................................................................................................ 49
8 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE..................................................................... 52
SEZNAM LITERATURE................................................................................................. 53
SEZNAM VIROV.............................................................................................................. 54
PRILOGE............................................................................................................................. 1
6
UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
V letu 2005 je Občina Radlje ob Dravi ustanovila Mladinski center kot eno izmed treh organizacijskih enot Zavoda MIT-Ljudska univerza Radlje, Javnega zavoda za mladino, izobraževanje in turizem. Zavod MIT-Ljudska univerza se je preoblikoval iz zavoda Ljudska univerza, zavoda s 40-letno tradicijo, ki se je v preteklosti ukvarjal izključno z izobraževanjem odraslih. Mladinski center ob začetku svojega delovanja še ni imel jasno opredeljenih smernic delovanja in razvoja, zato smo se mladi v želji po kvalitetnem mladinskem centru z dolgoročno opredeljenimi cilji odločili oblikovati lastno razvojno strategijo, ki bo z opredelitvijo ključnih področij mladinske politike in oblikovanjem ciljev, ukrepov in projektov/programov na tem področju pripomogla k izboljšanju pogojev za mladinsko delo. V okviru predmeta Projektni management sva dva avtorja pod mentorstvom profesorjev oblikovala Razvojni program: Mladinski center Radlje (2006-2011), kot predlog razvoja Mladinskega centra Radlje. Pri odločanju o sprejetju takšnega dokumenta, ki je v domeni direktorice zavoda in občinskih svetnikov, je za občinske svetnike vsekakor pomembna višina sredstev, ki jih bo za izvedbo takšnega projekta potrebno rezervirati v občinskem proračunu. Oblikovanje strategij je proces, ki zajema določitev poslanstva, vizije in ustreznih strategij (globalne strategije, poslovne strategije, strategije razvojnih področij, ipd.). Rezultat oblikovanja strategij so praviloma strateški razvojni programi. Vendar tu ne gre samo za oblikovanje vseh strategij, temveč predvsem projektov, s katerimi bomo strategije udejanjali. Šele s projekti so dana zagotovila, da lahko pričakujemo uspešno izvajanje strategij. Vse strategije, opredeljene v razvojnem programu, je potrebno pretvoriti v projekte in te združiti v celovit strateški projektni plan, ki predstavlja multiprojektno interno okolje za organizacijo. Strateški projektni plan namreč omogoča določitev vseh potrebnih virov za izvajanje, daje pa tudi osnovo za planiranje učinkov, ki jih pričakujemo z izvedenimi projekti in strategijami.
1.2 Namen in cilji
Spoznanje, da se strategije ne glede na to, za katero časovno obdobje se postavljajo, izvajajo s projekti in letnimi plani poslovanja, je že dolgo prisotno in se postopoma vse bolj uveljavlja in vpeljuje. Izvajanje strategij, če so te pripravljene v obliki razvojnega programa z vsemi potrebnimi projekti in drugimi aktivnostmi, je za podjetje ali druge organizacije multiprojektni proces. Projekte, s katerimi se bodo izvajale strategije, je treba med seboj povezati v enovit plan, ki ga označujemo kot strateški projektni plan. Strateški projektni plan združuje vse projekte
7
za izvedbo strateškega razvojnega programa. Gre za to, da so projekti med seboj logično in časovno povezani, kakor to izhaja iz strategije oz. potreb po doseganju strateških ciljev. Projekti so torej rezultat procesa oblikovanja strategij. Gre za to, da se strategije pretvorijo v projekte, ki jih organizacija v nekem časovnem zaporedju tudi izvaja. Ta proces ima naslednje faze:
- strateško programiranje razvoja (razvojni program), - priprava zagona projektov (zagonski elaborati projektov), - izvajanje projekta (ov), - eksploatacija.
Zagotovilo delovanja programa MC je sestavljeno iz več virov. Del sredstev izhaja iz občinskega proračuna, drugi del pa iz drugih razpisnih virov, med katerimi je na prvem mestu Urad RS za mladino. Urad RS za mladino je v letu 2006 opredelil status mladinskega centra. Za pridobitev finančnih sredstev je tako v prvi točki potrebno zadostiti pogojem za pridobitev statusa mladinskega centra. S pridobljenim statusom pa je v drugi točki možna prijava na razpis za sofinanciranje dejavnosti. Urad RS za mladino je poleg občine najpomembnejši vir financiranja, zato je zelo pomembno, da občina kot ustanoviteljica zagotovi pogoje za čim prejšnjo pridobitev statusa. Temeljni namen tega diplomskega dela je priprava zagona projektov posameznih strategij Razvojnega programa: Mladinski center Radlje 2006-2011. Projektno izvajanje strategij posameznih strateških področij bo razdeljeno v tri faze. Prva faza bo vključevala projekte formalnopravne ureditve Mladinskega centra Radlje, kar je pogoj za uspešno izvajanje naslednjih dveh faz. Druga faza bo vsebovala program projektov za pridobitev statusa mladinski center, kar bi ob uspešni izvedbi zagotovilo delno finančno neodvisnost. S tretjo fazo pa bodo pokrita še preostala področja, začrtana v razvojnem programu. Cilji:
- zagonski elaborat Formalnopravna ureditev MC Radlje, - zagonski elaborat Pridobitev statusa mladinski center, - zagonski elaborat Ostala področja mladinskega centra, - letni plan izvajanja dejavnosti.
1.3 Predpostavke in omejitve
Za izvajanje razvojnega programa in projektnega plana je potrebno vzpostaviti primerno organizacijo, ki je v sodobnem pojmovanju strateškega razvoja nujna in v praksi čedalje bolj uporabljana. Odgovornost za izvedbo določene strategije in usmerjanje vseh projektov v okviru te strategije je praviloma v domeni najvišjega vodstva. Organizacija izvedbe, ki je odgovorna za izvajanje projektov iz razvojnega programa, mora nenehno preverjati, ali se projekti izvajajo v skladu s strategijami in tako dosega planirane učinke. Poudariti je potrebno, da je za izvedbo projektnega plana možnih več organizacijskih rešitev, ki jih je potrebno prilagoditi na obstoječo organizacijo podjetja.
8
Občina Radlje kot ustanoviteljica Mladinskega centra še ni zagotovila uradnega predstavnika za vodenje, kar predstavlja problem pri komunikaciji in pridobivanju tekočih podatkov v zvezi z njim. Prav tako ni mogoče govoriti o kadru, ki bo odgovoren za izvajanje razvojnega programa in organizacijo izvedbe posameznih projektov ali programov projektov iz razvojnega programa. Za izvedbo projektov iz razvojnega programa so potrebna določena finančna sredstva. Občina kot ustanoviteljica zavoda je v primeru sprejetja razvojnega programa tudi glavni financer projektov. Finančna sredstva je možno pridobiti tudi iz nekaterih nacionalnih institucij in evropskih skladov, za kar pa je potrebno zadostiti pogojem posamezne institucije ali sklada. Višina finančnih sredstev, ki jih lahko Občina nameni za izvedbo posameznih projektov, v tem trenutku ni znana. Prav tako ni znana višina sredstev, ki bi jih lahko organizacija pridobila iz zunanjih virov. Iz tega sledi, da finančnih virov, ki bi jih lahko Mladinski center pridobil za izvedbo posameznih projektov, ne moremo natančno določiti. V začetku leta 2007 se je število članic EU z vključitvijo Bolgarije in Romunije povečalo iz dotedanjih petindvajset (EU25) na sedemindvajset (EU27). V diplomski nalogi se bomo omejili na petindvajset članic EU (EU25).
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Mladinska politika in z njo odnos do dela z mladimi se v Sloveniji začenja z letom 1990 in ustanovitvijo Mladinskega sveta Slovenije ter pozneje z delovanjem Urada RS za mladino. S prihodom Slovenije v EU je bilo potrebno za sodelovanje v skupnih ciljih EU smernice v zvezi z mladinsko politiko Slovenije prilagoditi smernicam EU. Tudi mladinske organizacije na lokalni ravni morajo za podporo nacionalnih agencij smernice razvoja prilagoditi tem agencijam in lokalnemu okolju, v katerem delujejo. Z makroekonomsko statično raziskavo bomo zato v prvem delu diplomske naloge prikazali celoten pogled na problematiko mladih na ravni EU, nacionalni, regijski in lokalni ravni ter smernice za reševanje problemov na posamezni ravni. Pri raziskovanju bomo uporabili metodo deskripcije in komparativno metodo. Predvidene metode in področja raziskovanja v okviru dinamične poslovne raziskave se nanašajo na zagon strategij Razvojnega programa Mladinski center Radlje 2006-2011. Oblikovanje zagonskih elaboratov bo temeljilo na analizi projektov razvojnega programa. Pri tem se bomo opirali na strokovno literaturo projektnega managementa, ki bo z metodo deskripcije predstavljena v drugem delu diplomskega dela. Z metodo mikroekonomske statične raziskave smo v obliki ankete ugotavljali potrebe mladih v Radljah ob Dravi. Analiza ankete bo poleg projektnega plana služila za oblikovanje letnega plana izvajanja dejavnosti.
9
2 MLADINSKA POLITIKA V OKVIRU EU
Z več vidikov je Evropska unija (EU) izjemna zgodba o uspehu. V pol stoletja je zvišala življenjski standard svojih državljanov na nesluteno raven. Vzpostavila je enotni trg brez meja in enotno valuto evro. Je pomembna gospodarska sila in prispeva največ razvojne pomoči na svetu. Članstvo v Uniji se je povečalo s šest na 25 držav, dve državi pa sta se pridružili leta 2007, s čimer se je število prebivalstva EU približalo polovici milijarde. „Evropske skupnosti“ pomenijo začetek EU, ki sega v petdeseta leta 20. stoletja. Takrat je bilo šest držav članic: Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Tem so se leta 1973 pridružile Danska, Irska in Združeno kraljestvo, leta 1981 Grčija ter leta 1986 Španija in Portugalska. Ponovna združitev Nemčije leta 1990 je v Unijo vključila tudi vzhodnonemške dežele. Leta 1992 je nova pogodba institucijam Skupnosti dodelila nove pristojnosti in odgovornosti ter uvedla nove oblike sodelovanja med vladami držav članic, kar je privedlo do današnje Evropske unije. EU se je razširila leta 1995 z vključitvijo Avstrije, Finske in Švedske. S širitvijo leta 2004 so pristopile še Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška. V letu 2007 pa sta se pridružili še Romunija in Bolgarija2.
SLIKA 1: DRŽAVE ČLANICE EU IN DRŽAVE KANDIDATKE
VIR: Urad vlade za informiranje 2004
LEGENDA
Države članice Države kandidatke
Ključnega pomena za delovanje EU so njene skupne institucije (Evropski parlament, Svet EU, Evropska komisija, Sodišče Evropskih skupnosti in Računsko sodišče), ki druga drugo dopolnjujejo, vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Njihovi sedeži so 2 Vsi podatki EU v nadaljevanju se nanašajo na države članice pred vstopom Romunije in Bolgarije (EU25).
10
v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Delo institucij podpirajo še druga telesa (Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka in evropski varuh človekovih pravic) ter agencije, specializirane za delovanje na področjih nekaterih skupnih politik EU. V Uniji so enotno urejena samo tista področja, na katerih lahko države članice s skupnimi močmi dosežejo več, kot če bi delovale same zase (na primer kmetijstvo). Takšen način urejanja imenujemo skupne politike (Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje 2004a).
2.1 Evropske institucije
Tri glavne institucije, ki sprejemajo odločitve, so:
• Evropski parlament (EP), ki zastopa državljane EU, ti pa ga neposredno volijo; • Svet Evropske unije, ki zastopa posamične države članice; • Evropska komisija, ki se zavzema za interese Unije kot celote.
Ta „institucionalni trikotnik“ oblikuje politike in zakone, ki se uporabljajo po vsej EU. Načeloma predlaga nove zakone Komisija, vendar jih uzakonjata Parlament in Svet. Sodišče Evropskih skupnosti varuje evropska načela pravne države, Evropsko računsko sodišče pa preverja financiranje dejavnosti Unije. Ključno vlogo pri delovanju EU imajo tudi številni drugi organi, kot so:
• Evropski ekonomskosocialni odbor (EESO) zastopa civilno družbo, delodajalce in
delojemalce; • Odbor regij (OR) zastopa regionalne in lokalne organe; • Evropska investicijska banka financira naložbene projekte EU in z Evropskim
investicijskim skladom pomaga majhnih podjetjem; • Evropska centralna banka je odgovorna za evropsko monetarno politiko; • Evropski varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe o nepravilnostih institucij in
organov EU; • Evropski nadzornik za varstvo podatkov varuje zasebnost osebnih podatkov
posameznikov. Poleg tega so bile za opravljanje nekaterih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog ustanovljene posebne agencije. Pooblastila in naloge institucij EU ter pravila in postopki, ki jih morajo upoštevati, so zapisana v pogodbah, na katerih temelji EU. O pogodbah se dogovorijo predsedniki držav in vlad vseh držav EU, nato pa jih ratificirajo nacionalni parlamenti (Evropska komisija 2006a, 4).
11
2.1.1 Evropski mladinski forum
Že od nekdaj so si mladi želeli sodelovati pri oblikovanju evropske politike. S tem namenom je bil ustanovljen Evropski mladinski forum (v nadaljevanju EMF). Ustanovljen je bil leta 1979, da bi zastopal mladinske organizacije na evropski ravni in začel dialog z mladimi. Njegovi člani so državni mladinski sveti v državah članicah EU in mednarodne nevladne mladinske organizacije. EMF je pridobil precejšnje strokovno znanje o mladinskem delu, mladinski politiki, nevladnih mladinskih sektorjih in vprašanjih civilne družbe. EMF je zastopan v delovnih skupinah Evropske komisije ter udeležen pri izbiranju projektov znotraj programa MLADINA. Evropska komisija je predlagala, da bi se EMF preoblikoval, tako da bi zastopal mlade, ki so ali pa niso včlanjeni v mladinske organizacije, da bi bil ustrezno telo za posvetovanje z mladimi o prednostnih vprašanjih po odprti metodi usklajevanja in za nadaljnje spremljanje reševanja teh vprašanj. Polnopravni član EMF je Mladinski svet Slovenije (MSS) (Inštitut za evropske študije 2003, 11).
2.1.2 Druge pomembnejše mladinske povezave3
• Evropski mladinski pakt • Direktorat za mladino in šport - http://www.coe.fr/youth/ • Evropski mladinski center Strasbourg - http://www.coe.fr/youth/ • Evropski mladinski center Budimpešta - http://www.eycb.hu • Evropski mladinski sklad - http://www.coe.fr/youth/ • Odbor za mladinsko partnerstvo - http://www.nscentre.org • Eurodesk - http://mladina.movit.si/eurodesk.htm • Evropska prostovoljna služba - http://www.sosforevs.org/,
http://mladina.movit.si/akcije.html • Eryca - http://www.eryica.org/ • Evropski sklad delovnih praks - http://www.etf.eu.int/ • Evropski center za razvoj delovnih praks - http://www.cedefop.eu.int/ • Pro Youth International - http://www.alli.fi/euro/ • Priložnosti za mlade na spletu - http://www.yonet.org/ • Dialog v Evropi - http://europa.eu.int/comm/igc2000/dialogue/index_en.htm
2.2 Evropa in Evropejci
Evropska unija obsega skoraj štiri milijone kvadratnih kilometrov, v kateri živi okoli 460 milijonov prebivalcev, kar predstavlja tretje največje število prebivalstva na svetu za Kitajsko in Indijo. Evropsko prebivalstvo narašča zaradi kombinacije naravnega prirastka (tj., več ljudi se rodi, kakor umre) in neto migracije (tj., več ljudi se naseli v EU, kakor jo zapusti). Danes je večina skupne rasti prebivalstva EU posledica neto migracije. Brez priseljevanja bi se leta 2003 prebivalstvo Nemčije, Grčije in Italije dejansko zmanjšalo (Evropska komisija 2006b).
3 Povzeto po: Inštitut za evropske študije 2003, 12-13
12
2.2.1 Življenjska raven v EU
Po podatkih Erostata je bilo novembra 2005 v EU brez dela 18,4 milijona delovno sposobnega prebivalstva. Povprečna brezposelnost je bila 8,3 %. Med članicami pa obstajajo velike razlike. Brezposelnost največjih evropskih konkurentk na svetovnih trgih, ZDA in Japonske, je znašala pri prvi 5 %, v drugi pa 4,6 %. Med moškimi je bilo novembra 2005 v EU brezposelnih 7,6 odstotka, medtem ko jih je bilo med ženskami 9,6 odstotka. Brezposelnost med mladimi (do 25. leta) je v EU novembra znašala 18,4 odstotka (Mladina 2006, št. 48). V vsaki starostni skupini ima v EU zaposlitev več moških kakor žensk. To je včasih posledica diskriminacije na delovnem mestu, včasih pa stvar osebne izbire ali kulturne tradicije. Življenjska raven v EU se razlikuje od države do države. EU si prizadeva okrepiti gospodarstvo EU, ki bi postalo bolj konkurenčno in ustvarilo več novih delovnih mest, da bi lahko vsem omogočili boljšo kakovost življenja (Evropska komisija 2006b).
2.2.2 Demografski trendi
Naše družbe se starajo, kar je posledica nižje stopnje rodnosti in vedno daljše življenjske dobe. V letih od 2005 do 2025 se bo starostna skupina 65+ povečala s 17 % na 23 % celotnega prebivalstva Evropske unije (EU25), medtem ko se bo starostna skupina 0-15 skrčila iz 16 % na pičlih 14 %. Odstotek mladega prebivalstva v starostni skupini 15-24 se bo zmanjšal iz 13 % na 11 %. Do leta 2050 se bo starostna skupina 65+ povečala na 30 %, starostna skupina 0-15 se bo skrčila na 13 % in starostna skupina mladih od 15-24 let na 10 % (Tabela 2). TABELA 1: TREND STARANJA PREBIVALSTVA (EU25) DO LETA 2050
STAROSTNA SKUPINA V % LETO
CELOTNO PREBIVALSTVO
(v 1000) 0-15 15-24 15-29 15-64 65+
INDEKS STARANJA
2005 459489 16 % 13 % 19 % 67 % 17 % 103,022025 470057 14 % 11 % 16 % 63 % 23 % 155,992050 449834 13 % 10 % 15 % 57 % 30 % 222,70
Prirejeno po Evropski komisiji (2006c, 138-141) Številčno neravnotežje med mladimi in starimi bo spremenilo kakovost odnosov med generacijami. Finančni pritisk na sisteme socialnega varstva bo le ena od posledic tega izziva. Ne samo, da bomo morali najti nove mehanizme solidarnosti med mladimi in njihovimi starši ali celo njihovimi starimi starši, ampak bo treba tudi premostiti prepad med generacijami v družbah, ki se korenito spreminjajo, tako da bodo vsi zadovoljni. Zaradi staranja prebivalstva se bo treba obrniti na človeške vire zunaj Evropske unije, da bi zapolnili potrebe po delovni sili. Naše družbe bodo morale uvesti etnično, versko, socialno in jezikovno raznovrstnost. Vse to pa bo treba pravilno nadzirati, še posebej glede mladih,
13
če se želimo izogniti socialnim napetostim ali negativnim posledicam v izobraževalnih sistemih in na trgu delovne sile (Komisija evropskih skupnosti 2001, 7). Pomemben demografski kazalec je tudi odvisnost starega (65+) in mladega (0-14) prebivalstva od aktivnega prebivalstva (15-64). Trendi kažejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva odvisnost starega prebivalstva v EU v 50. letih podvojila. To pomeni, da bo ob takšnem trendu v letu 2050 delovno sposobno prebivalstvo moralo preskrbovati dvakrat večje število upokojencev kot sedaj (Evropska komisija 2006d, 21). GRAF 1: ODVISNOST STAREGA IN MLADEGA PREBIVALSTVA
0
10
20
30
40
50
60
1963 1990 2005 2025 2050
LETO
%
ODVISNOST STAREGA PREBIVALSTVA ODVISNOST MLADEGA PREBIVALSTVA
Prirejeno po Evropski komisiji – Eurostat (2006d, 22)
2.2.3 Spreminjajoča se mladina
Sociološki, gospodarski in kulturni vidiki mladih so se bistveno spremenili zaradi demografskih sprememb in sprememb v družbenem okolju, individualnem in kolektivnem vedenju, družinskih odnosih in razmerah na trgu delovne sile. Mladost traja dlje. Demografi so ugotovili, da pod pritiskom gospodarskih (zaposljivost, brezposelnost itd.) in družbenokulturnih dejavnikov mladi v povprečju kasneje dosežejo različne življenjske stopnje: konec formalnega izobraževanja, prva zaposlitev, ustvarjanje družine itd. Življenjska pot mladih je vedno manj premočrtna. Danes se naše "različne življenjske vloge med seboj prepletajo" – hkrati si lahko študent, imaš družinske obveznosti, službo, iščeš službo in živiš pri starših – in mladi zdaj vedno pogosteje menjavajo te vloge. Življenjske poti so vse manj premočrtne, saj družbe ne zagotavljajo več enakih jamstev (varnost zaposlitve, prejemki in storitve socialne varnosti itd.). Tradicionalni kolektivni modeli zgubljajo veljavo, saj so osebne poti vedno bolj individualne. "Organizacija družine, načrtovanje poroke in kariere posameznika niso več standardizirani." To še posebej močno vpliva na politike državnih organov (Komisija evropskih skupnosti 2001, 7-8).
2.2.4 Udeležba mladih v javnem življenju
Mladi v Evropi so praviloma zelo naklonjeni širjenju demokracije, v njej želijo imeti določeno vlogo. Razvilo se je nezaupanje v institucionalne strukture. V primerjavi s preteklostjo so mladi zdaj manj zavezani tradicionalnim oblikam dejavnosti v političnem in družbenem življenju (kot so stranke, sindikati) in se v manjšem številu udeležujejo demokratičnih razprav. To spoznavajo tudi mladinske organizacije, ki čutijo potrebo po prenovi.4 To še nikakor ne pomeni, da se mladi ne zanimajo za javno življenje. Večina jasno kaže voljo do sodelovanja in vplivanja na družbene odločitve, vendar želijo to narediti na svoj in izviren način, zunaj starih struktur in mehanizmov participacije. Državni organi morajo premostiti prepad med željo mladih po izražanju svojega mnenja ter metodami in strukturami, ki jih ponuja družba. Če tega ne bodo storili, lahko pospešijo 'državljanski' primanjkljaj ali celo spodbudijo protest (Komisija evropskih skupnosti 2001, 8).
4 Evrobarometer 55.1 o mladih v Evropi leta 2001 kaže rahlo nezadovoljstvo mladih do organizacij, saj je vsak drugi mlad Evropejec izjavil, da ne pripada nobeni skupini. Še vedno obstajajo nacionalna razhajanja (na Nizozemskem je skoraj 80 % mladih včlanjenih v različne organizacije, na Portugalskem pa le 30 %). Spreminjajoča se raven nezadovoljstva je značilna za vse države, razen za Belgijo in Luksemburg. Med mladimi, ki pripadajo različnim organizacijam, so najbolj priljubljeni športni klubi (28 %), zelo prednačijo pred mladinskimi organizacijami (7 %), sindikati in političnimi strankami (4 %).
15
2.2.5 Evropsko združevanje
Ta trend velja tudi za Evropsko unijo, o kateri imajo mladi na splošno mešane občutke. Mladim Evropa pomeni spoštovanje temeljnih vrednot, je pa tudi prostor, v katerem živijo, študirajo, delajo in potujejo. Vendar pa čutijo, da so institucije, pristojne za upravljanje tega prostora, oddaljene in delujejo za zaprtimi vrati. Prepad med mladimi in Evropo je zgolj eden od izrazov oddaljenosti ljudi Evrope od "Bruslja". In vendar je pri doseganju cilja Skupnosti, še posebej glede širitve, veliko odvisno od sodelovanja prihodnjih generacij. Mlade pripeljati kot dejavne partnerje k posameznim projektom v skladu z njihovimi razmerami, prizadevanji in sposobnostmi je ključnega pomena (Komisija evropskih skupnosti 2001, 8).
2.2.6 Globalizacija
V skladu s tem je čutiti dvojnost občutij mladih do težnje po globalizaciji. Mladi v Evropi so del družb, ki so odprte za zunanje kulturne in gospodarske vplive. Svet je njihov referenčni okvir in ne oklevajo pri zagovarjanju izdelkov, ki simbolizirajo globalizacijo.5 Hkrati se ne strinjajo z nekaterimi posledicami globalizacije zaradi socialne pravičnosti, odprtosti in 'trajnostnega' razvoja. Dvomijo o mednarodnih institucijah, ki se jim zdijo razmeroma nedostopne, skrivnostne in nezainteresirane za zadeve mladih. Ta odnos med mladimi in globalizacijo, ki je milo rečeno mešan, ni zdrav in ga ne gre zanemarjati. To v veliki meri potrjuje osrednje vprašanje glede globalizacije: "Če nam je všeč ali ne, globalizacija je tukaj. Naša naloga je, da jo nadziramo, uporabimo v prid človeštva." Vse to je velikanski izziv. Ustvariti moramo prave pogoje, da bi mladim v Evropi omogočili, da se bodo videli in obnašali kot podpirajoči, odgovorni, dejavni in strpni državljani v pluralnih družbah. Med glavne izzive ne le sedanjosti, temveč tudi prihodnosti naših družb se uvrščata dva cilja: okrepiti je treba sodelovanje mladih v življenju lokalnih, nacionalnih in evropskih skupnosti ter spodbujati aktivno državljanstvo (Komisija evropskih skupnosti 2001, 8-9).
2.3 Prihodnost mladih
Po širitvi Evrope bo v njej živelo več kot 80 milijonov mladih, starih od 15 do 256 let. Ne glede na razlike med njimi (glede dostopa do trga delovne sile, izobraževanja, družinskega življenja, dohodka itd.) bodo mladi polnopravni državljani z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi. Vlaganje v mladino je tako danes kot jutri naložba v bogastvo naših družb. Je torej eden od ključev za doseganje političnega cilja, ki je bil opredeljen na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni: Evropa bo postala "najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju".
5 Ti vključujejo informacijske tehnologije, kot so medmrežje, elektronska pošta in mobilni telefon. Evrobarometer 55.1 navaja, da se je odstotek ljudi v starostni skupini 15–25, ki pravijo, da redno uporabljajo računalnik, medmrežje, igrajo video igrice itd., več kot podvojil od leta 1997, in sicer z 21 % na 43 %. Druga pomembna ugotovitev je, da 80 % mladih redno uporablja mobilni telefon. 6 Izraz mladina tukaj označuje osebe, stare od 15 do 25 let, v skladu z odločitvijo Parlamenta in Sveta za program MLADINA (YOUTH programme). "Širitev" vključuje sedanje države članice in 2 državi, ki naj bi postali članici v letu 2007.
16
Dejstvo pa je, da resolucije ali deklaracije, ki zadevajo mlade, pogosto niso presegle dobrih namenov ter da evropske institucije in druge države članice nimajo pregleda nad politikami in s tem nad različnimi vrstami dejavnosti v podporo mladim. Sedanji sistem evropskega sodelovanja na področju mladine je dosegel svoje meje in grozi mu, da se ne bo več odzival na nove izzive:
– demografske in družbene spremembe, zaradi katerih se zapletajo odnosi med generacijami;
– vedno večji prepad med mladimi in javnimi zadevami na državni, evropski in
mednarodni ravni skupaj s tveganjem, da se bo zmanjšala aktivna vloga državljana;
– vlaganje v kakovost razprave o prihodnosti Evropske unije kot demokratični nujnosti in spodbujanje tesnejših vezi med ljudmi, civilno družbo in lokalnimi dejavniki, kot to zagovarja Bela knjiga o evropskem upravljanju.
Spodbujanje novih oblik evropskega upravljanja je ena od štirih strateških prednostnih nalog Komisije. Izraz 'upravljanje' se nanaša na vsa pravila, mehanizme in prakse, ki vplivajo na način uveljavljanja različnih pristojnosti, ter na odpiranje postopka odločanja v Evropski uniji, da bi ljudem v Evropi omogočili participacijo pri zanje pomembnih odločitvah. Mladina je področje, na katerem naj bi se dosledno uporabljala predvsem ta načela:
– odprtost: zagotavljanje informacij in dejavnega sporazumevanja med mladimi v njihovem jeziku, zato da razumejo, kako delujejo Evropa in politike, ki vplivajo nanje;
– participacija: zagotovitev, da se resnično posvetuje z mladimi in da ti še bolj sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo nanje in na splošno na življenje njihovih skupnosti;
– odgovornost: razvijanje nove in strukturirane oblike sodelovanja med državami članicami in evropskimi institucijami, da bi na ustrezni ravni našli načine za odgovorno izpolnjevanje želja mladih;
– učinkovitost: kar najbolje uporabiti to, kar ponujajo mladi, da bi se lahko odzvali na izzive družbe, prispevali k uspehu različnih politik, ki vplivajo nanje, ter gradili Evropo prihodnosti;
– skladnost: razvijanje pregleda nad različnimi politikami, ki se nanašajo na mlade, ter različnimi ravnmi, na katerih je poseganje še koristno.
Eden od rezultatov tega pristopa "upravljanja" je bila odločitev, da se objavi Bela knjiga o mladinski politiki in še posebej odločitev, da se prej izvede posvetovanje (Komisija evropskih skupnosti 2001, 4-6).
17
2.3.1 Bela knjiga Evropske komisije Nova spodbuda za Evropsko mladino7
Mladinska politika v širšem smislu je v pristojnosti posameznih držav članic. Z Maastichtsko pogodbo (1993) so bile prvič določene naloge mladinske politike sestavni del Pogodbe o Evropski skupnosti (v nadaljevanju PES). Področje mladinske politike je bilo uvrščeno pod poglavje »Socialna politika, splošno in poklicno izobraževanje in mladina« (136-150 člen PES). Člen 149 PES je pravna podlaga za sodelovanje na evropski ravni na področju izobraževanja in mladine. Poudarja osrednjo vlogo izobraževanja pri zagotavljanju možnosti mladim za življenje, študij in prosto gibanje v Evropi brez meja. Člen 149 PES navaja različna področja, kjer lahko Evropska skupnost razvije sodelovanje: poučevanje in širjenje jezikov držav članic; mobilnost učencev in učiteljev; sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami; izmenjava informacij in izkušenj o vsebinah, ki so skupne izobraževalnim sistemom držav članic; izmenjava mladine in izmenjava inštruktorjev socialnega izobraževanja; izobraževanje na daljavo. Na tej podlagi sta bila v okviru EU sprejeta programa SOKRATES in MLADINA. To je hkrati tudi edini način, da EU vpliva na področje mladine. Iz tega je razvidno, da želijo države članice mladinsko politiko obdržati med svojimi pristojnostmi. Omeniti velja tudi Listino temeljnih pravic, ki je bila razglašena decembra 2000 v Nici (Francija). Ta listina v enem besedilu združuje civilne, politične, ekonomske, družbene in socialne pravice ljudi. Njeni dve poglavji o svoboščinah (poglavje II) in solidarnosti (poglavej IV) izrecno priznavata pravice otrok in mladih (glej 14. člen o »Pravici do izobraževanja«, 24. člen o »Pravicah otrok« in 32. člen o »Prepovedi dela otrok in varstvu mladih pri delu«). Pomanjkljivost te Listine je, da ni zavezujoč pravni akt, kar pa naj bi se v prihodnosti spremenilo. Ker stanje mladinske politike v EU ni bilo na zadovoljivi ravni, se je pojavila ideja, da bi se na evropski ravni začelo širše posvetovanje o tem področju (z mladimi, predstavniki mladinskih organizacij, raziskovalci, upravljalci in snovalci politike). Na osnovi teh posvetovanj je Komisija novembra 2001 izdala t.i. »BELO KNJIGO - Nova spodbuda za evropsko mladino«, ki je bila v letošnjem letu sprejeta s strani Sveta EU v obliki Resolucije (OJ C 168, 13.7.2002). Bela knjiga je pomemben dokument za prihodnost mladine v Evropi, saj želi povečati evropsko sodelovanje v korist mladih, pri tem pa naj mladina aktivno sodeluje. BELA KNJIGA vsebuje predloge za delovanje Evropske skupnosti na področju mladine. Predstavlja podrobno in zelo utemeljeno politiko. Čeprav BELA KNJIGA ni zavezujoči pravni akt, je bila obravnavana v Institucijah Evropske skupnosti (Komisiji, Svetu EU in Evropskem parlamentu), kar vsekakor kaže na pomembnost dokumenta (Inštitut za evropske študije 2003, 10).
2.3.1.1 Mladina v ospredju
Rezultati obširnega posvetovanja pred nastankom Bele knjige so jasni: kljub zelo različnim razmeram imajo mladi večinoma enake vrednote in enake ambicije, hkrati pa tudi enake težave. Mladi sestavljajo spreminjajočo se skupino, ki bo stopila na trg delovne sile in si nekoč ustvarila družino. Mladi nenehno prehajajo od učenja k delu in obratno; njihove individualne poti so bolj raznolike kot v preteklosti. Šola in univerza, delo ter družbeno
7 Več o usmeritvah EU v zvezi z mladinsko politiko si lahko preberete v Beli knjigi Evropske komisije Nova spodbuda za Evropsko mladino, ki je dosegljiva na: [http://www.uradzamladino.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/doc/Bela_knjiga.doc].
18
okolje nimajo več enake združujoče vloge kot včasih. Mladi vse pozneje postajajo samostojni. Vse to se pogosto kaže v občutku krhkosti, izgubi zaupanja v obstoječe sisteme odločanja ter nezadovoljstvu s tradicionalnimi oblikami participacije v javnem življenju in mladinskih organizacijah. Nekateri mladi menijo, da ustanove oblasti ne izražajo vedno njihovih interesov, ker jih starejši snujejo zase. Nekaj mladih je zapadlo v brezbrižnost ali individualizem, medtem ko so drugi preizkušali oblike izražanja, ki so bile morda pretirane ali celo na robu demokratičnih sredstev. Večina pa jih želi vplivati na usmeritve, vendar za to niso našli ustreznega načina. Ne glede na to imajo mladi Evropejci veliko povedati; konec koncev ravno nanje vplivajo še zlasti gospodarske spremembe, demografska neuravnoteženost, globalizacija ali kulturna raznolikost. V času vedno novih negotovosti se od mladih pričakuje, da bodo oblikovali nove družbene odnose, drugačne načine izražanja solidarnosti ali premoščanja razlik ter poiskali nove načine za bogatenje družbenih odnosov. Kljub bolj zapletenim družbenim in gospodarskim razmeram so mladi dobro pripravljeni na prilagajanje. Snovalci politik na državni in evropski ravni morajo takšen proces spreminjanja omogočiti, tako da iz mladih naredijo dejavne člane naše družbe (Komisija evropskih skupnosti 2001, 3).
2.3.1.2 Mladi in Evropa
Razprava o prihodnosti Evrope še teče. Širitveni val bo kmalu ustvaril povsem nove vidike. Sporočilo, ki je bilo v zadnjih letih povsem jasno v političnem življenju Evrope, pravi, da se mora EU oblikovati po ljudeh v Evropi. Pomembno je, da naj bi pri posvetovanjih o načinu razvoja EU in o njenih oblikah upravljanja sodelovali tudi tisti, ki jim pripada Evropa jutrišnjega dne. Sam evropski projekt je mlad, še vedno se oblikuje, o njem se razpravlja. Če naj bi napredoval, potrebuje ambicijo in zanos ter predanost mladih vrednotam, na katerih temelji. Sporočilo mladih je jasno. Mladi hočejo, da se njihov glas sliši in želijo, da jih obravnavajo kot polnopravne udeležence v postopku; hočejo imeti dejavno vlogo pri graditvi Evrope; hočejo vplivati na razpravo o njenem razvoju. Napočil je čas, da mladino upoštevamo kot pozitivno silo pri graditvi Evrope in ne kot težavo. Z drugimi besedami, mladini moramo dati potrebna sredstva, da lahko izrazi svoje zamisli in jih primerja s podobnimi zamislimi drugih udeležencev civilne družbe (Komisija evropskih skupnosti 2001, 3-4).
2.3.1.3 Od lokalnega k evropskemu: nova dinamika
Večina predlogov v Beli knjigi je namenjena državam članicam in evropskim regijam, ki prenašajo v prakso različne ukrepe v zvezi z mladino. Mladi lahko vidijo rezultate svoje lastne participacije v vsakdanjem življenju, kjer dejavno državljanstvo postane resničnost. S sodelovanjem v življenju šol, sosesk, lokalnih skupnosti ali združenj lahko mladi pridobijo izkušnje in samozavest, ki jo potrebujejo, da zdaj ali kasneje naredijo korak naprej v javnem življenju – tudi na evropski ravni. S predanostjo družbenim dejavnostim,
19
ki so na voljo vsem brez razlik, lahko mladi prispevajo k bolj solidarnostno ozaveščeni družbi in resnično zaživijo državljanstvo v polnem pomenu besede. Pomembno je dati dejavnostim, povezanim z mladino, evropsko razsežnost, da bi povečali njihovo učinkovitost in medsebojno dopolnjevanje, hkrati pa zavarovali in poudarili stopnjo odgovornosti, ki ustreza vsaki ravni ukrepanja. K temu pozivajo mladi, s katerimi smo se posvetovali, to podpira Evropski parlament; to zagovarjajo države članice, kot se je pokazalo med posvetovanjem Komisije. Bela knjiga zato predlaga nov okvir evropskega sodelovanja, ki bi obsegal dva glavna vidika: odprto metodo usklajevanja na posebnem področju mladine in boljše upoštevanje razsežnosti "mladine" v drugih pobudah za politike. Evropska razsežnost bo ustvarila občutek razgibanosti in spodbudila ustvarjalnost, izmenjavo in primerjavo dobrih izkušenj ter prispevala k nacionalnemu in evropskemu priznavanju tistega, kar so posamezniki in mladinske organizacije na lokalni ali regionalni ravni že storili. Pomagala bo ustvariti skupno vizijo in bo bolje predstavila mladinske zadeve ter omogočila učinkovitejše delo z več sodelovanja in odločanja o skupnih ciljih. Prisluhniti besedam mladih in ponuditi prostor lokalnim pobudam, spodbuditi države članice k učinkovitejšemu sodelovanju, predlagati konkretne zamisli v okviru sedanjih evropskih programov ter dati razsežnosti "mladine" pomembnejšo vlogo na vseh področjih politike. To je pristop, ki ga predlaga Bela knjiga za ustvarjanje pravih razmer, ki bodo mladim omogočile igrati polno vlogo v življenju demokratičnih, skrbnih in odprtih družb (Komisija evropskih skupnosti 2001, 4).
2.4 Regionalna politika EU in strukturni skladi
Cilj regionalne politike Evropske unije je doseči trajnostni in enakomerni razvoj vseh članic EU in predvsem vseh njenih regij. Regionalna politika deluje po sistemu finančne solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo v manj razvite regije. Strukturni skladi so bili ustanovljeni za pospeševanje razvoja in zmanjševanje razlik med regijami in državami EU. Države članice in EU družno podpirajo razvoj šibkejših regij. Financiranje projektov poteka s sodelovanjem lokalnih oblasti in države članice, tako da je delovanje strukturne politike določeno kot dopolnjevanje nacionalnih regionalnih politik. Sistem, po katerem se dodelijo sredstva posamezni državi članici, je določen z regulativami Evropske komisije, smernicami in dokumenti. Finančna pomoč strukturnih skladov je zamišljena v več različnih oblikah, dodeljevala pa naj bi se po vnaprej določenih kriterijih. Pomoč je namenjena trem glavnim vidikom razvoja regij in območij: infrastrukturi, razvoju človeških virov in produktivnosti sektorjev (Kneževič 2005, 21).
2.4.1 Strukturni skladi
Strukturni skladi so bili ustanovljeni z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami v EU. Strukturni skladi so naslednji (Vlada RS, Strukturni skladi EU v Sloveniji 2007):
20
- Evropski sklad za regionalni razvoj, katerega glavni cilj je spodbujanje razvoja
zaostalih regij; - Evropski socialni sklad, ki deluje na področju zaposlovanja; - Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad za strukturno prilagajanje
kmetijstva; - Finančni inštrument za usmerjanje ribištva.
Področje delovanja je usmerjeno v tri cilje (Kneževič 2005, 23-24): Cilj 1 – pomoč regijam, ki zaostajajo v razvoju in se srečujejo z večjimi težavami glede gospodarske razvitosti, zaposlovanja, pomanjkanja infrastrukture. V cilj 1 so vključena območja, ki ne dosegajo 75 % povprečja razvitosti EU (merjene s kazalcem bruto domačega proizvoda na prebivalca). Dve tretjini vseh sredstev strukturnih skladov je usmerjenih v Cilj 1. Cilj 2 – sem sodijo regije z ekonomskimi in socialnimi težavami, zlasti območja, ki zaostajajo zaradi svoje odvisnosti od tradicionalnih panog in problemov prestrukturiranja, območja z visoko brezposelnostjo in padanjem števila prebivalstva, zapuščeni mestni predeli. Cilj 3 – je omejen na območja Cilja 1, namenjen je za posodobitev sistema vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja kot podpora razvoju človeškega kapitala. K strukturnim skladom sodijo še štiri pobude. Skupnosti za razreševanje specifičnih razvojnih problemov, s katerimi se spopadajo na posameznih območjih. Pobude so namenjene doseganju posebnih ciljev (Kneževič 2005, 26-27).
- Interreg program je namenjen doseganju skladnejšega razvoja na podlagi spodbujanja čezmejnega, medregionalnega in transnacionalnega sodelovanja. Aktivnosti so usmerjene tako na obmejna področja članic EU kot tudi na obmejna področja EU z državami kandidatkami, ki sodelujejo z državo članico preko programa za čezmejno sodelovanje, ki ga financira EU.
- Leader program je namenjen podpori podeželskih področij, predvsem integriranemu razvoju in podpori lokalnemu partnerstvu ter izgradnji povezav. Spodbuja razvoj in sodelovanje lokalnih akcijskih skupin, poudarek pa je na medregionalnem in meddržavnem povezovanju
- Equal program je namenjen podpori aktivnosti na področju aktivne in preventivne politike zaposlovanja in socialne kohezije. Spodbuja nove metode za boja proti diskriminaciji in neenakosti vseh vrst na trgu delovne sile. Velik poudarek daje izobraževanju in preusmeritvi potrebam trga delovne sile. Pospešuje podjetništvo in zagotavlja uravnovešene udeležbe žensk in moških na trgu delovne sile.
- Urban program je namenjen spodbujanju pilotskih in inovativnih akcijskih programov v kriznih soseskah majhnih in večjih mest, za katere je značilna socialna izključenost. Spodbuja inovativne strategije za gospodarsko in socialno oživitev malih in srednjih mest ali zapostavljenih mestnih predelov ter izmenjavo znanja in izkušenj zaradi trajne oživitve mest ter njihovega razvoja v EU.
21
Njihove vsebinske cilje v nasprotju s strukturnimi skladi postavlja komisija in ne država članica. TABELA 2: STRUKTURNI SKLADI, POBUDE IN CILJI Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 Interreg Leader Equal Urban ESRR x x x x ESS x x x x EKUJS x x FIUR x Opombe: ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj; ESS: Evropski socialni sklad; EKUJS: Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad; FIUR: Finančni instrument za usmerjanje ribištva. Vir: (Kneževič 2005, 24)
2.4.2 Slovenija in strukturni skladi
Enotni programski dokument je pogodba, ki jo je sklenila Slovenija z Evropsko komisijo. Brez EPD ne bi mogli črpati virov evropskih strukturnih skladov. Določa strateški okvir razvoja, prednostne naloge, konkretne ukrepe in okvirna finančna sredstva (evropska in lastna), s pomočjo katerih bo Slovenija skušala doseči zastavljene razvojne cilje (Vlada RS – Strukturni skladi v Sloveniji). Struktura izvajanja v Sloveniji (Kneževič 2005, 28-29):
- Organ upravljanja je Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj in je odgovorna za pravilno in učinkovito izvajanje strukturne pomoči v celoti.
- Posredniška telesa – nanje je organ upravljanja prenesel nekatere naloge – so odgovorna za izvajanje aktivnosti iz posamezne prednostne naloge oziroma posameznega sklada: • Ministrstvo za gospodarstvo za Evropski sklad za regionalni razvoj, • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za Evropski socialni sklad, • Ministrstvo za kmetijstvo za Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni
sklad in Finančni instrument za usmerjanje ribištva. - Končni upravičenci so zadnji v verigi javnih institucij in so odgovorni za izvedbo
posameznih javnih razpisov in programov. - Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad RS za nadzor proračuna v okviru
Ministrstva za finance, opravlja naloge neodvisnega finančnega nadzora nad izvajanjem vseh skladov.
- Nadzorni odbor je sestavljen iz predstavnikov odgovornih institucij, lokalnih skupnosti in civilne družbe, je ključno telo, ki spremlja in nadzira izvajanje enotnega programskega dokumenta in programska dopolnila, potrjuje in prilagaja spremembe in letno poroča evropski komisiji.
22
2.4.3 Kaj podpirajo strukturni skladi v Sloveniji
Strukturni skladi v Sloveniji podpirajo:
- spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj;
- znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje v okviru evropskega socialnega sklada;
- prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva v okviru evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada;
- prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva v okviru finančnega inštrumenta za spodbujanje ribištva.
Poleg teh Slovenija financira še "tehnično pomoč", ki podpira upravljanje in izvajanje programov - vzpostavitev informacijskega sistema, obveščanje javnosti, raziskave in vrednotenje uspešnosti programov in projektov ter pobudi skupnosti EQUAL in INTERREG (Vlada RS – Strukturni skladi v Sloveniji).
23
3 SLOVENIJA V EU
Evropska družba postaja vse bolj raznolika, prav raznolikost pa je ena od osnovnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija, kar nenazadnje odseva tudi njen moto »Združeni v raznolikosti«. Čeprav Evropska komisija ugotavlja, da so države članice dosegle napredek v boju proti diskriminaciji in enake obravnave vseh prebivalcev EU, pa so kljub vsem prizadevanjem različne oblike diskriminacije še vedno realnost. Poglejmo nekaj dejstev: Evropejke so v povprečju še vedno plačane za 15 % manj kot moški za enako delo, delež starejših, ki so zaposleni, je na evropski ravni 40-odstoten, kar je občutno nižje od evropskega povprečja zaposlenosti, ki znaša 62 %. Prav tako je stopnja nezaposlenosti med mladimi dvakrat večja kot povprečna stopnja nezaposlenosti v Evropi, več kot 50 milijonov evropskih državljanov ima eno od oblik invalidnosti. Da je v praksi še veliko prostora za izboljšave, potrjujejo tudi rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Po mnenju večine Evropejcev namreč etnična pripadnost, vera, invalidnost in starost še vedno lahko predstavljajo oviro pri iskanju zaposlitve. Evropska komisija se je zato odločila, da leto 2007 razglasi za Evropsko leto enakih možnosti za vse, ki sledi trem poglavitnim ciljem; večjemu ozaveščanju Evropejcev glede njihovih pravic do enake obravnave, spodbujanju enakih možnosti za vse in izpostavljanju prednosti, ki jih zagotavlja raznolikost v EU (Evropska komisija 2006e). V Sloveniji se s tem področjem ukvarja Urad RS za enake možnosti, katerega poslanstvo je predvsem zmanjševanje razlik med spoloma. Slovenija je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije. Slovenija je zdaj del velike skupine držav, ki so ekonomsko in politično povezane. Od tega trenutka naprej je deležna vseh pravic, možnosti in obveznosti, ki jih imajo države članice in njeni državljani. Slovenija je zastopana v vseh institucijah EU in sodeluje pri vseh odločitvah, ki jih te institucije sprejemajo. Ima enega komisarja v Evropski komisiji, sedem poslancev v Evropskem parlamentu in ima pri odločitvah Sveta EU enakopraven glas z vsemi ostalimi državami članicami (Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje 2004b). Površina: 20.273 km². Št. prebivalcev: 2.009.057 Glavno mesto: Ljubljana Pomembnejši mejniki: - osamosvojitev - 25. junij 1991, - vstop v EU - 1. maj 2004, - prevzem eura – 1. januar 2007.
SLIKA 2: Slovenija na karti Evrope
Vir: RS. Urad vlade za informiranje 2006c
V nadaljevanju bodo predstavljeni nekateri pomembnejši statistični kazalci Slovenije. Tako kot je znotraj EU pomembno, da države ne zaostajajo preveč za najbolj uspešnimi, je za
24
regije v Sloveniji pomembno enako. Primerjali bomo regije po demografskih in nekaterih drugih kazalcih ter izpostavili Koroško regijo, kamor spada Občina Radlje ob Dravi. V tem poglavju bomo prikazali tudi kako je urejena mladinska politika Slovenije in jo primerjali z nekaterimi drugimi državami.
3.1 Pomembnejši statistični kazalci Slovenije
Slovenija po površini (20.000 km2) spada med manjše države EU. Manjše so le še Ciper (9.000 km2), Luksemburg (3.000 km2) in Malta (300 km2). Največja po svoji površini je Francija (549.000 km2). Tudi po številu prebivalcev Slovenija spada med manjše države, saj so številčno šibkejše samo štiri države EU. V nadaljevanju sledi nekaj značilnih statističnih kazalnikov, s katerimi želimo ponazoriti stanje v državi na njenem začetku – ob osamosvojitvi leta 1991 – in po petnajstih letih (praviloma za leto 2005). S tem ni prikazan celoten razvoj Slovenije v obdobju po osamosvojitvi in tudi niso prikazana nihanja v tem obdobju, prikazano pa je, kaj se je v teh petnajstih letih spremenilo. Na osnovi nekaterih statističnih podatkov pa bomo prikazali tudi stanje mladih v RS in izpostavili probleme, povezane z njimi.
3.1.1 Prebivalstvo
Število prebivalcev Slovenije se je od leta 1991 povečalo za nekaj več kot 4 tisoč prebivalcev, tako da smo konec leta 2005 presegli 2 milijona. V tem obdobju so na povečanje števila prebivalcev najbolj vplivali pozitivni selitveni tokovi s tujino – predvsem z državami, nastalimi na območju nekdanje Jugoslavije. Število rojstev se je v zadnjih treh letih (podatki do leta 2005) sicer rahlo povečalo, vendar ne dovolj, da bi se bistveno spremenil trend negativnega naravnega prirasta. TABELA 3: Prebivalstvo in nekateri demografski kazalniki 1991 2005 Prebivalstvo skupaj 1.998.912 2.003.358Število rojenih na 100 umrlih 112 96Povprečna starost prebivalstva (leta) 36,2 40,6Mlajši od 15 let 400.855 283.221Mladi od 15 do 29 let 448.422 415.365Stari 65 let ali več 221.569 312.874Razmerje med starimi in mladimi 55,3 110,5 Vir: RS. Statistični urad Republike Slovenije (2006a, 3) Sicer pa se Slovenija, podobno kot razvite dežele sveta, srečuje s staranjem prebivalstva. Povprečna starost prebivalstva v državi se je od osamosvojitve zvišala za 4 leta in pol; konec leta 2005 je znašala 40,6 leta. Zaradi upada rojstev in podaljševanja življenjske dobe se je spremenilo tudi razmerje med prebivalstvom, starim 65 let ali več, in prebivalstvom, mlajšim od 15 let. Leta 1991 je bilo
25
v Sloveniji na 100 mladih prebivalcev le 55 starih, konec leta 2005 pa je bilo v državi na 100 mladih že več kot 110 prebivalcev, starih 65 let ali več (RS, Statistični urad Republike Slovenije 2006a, 3).
3.1.2 Mladi v Sloveniji
Urad RS za mladino opredeljuje mladino kot mlade osebe, stare od 15 do 29 let. Odločitve v tem življenjskem obdobju v mnogočem zaznamujejo nadaljnjo življenjsko pot posameznika, saj mladi v tem življenjskem obdobju najpogosteje končajo šolanje, si s tem pridobijo poklic in začenjajo oblikovati tudi svoje lastno gospodinjstvo oz. svojo lastno družino. Med mladimi v Sloveniji je že nekaj let opaženo naraščanje apatije in nemotiviranost za vključevanje v ponujene oziroma obstoječe možnosti družbenega delovanja. Posledica potrebe po povečani kompetenci, znanjih in spretnostih na eni strani ter zmanjšanju ali celo zapiranju zmožnosti vključevanja v družbo na drugi je povečana tekmovalnost, zmanjšanje zaposlitvenih možnosti ter zmanjšanje možnosti dolgoročnega ciljnega načrtovanja. Vdor negotovosti vpliva na spremembo življenjskih stilov mladih: na eni strani okupiranost z delom, na drugi vrednostni obrat k svetu prostega časa, potrošnje in zabave. Čeprav število prebivalcev Slovenije počasi narašča, pa število in delež mladih upada. Leta 2006 je tako v Sloveniji živelo 414 tisoč mladih, to je malo več kot petina vsega prebivalstva (20,6 %). Po projekcijah prebivalstva lahko v naslednjih dvajsetih letih pričakujemo, da bo delež mladih med prebivalstvom upadel na komaj 14 %. Med mladimi so se v zadnjih desetletjih močno spremenili tradicionalni vzorci oblikovanja družinskih skupnosti. V današnjem času si namreč precej pozno ustvarjajo svojo družino, zato pa dalj časa živijo doma skupaj s starši. Delež otrok, ki še živijo v svoji izvorni družini, s starostjo sicer upada, vendar pa se začetek življenja v lastni družini vedno bolj odmika v pozna dvajseta in zgodnja trideseta leta. Polovica mladih med 25. in 29. letom starosti živi še doma s starši. Med temi je več fantov kot deklet, ker si te prej oblikujejo svojo družino. Mladi pogosteje živijo v zunajzakonski skupnosti, vendar je vseeno več poročenih kot tistih, ki formalno ne potrdijo zakonske zveze. Četrtina mladih, starih od 25 do 29 let, je poročena, 10 % pa jih živi s partnerjem v neformalni zvezi. Za poroko, če sploh, se mladi odločajo čedalje pozneje. Ker se nastajanje mladih družin odmika v višje starosti, je materinstvo v najstniških letih postalo že prava redkost. Tudi v starosti 20 do 24 let se za otroka odloča vedno manj žensk. Še pred dvanajstimi leti je ta starostna skupina predstavljala najbolj rodno skupino. Najnovejši podatki kažejo, da ženske, mlajše od 27 let, rojevajo redkeje kot tiste, ki so starejše od 30 let. Med osebami, starimi od 15 do 29 let, se šola kar 95 % generacije; s starostjo se ta delež zmanjšuje; pri dvajsetih letih obiskujeta šolo še dve tretjini teh oseb. Med osebami v starosti 28 in 29 let pa se izobražuje vsak peti (skoraj 11 tisoč), od teh jih šolo redno obiskuje 1600, večina na visokošolski dodiplomski ali podiplomski stopnji. Dekleta so
26
vključena v izobraževanje v večjem številu kot fantje in so pri študiju tudi uspešnejša kot fantje. Fantje v povprečju eno leto prej vstopajo na trg dela kot dekleta. V starosti 23–24 let zaposlenost mladih prvič preseže 50 %, pri 29 letih pa je zaposlenih samo še 15 % mladih (od katerih je 10 % brezposelnih, 2,3 % pa se jih še redno izobražuje). Med mladimi je samozaposlenih enkrat manj, kot znaša slovensko povprečje. V starosti 15–18 let je več brezposelnih kot zaposlenih, stopnje brezposelnosti mladih od 20–29. leta pa so med najvišjimi v Sloveniji (RS. Statistični urad republike Slovenije 2006b). Medtem ko je septembra 2006 povprečna brezposelnost na EU območju dosegla 7,8 odstotka, je bila med mladimi do 25 let kar 17 %. Stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji je leta 2006 znašala 12,5 % (Evropska komisija 2006f). V Sloveniji je zaskrbljujoč tudi podatek, da samomorilski količnik – število samomorov na 100.000 prebivalcev letno presega 25, kar pomeni 25 in več samomorov na 100.000 prebivalcev letno. To pomeni, da zaradi samomora letno umre okrog 600 ljudi, s čimer je Slovenija v Evropi in v svetu v samem vrhu – v skupini desetih držav z najvišjim samomorilski količnikom, med njimi pa je tudi vedno več mladih (Mladina On-line 2005).
3.2 Regionalni statistični podatki za Slovenijo
Slovenijo sestavlja dvanajst regij, in sicer Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Notranjskokraška, Goriška in Obalno-kraška. V nadaljevanju sledi prikaz nekaterih statističnih in drugih kazalnikov slovenskih regij. Občina Radlje ob Dravi spada v Koroško regijo, zato bo ta regija služila za primerjavo z ostalimi. Koroško bomo posebej predstavili tudi v naslednjem poglavju.
TABELA 4: Regionalni statistični podatki za Slovenijo SLOVENIJA KOROŠKA POMURSKA PODRAVSKA SAVINJSKA ZASAVSKA SPODNJE -
POSAVSKA Število prebivalcev 2.008.516 73.729 122.198 319.530 258.684 45.311 70.044 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 14,4 14,2 13,8 13,2 14,3 12,7 14,0 Delež prebivalcev starih 15-29 let (%) 20,6 21,5 20,4 19,7 21,4 20,7 21,0 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,7 14,4 15,7 16,0 14,6 16,4 17,8 Odvinost mladega prebivalstva (%) 20,6 19,9 19,6 18,6 20,1 17,9 20,5 Odvisnost starega prebivalstva (%) 22,5 20,2 22,3 22,6 20,5 23,1 26,1 Povprečna starost 40.7 40,0 41,1 41,4 40,0 41,6 40,8 Indeks staranja 112,4 101,6 117,0 121,0 101,4 128,6 116,5 Stopnja prostih delovnih mest (%)a 0,8 0,6 0,6 0,9 0,7 0,6 0,9 Stopnja registrirane brezposelnosti (%)a 10,3 11,4 16,8 14,2 12,5 14,4 12,7 BDP na prebivalca, tekoče cene, letnoa 13.146 10.186 9.072 11.108 11.726 9.438 10.462
JUGOVZHODNA
SLOVENIJA OSREDNJE
SLOVENSKAGORENJSKA NOTRANJSKO
- KRAŠKA GORIŠKA OBALNO -
KRAŠKA Število prebivalcev 140.119 502.100 199.626 51.386 119.632 106.157 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 15,9 14,4 15,0 13,8 13,4 11,9 Delež prebivalcev starih 15-29 let 21,9 20,2 21,1 20,6 20,1 19,7 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,1 15,7 15,7 16,8 17,6 17,1 Odvinost mladega prebivalstva 23,0 20,6 21,6 19,9 19,4 16,8 Odvisnost starega prebivalstva 21,9 22,5 22,7 24,2 25,5 24,1 Povprečna starost 39,4 40,5 40,1 41,1 41,7 42,2 Indeks staranja 98,2 108,4 104,9 122,2 131,1 144,1 Stopnja prostih delovnih mest (%)a 0,8 0,8 0,6 0,6 0,7 0,9 Stopnja registrirane brezposelnosti (%)a 8,2 7,5 7,6 8,1 6,7 7,9 BDP na prebivalca, tekoče cene, letnoa 11.954 18.786 11.321 10.117 12.599 13.573
Opombe: Podatki za leto 2006 (30.6.), a) Podatki za leto 2004 Viri: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve
V letu 2006 smo v Sloveniji zabeležili 2.008.516 prebivalcev. Regija z največjim številom prebivalcev (502.100) je bila Osrednjeslovenska, sledila ji je Podravska, regija z najmanjšim številom prebivalcev pa je bila Zasavska (45.311). Koroška s 73.839 prebivalci spada med manjše regije. Delež prebivalcev, starih od 0–14 let, je v Sloveniji znašal 14,4 %. Regija z največjim deležem mladih do 14 let je bila Jugovzhodna Slovenija (15,9 %), Koroška regija (14,2 %) je bila z Osrednjeslovensko takoj za Jugovzhodno Slovenijo. Delež mladih od 15 do 29 let je bil največji v Jugovzhodni Sloveniji (21,9 %), Koroška regija (21,5 %) je bila kot Jugovzhodna Slovenija nad slovenskim povprečjem. Delež starejšega prebivalstva nad 65 let je bil največji v Goriški, Obalnokraški in Notranjskokraški. Na Koroškem je bil delež 14,4 %, kar je pod slovenskim povprečjem (15,7 %). Odvisnost starega prebivalstva je v Sloveniji znašal 21,9 %. Ta predstavlja odstotek več kot 65 let, ki je odvisno od prebivalcev, starih 15-65 let. Regija z največjo odvisnostjo starega prebivalstva je bila Spodnjeposavska. Koroška regija pa je beležila najmanjšo odvisnost starega prebivalstva v Sloveniji. Indeks staranja je v Koroški regiji med najnižjimi v Sloveniji (101,6) in je za 10,8 pod slovenskim povprečjem. Povprečna starost znaša 40 let in je prav tako pod slovenskim povprečjem. BDP na prebivalca je bil v letu 2004 najnižji v Pomurski in Zasavski regiji, najvišji pa v Osrednjeslovenski. Koroška regija je dosegla 77,48 % slovenskega povprečja, kar jo uvršča na deveto mesto.
3.3 Značilnosti Koroške regije
Koroška regija spada med manjše statistične regije tako po velikosti, kot po številu prebivalcev. Sestavlja jo 12 občin, med katerimi je tudi Občina Radlje ob Dravi.
SLIKA 3: Občine koroške regije
Vir: A.L.P. Peca 2000
Regija gozdnatega hribovja in treh rečnih dolin leži na severu ob avstrijski meji. Prometno je težko dostopna in najmanj povezana s središčem države. Težka industrija v dolinah je
29
zaznamovala okolje. Koroška sodi med regije z najugodnejšo starostno sestavo prebivalstva, saj ima najnižji delež starega prebivalstva v Sloveniji (14,4 %), delež mladega prebivalstva pa je višji od slovenskega povprečja. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je 26,4 leta in je najnižji v državi za razliko od tiste v osrednjeslovenski, ki znaša 28,6 let in je s tem najvišja v državi. Delež zunajzakonskih partnerjev z otroki (12,5 %) je tu skoraj petkrat večji kot v regiji z najmanjšim deležem (Notranjskokraška) oziroma dvakrat večji od slovenskega povprečja (5,3 %). Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji prispevajo dejavnosti predelovalne industrije in rudarstva. Naravni potencial regije predstavlja gozdno bogastvo, turistično prepoznavnost pa gradi na znamki kralja Matjaža (RS. Statistični urad RS 2006c). Skoraj tri četrtine površine regije, kjer živita dve tretjini prebivalcev regije, se uvršča med območja s posebnimi razvojnimi problemi, ki so v skladu z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Po oceni razvojnih možnosti regije so glavne prednosti regije v močnih lokalnih iniciativah, zlasti za pospeševanje podjetništva in razvoj turizma ter obstoj nekaterih uspešnih predelovalnih podjetij. Priložnost regije naj bi bile predvsem v pospeševanju mrežnih povezav med velikimi, srednjimi in malimi podjetji in čezmejnem sodelovanju (A.L.P. Peca 2000, Uvod). Velik problem Koroške je pomanjkanje prostih delovnih mest in dokaj visoka stopnja brezposelnosti (11,4 %), ki je bila v letu 2004 višja od slovenskega povprečja (10,3 %). Vse več lokalnih skupnosti se zato sooča s problemom odliva izobraženih kadrov v večje centre. Posledica tega je vse večja nerazvitost lokalnih skupnosti. Te probleme lahko rešujemo z več možnimi ukrepi. Zelo pomembna je politika lokalne skupnosti, ki s politiko štipendiranja in možnosti zaposlovanja lahko spodbudi mlade kadre, da po končanem šolanju ostanejo v domačem kraju. Potrebno je osveščanje lokalne skupnosti, delodajalcev, štipendistov ter (samih) dijakov in študentov. Na Koroškem pa je potrebno izpostaviti tudi probleme v zvezi z depresijo, samomori in drogami, ki so vedno bolj prisotni tudi med mladimi. Koroška je na drugem mestu po številu ljudi v depresiji, takoj za Celjskim območjem, sledita Štajerska in Prekmurje. Vsak dvajseti Korošec ima depresijo. Depresivne motnje vplivajo na kakovost življenja in nemalokrat vodijo v samomor, ki je kazalec nediagnosticirane in neozdravljene depresije. Depresija pomeni motnjo razpoloženja in čustvovanja, posledično povzroči spremembo videza, vedenja in mišljenja. Tvorijo jo različni simptomi, biološki (dnevno spreminjanje razpoloženja, motnje spanja, …) psihološki (potrtost, tesnoba…), družbeni (zmanjšana učinkovitost pri delu, …). Na Koroškem število samomorov strmo raste, kažejo podatki iz leta 2003, drugod po Sloveniji pa upada. V letu 2003 si je na Koroškem vzelo življenje 35 ljudi, največ, enajst, jih je bilo v enoti Radlje ob Dravi. Na Koroškem se je v zadnjih dvajsetih letih zgodilo v povprečju 27 samomorov na leto. Raziskava, ki so jo opravili na zavodu, je pokazala, da je največ samomorov v Koroški regiji v Radljah ob Dravi, saj se tam na 100.000 prebivalcev zgodi 49 samomorov, kar je več od slovenskega povprečja (29 samomorov na 100.000 prebivalcev) (Potočnik 2005, Celjsko, Koroška).
30
Med razlogi, ki so vzrok pogostih odločitev Korošcev za samomor, sta tudi alkoholizem in slabe ekonomske razmere (Milakovič 2002, Slovenija). Statistični podatki potrjujejo, da v zadnjih letih vedno več mladostnikov uživa prepovedane droge, starostna meja se niža, osnovnošolci pa so vedno bolj pogosta tarča preprodajalcev prepovedanih drog. Raziskava ugotavlja, da so slovenski 16-letniki po uživanju marihuane nad evropskim povprečjem in da slaba desetina naše mladine redno posega po prepovedani drogi (Marhl 2004, 17 - Celjsko, Koroška).
3.3.1 Problemi mladih in posebnosti Občine Radlje ob Dravi
V Radljah ob Dravi je na področju kulture eden večjih problemov, da lokalna skupnost nima izdelane jasne strategije za kulturne dejavnosti in je zato zgolj seštevek lokalnih kulturnih programov organizacij. Posledično menimo, da je eden od temeljnih problemov mladinskega dela, da se mladi ne odzivajo v večjem številu na ponudbo mladinskih iniciativ; kjer dejavnost vodijo majhne skupine ljudi, ki služijo interesom le določene ciljne skupine. V Radljah ob Dravi opažamo predvsem: - nemotiviranost za družbeno participacijo, - nekonstruktivno preživljanje prostega časa (večina mladih po rezultatih ankete8 svoje
popoldneve in večere preživi doma, na igrišču ali pa v gostinskih lokalih), - apatičnost mladih: ni odziva na dogodke, čeprav so brezplačni in kvalitetni, - zasvojenost z drogami, - brezposelnost, - depresija.
8 Anketa, ki smo jo izvedli v Občini Radlje ob Dravi in je vključevala 140 mladih. Anketa je podrobneje predstavljena v poglavju Strategija razvoja mladih v Radljah ob Dravi.
31
4 MLADINSKA POLITIKA V SLOVENIJI
Mladinska politika in z njo odnos do dela z mladimi se v Sloveniji začenja z letom 1990 in ustanovitvijo Mladinskega sveta Slovenije ter pozneje z delovanjem Urada RS za mladino. Evropska mladinska politika definira štiri osnovna področja mladinske politike: participacijo, informiranje, prostovoljno delo in boljše poznavanje mladine (oz. mladinske raziskave). Urad RS za mladino k navedenim področjem prišteva še neformalno izobraževanje in mobilnost mladih, ves skupek je definiran kot vertikalni nivo mladinske politike. Horizontalni nivo mladinske politike predstavljajo mladinske vsebine v različnih resornih politikah - šolstvu, zaposlovanju, sociali, zdravstvu, kulturi, stanovanjski politiki itd. O teh področjih in pomenu poudarjanja mladinske komponente znotraj različnih resorjev govori tudi t.i. Mladinski pakt, ki se izvaja na pobudo članic EU (Urad RS za mladino 2006a).
4.1 Dejavniki mladinske politike na nacionalni ravni
4.1.1 Urad RS za mladino
Urad RS kot organ v sestavi Ministrstva za šolstvo in šport opravlja naloge in izvaja ukrepe, s katerimi spodbuja in razvija organiziranost mladih, njihovo participacijo v družbenih procesih, neformalno izobraževanje mladih, informiranje in svetovanje za mlade, mobilnost in mednarodno sodelovanje mladih ter boljše poznavanje mladine. Urad spremlja aktivnosti mladinskih in drugih organizacij, evalvira njihovo delo, izobražuje in usposablja izvajalce dejavnosti za mladinsko delo na nacionalni in lokalni ravni. Urad izpolnjuje mednarodne obveznosti in zagotavlja izvajanje mednarodnih sporazumov in programov. V skladu z evropskimi normami mladinskega dela si prizadeva za uravnotežen razvoj mladinskih struktur in mladinske politike tudi na lokalnem nivoju. Za zagotavljanje boljših sistemskih pogojev za mladinsko delo Urad pripravlja ustrezne pravne oziroma zakonske podlage (Urad RS za mladino 2006b). Področja delovanja (Urad RS za mladino 2006b):
- podpora mladinskih organizacij pri delovanju in izvajanju projektov, - podpora projektov drugih nevladnih organizacij, - pomoč pri delovanju mreže mladinskih centrov, - pomoč pri izgradnji mladinskih prenočišč, - osveščanje in vzpodbujanje strpnosti ter medkulturnega učenja, - pomoč pri vzpostavitvi nacionalnega mladinsko informativnega svetovalnega
središča, - priznavanje in vrednotneje neformalnega in priložnostnega učenja, - spodbujanje prostovoljnega dela mladih,
32
- mednarodno sodelovanje, podpora programov mobilnosti mladih, mednarodne izmenjave prostovoljcev, vključevanje v mednarodne integracijske projekte ipd.,
- podpora permanentnih raziskav mladine in drugim aktivnostim za boljše razumevanje mladih,
- idr.
4.1.1.1 Strategija Urada RS za mladino
Temeljni strateški cilji mladinske politike v Sloveniji (Urad RS za mladino 2006b):
- mladinsko politiko vključiti v vse državne politike, ki v svojih strategijah, državnih programih ali pripravi pravnih okvirov posebej obravnavajo tudi populacijo mladih;
- oblikovati pravni in institucionalni okvir mladinske politike; - zagotoviti druge pogoje za izvajanje mladinskega dela na lokalni ravni, ki je glavna
os mladinske politike; - spodbujati aktivno participacijo mladih v sistemih odločanja o zadevah, ki se
nanašajo na mlade; - zagotoviti kakovostne in brezplačne informacije na čim širšem področju države
(delovanje regionalnih mrež v vseh regijah in/ali mestnih občinah); - vzpostaviti aktivno sodelovanje med ključnimi subjekti s področja mladinske
politike.
4.1.1.2 Ureditev področja mladine v drugih evropskih državah
Večinoma so evropske mladinske organizacije nevladne in neprofitne, s prostovoljnim vključevanjem in sodelovanjem mladih. Države različno definirajo mlade osebe, mladinsko delo in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati združenja in organizacije za pridobitev subvencije. Ureditve organizacijske strukture v evropskih državah so si med seboj zelo podobne, saj vse:
- dokaj natančno določajo vloge različnih akterjev na področju mladinskega dela, - organizacijsko strukturo določajo decentralizirano (veliko nalog imajo regionalne
oziroma lokalne uprave), - kot izvajalce večinoma določajo mladinske organizacije.
Države, ki sistemsko in z zavezujočimi pravnimi akti urejajo mladinsko politiko, so pravzaprav v manjšini. Največ držav področje ureja z akcijskimi načrti, nacionalnimi programi, strategijami in podobnimi programskimi dokumenti. V Srednji in Vzhodni Evropi je opazen trend oblikovanja zakonodaje, saj večina novih držav članic Evropske unije kot kratkoročen cilj mladinske politike postavlja sprejetje sistemskega zakona9. Se pa praktično v vsaki državi na mladino nanaša tudi del delovne, socialne, kazenske in civilne zakonodaje (Povzeto po Tina Divjak, Primož Šporar, 2005,3-12).
9 Gre za Litvo, Latvijo, Slovaško in Madžarsko, mednje pa lahko seveda prištevamo tudi Slovenijo.
33
4.1.2 Mladinski svet Slovenije
Mladinski svet Slovenije (MSS) je krovna organizacija mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju. Pod svojim okriljem združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami. Od ustanovitve dalje je MSS pomembno prispeval k sodelovanju med mladinskimi organizacijami na nacionalnem, lokalnem in mednarodnem nivoju. Eden glavnih namenov Mladinskega sveta je spodbujati sodelovanje mladih pri oblikovanju mladinske politike v Sloveniji (Urad RS za mladino 2005, 10).
4.1.3 Koordinatorji različnih področij na nacionalni ravni
Ob Uradu RS za mladino so se profilirale še druge ustanove (nevladne in neprofitne), ki v vlogi nacionalnih koordinatorjev podpirajo izvajanje vsebinsko različnih aktivnosti za mlade in njihovo širitev na lokalni nivo (Zavod MOVIT, Zavod MISSS, mreža MAMA) (Urad RS za mladino 2005, 11).
4.1.4 Mladinske organizacije in organizacije za delo z mladimi
Urad RS za mladino je v vseh letih svojega delovanja sofinanciral delovanje programov tako organizacij za delo z mladimi (kjer so mladi predvsem uporabniki) kot programe mladinskih organizacij (ki predstavljajo prostor, v katerem mladi uresničujejo svoje interese ali so aktivni udeleženci), predvsem nacionalnih mladinskih organizacij, ki so pomembno vplivale na razvoj posameznih področjih mladinske politike. Glavni namen sofinanciranja programov je omogočiti mladim, da pridobijo neformalna znanja, izkušnje in sposobnosti ter porast vključenosti v družbene procese od lokalne do mednarodne ravni (Urad RS za mladino 2005, 11). Danes govorimo o treh modelih mladinskih organizacij, in sicer (Urad RS za mladino 2005, 11-12):
- samostojne in neodvisne mladinske organizacije (organizirane kot zveze na nacionalni ravni ali kot lokalno delujoča društva),
- mladinske organizacije, ki samostojno delujejo v okviru organizacij, - mladinske organizacije v okviru političnih strank.
4.2 Dejavniki mladinske politike na lokalni ravni
4.2.1 Mladinski centri
V praksi se pojavlja več primerov pojmovanja mladinskih centrov (MC- mladinski center, MKC – mladinski kulturni center, MIC – mladinski informativni center, MKIC – mladinski kulturni informativni center,…), ki so lahko javni ali zasebni zavodi, lahko pa tudi društva ali združenje društev, vendar je njihov namen ustanovitve v osnovi enak (prostovoljno, neprofitno delo v smislu »mladi za mlade«).
34
Mladinski centri poleg programov in projektov, ki se pri njih izvajajo, nudijo svetovalno, strokovno, organizacijsko, finančno, tehnično ipd. pomoč prostovoljnim združenjem, avtonomnim mladinskim skupinam in tudi posameznikom. V tem smislu imajo mladinski centri več različnih funkcij: preventivno, asociativno, socialno, informativno, izobraževalno, servisno in razvojno (Urad RS za mladino 2005, 12).
4.2.2 Mladinski sveti lokalnih skupnosti
Mladinski svet je mladinski politični organ, ki združuje društva, zveze društev, podmladke političnih strank in druge organizacije, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za mlade in imajo najmanj 70 % članstva in vodstva v starosti 15 do 29 let. Je reprezentativni organ mladih v določenem okolju, ki zastopa njihove interese nasproti vladnim strukturam in omogoča vključevanje mladih v odločanje o javnih zadevah. Zakon o mladinskih svetih omogoča registracijo mladinskih svetov na nacionalnem in lokalnem nivoju, vanje pa se glede na to vključujejo organizacije nacionalnega oz. lokalnega značaja (Urad RS za mladino 2005, 13).
4.2.3 Lokalne mladinske organizacije in mladinske pobude
V Sloveniji poznamo na lokalnem mladinskem nivoju različno organiziranost mladinskih organizacij (Urad RS za mladino 2005, 13-14): - društva (klubi študentov, lokalne enote nacionalnih mladinskih organizacij, mladinska
športna društva, mladinska kulturna društva, ipd.); - mladinske organizacije v političnih strankah; - mladinske sekcije znotraj večjih društev in zvez; - iniciativne skupine; - javni in zasebni zavodi.
4.2.4 Lokalni odbor za mladino
Odbor za mladino je posvetovalni organ, sestavljen iz predstavnikov lokalne skupnosti in mladih, ki služi dogovarjanju, medsebojnemu informiranju in reševanju odprtih zadev na mladinskem področju (Urad RS za mladino 2005, 14).
35
5 STRATEGIJA RAZVOJA MLADIH V OBČINI RADLJE OB DRAVI
Značilnosti sedanjega poslovanja, gre predvsem za spremembe, konkurenčnost, globalizacijo ter časovno pridobivanje konkurenčnih prednosti, vse bolj izpostavljajo vprašanje, kako v razmerah, ki so posledica teh značilnosti, oblikovati in izvajati strategijo poslovanja in razvoja. To vprašanje ni aktualno samo za management profitnih organizacij, temveč tudi neprofitnih. Spremembe se enostavno pojavijo, lahko jih sicer prognoziramo in jih upoštevamo pri oblikovanju in izvajanju strategije, vendar je vedno več tistih, ki se pojavijo iznenada. Odveč je na tem mestu govoriti o konkurenčnosti, saj živimo v družbi neprestane konkurenčnosti, kjer je doseganje konkurenčnih prednosti pogosto edini pogoj obstoja. Kako si torej zagotoviti to prednost, saj je izvirne strateške rešitve vse težje najti in tudi izvesti? Globalizacija ustvarja velike organizacijske sisteme, ki z združevanjem resursov, finančnih sredstev, razvoja, proizvodnje, prodaje itd. postajajo močnejši in tako manjši in razdrobljeni organizacijski sistemi vse težje dosegajo konkurenčnost. Po drugi strani pa se globalizira reševanje nekaterih problemov, naj omenimo samo ekologijo, terorizem, socialne razlike, staranje prebivalstva itd., kar postavlja pred podjetja in druge organizacije vse večje zahteve. Čas je komponenta, ki sili managament v vse hitrejše in fleksibilnejše rešitve ne samo v procesih sprotnega poslovanja in trženja, temveč predvsem v oblikovanju in izvajanju strategije svojega razvoja (Hauc, Projektni zagon strategij). Kako zagotoviti uspešno izvajanje strategij, postaja vse bolj aktualno vprašanje managementa, pa naj gre pri tem za podjetniški ali kakršen koli drug management. Pravzaprav je aktualno vprašanje za vsa tista področja, ki zahtevajo za svoj razvoj ustrezno oblikovano in izvedeno strategijo. Da ni dovolj samo nek strateški razvojni program - ta ima v praksi različna imena, kot na primer dolgoročni plani ali programi, strateški razvojni programi, razvojna strategija, razvojni programi itd. vse do nacionalnih programov - in da pri tem ne zagotovimo izvedbe in stalnega prilagajanja novih razmeram, spremembam in motnjam, je že dolgo znano. Kaj nam pomaga strateški razvojni program, če pri tem ne zagotovimo njegovega izvajanja! Pogoj za to pa so zagotovo projekti in druge planske aktivnosti, s katerimi bomo zapisane strategije tudi izvajali ter zagotovili projektni management, ki bo zadolžen za uresničitev te pomembne naloge (Hauc 2003, Projektno izvajanje strategij).
5.1 Mladinski center Radlje
V letu 2005 je Občina Radlje ob Dravi ustanovila mladinski center kot eno izmed treh organizacijskih enot Zavoda MIT-Ljudska univerza Radlje, Javnega zavoda za mladino, izobraževanje in turizem. Zavod MIT-Ljudska univerza se je preoblikoval iz zavoda Ljudska univerza, zavoda s 40-letno tradicijo, ki se je v preteklosti ukvarjal izključno z izobraževanjem odraslih. Mladinski center ob začetku svojega delovanja še ni imel jasno opredeljenih smernic delovanja in razvoja, zato smo se mladi v želji po kvalitetnem mladinskem centru z dolgoročno opredeljenimi cilji odločili oblikovati lastno razvojno strategijo, ki bo z opredelitvijo ključnih področij mladinske politike in oblikovanjem ciljev, ukrepov in
36
projektov/programov na tem področju pripomogla k izboljšanju pogojev za mladinsko delo. Eden izmed ključnih problemov dosedanjega dela v Mladinskem centru Radlje je bil neobstoj temeljnih aktov in regulativ, ki bi opredeljevali jasno opredeljene funkcije in vloge, s tem pa tudi naloge, kompetence in odgovornosti organov vodenja mladinskega centra. Neobstoj takšnih dokumentov lahko privede do situacije, ko se oblikujejo spontane ali naključne interesne skupine, ki imajo težnjo, da vodenje in programsko usmeritev podredijo svojim interesom. Posledica pa je tudi, da udeleženci(ke) nimajo možnosti predvideti in uravnavati svojih pričakovanj. Npr. glede namena delovanja programov: prednost imajo programi, ki imajo motivacijski naboj za mlade, ki vzpodbujajo aktivnost in sodelovanje. Glede varovanja prostorov in vrednejše opreme: komu je zaupan ključ in po kakšnih pravilih z njim ravna. Glede odprtosti prostorov: kdaj in za koga so prostori mladinskega centra odprti, če ni uradnega odpiralnega časa. Glede večnih delikatnih vprašanj: komu in kaj strežemo na zabavah, kakšne so omejitve glede točenja alkoholnih pijač, kakšna pravila veljajo glede nasilnega (nestrpnega) vedenja, kajenja in uživanja drog. Kakšne so reakcije ob kršitvah dogovorjenih pravil. Glede ugodnosti in dolžnosti, ki jih imajo člani: jasno opredeljena in ovrednotena dela. Glede relacij med nadrejenimi in podrejenimi: kakšne so dolžnosti, kompetence in odgovornosti različnih akterjev v organizaciji.
5.1.1 Razvojni program MC Radlje 2006-201110
V okviru predmeta Projektni management sva dva avtorja pod mentorstvom profesorjev oblikovala Razvojni program: Mladinski center Radlje 2006-2011 kot predlog razvoja Mladinskega centra Radlje. Razvojni program in postavljene strategije so zastavljene na osnovi analize stanja notranjega in zunanjega okolja Mladinskega centra Radlje in prepoznanih problemov. Pri pripravi so se upoštevali tudi širši razvojni trendi in usmeritve, ki izhajajo iz usmeritev Urada RS za mladino in evropskih usmeritev in so za posamezna področja relevantna. Razvojni program je bil s strani profesorjev poslan direktorju Urada RS za mladino na ocenitev. Po njegovem mnenju gre za kvalitetno študijo, ki sledi osnovnim smernicam mladinske politike v Sloveniji kot tudi okvirjem mladinske politike v širšem evropskem prostoru in je vsekakor dokument, ki lahko služi kot primerna osnova za razvoj programov mladinskega centra.
5.1.2 Anketa »Prosti čas mladih v Radljah ob Dravi«11
Za oblikovanje čim bolj realne slike o interesih, potrebah in željah mladih na področju prostega časa smo izvedli anketo »Prosti čas mladih v Radljah ob Dravi«. Na podlagi pridobljenih podatkov ankete z mladimi je bila nato narejena tudi konkretna analiza pridobljenih rezultatov.
10 Strategije in projekti so podrobno opisani v prilogah. 11 Tako mladi kot starši osnovnošolcev so jasno izrazili, da lokalna skupnost potrebuje poseben prostor za mlade, za aktivno preživljanje prostega časa. Primer anketnih vprašalnikov je dodan v prilogah.
37
V anketo je bilo vključenih sto štirideset mladih od trinajstega do vključno sedemindvajsetega leta starosti. Mladi so bili anketirani v treh skupinah. Prvo skupino sestavlja enainštirideset mladih, starih trinajst in štirinajst let, torej učenci osmega in devetega a in b razreda OŠ Radlje ob Dravi. Drugo skupino sestavlja devetinpetdeset mladih od petnajstega do vključno osemnajstega leta starosti, torej srednješolci. Tretjo skupino pa sestavlja štirideset mladih od devetnajstega do vključno sedemindvajsetega leta starosti, torej študentje in ostali po končani srednji šoli. Posebej prirejena vprašanja smo v anketnem vprašalniku postavili tudi staršem osnovnošolcev. S tem vprašalnikom smo ugotavljali želje in predloge staršev osnovnošolcev v zvezi z razvojem njihovih otrok.
5.1.3 Aplikacija za evidenco načrtovanih in izvedenih dogodkov/projektov
Za evidenco načrtovanih in izvedenih projektov/dogodkov po letnem planu smo pripravili aplikacijo, ki bi izvajalcem programov mladinskega centra omogočala evidenco članov, načrtovanih in izvedenih projektov, porabljenega materiala za posamezen projekt, sodelujočih na projektih, dobaviteljev, sponzorjev in/ali donatorjev ter opreme, ki je v lasti mladinskega centra. Tu je pomemben predvsem enostaven pregled nad projekti in vsem kar je povezano z njimi, kar omogoča med drugim tudi lažje načrtovanje prihodnjih dogodkov. Za občino kot ustanoviteljico je ob koncu leta pomembno poročilo o izvedenih projektih za posamezno leto, porabljenih in pridobljenih sredstvih, novo pridobljenih članih itd., kar aplikacija omogoča.
38
6 RAZVOJNI PROGRAM MC RADLJE 2006–2011 IN ZAGON STRATEGIJ
Projektno izvajanje strategij je proces, ki povezuje strateški in projektni management v enovit proces oblikovanja strategij, njihove pretvorbe v projekte in aktivnosti letnega plana, zagon projektov in nato njihovo izvajanje. Projekti tvorijo strateški projektni plan, ki je osnova za strateški finančni plan, in plan poslovnih izidov. Za uspešno projektno uresničevanje strategij mora biti izpolnjenih vrsta organizacijskih in drugih pogojev. Med njimi so pomembni predvsem stalnost dela pri oblikovanju in revidiranju strategij, priprava zagona projektov, projektna organizacija ter integracija strateškega projektnega plana in plana poslovnih izidov z letnim plani poslovanja (Hauc 2003, Projektno izvajanje strategij). Model projektnega zagona strategij prikazuje slika 4. Po oblikovanju strategije, t.j. izdelave strateškega razvojnega programa, se na osnovi vhodne strategije izvede priprava zagona projekta ali projektov, sledi izvajanje projekta, po končanju projekta(ov) pa eksploatacija. Določena strategija se lahko izvede z enim projektom, ki se lahko deli na več podprojektov ali pa govorimo o programih, ki zajemajo več med seboj logično povezanih projektov. Vsi projekti tvorijo strateški projektni plan, kar je osnova za pripravo strateškega finančnega plana, ki tako predstavlja strategijo zagotavljanja finančnih virov za izvedbo strategije in s tem projektov ter virov za zagon izvajanja eksploatacij (Hauc, Projektni zagon strategij). V fazi priprave zagona projekta je potrebno pripraviti zagonski elaborat projekta in zagotoviti začetek izvajanja projekta. Zagonski elaborat je temeljit zapis projekta s stopnjo opredeljenosti, ki je v tistem trenutku mogoča in je podlaga za izdajo delovnega naloga projekta. Za izvedbo projektov so potrebna določena finančna sredsva, ki naj bi jih v začetni fazi delovanja mladinskega centra zagotovila občina kot ustanoviteljica. Z izvedbo projekta(ov) zagotovimo pogoje, ki so potrebni za začetek eksploatacije in doseganje namenskih ciljev. Z doseženimi objektnimi rezultati posameznih projektov in pravilno zastavljenimi letnimi plani si lahko mladinski center po določenem času izvajanja dejavnosti zagotovi prijavo na razpise za sofinanciranje dejavnosti in s tem »povračilo vloženih sredstev«. Glede na vračilo vloženih sredstev ločimo projekte, s katerimi je v eksploataciji zagotovljeno neposredno vračanje vloženih sredstev, in projekte, kjer to vračilo ni mogoče. Projekti, s katerim si v eksploataciji zagotovimo neposredno vračanje sredstev, so v primeru mladinskega centra projekti samofinanciranja (zaračunavanje storitev, gostinska dejavnost, ...). Drugi projekti so projekti, ki ne zagotavljajo neposrednega povračila sredstev (izobraževane kadra, informatizacija poslovanja, ...). V organizaciji, kot je mladinski center, pa poznamo še eno vrsto projektov, ki bi jih lahko poimenovali projekti z delno posrednim vračilom vloženih sredstev. To so projekti, ki omogočajo pridobitev sredstev za izvajanje dejavnosti s prijavo na razpise (Urad RS za mladino, JSKD, ...).
39
Slika 4: MODEL PROJEKTNEGA ZAGONA STRATEGIJ
ČAS
STRATEGIJA (STRATEŠKO
PROGRAMIRANJE RAZVOJA)
ZAGON
PROJEKTA
IZVEDBA
PROJEKTA
PROCES - oblikovanje vizije - oblikovanje
strategij DOKUMENTI - strateški razvojni
program
primer: Razvojni program: MC Radlje
PROCES - priprava zagona
projektov DOKUMENTI - zagonski
elaborat projekta
primer: zagonski elaborat projekta Info pisarna
(kako je sestavljen zagonski elaborat je pojasnjeno v besedilu zgoraj)
PROCES - izvajanje projekta - vodenje
Primer: Info pisarna - Pridobitev
infromativnega materiala,
- usposobiti »zaposlenega«,
- oblikovati internet stran,
- urediti primeren prostor,
- pridobiti ustrezno opremo,
- navezati stik z različnimi organizacijami,
- in druge aktivnosti, ki izhajajo iz zagonskega elaborata)
PROCES - poslovanje, prodaja - uporaba
(odvisno od objekta projakta) Primer: Info pisarna - Pomoč mladim pri
iskanju informacij, - posredovanje
informacij, - informacijsko
svetovanje, - itd.
Vir: Prirejeno po Haucu (2002, 120) Uspešno vodenje in izvajanje projektov lahko ocenjujemo z osnovnimi kriteriji, in sicer s kakovostno izvedbo objekta projekta, z minimalnimi stroški in v minimalnem trajanju. S tem ocenjujemo izvedbo projekta v skladu z njegovim pripravljenim zagonom. Vendar ne moremo govoriti o uspešnem projektu, če z njim nismo dosegli strateških ciljev oz. udejanili vhodno projektno strategijo. Za kvalitetno izvajanje dejavnosti so potrebni vsi projekti, vendar so nekateri pogoj za kvalitetno izvajanje drugih. Prav tako je pomembno, da so potrebna vlaganja v projekte, ki ne zagotavljajo vračila vloženih sredstev ali samo delno, in projekte, ki to zagotavljajo. Poleg tega, da se z vodenjem projekta zagotovi izvajanje po zahtevah, ki izhajajo iz zagonskega elaborata in plana projekta, je potrebno zagotoviti tudi kontrolo in
EKSPLOATACIJA PROJEKTA
40
usklajevanje, ali so projekti usklajeni z vhodno strategijo in ta s strategijo organizacije, ki je predstavljena v razvojnem programu (Hauc, Projektni zagon strategij). Razvojni program MC Radlje 2006-2011 je zastavljen za določeno obdobje, vendar pa je potrebno predvideti možnosti in postopke za njegovo spreminjanje in dopolnjevanje v skladu s spremembami ključnih dejavnikov, na osnovi katerih je zastavljen in v skladu z že doseženimi rezultati. V ta namen je potrebno spremljati splošne razmere, ki so pomembne za izvajanje razvojnega programa MC Radlje, kot so socioekonomske spremembe v okolju MC Radlje, spremembe v evropskih, državnih in regijskih politikah ter vpliv vseh teh sprememb na ustreznost zastavljenih ciljev. Prav tako je potrebno spremljati težave in ovire, ki se pojavljajo pri uresničevanju razvojnega programa MC Radlje, sproti in pripraviti aktivnosti za njihovo reševanje.
6.1 Projektni sistem in projektna organizacija za oblikovanje in izvajanje razvojnega programa
Projekt je povezovalec različnih sistemov, če pri tem pod sistemom razumemo poslovne sisteme, kot so podjetja, družbe, samostojni podjetniki, banke in druge organizacije, vse do posameznikov in še bi lahko naštevali, znotraj podjetja ali na splošno organizacije pa so to organizacijske enote, posamezniki, najvišja vodstva in druga vodstva ter izvajalci na nižjih hierarhičnih ravneh, v ta sistem so vključeni tudi zunanji izvajalci in celo lastniki (Hauc 2002, 147). Projektni sistem za projekte lastnega razvoja sestavljajo (Hauc 2002, 151):
- Glavni sistem, ki potrjuje vhodno strategijo, naroča pripravo zagona projekta in njegovo izvajanje, sprejema strateške in projektne odločitve v zvezi z vhodno projektno strategijo, cilji projekta, izvedbo, ekonomskimi in drugimi učinki, financiranjem, organizacijo vodenja in izvajanja projekta ter končanjem projekta in začetkom eksploatacije,
- Sistem skrbništva, ki vodi izvajanje projekta in tako pomeni projektni management v določenih organizacijskih oblikah,
- Sistemi izvajanja, ki izvajajo projekt (posamezno aktivnost, faze projekta ali podprojekte) in so notranji in zunanji.
Ta model projektnega sistema se nekoliko dopolni, če imamo opravka s programom projektov ali multiprojektnim procesom izvajanja strateškega ali drugega razvojnega programa. V okviru glavnega sistema in sistema skrbništva je treba oblikovati (pod)sisteme, ki so odgovorni za programe projektov ali pri multiprojektnem procesu izvajanja strateškega razvojnega programa za določene strategije, področja za celovito kontrolo strateškega projektnega plana. Govorimo o projektnem sistemu programa projektov ali multiprojektnih procesov izvajanja razvojnih programov, ki združuje vse sisteme, vključene v vse faze določitve, priprave zagona in vodenje programa projektov ali multiprojektnega procesa, sisteme za pripravo zagona in zagon izvajanja posameznih projektov, njihovo izvajanje, vodenje in končanje vse do zagotovitve njihove eksploatacije (Hauc 2002, 154).
41
Za odpravo morebitnih konfliktov je potrebno razmejiti naloge, pristojnosti in posledično odgovornosti med posameznimi udeleženci sistema. Če to ni dodelano, lahko nastanejo težave v odnosih in predvsem pri odločanju. Upravljanje in vodenje projektov poznamo pod skupnim angleškim izrazom project – management, velja za koncept upravljanja in vodenja, ki se sestoji v tem, da se za čas trajanja projekta odredi centralna odgovornost za projekt, ki se na ustrezen način institucionalizira in organizira v obliki projektne organizacije. Odgovornost za vodenje projektov prevzamejo vodje – skrbniki projektov. Namen projektne organizacije je kombiniranje zadostnih zmogljivosti (ljudje, materiali, oprema in finančna sredstva), da se projekt lahko izvede v dogovorjenem času, z določenimi sredstvi in želenim učinkom (Povzeto po Hauc 2002, 168). Projektni management je torej tisti del splošnega managementa podjetja ali organizacije, ki je zadolžen za izvajanje vhodne projektne strategije ali drugega projektnega naročila, za pripravo zagona projekta, vodenje njegovega izvajanja vse do končanja projekta, hkrati pa je zadolžen za doseganje planiranih posrednih, neposrednih ali drugih ekonomskih učinkov, kar je odvisno od projekta, ki jih bodo zagotavljali projektni rezultati oz. uporaba. Smatramo, da projektni management ni nekaj, kar bi bilo zunaj splošnega managementa. Takšna ločena obravnava povzroča vrsto težav, zato je nujno potrebno zagotoviti predvsem primopredajo projekta v eksploatacijo med projektnim managementom in funkcijskim managementom, ki je odgovoren za eksploatacijo projekta. Zato je integracija projektnih planov z letnimi plani poslovanja izrednega pomena za zagotovitev uspešnosti projekta. (Hauc 2002, 170-171). Strukturiranost in velikost organizacije vplivata na oblikovanje projektnega sistema in projektne organizacije, zato je oba modela potrebno prilagoditi potrebam posamezne organizacije.
6.2 Planiranje in priprava zagona
Razvojni program MC Radlje ob Dravi 2006-2011 je bil izdelan kot predlog razvoja mladih v Radljah ob Dravi v okviru mladinskega centra. V primeru interesa po takšnem dokumentu s strani občine bi lahko za naročnika dokumenta označili Občino Radlje ob Dravi ali konkretneje Odbor za družbene dejavnosti. Projektno izvajanje strategij posameznih strateških področij je razdeljeno v tri faze, ki jim bomo rekli programi projektov. Program projektov Formalnopravna ureditev vključuje projekte formalnopravne ureditve Mladinskega centra Radlje, kar je pogoj za uspešno izvajanje naslednjih dveh faz. Program projektov Pridobitev statusa mladinski center vsebuje projekte za pridobitev statusa mladinski center, kar bi ob uspešni izvedbi zagotovilo delno finančno neodvisnost. S Program projektov Ostala področja so pokrita še preostala področja, začrtana v razvojnem programu. Za management programa projektov (v nadaljevanju MPP), ki je odgovoren za programe projektov z vidika izvajanja vhodne projektne strategije ter vseh ekonomskih in drugih učinkov ter za uspešnost eksploatacije, občina postavi predstavnika sveta zavoda MIT.
42
Svet zavoda je sestavljen iz predstavnikov občine, predstavnikov uporabnikov in vodij posamezne OE. Za zagotovitev uspešne komunikacije med zavodom in občino bi bil za to najprimernejši predstavnik občine, po možnosti pa tudi član odbora za družbene dejavnosti. Občina z MPP predstavlja GS. Za izvedbo razvojnega programa sicer skrbi MPP, vendar odgovornost da se posamezni programi in projekti izvajajo tako kot je predvideno nosi direktor MIT, ki predstavlja tudi vodstvo sistema skrbništva. SSK vodi izvajanje programa projektov in tako pomeni projektni management v določeni organizacijski obliki, ki je neposredno podrejen MPP. Odgovornost za izvedbo projektov formalnopravne ureditve nosi SSK. Vendar pa je potrebo omeniti, da je izrednega pomena, da se v načrtovanje in opremljanje prostorov vključi mlade, saj je pri delu z mladimi odnos do prostora prvi motivacijski dejavnik za njihovo udeležbo. Prostor mora biti prepoznan kot »njihov« in mora omogočiti identifikacijo mladih s prostorom. Tako vodja MC kot predstavnik mladih nastopi v vlogi povezovalca med mladimi in SSK. Tudi občina, ki je naročnik projekta, nastopa v vlogi notranjega izvajalca, saj ima določene številne aktivnosti (zagotovitev proračunske postavke, zagotovitev primernih prostorov in opreme itd.). Projekti formalnopravne ureditve so pogoj za uspešno in kvalitetno eksploatacijo ostalih projektov razvojnega programa, zato moramo te projekte upoštevati pri načrtovanju.12 Vodja MC predstavlja vodstvo notranjega sistema izvajanja, ki je odgovoren za izvedbo določenih aktivnosti iz projektnega plana. Predstavlja pa tudi prevzemnika projektov13, kar pomeni, da je zadolžen za integracijo projektov v letne plane, sprotno prilagajanje letnega plana poslovanja ter eksploatacijo (izvajanje letnih planov poslovanja). Neposredno je povezan s projektnim managementom in zanj predstavlja strokovni management projektov, ki je odgovoren za vsebinsko pripravo in izvajanje projektov. Vlogo projektnega managerja za program projektov Status mladinskega centra prevzame vodja OE Mladinski center, ki skrbi, da se projekti izvedejo v predvidenem času, s predvidenimi stroški in v skladu s postavljenimi cilji. Neposredno je odgovoren Direktorju zavoda MIT. Projektni manager s sodelavci kot vodstvo posameznega projekta je tudi povezovalni člen med sistemom skrbništva in sistemi izvajanja. Gre torej za komuniciranje med temi sistemi, ki zahteva urejenost komunikacijskih poti. Za kakovostno izvajanje programa v eksploataciji programa projektov Status mladinskega centra bi bilo potrebno poleg vodje MC zagotoviti še strokovnega tajnika, ki bi bil odgovoren za vodenje administracije (vsebinske in poslovne), koordinacijo organizacije izvajanja projektov, spremljanje razpisov in pripravo potrebne dokumentacije, pisanje evalvacijske dokumentacije, komunikacijo z javnostmi, sodelovanje s sponzorji itd. 12 Ne moremo načrtovati prostora in/ali opreme, če prej ne preučimo vseh projektov, pri katerih je v eksploataciji potreben prostor in/oprema. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bosta prostor in oprema nefunkcionalna, nabavili bomo preveč opreme, kar povečuje stroške, ali pa premalo, kar onemogoča kakovostno izvajanje. Pri načrtovanju prostorov je potrebno upoštevati tudi zahteve Urada RS za mladino, ki je razpisala prostorske pogoje za pridobitev statusa Mladinski center. Načrtovanje pa je pomembno tudi zato, da lahko povežemo projekte, ki imajo skupne objektne cilje in tako zagotovimo npr. prostore, opremo in kader, ki bodo služili namenski uporabi vseh teh projektov. Primer: Prostor in opremo za informacijsko pisarno in multimedijski center je smiselno povezati. 13 Prevzemniki in uporabniki projektov so mladi, vendar tu izpostavljamo vodjo mladinskega centra, ki ima kot predstavnik mladih določene odgovornosti v celotnem procesu zagona in izvajanja strategij s projekti.
43
Kasneje se s postopnim uvajanjem mladih pridobi še mentorje – prostovoljce, ki sodelujejo pri organizacijskem in programskem načrtovanju dela. Njihovo delo je vodenje področij po programskih načelih (izdelava projektnih načrtov, animacija mladih, izvajanje projektnega dela), izobraževanje, samostojno sodelovanje na izbranih razpisih, sodelovanje pri evalvaciji itd. Zunanji izvajalce lahko razdelimo v dve skupini: V prvi so izvajalci gradbenih in ureditvenih del na lokaciji prostorov mladinskega centra, ki bodo svoje delo opravili in zaključili pred uradnim odprtjem prostorov mladinskega centra. V drugi pa so morebitne druge (partnerske) organizacije, ki imajo določene aktivnosti v posameznem projektu in so pogoj za uspešno izvedbo projekta. V celotnem procesu pa moramo upoštevati še sisteme vplivnih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na potek oblikovanja, priprave zagona projekta, njegovo izvajanje in vodenje in praviloma ne nastopajo kot skrbništvo ali sistemi izvajanja. Praviloma tudi nimajo neposrednih zadolžitev v planu projekta. Sistemi vplivnih dejavnikov so lahko notranji ali zunanji in negativni ali pozitivni.14 Kontrolna poročila potekajo od sistema izvajanja do sistema skrbništva in naprej do managementa programa projektov. MPP mora nenehno preverjati, ali se projekti izvajajo v skladu s strategijami in tako dosegajo planirani poslovni izidi. Hkrati pa zagotavlja vključevanje vseh odločitev v strateške razvojne programe in projekte, ki so posledica sprememb. Management programa projektov v sodelovanju z občino zagotavlja te strateške odločitve. Tudi vodstvo SSK mora skrbeti, da se projekti izvajajo v skladu s strategijami, vendar tu ne gre za podvajanje, ampak za dopolnjevanje in predvsem za pooblastila. Če to ni dodelano, lahko nastanejo težave v odnosih in predvsem pri odločanju. Razmejitev nalog je eden izmed pogojev za odpravo morebitnih konfliktov. SSK nadzira potek izvajanja in se sproti dogovarja z MPP za morebitne večje spremembe v okviru zagonskih elaboratov projektov.
14 Za primer lahko vzamemo stanovalce, ki nasprotujejo, da je prireditveni prostor v neposredni bližini njihovega doma, saj je ta prostor povezan s hrupom, ki ga bodo morali prenašati. Zato je pomembno, da se te vplivne dejavnike upošteva in rešuje pred izvedbo, da se tako izognemo morebitnim težavam pri izvedbi in eksploataciji.
44
Tabela 5: Organizacija za izvedbo strategij s projekti Najvišji
management/naročnik MPP
GS Župan in občinski svet/ Odbor za družbene dejavnosti
Predstavnik sveta zavoda (MIT – Ljudska univerza Radlje)
Vodstvo SSK Projektni manager Strokovni management SSK
Direktor MIT Vodja MC Vodja MC Notranji Zunanji
Vodja MC, mladi Gradbeni delavci za ureditev prostorov SI
Direktor MIT, občina Partnerske in druge organizacije
Prevzem Uporaba SP/U
Vodja MC Ostali izvajalci programov Mladina
Opombe: - GS (Glavni sistem) - SSK (Sistem skrbništva) - SI (Sistemi izvajanja) - SP/U (Sistemi prevzema/uporabe)
6.3 Potrebna znanja za izvedbo
V preteklosti je veljalo prepričanje, da je management in podjetniško razmišljanje za neprofitne organizacije slabo, saj lahko ogrozi poslanstvo organizacije. V zadnjih letih pa je prevladalo spoznanje, da so managementska znanja in tehnike potrebne tudi v neprofitnih organizacijah v vsaj tolikšni, če ne celo večji meri. Potrebna znanja, ki bi jih moral imeti vodja mladinskega centra za izvedbo zastavljenih ciljev, so v grobem opisu znanja iz projektnega managementa, večletne izkušnje pri delu z mladimi ter poznavanje mladinske problematike v širšem smislu. Praksa je pokazala, da brez strokovnega vodenja mladinske dejavnosti projekti (četudi so gnani s še tako velikim zanosom) v zelo kratkem času izzvenijo in zastanejo. Mladinski center potrebuje osebo, ki zastopa funkcijo osrednje figure, nosilca odgovornosti in nosilca poteka dejavnosti (Mrgole 2003, 81). Lastnosti oziroma sposobnosti, ki naj bi jih imel dober vodja, so sposobnost načrtovanja, vodenja, komunikacije, organiziranja, motiviranja, pogajanj, reševanja problemov, sposobnost delegiranja nalog ipd. Pomembne pa so tudi izkušnje pri mentorskem, organizacijskem in vodstvenem delu z mladimi. Radlje ob Dravi je mesto, kjer je čedalje bolj prisotna apatija med mladimi. Kljub temu, da obstaja določena ponudba dejavnosti za mlade, se na obstoječe iniciative in njim namenjene programe žal ne odzivajo dovolj množično.
45
Za vodjo mladinskega centra Radlje je zato nujno potrebna karizmatična oseba, ki ima izraženo individualnost in prepoznavnost, svoj imidž. Osebo, ki je predana viziji svoje organizacije, ima trdne nazore, stabilne cilje in je dosledna v boju za njihovo uresničitev. Takšna oseba se odlikuje s sposobnostjo razumevanja, svetovanja in vzpodbujanja ter nedvoumnega, enostavnega in prijetnega komuniciranja. Ima pa tudi sposobnost, da osvoji in pridobi mlade, tako da ti z entuziazmom težijo k sodelovanju pri načrtovanju in izvedbi programov mladinskega centra. Tisto, k čemur mora nekdo večino mladih priganjati, uspe pravemu vodji tudi takrat, ko od njih ničesar ne pričakuje.
6.4 Proces izvedbe zagona strategij s projekti
Po potrditvi strategij občina preda odgovornost za izvedbo razvojnega programa managementu programa projektov. MPP sprejme odločitev o začetku izvajanja programa projektov in naroči SSK izdelavo elaboratov projektov v grobi strukturi (cilji, vsebina, okvirni plan, planirani stroški, okvirna ocena projektnih učinkov, doprinos k poslovnim izidom, projektna organizacija itd). Projektni plan, finančni plan in plan učinkov so osnova, ki jo MPP potrdi ali zahteva popravke in dopolnitve. Po potrditvi, če so elaborati v skladu s razvojnim programom, MPP naroči izdelavo konkretnejših zagonskih elaboratov projektov. Poleg dopolnjenega projektnega in finančnega plana ter plana učinkov je potrebno zagotoviti tudi njihovo vključitev v aktualni letni plan poslovanja ob replaniranju tega med letom ali pri pripravi plana poslovanja za naslednje leto. Pri tem je potrebno upoštevati projekte, ki že tečejo, in projekte, ki jih bomo v tem poslovnem letu začeli izvajati ali jih končali. Po potrditvi MPP izda delovni nalog programa projektov. SSK preda zagon izvajanja vodji MC, vendar še vedno nadzira ali se projekti izvajajo v skladu s postavljenimi strategijami in cilji. SSK mora pred zagonom izvajanja natančno določiti komunikacijske poti med vodjo MC in SSK (proces do te točke nam prikazuje slika 5). Vodja MC izvede zagon izvajanja tako (slika 6), da notranjim sistemom izvajanja posreduje delovne naloge, celoten ali delni zagonski elaborat ter projektni plan. Z zunanjimi sistemi izvajanja se na podlagi pripravljenega tenderja izvede ponudbeni postopek in s podpisom pogodbe se začne delo zunanjih izvajalcev na projektu. Sistemom vplivnih dejavnikov posreduje ustrezne projektne informacije, ki jih potrebujejo ti sistemi. Če ugotovimo, da je potrebno določeno strategijo spremeniti, kar vpliva tudi na projekte, moramo to korekcijo izvesti in določeni koraki se v procesu ponovijo. V proces je potrebno vključiti predvsem reagiranje na spremembe, ki vplivajo na strategije, projekte in letne plane poslovanja. Proces projektnega izvajanja strategij je izrazito dinamičen proces.
46
SLIKA 5: Proces zagona razvojnega programa - do zagona izvajanja
Vir: Prirejeno po Haucu 2002, 253-254
47
SLIKA 6: Proces zagona izvajanja
Vir: Prirejeno po Hauc 2002, 156
48
7 SKLEP
Radlje ob Dravi je mesto, kjer je čedalje bolj prisotna problematika na področju zadovoljevanja potreb in urejanja problematike mladine. Kljub temu, da obstaja ponudba dejavnosti za mlade, se mladi na obstoječe iniciative in njim namenjene programe žal ne odzivajo dovolj množično. Zavedati se moramo, da se je motiviranost mladih za skupnostno dejavnost spremenila in iz njihove perspektive lahko slišimo, kar velja tudi za mlade v Radljah, da obstaja še veliko potreb, ki jih v okviru obstoječe ponudbe v lokalni skupnosti ne morejo uresničiti. Poleg tega se v Sloveniji razvijajo mladinski kulturni centri in klubi, ki ponujajo več neformalnega dogajanja na lokalni in nacionalni mladinski sceni, kar mladi prepoznavajo kot pravi odgovor na njihove večinoma neartikulirane potrebe. Vendar pri delu z mladimi ni dovolj, da lokalna skupnost zagotovi prostor, gre za mnogo več. Sodobno delo z mladimi (v Sloveniji in Evropi) kot temeljna načela predpostavlja: - jasen dolgoročen koncept mladinske politike (z opredeljenimi prioritetami), - jasno izdelan program dela z dolgoročno razvojno vizijo, - strokovno usposobljen kader, ki izvaja mladinske programe po sodobnih in
uveljavljenih konceptih, - strokovno (profesionalno) vodenje in koordiniranje dejavnosti. Razvoj mladinskega dela v Sloveniji sledi evropskim smernicam, zato je po objavi Bele knjige Evropske komisije (maja 2002) sledil razvoj v smeri sprejemanja strateških korakov, ki naj bi čim prej zagotovili kakovosten in sodoben razvoj dela z mladimi. Gre za zasnovo, ki je v temeljnih usmeritvah usklajena, hkrati pa jo je mogoče povsem avtonomno razvijati glede na lokalne značilnosti. V Radljah ob Dravi je na področju kulture in družabnega življenja eden večjih problemov, da lokalna skupnost nima izdelane jasne strategije za kulturne in družbene dejavnosti in je tako lokalna strategija zgolj seštevek lokalnih kulturnih programov organizacij. Posledično menimo, da je eden od temeljnih problemov mladinskega dela, da se mladi ne odzivajo v večjem številu na ponudbo mladinskih iniciativ; kjer dejavnost vodijo majhne skupine ljudi, ki služijo interesom le določene ciljne skupine. V Radljah ob Dravi opažamo predvsem: - nemotiviranost za družbeno participacijo, - nekonstruktivno preživljanje prostega časa (večina mladih po rezultatih ankete svoje
popoldneve in večere preživi doma, na igrišču ali pa v gostinskih lokalih), - apatičnost mladih: ni odziva na dogodke, čeprav so brezplačni in kvalitetni, - zasvojenost z drogami, - brezposelnost, - depresija.
49
Eden ključnih problemov dosedanjega dela v Mladinskem centru Radlje je bil neobstoj temeljnih aktov in regulativ, ki bi opredeljevali jasno opredeljene funkcije in vloge, s tem pa tudi naloge, kompetence in odgovornosti organov vodenja mladinskega centra. Neobstoj takšnih dokumentov lahko privede do situacije, ko se oblikujejo spontane ali naključne interesne skupine, ki imajo težnjo, da vodenje in programsko usmeritev podredijo svojim interesom. Posledica pa je tudi, da udeleženci(ke) nimajo možnosti predvideti in uravnavati svojih pričakovanj. Npr. glede namena delovanja programov: prednost imajo programi, ki imajo motivacijski naboj za mlade, ki vzpodbujajo aktivnost in sodelovanje. Glede varovanja prostorov in vrednejše opreme: komu je zaupan ključ in po kakšnih pravilih z njim ravna. Glede odprtosti prostorov: kdaj in za koga so prostori mladinskega centra odprti, če ni uradnega odpiralnega časa. Glede večnih delikatnih vprašanj: komu in kaj strežemo na zabavah, kakšne so omejitve glede točenja alkoholnih pijač, kakšna pravila veljajo glede nasilnega (nestrpnega) vedenja, kajenja in uživanja drog. Kakšne so reakcije ob kršitvah dogovorjenih pravil. Glede ugodnosti in dolžnosti, ki jih imajo člani: jasno opredeljena in ovrednotena dela. Glede relacij med nadrejenimi in podrejenimi: kakšne so dolžnosti, kompetence in odgovornosti različnih akterjev v organizaciji. Priprava programov je v domeni programskih svetov oz. programskih vodij organizacij. V Občini Radlje ob Dravi že obstajajo društva, zavodi in druge oblike organizacij, ki bi s svojim programom lahko zadovoljevali določene potrebe in želje mladih, vendar programi s potrebami in željami niso usklajeni. Mladinski center bi moral prevzeti vlogo koordinatorja vseh organizacij, katerih ciljna skupina so mladi. Zaradi lažje identifikacije mladih z mladinskim centrom je povezovanje in sodelovanje med društvi nujno. Predlagani Razvojni program MC Radlje 2006-2011 po mnenju Urada RS za mladino sledi osnovnim smernicam mladinske politike v Sloveniji kot tudi okvirjem mladinske politike v širšem evropskem prostoru in je vsekakor dokument, ki lahko služi kot primerna osnova za razvoj programov Mladinskega centra Radlje. Vsekakor je potrebno izpostaviti, da bo vloga vodje Mladinskega centra Radlje pri uresničevanju postavljenih strategij v tem trenutku težavna, saj je Mladinski center tako po svoji strukturi, organizaciji, kadrih kot tudi po prepoznavnosti med inštitucijami, ki financirajo mladinske centre in drugimi mladinskimi centri, šele na svojem začetku. Vsekakor pa menim, da lahko ob ustrezni podpori Občine in raznih drugih inštitucij Mladinski center Radlje v petih letih postane eden izmed najbolj poznanih in kvalitetnih mladinskih centrov Koroške regije. Nenazadnje pa je potrebno omeniti še dva ključna dejavnika, ki sta potrebna za uspešno izvedbo zastavljenih ciljev. To je na eni strani visoka motiviranost iniciativne skupine (ali posameznikov) in na drugi visoka pripravljenost lokalne skupnosti. Gre za pogoja, ki ju je potrebno ustvarjati in ohranjati. Po rezultatih ankete so mladi jasno izrazili, da je v Radljah ob Dravi potreben prostor za njih in za aktivno preživljanje prostega časa. Pripravljeni so se aktivno vključevati v različne dejavnosti, kar so tudi dokazali z izvedbo več kot tridesetih dogodkov/projektov v začetnem obdobju delovanja mladinskega centra. Z zbiranjem stare opreme so začeli urejati dodeljen (dokaj nefunkcionalen) prostor. S prijavo na razpise nacionalnih agencij so tudi že pridobili prva sredstva za nakup opreme in opremljanje prostorov. Vse navedeno je že dokazovalo, da interes s strani mladih obstaja, vendar pa moramo omeniti, da je v
50
začetnem obdobju delovanja mladinskega centra Občina kot ustanoviteljica, zagotovila človeka, ki je skrbel za animacijo mladih in izvedbo programa, ki ga kasneje ni ohranila. Občina je sicer zagotovila prostore mladinskega centra, vendar v kasnejšem obdobju niso uspeli motivirati ustreznih mladinskih delavcev, tudi programi niso bili izdelani, da bi prostori lahko zaživeli. Praksa je pokazala, da brez strokovnega vodenja mladinske dejavnosti projekti (četudi so gnani s še tako velikim zanosom) v zelo kratkem času izzvenijo in zastanejo. Mladinski center potrebuje osebo, ki zastopa funkcijo osrednje figure, nosilca odgovornosti in nosilca poteka dejavnosti. Lokalna skupnost bo morala začeti mladino obravnavati kot enakovredne partnerje in jih aktivno vključiti pri sooblikovanju lokalne skupnosti. Nenazadnje bodo prav oni živeli v prihodnosti, ki jo sedaj ustvarjamo. Vrstnikom lahko najbolje pomagajo mladi z vizijo za kvalitetnejšo prihodnost, mladi z ustvarjalnimi programi, mladi, ki se povezujejo z ostalimi institucijami. Trajnostni razvoj lokalne skupnosti kakor tudi sreča posameznikov sta tesno povezana s kvalitetno skrbjo za mlade. Ta skrb je zaupanje v njihovo avtonomijo, v mladinsko ustvarjalnost, v drugačnost in predvsem v upoštevanje slik in besed, ki nam jih sporočajo. Vsako sodobno mesto jim prisluhne.
51
8 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
Razvoj mladinskega dela v Sloveniji sledi evropskim smernicam. Po objavi Bele knjige Evropske komisije maja 2002 je sledil razvoj v smeri sprejemanja strateških korakov, ki naj bi v najkrajšem času zagotovili kakovosten in sodoben razvoj dela z mladimi. Gre za zasnovo, ki je v temeljnih usmeritvah usklajena, hkrati pa jo je mogoče povsem avtonomno razvijati glede na lokalne značilnosti. Koroška regija, v katero spada Občina Radlje ob Dravi, se uvršča med območja s posebnimi razvojnimi problemi, kjer je mladinsko delo in mladinska politika nezadostno razvita. Občina Radlje ob Dravi ob ustanovitvi Mladinskega centra Radlje ni imela izdelanih dolgoročnih usmeritev, da bi dejavnost lahko zaživela. V želji po kvalitetnem mladinskem centru smo izdelali lastno razvojno strategijo. Z opredelitvijo ključnih področij mladinske politike in oblikovanimi cilji, ukrepi in projekti lahko programi na tem področju pripomorejo k izboljšanju pogojev za mladinsko delo. Po mnenju Urada RS za mladino predlagana strategija sledi osnovnim smernicam mladinske politike v Sloveniji, kot tudi okvirjem mladinske politike v širšem evropskem prostoru. Poleg predlaganih ukrepov za uspešen zagon strategije bo za izvedbo na eni strani potrebna visoka motiviranost iniciativne skupine (ali posameznikov) in na drugi visoka pripravljenost lokalne skupnosti. Gre za pogoja, ki ju je potrebno ustvarjati in ohranjati. Ključne besede Mladi, mladinska politika, mladinsko delo, razvoj, strategija, projekt. SUMMARY AND KEY WORDS Youth work policy development in Slovenia follows the European guidelines. The European Commission White Paper, published in May 2002, triggered the development in terms of adopting the strategic measures to ensure the quality and modernisation of the youth work policy. The basis of the policy is general, nevertheless the development can still be adapted autonomously according to local characteristics. The Radlje ob Dravi Municipality is a part of Carinthia, a region with evident developmental problems, especially in the field of youth work and youth policy. When founding the Youth Center Radlje, the Municipality still did not have the long term guidelines to run this activity. In order to run the qualitative youth centre policy, we created our own development strategy. Defining crucial fields of youth policy, marking goals, taking requisite measures, and organising projects can significantly contribute to the improvement of youth work situation. According to the Office of the RS for Youth the proposed strategy follows not only the basic guidelines of Slovenian youth policy, but also fits into the concepts of youth policy of the broader European Area. Besides the suggested measures, which should be taken for successful establishment of the strategy, high level of motivation of initiative group (or individuals), as well as the interest and readiness of the local community are necessary. These are the requirements that have to be considered, satisfied and maintained. Key words Youth, youth policy, youth work, development, strategy, project.
52
SEZNAM LITERATURE
1. A.L.P. Peca d.o.o.. 2000. Statistični pregled za občine koroške regije. 2. Evropska komisija – Generalni direktorat za informiranje. Office for Official
Publications of the European Communities 2006a. Kako deluje Evropska unija – vodnik po institucijah EU. Luxembourg. Dostopno na: [http://ec.europa.eu/publications/booklets/eu_glance/53/2006-sl.pdf].
3. Hauc, Anton. 2002. Projektni management. Ljubljana: GV založba. 4. Kneževič, Jana. 2005. Financiranje občin s poudarkom na pridobivanju sredstev
strukturnih skladov EU – diplomska naloga. 5. Komisija evropskih skupnosti. Bruselj, 2001. Bela knjiga Evropske komisije Nova
spodbuda za Evropsko mladino. Dostopno na: [http://www.uradzamladino.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/doc/Bela_knjiga.doc]
6. Kovačevič, Ervin. Julij 2004. Projektno izvajanje strategije (primer podjetja Kreka) – diplomsko delo. Povzeto po Kožman Mitja in Poniž Irena. 2003. Lastnosti in sposobnosti projektnega vodje.
7. Mrgole, Albert. 2003. Kam z mularijo? : Načela neformalnega dela z mladimi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad RS za mladino; Maribor: Aristej.
8. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC . Tina Divjak, Primož Šporar. Ljubljana 2005. Primerjalno pravna analiza mladinske zakonodaje v Evropi.
9. Republika Slovenija. Statistični urad republike Slovenije. 2006a. Slovenija 15 let po osamosvojitvi. Primerjava nekaterih pomembnejših statističnih kazalnikov za leto 1991 in 2005. Dostopno na: [http://www.stat.si/doc/pub/15letpoOSamos.pdf].
10. Republika Slovenija. Statistični urad republike Slovenije. 2006c. Slovenske regije v številkah. Ljubljana. Dostopno na: [http://www.stat.si/doc/pub/slovenske_regije_2006-koncna.pdf].
11. Rok in Silvo Sobiech. 2006. Razvojni program MC Radlje 2006-2011. 12. Urad RS za mladino. 2003. Koncept informiranja in svetovanja za mlade v
Sloveniji. 13. Urad RS za mladino. 2005. Strategija Urada RS za mladino na področju mladinske
politike do leta 2010. Dostopno na: [http://www.uradzamladino.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/]
53
SEZNAM VIROV
1. Evropska komisija. 2006b. Osnovna dejstva in podatki o Evropi in Evropejcih.
Dostopno na: [http://europa.eu/abc/keyfigures/index_accessible_sl.htm]. [3.12.2006].
2. Evropska komisija – Eurostat. Office for Official Publications of the European Communities. 2006c. Population statistics. Luxembourg. Dostopno na: [http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-EH-06-001/EN/KS-EH-06-001-EN.PDF]. [29.11.2006].
3. Evropska komisija – Eurostat. Office for Official Publications of the European Communities. 2006d. Regions: Statistical yearbook 2006. Luxembourg. Dostopno na: [http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-AF-06-001/EN/KS-AF-06-001-EN.PDF]. [3.12.2006].
4. Evropska komisija. 2006e. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Zupančič, Mihela. Dostopno na : [http://ec.europa.eu/slovenija/index_sl.htm]. [7.2.2007].
5. Evropska komisija. 2006f. Eurostat. Dostopno na: [http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1090,30070682,1090_30298591&_dad=portal&_schema=PORTAL]. [9.2.2007]
6. Inštitut za Evropske študije, zavod (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Urad za mladino). 2003. Mladinske politike v okviru Evropskih integracij. Dostopno na: [http://www.evropski-institut.si/SKRIPTA%20MOL.pdf]. [27.11.2006].
7. Inštitut za projektni management. Hauc, Anton. Projektni zagon strategij. Dostopno na: [http://rcum.uni-mb.si/~pmi/SLO/zagon_strategij.htm]. [22.2.2007].
8. Inštitut za projektni management. Hauc, Anton 2003. Projektno izvajanje strategij. Prispevek na forumu slovenskega združenja za projektni management z naslovom »Slovenija, dežela projektnega managementa«. Dostopno na: [http://pmi.epf.uni-mb.si/cl_zagon.asp]. [22.2. 2007]
9. Marhl, Jože. 2004. Zloraba prepovedanih drog med mladostniki. Večer 17, Celjsko, Koroška. [Večer online]. Dostopno na: [http://www.vecer.com/arhiv/]. [11.2.2007].
10. Mladina. Uredništvo Mladina On-line. 6.1.2006. Brezposelnost v evroobmočju in EU novembra nespremenjena. Dostopno na: [http://www.mladina.si/dnevnik/74967/]. [6.12.2006].
11. Mladina On-line (8.9.2005). V Sloveniji zaradi samomora letno umre 600 ljudi. Mladina. [Online]. Dostopno na: [http://www.mladina.si/dnevnik/69270/]. [10.2.2007].
12. Potočnik, Karin 2005. Vsak dvajseti Korošec je depresiven. Večer 17, Celjsko, Koroška. [Večer online]. Dostopno na: [http://www.vecer.com/arhiv/]. [11.2.2007].
13. Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje – Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji. 2004a. Dostopno na: [http://evropa.gov.si/predstavitev/]. [30.11.2006].
14. Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje. Slovenia in Brief. 2006c. Dostopno na: [http://www.uvi.gov.si//eng/slovenia/in-brief//images/vsebina/6.jpg]. [8.2.2007].
15. Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje – Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji. 2004b. Dostopno na: [http://evropa.gov.si/slovenija-clanica/]. [8.2.2007].
54
16. Republika Slovenija, Statistični urad republike Slovenije 2006b. Žnidaršič, Tina. Dostopno na: [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=373]. [8.2.2007].
17. Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve. Dostopno na: [http://www.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp]. [10.2.2007]
18. Urad RS za mladino. 2006a. Mladinska politika. Dostopno na: [http://www.uradzamladino.gov.si/si/delovna_podrocja/mladinska_politika/]. [12.2.2007].
19. Urad RS za mladino. 2006b. Mladinska politika. Dostopno na: [http://www.uradzamladino.gov.si/si/urad/naloge_in_cilji_ursm/]. [12.2.2007].
20. Vlada RS – Strukturni skladi v Sloveniji. [http://www.gov.si/euskladi/]. [13.2.2007]
PRILOGE
Priloga 1: Strategije in projekti razvojnega programa MC Radlje 2006-201115
Razvojne strategije MC Radlje po strateških področjih
STRATEŠKA PODROČJA RAZVOJNE STRATEGIJE RS1 Informiranje in svetovanje
RS2 Neformalno izobraževanje
SP1: Mladinski center Radlje kot center informiranja, svetovanja, usposabljanja in neformalnega izobraževanja
RS3 Usposabljanje
RS4 Povezovanje z drugimi organizacijami v Sloveniji
RS5 Povezovanje z mladimi iz »težavnih držav«
SP2: Povezovanje
RS6 Povezovanje z mladimi koroškimi Slovenci iz Avstrije
RS7 Skrb mladih za ohranjanje kulturne dediščine regije
SP3: Delovanje na področju kulture in družabnega življena RS8 Kulturno in družabno življenje SP4: Skrb za okoljevarstvo RS9 Identifikacija okoljevarstvenih prednosti,
problemov in sodelovanja pri reševanju problemov
RS10 Vključevanje mladih v konkretne projekte gospodarstva, države in občine
RS11 Prijava projektov z ustrezno medregijsko vsebino na sklade EU
SP5: Neposredno projektno sodelovanje
RS12 Strategija aktivnega vključevanja mladih v oblikovanje in izvajanje mladinskih dejavnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni
SP6: Sodelovanje s starejšimi RS13 Vzpostavljanje sodelovanja na temelju recipročnosti: mladi sprejemajo izkušnje in nasvete starejših, starejši pa »pomagajo« in se počutijo koristne.
RS14 Kadri RS15 Financiranje
SP7: Formalnopravna ureditev
RS16 Kakovost delovanja SP8: Politična opredeljenost RS17 Strategija apolitičnosti
15 Vir: Rok in Silvo Sobiech, Razvojni program MC Radlje 2006-2011. 2006, 56-110.
2
Podrobne strateške usmeritve nekaterih razvojnih strategij RAZVOJNE
STRATEGIJE PODROBNE STRATEŠKE USMERITVE
S1.1 Informiranje o smereh razvoja mladih (njih samih, osebnega razvoja)
S1.2 Medsebojna pomoč pri reševanju osebnih ali drugih kriz
S1.3 Medsebojno obveščanje o razvoju mladih v državi
S1.4. Promocija in spodbujanje prostovoljnega dela
RS1 Informiranje in svetovanje
S1.5 Strategija informiranja mladih kot preventivna dejavnost
S2.1 Vključevanje mladih z manj priložnostmi
S2.2 Ponovno vključevanja mladih, ki so izgubili stik z družbo
RS2 Neformalno izobraževanje
S2.3 Vzpodbujanje demokratične družbe (strategija enakih možnosti)
S3.1 Usposabljanje mladih za mladinsko delo RS3 Usposabljanje S3.2 Usposabljanje mladih za kasnejše redno
zaposlitev
3
SP1: MLADINSKI CENTER KOT CENTER INFORMIRANJA, SVETOVANJA, USPOSABLJANJA IN NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA
Mladost je obdobje prehajanja iz otroštva, preko prehodnega moratorija (obdobja), v dobo zrelosti. Na tej poti naj bi mladi predelali socialno realnost skozi tri medsebojno prepletene registre: 1. na področju izgradnje osebnostne identitete, 2. na področju medosebne socializacije in 3. na področju soočanja z družbeno realnostjo. Kot temeljno značilnost in bistveno nalogo, s katero se soočajo mladi, lahko opredelimo predelovanje realnosti oz. soočanje z realnostjo. Vendar realnost ni absolutna kategorija, temveč jo določa družbena skupina, ki ji posameznik/posameznica pripada. Strategije, ki jih mladi pri tem uporabljajo, v nadaljevanju razvojnega procesa vplivajo na potek in formiranje identitete. Poleg razvoja identitete morajo mladi na poti od odvisnosti k relativni samostojnosti pridobiti izkušnje za tri bistvene življenjske funkcije: 1. pridobitev izobraževalnih (poklicnih) kompetenc kot ključ za vstop na trg delovne sile, 2. stanovanjsko se osamosvojiti in 3. razviti nove oblike partnerstva (prehod od starševske naveze na ustvarjanje lastne družine). To je uveljavljeni kulturni obrazec osamosvajanja in prevzemanja družbenih odgovornosti, kjer pa se morajo potrebnih znanj in spretnosti oz izkušenj naučiti. Mladi odraščajo v družbi tveganj, kar konkretno pomeni na eni strani povečano potrebo po kompetencah, znanjih in spretnostih, na drugi pa zmanjšanje ali celo zapiranje možnosti vključevanja oz. vstopanja v družbo. Kot rezultat sprememb v polju možnosti za družbeno vključevanje mladih prihaja do posledičnih vedenjskih in kulturnih učinkov: povečevanje tekmovalnosti na vseh področjih njihovega življenja, povečevanje tekmovalnosti v sistemu izobraževanja, zmanjšanje možnosti za dolgoročno načrtovanje kariere, zmanjšanje zaposlitvenih možnosti, zmanjšanje možnosti dolgoročnega ciljnega načrtovanja. Družbene razmere, ki v življenjske strategije vnašajo sistemski element negotovosti, vplivajo tudi na spremembo življenjskih stilov mladih. Mladi odraščajo v novih družbenih pogojih in za uspešen prehod v samostojnost morajo pridobiti nekatere ključne kvalifikacije (spretnosti, znanja in izkušnje). Mladi, ki so v učenju za življenje neaktivni ali celo družbeno izključeni, temeljno zamujajo. Proces poteka kot posredovanje ob identifikaciji s pomembnimi drugimi, kjer so se tradicionalne vloge vplivanja bistveno spremenile. Socializacijski agensi – starši na prvem mestu – povečini svoje vloge opore ne znajo odigrati. Mladi tudi s predstavniki drugih instanc (šola, drugi javni zavodi, ustanove) v večini primerov ne morejo navezati pristnega in zaupljivega odnosa. Prepuščeni so lastnim izbiram, največkrat v začaranem krogu iskanj na ravni trenutnih prijateljstev med vrstniki ali pod vplivom medijsko posredovanih vrednot in vedenjskih slogov. Izoblikovali so se kulturni obrazci, za katere sta značilna neangažiranost in usmerjenost k hitro dostopnim ugodjem. Tako so tudi na področju prostega časa tveganja spremenjena. Užitki, ki jih danes mladim ponujajo mediji in kulturni marketing, so vse bolj smrtonosni: aids, droge, vse večja udeleženost mladih v prometnih nesrečah s smrtnim izidom. K samoumevni praksi omamljanja mladih sodi tudi splošno razširjeno uživanje alkohola in eksperimentiranje s plesnimi drogami. Oblike, kako večina mladih preživlja prosti čas ali se zabava, niso stimulativne za razvoj osebnosti v času odraščanju, prav tako pa ne pomenijo kakovostne izrabe
4
prostega časa mladih. Ob tem se mladim ponujajo kot obrazci vsakdanjega življenja razne oblike potrošniškega uživanja, ki nosijo potencial pasivnosti in zasvojenosti. Mladinski centri in druge mladinske organizacije naj bi predstavljali delujoče mladinsko središče, kjer programska ponudba upošteva načela neformalnega dela. Neformalno mladinsko delo pomeni ustvariti prostor s kulturo druženja mladih, ki temelji na tem, da mladi sami prepoznavajo smiselnost dogajanja in programske ponudbe, da v njej spontano (motivirano) in aktivno sodelujejo, da prek delovanja razvijejo pripadnost referenčni skupini in gradijo vezi, ki pomenijo kontinuiteto njihovega bodočega so-delovanja v polju vsakdanjega življenja, torej v polju civilne družbe v najširšem pomenu. Motivacija mladih je za njihovo participacijo temeljnega pomena. Zato imajo perspektivo neformalni programi, ki ne bodo prepoznani kot manipulativni, ki jim bo uspelo ustrezno nagovoriti mlade in jim ponuditi vsebine, v katerih mladi najprej vidijo smisle in v učinkih prepoznajo odgovor na njihove življenjske potrebe. Mentorski in vrstniški odnosi v neformalnem delu morajo temeljiti na dialogu, medsebojnem spoštovanju, na sodelovanju, kjer v ozadju ni “skritih” manipulativnih namenov. Praksa je pokazala, da brez strokovnega vodenja mladinske dejavnosti projekti (četudi so gnani s še tako velikim zanosom) v zelo kratkem času izzvenijo in zastanejo. Neformalno delo z mladimi potrebuje v prvi vrsti zagotovilo kontinuitete, varnost rednega (obrednega) srečevanja in osebo, ki zastopa funkcijo osrednje figure, nosilca odgovornosti in nosilca poteka dejavnosti. Vloga, ki naj bi jo opravljal mladinski delavec ali delavka, pa obsega več sklopov: neformalno izobraževanje, skrb za aktivno participacijo, vzpodbujanje in krepitev moči mladih ter promocijo enakih možnosti in družbenega vključevanja. Za kakovost izvajanja mladinske dejavnosti je značilno organizirano delovanje v skupnosti, zato potrebujejo mladinski animatorji (mentorji) ustrezna znanja in veščine. Izobraženost mladinski delavcev je zagotovilo za profesionalen odnos in izvajanje neformalnega dela z mladimi (Mrgole 2003). Učinkovito informiranje zagotavlja možnost lažjega razumevanja procesov v sodobni družbi, še posebej ob pripravah Evropske unije na širitev, ko se bo število mladih v njej bistveno povečalo. Informiranje mladim omogoča ali olajša odločitve s tem, ko jim posreduje informacije in jim, kadar je to potrebno, nudi ustrezno podporo. Na ta način mladi postanejo bolje usposobljeni za nadaljnje vključevanje v družbeno življenje in v aktivno državljanstvo. Mladi imajo pravico do popolnih, vsestranskih in zanesljivih informacij brez zadržkov in do svetovanja o vseh problemih, ki jih zadevajo, z vseh področij, brez izjeme, zato da bodo lahko imeli svobodo izbire, brez kakršnega koli razlikovanja, ideoloških in drugih vplivov (Urad RS za mladino 2003, 11). Dejavnosti naj bi izvajali mladi v največji meri sami, kar prispeva k njihovi večji motiviranosti, pa tudi k večji odgovornosti do programa, ki ga sami oblikujejo. Pogoj, da mladi samostojno izvedejo zastavljene projektne cilje, je velika mera prostovoljnega dela in lastnega angažiranja. Ker so projekti v polju mladinskega dela zelo kompleksni in zahtevni, jih brez prostovoljnega dela ne bi mogli izpeljati. S prostovoljnim delom
5
mladi razvijajo občutek do družbenih dobrin, odnos do družbe in solidarnost do lokalne skupnosti. Mladinski delavci se pritožujejo, da se mladi na različne programske ponudbe, ki sodijo v sklop izobraževanja ali drugih aktivnejših oblik preživljanja prostega časa, ne odzivajo v dovolj velikem številu in dovolj motivirano, zato mora biti skrb za vrednotenje prostovoljnega dela ter za kontinuirano motivacijo prostovoljcev posebna naloga vodenja programa (Mrgole 2003).
Mladinski center Radlje kot center informiranja, svetovanja, usposabljanja in neformalnega izobraževanja RS1 Informiranje in svetovanje S 1.1 Informiranje o smereh razvoja mladih (njih samih, osebnega razvoja) S 1.2 Medsebojna pomoč pri reševanju osebnih ali drugih kriz S 1.3 Medsebojno obveščanje o razvoju mladih v državi S 1.4. Promocija in spodbujanje prostovoljnega dela S 1.5 Strategija informiranja mladih kot preventivna dejavnost
RS2 Neformalno izobraževanje S 2.1 Vključevanje mladih z manj priložnostmi S 2.2 Ponovno vključevanja mladih, ki so izgubili stik z družbo S 2.3 Vzpodbujanje demokratične družbe (strategija enakih možnosti)
RS3 Usposabljanje S 3.1 Usposabljanje mladih za mladinsko delo S 3.2 Usposabljanje mladih za kasnejše redno zaposlitev
SP2: POVEZOVANJE Mladinski center je živ »organizem«, ki vzpodbuja in podpira participacijo mladih v družbenem okolju in pri uveljavljanju njihovih različnih interesov ter specifičnih potreb v demokratični in multikulturni družbi. Prav tako je tudi »mehanizem« družbene integracije in socializacije mladih, predvsem t.i. »neorganizirane« mladine, ne glede na njihovo pripadnost. Preko povezovanja, participacije, poznavanja tujih kultur in navad imajo mladi odlično priložnost za širjenje svojih obzorij in krepitev vezi. Nujno potrebno je povezovanje in sodelovanje še z drugimi organizacijami v državi in tudi v tujini, da se lahko potrebe mladih, ki jih imajo v dobi odraščanja, povsem zadovoljijo. Povezovanje z mladimi iz različnih »težavnih držav« bi vsekakor povečalo strpnost med različnimi kulturami in verami. Strah pred drugačnimi prihaja iz nepoznavanja. Za večjo strpnostjo do drugih narodov, kultur, ver, navad in običajev je teoretično poznavanje žal premalo, zato je povezovanje v praksi toliko bolj pomembno. Mladi so sposobni kritično razmišljati in na podlagi informacij, ki so jim dane, tudi razumno presojati, vendar se pojavlja problem enostranskega dajanja informacij in
6
posploševanja. Pomembno je, da imajo mladi možnost, da sami spoznajo mlade iz drugačnih okolij, na podlagi česar si lahko ustvarijo svojo sliko o vrstnikih po svetu. Kot obmejni regiji se ponuja dobra priložnost povezovanja, sodelovanja in dopolnjevanja s sosednjo Avstrijo. S tem bi mladim iz obeh držav omogočili, da spoznavajo kulturo, navade, prijatelje, tudi preko meja. Gre za povezovanje koroških Slovencev na obeh straneh meja. Zaradi večletnega mrtvila na področju dela z mladimi v Občini Radlje bo v prvi fazi potrebno priti v stik z mladimi preko OŠ in nekaj aktivnosti izpeljati v šoli v času pouka. Naša naloga je, da jim na njim razumljiv način predstavimo delo Mladinskega centra, da spoznajo način dela in da se v delu prepoznajo. Ob spoznanju, da je Mladinski center namenjen predvsem njim, bodo pridobili zaupanje in postopoma pričeli z obiskovanjem in sodelovanjem pri aktivnostih v prostorih Mladinskega centra. Dokler lokalne skupnosti ne bodo uvidele, kako pomembno je delovanje mladinskih organizacij, je povezovanje z drugimi organizacijami v Sloveniji nujno. Problem pomanjkanja lastnih strokovnih služb in strokovno usposobljenega kadra bi lahko začasno rešili s povezovanjem. Takšno povezovanje pa je nujno tudi zaradi boljšega pretoka informacij, izkušenj in znanj. V ponudbi državnih ustanov so npr. strokovne službe in instance, ki so specializirane za reševanje težav, vprašanj in drugih zagatnih potreb mladih: svetovalne službe na šolah, na centrih za socialno delo, na uradih za delo, v zdravstvenih domovih. Vendar mladi te ponudbe prepoznavajo kot del formalnega sistema, ki jim ni naklonjen, včasih je celo represiven in mu ne zaupajo. Mlade lahko prek neformalnega stika pripravimo, da postanejo uporabniki obstoječih mrež formalnih ustanov. Na tak način bi lahko področji neformalnega in formalnega sodelovali v komplementarni povezanosti.
Povezovanje RS4 Povezovanje z drugimi organizacijami v Sloveniji
RS5 Povezovanje z mladimi iz »težavnih držav«
RS6 Povezovanje z mladimi koroškimi Slovenci iz Avstrije
SP3: DELOVANJE NA PODROČJU KULTURE IN DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA V storilnostni preobremenjenosti so mladi mnogokrat nepripravljeni, da bi sodelovali pri »resnih« dejavnostih, vendar nimajo ustreznih načinov, kjer bi se lahko na igriv in sproščen način družili. Omamljanje (droge, alkohol) je prevzelo funkcijo sproščanja zavor kot predpogoja za potrebo, ki je v ozadju bolj igrivega in sproščenega odnosa do vrstnic in vrstnikov (Mrgole 2003).
7
Koroška po težavah z opijanjem, uživanjem drog in depresiji med mladimi negativno izstopa od slovenskega povprečja, zato bo v Mladinskem centru Radlje potrebna vzgoja družabnosti, ki je pogojena z neposrednim sodelovanjem, komunikacijo, pripovedovanjem zgodb ali šal, tračev, … Zagotoviti bo potrebno možnost druženja ob skupinskih družabnih igrah, širjenja zabavnih srečanj in humorno igrivega vzdušja med mladimi. Prostor, kjer mladi lahko zaužijejo hrano in so postreženi s pijačo, predstavlja srce mladinskega kluba oz. centra. V mladinskih organizacijah, kot je mladinski center, je za zadovoljevanje tega segmenta potreb mladih primerna »čajnica« z raznoliko ponudbo čajev in peciva. S ponudbo kulinaričnih dobrin, kjer pa dejavnost ne bo imela statusa gostinskih uslug, bo prostor ustvaril vzdušje domačnosti in prijaznega odnosa do obiskovalcev. S ponudbo dobrin pa dejavnost prispeva tudi k ustvarjanju stilnega vzdušja. Gre za neprofitno organizacijo, zato bo tudi cenovna politika do uporabnikov prijazna. Izražanje mladih na likovnem, dramskem , plesnem, filmskem (video) področju so med bolj priljubljenimi, hkrati pa ne dovolj izkoriščenimi vsebinskimi potenciali kulturne ponudbe za mlade. Mladinski center Radlje jih bo informiral o že obstoječi kulturni ponudbi v lokalni skupnosti, spodbujal vključevanje v že obstoječe sekcije in društva, hkrati pa jim bo s svojo podporo omogočil, da se s svojimi dosežki predstavijo drugim. Glasbeno dogajanje je med osrednjimi polji zanimanja mladih, glasbena kultura je med mladimi zelo pomemben segment mladinske kulture. Zato je to področje, ki je zelo primerno za mladinsko delo. Mladinski center Radlje bo mladim omogočil razvijanje glasbene kulture, razvijanje kritičnega odnosa do glasbe, informiranje o različnih glasbenih zvrsteh, posredovanje uživanja ob glasbi, vzgojo nediskriminatornega odnosa do različnih zvrsti glasbenega ustvarjanja, stimulacijo za igranje in aktivno uživanje glasbene kulturne ponudbe, organizacijo družabnih prireditev, druge glasbeno obarvane projekte. Domači kulturni dediščini se posveča premalo pozornosti, vsi mladi ugotavljajo, da premalo poznajo običaje in navade, značilne za njihovo okolje. Mlade je potrebno seznaniti z njihovo kulturno dediščino in jim privzgojiti odnos do okolja, v katerem živijo. Zavedati se morajo, da sta narava in kultura njihovo največje bogastvo. Vzgoja in izobraževanje imata v tem procesu ključno vlogo. Vloga civilnih združenj (bodisi organizirane lokalne javnosti, različnih društev ali nevladnih organizacij) bo v prihodnosti zagotovo še večja in tudi bolj odgovorna. Ljudska izročila ter naravne in kulturne dediščine se bodo ohranile in prenašale naprej le, če jih bodo mladi poznali. Predvsem je potrebno skozi kulturno izobraževalne programe širiti zavest o dediščinskih vrednotah, popularizacijo naravne in kulturne dediščine ter povečati sodelovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini, da bodo mladi ponosni na svojo dediščino, jezik in kulturo ter hkrati spoznali, da so nekaj posebnega. Z vključevanjem regionalnih tradicij in kultur v neformalno izobraževanje mladih se povečuje regionalni razvoj.
8
Potrebno je osveščanje mladih o pomenu varovanja kulturne dediščine na Slovenskem s posebnim poudarkom na regionalni podeželski tradiciji. Vzpostaviti je potrebno kreativno vez med mladimi in kulturno dediščino.
.
Delovanje na področju kulture in družabnega živjenja
RS7 Skrb mladih za ohranjanje kulturne dediščine regije
RS8 Kulturno in družabno življenje
SP4: SKRB ZA OKOLJEVARSTVO Svetovne organizacije ugotavljajo, da so podnebne spremembe v največji meri posledica človeškega ravnanja. Ob znanem reku DalajLame, da smo si Zemljo sposodili od naših prednikov, se moramo vedno obnašati okoljevarstveno, predvsem pri porabi energije in vode, ravnanju z odpadki in nepotrebnem prekomernem potrošništvu. Za povečanje nacionalne skrbi za varovanje okolja bo potrebno pozornost usmeriti v preventivo. Najbolj učinkovita preventiva je osveščanje. Če želimo doseči dolgoročne učinke, je potrebna integracija mladih, kajti to so ljudje, ki prihajajo za nami in bodo spoštovanje do narave in okolja prenašali naprej. To pomeni, da bi morali mladi aktivno sodelovati pri reševanju problemov varovanja okolja. Učinke okoljsko nepremišljenega razvoja ilustrira usoda nekdanjih premogovniških regij, ki so se dolgo razvijale v nasprotju s trajnostnimi napotki: socialne in okoljske vsebine razvoja so bile praviloma razvojno upoštevane še slabše od gospodarskih, te pa so bile nemalokrat podrejene političnim. Regionalna razvojna agencija za Koroško (RRA Koroška) ugotavlja, da občine v Koroški regiji probleme na področju okolja večinoma rešujejo s projekti na posameznih področjih in s posebnimi oblikami občasnih aktivnosti. Nobena nima izdelane strategije ali programa varstva okolja, prav tako pa tovrstni dokumenti trenutno niso v pripravi.
Skrb za okoljevarstvo
RS9 Identifikacija okoljevarstvenih prednosti, problemov in sodelovanja pri reševanju problemov
9
SP5: NEPOSREDNO PROJEKTNO SODELOVANJE Mladinske organizacije in Evropska komisija spoznavajo, da je pravica do sodelovanja mladih temeljna pravica, ki mora veljati brez razlikovanja. V okviru tega participacijo mladih razumejo kot vzpostavljanje neposrednega dialoga z njimi, kjer se ciljna populacija širi na vse mlade. Upoštevanje in vključevanje mladih v posamezne razvojne faze mladinskih dejavnosti je rezultat spoznanja, da mladina ni homogena populacija z enotnimi interesi, zato je potrebno prisluhniti specifičnim karakteristikam vsake skupine. Vključevanje mladih kot sodelujočih partnerjev v projektnih dejavnostih:
- izkazuje večje upoštevanje mladine v demokratični družbi, saj izhaja iz njihove iniciative in izpolnjuje njihove pobude ter želje;
- s spoznavanjem demokratičnih postopkov mlade spodbuja k aktivnemu državljanstvu;
- spodbuja mobilnost; - mlade uči prepoznavanja in sprejemanja drugačnosti in jih sooča z njo; - spodbuja jih k sprejemanju odgovornosti ter k avtonomiji; - deluje kot proces učenja, kjer pridobivajo spretnosti in strokovno znanje; - omogoča aktivno preživljanje prostega časa; - omogoča pridobivanje izkušenj, ki pomembno vplivajo na samozavest in
samopodobo mladih; - prispeva k občutku pripadnosti določeni skupini ali skupnosti, kar preventivno
učinkuje v primeru individualizacije in socialne izolacije. V dosedanji praksi se pogosto dogaja, da s pojmom participacija mladih zajamemo projekte, kjer se program, metode dela in izvedba oblikujejo v krogu strokovnjakov, ki izhajajo iz potreb mladostnikov, prepoznanih s pomočjo raziskav. Participacija mladih pa ni omejena le na razumevanje mladine s pomočjo opazovanja. Pojem participacije mladih razumemo mnogo širše: mladostnike je z ustrezno mero odgovornosti potrebno v projektno delo vključiti že v sami zasnovi, pripravi in seveda v izvedbi. Participacija mladih pomeni sodelovanje mladih pri načrtovanju, izvajanju in razvijanju mladinskih dejavnosti (Mrgole 2003). Participacija mladih iz izvajanja dejavnosti ne izključuje mladinskih delavcev, nasprotno, mladinski delavci so opora in usmerjevalci mladih, ki jim v procesih projektnega dela, kadar in kolikor je to potrebno, nudijo nujno refleksijo (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 2003, 14). Mladi s svojimi upi in željami izražajo zamisli, preoblikovane v projekte in dejavnosti, ki prinašajo koristi za vse. Če tem projektom namenimo dovolj podpore, lahko njihova uspešnost in neuspešnost mladim med odraščanjem pomagata razviti občutek za odgovornost in samostojnost. Lokalne in regionalne oblasti morajo zagotoviti izvajanje teh projektov, tako malih kot velikih. Omogočiti morajo, da pri njihovem izvajanju mladi sodelujejo s profesionalci ter imajo dostop do finančne, materialne in tehnične podpore (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 2003. 10).
10
Neposredno projektno sodelovanje
RS10 Vključevanje mladih v konkretne projekte gospodarstva, države in občine
S11 Prijava projektov z ustrezno medregijsko vsebino na sklade EU
S12 Strategija aktivnega vključevanja mladih v oblikovanje in izvajanje mladinskih dejavnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni
SP6: SODELOVANJE S STAREJŠIMI Mladi ugotavljajo, da jim starejši premalo zaupajo, da jih smatrajo kot neizkušene (kar seveda v določenem smislu tudi so), nevešče in neuke. Starejši pozabljajo, da so ti mladi ljudje generacija, ki je sposobna braniti državo, da so dekleta v tej starosti lahko že matere, žene, ki so sposobne sprejeti odgovorne življenjske naloge in odločitve,… Starejši pa jih kar naprej obravnavajo le kot mlade, mladino, neizkušeno, problematično, razvajeno, ki samo žurira, nič ne dela, mladino, ki jemlje življenje samo na lahek način. Ob takšnem razmišljanju pa se mladi ogradijo pred starejšimi in jih dojemajo kot stare, starejše, ki samo nergajo in razpravljajo o stvareh, ki bi jih mladi lahko izboljšali. To pa se jim zdi nerazumljivo, saj bi jih ravno starejša populacija morala podpirati ob dejstvu, da so tudi sami bili enkrat mladi. Res je, da je bilo to pred časom, tudi v drugem sistemu, vendar se lahko potegnejo določene vzporednice med današnjo mladino in mladino pred dvema generacijama. Med starejšimi in mladimi je prevelik prepad, ki ga je potrebno povezati. Razlike v letih niso nujno tudi pogoj za razlike v razmišljanjih. Potrebno je najti skupne točke, da bo dopolnjevanje obojestransko. Če bi starejši bili seznanjeni s problemi, s katerimi se mladi srečujejo pri odraščanju in delom, ki ga opravljajo, bi lahko prišlo do boljšega razumevanja mladih. Tudi mladi bi se morali otresti stereotipnih predstav o starejši populaciji in jim prisluhniti. Čeprav prevladuje razmišljanje, da zaradi velike razlike v letih mladi in stari nimajo skupnih interesov, ugotavljamo ravno nasprotno. Obe skupini sta ranljivi in potrebujeta neko obliko pozornosti in podpore, predvsem pa ju veže želja in potreba po pripadnosti (Mrgole 2003). Potrebno bi bilo vzpostaviti kreativno vez med mladimi in starejšimi na temelju recipročnosti: mladi sprejemajo izkušnje in nasvete starejših, starejši pa »pomagajo« in se počutijo koristne.
Sodelovanje s starejšimi
RS13 Vzpostavljanje sodelovanja na temelju recipročnosti: mladi sprejemajo izkušnje in nasvete starejših, starejši pa »pomagajo« in se počutijo koristne.
11
SP7: FORMALNOPRAVNA UREDITEV MLADINSKEGA CENTRA
Formalnopravna ureditev mladinskega centra
RS14 Kadri
Ljudje so središče mladinskega dela; prav zaradi duha neformalnosti pa velikokrat pozabimo, da moramo pomisliti tudi na kakovost človeških virov. Že mnogo dobrih idej (konceptov), ki so bile zasnovane v razumevajočem in podpornem okolju, je propadlo, ker akterji (izvajalci) niso bili pozorni na pomen človeških dejavnikov. Vsak socialni sistem, tudi neformalno voden mladinski program, potrebuje jasno določene funkcije in vloge, sicer lahko pride do razpada sistema ali pa do tega, da se oblikujejo spontane interesne skupine, ki vodenje in programsko usmeritev podredijo svojim interesom. Za kakovostno delo center potrebuje vsaj tri osebe, ki bi prevzele temeljne funkcije:
- programsko vodenje (zagotavljanje kakovostnega izvajanja programov in
finančno vodenje), - organizacijsko vodenje (kakovostno delovanje organizacije), - mentorstvo in vodenje skupine (ohranjanje motiviranosti, reševanje konfliktov), - projektno vodenje (izvajanje aktivnosti po načrtovanih fazah in kakovostnih
metodah).
Da so opisane funkcije jasno določene vnaprej, je pomembno zaradi razpršitve in prevzemanja odgovornosti, kar nadalje omogoča oblikovanje jasnih ciljev in pričakovanj udeleženk/cev (Mrgole 2003).
Formalnopravna ureditev Mladinskega centra
RS15 Financiranje
Sredstva, iz katerih se financira dejavnost mladinskega dela, so namenska, zato je potrebno zagotoviti preglednost finančne porabe in njihovo učinkovito vnaprejšnjo razporeditev (z izločitvijo nepotrebnih in nerealnih izdatkov). Namenska poraba denarja mora biti zagotovljena z več vnaprejšnjimi varovalkami: od jasnih organizacijskih zagotovil (nadzorni svet, delitev kompetenc finančnega odločanja) do jasnega načrtovanja v okviru projektnega izvedbenega načrta. Ohranjanje ali predvidena rast obsega dejavnosti je odvisna od materialne podpore. Hitrost približevanja cilju je sicer omejena s spletom še ostalih dejavnikov: s kadri, razpoložljivimi prostori, institucionalno (državno) podporo in uspešnostjo izvajanja sedanjih programov; za načrtovanje pa je nujen dogovor med Mladinskim centrom Radlje in lokalno skupnostjo, v katerem bo dogovorjen možen obseg sredstev, na katere Mladinski center Radlje lahko računa v obdobju naslednjih nekaj let. Ena od temeljnih karakteristik mladinskih organizacij je ta, da so to neprofitne organizacije, kar pa ne pomeni, da pri svojem delovanju ne smejo ustvarjati dobička – tega morajo ponovno investirati v svoj razvoj in večanje oziroma izboljševanje svojega
12
delovanja. V mladinskih organizacijah je potrebno zagotoviti sredstva vsaj za stroške, ki nastajajo pri njihovem delovanju. Sredstva za pokrivanje stroškov in za razvojno investiranje se lahko zagotavljajo tudi na (delno) komercialni način, kar pomeni, da organizacija svoje izdelke oziroma storitve prodaja na tržišču in s tem ustvarja prihodke – izvaja samofinanciranje. V Sloveniji je kar nekaj mladinskih organizacij, ki del potrebnih sredstev za svoje delovanje zagotavljajo tudi iz samofinanciranja, vendar je pri tem pomembno, da se vzdržuje ravnotežje do osrednjega poslanstva organizacije (Mrgole 2003).
Formalnopravna ureditev Mladinskega centra
RS16 Kakovost delovanja
Vsako resno dolgoročno usmerjeno delo z mladimi kot predpogoj potrebuje organizacijsko obliko, ki zagotavlja okvir za izvajanje in vodenje mladinskih programov. Še zlasti, ker govorimo o programu, ki ga označujemo kot neformalnega – kjer pa neformalnost še ne pomeni odsotnost vsake strukturiranosti. Vsaka organizacija mora imeti opredeljeno: lastno zgodovino (zalogo zgodovinskih izkušenj, reference), razlog svojega obstoja (utemeljenost in cilje), stopnjo formaliziranosti, notranjo strukturo, polje delovanja, kontinuiteto aktivnosti, tipe aktivnosti (programski koncept) in odnose z drugimi organizacijami. Poleg tega je organizacija podjetje, ki mora skrbeti za svoje vire financiranja, kader, marketing, opremo, neprofitni menedžment in nadzor nad delovanjem. Med pomembne pogoje dobrega delovanja organizacije sodita zagotovilo in skrb za kakovostno (odprto in demokratično) komunikacijo med vsemi podsistemi. Na ta način se ustvarja stopnja soglasja, ki naprej določa stopnjo motiviranosti za sodelovanje. Za enakopraven in partnerski odnos bo potrebno ustvariti zavedanje kakovosti na obeh straneh: pri mladih in pri zastopnikih lokalne skupnosti. Argumenti za kakovost na strani mladine so v strokovnem mladinskem delu, ki temelji na skrbno izdelanem sistemu, na jasnih ciljih in ustvarjalni razvojni naravnanosti. Kakovost na strani lokalne skupnosti pa je v razumevanju mladinske problematike, koncepta neformalnega dela z mladimi in v pripravljenosti, da zagotavlja mladim večjo kakovost odraščanja. Tako lokalna skupnost ne bo postavljena v vlogo večne “krave molznice”, mladi pa ne v vlogo marginaliziranih provokatorjev in nergačev (Mrgole 2003). Primer meril za presojo kakovosti sodelovanja z lokalno skupnostjo
Cilj Merilo 1. Izdelani dokumenti za dolgoročno
in razvojno naravnano mladinsko politiko
Izdelan elaborat mladinskega dela v lokalni skupnosti.
2. Zagotovilo prostorov Pogodba z izvajalcem mladinskega dela o najemu ali oddaji prostorov v uporabo za delo z mladimi.
13
3. Dosežena stopnja komunikacije s predstavniki mladinskih iniciativ
Število rednih srečanj, seznanjenost z aktualno mladinsko problematiko, zastopanost predstavnikov lokalne skupnosti v upravnih telesih izvajalske organizacije, stopnja neformalnih kontaktov med mladinskimi delavci in predstavniki lokalne skupnosti.
4. Odprtost za mladinsko problematiko Obravnavanje mladinske problematike na sejah občinskega sveta
5. Izražena podpora za delo z mladimi Zagotovljena in usklajena proračunska postavka
6. Seznanjenost za delo z mladimi Sodelovanje (udeležba) na seminarjih za mladinsko delo v lokalni skupnosti
Vir: Mrgole (2003, 135)
Občina Radlje ob Dravi naj bi kot ustanoviteljica javnega zavoda zagotovila osnovne pogoje za njegovo delovanje. Redno delovanje programov povprečno štiri ure dnevno, vsaj tri različne programske dejavnosti, vsaj 150 m2 prostorov in vsaj 100 dogodkov letno so nekateri izmed pogojev, ki jih je urad RS za mladino v letošnjem letu razpisal kot pogoje za pridobitev statusa mladinskega centra. Za izpolnjevanje teh pogojev pa so potrebna zadostna finančna sredstva in usposobljen kader. Pogoj za prijavo na razpise urada je pridobitev statusa. V praksi se je pokazala potreba po natančni opredelitvi in razmejitvi pristojnih nosilcev na področju upravljalno-vodstvenih funkcij v organizacijah. Opredelitev upravljanje in vodenje je namreč strokovno zahtevno in odgovorno opravilo, vedno neposredno povezano z njegovo uspešnostjo. Ker organizacijska enota Mladinski center nima formalnega vodje ali drugih zaposlenih prihaja do prelaganja odgovornosti iz enega člana na drugega. Zavod MIT nima sprejetih pravilnikov, ki bi določali odgovornosti, kompetence, naloge in pristojnosti zaposlenih ter način plačila teh. Prav tako ni pravilnikov, ki bi jasno določali relacije med posameznimi organizacijskim enotami in zahtevali ločeno vodenje računov za večjo transparentnost. Ideja, da mladinsko središče ustanovi občina z dekretom “od zgoraj” (z zagotovljenimi prostori, pravno obliko delovanja in nameščenim direktorjem), je neperspektivna. Mladi po pravilu zavračajo vsako nameščanje in zastopanje njihovih potreb “od zgoraj” in v takem primeru do stika z njimi skorajda ne more priti (Mrgole 2003, 62) .
Formalnopravna ureditev mladinskega centra
RS14 Kadri
RS15 Financiranje
RS16 Kakovost delovanja
14
SP8: POLITIČNA OPREDELJENOST Na ravni izvajanja lokalne mladinske politike je potrebno zagotoviti načelo prioritete strokovnih kriterijev pred političnimi. To pomeni, da imajo na podlagi strokovnih stališč sprejeti dokumenti prednost pred političnimi argumenti. Posledično to pomeni, da vodijo lokalno mladinsko politiko profesionalni strokovnjaki in spremembe na političnem zemljevidu (zamenjave oseb na mestih lokalne oblasti) ne vplivajo na razvoj in kontinuiteto mladinskega dela. V Mladinskem centru Radlje bo potrebno zagotavljanje enakosti in neodvisnosti programov in projektov. Če so jasni kriteriji kakovosti izvajanja, so vsi projekti enakovredni, kar onemogoča favoriziranje ali lobiranje določenih oseb ali organizacij. Da se odločanje o kakovosti izvajanja programov lahko izvaja neodvisno (zlasti politično), je potrebno imeti neodvisno telo, ki ga določajo izključno strokovne reference in etični interesi. Mladi si želijo biti vključeni v družbo, prav tako jim ni vseeno za razvoj lokalne skupnosti in pogojev za lastno odraščanje, vendar jih način participacije na način političnega ne zanima.
Politična opredeljenost
RS17 Strategija apolitičnosti
PROJEKTI Pregled potrebnih projektov za realizacijo zastavljenih strategij in ciljev Oznka projekta Naziv projekta Kratica projekta Vhodna strategija P1 Vzpostavitev informacijske pisarne INFO PISARNA RS1 INFORMIRANJE IN SVETOVANJE S 1.1, S 1.3,
S 1.4, S 1.5 P2 Vzpostavitev informativnih točk na
lokacijah izven MC INFO TOČKA RS1 INFORMIRANJE IN SVETOVANJE S1.4, S1.5,
P3 Multimedijski center MMC RS1 INFORMIRANJE IN SVETOVANJE P4 Mladinska svetovalnica MS RS1 INFORMIRANJE IN SVETOVANJE S1.2 P5 Neformalno kot dopolnitev k
formalnemu NE(F) RS2 NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
P6 Organiziranje okroglih miz in seminarjev
OMS RS2 NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE S 2.3
P7 Vključevanje mladih z manj priložnostmi
VM-MP RS2 NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE S 2.1
P8 Medsebojna učna pomoč (starejši letniki za mlajše)
INŠTRUKCIJE RS2 NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
P9 Izobraževanje mladinskih delavcev I-MD RS3 USPOSABLJANJE S 3.1 P10 Povezovanje Mladinskega centra z
OŠ Radlje OŠ RADLJE RS4 POVEZOVANJE Z DRUGIMI
ORGANIZACIJAMI V SLOVENIJI
P11 Povezovanje Mladinskega centra s formalnimi ustanovami
FORMALNE USTANOVE
RS4 POVEZOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI V SLOVENIJI
P12 Mladinske izmenjave in EVS službe predvsem v povezavi z mladimi iz »težavnih držav«
MLADINSKE IZMENJAVE IN EVS
RS5 POVEZOVANJE Z MLADIMI IZ »TEŽAVNIH DRŽAV«
P13 Povezovanje z mladimi koroškimi Slovenci iz Avstrije
KOROŠKI SLOVENCI IZ AVSTRIJE
RS6 POVEZOVANJE Z MLADIMI KOROŠKIMI SLOVENCI IZ AVSTRIJE
16
P14 Mladi ohranjajo kulturno dediščino koroške regije
KULTURNA DEDIŠČINA
RS7 SKRB MLADIH ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
P15 Unesco šola UŠ RS7 SKRB MLADIH ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
P16 Spodbujanje kulturnega življenja v lokalni skupnosti
KULTURNO ŽIVLJENJE
RS8 KULTURNO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE
P17 Organiziranje dogodkov, ki spodbujajo družabno življenje
DRUŽABNO ŽIVLJENJE
RS8 KULTURNO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE
P18 Mladi skrbimo za okolje Koroške OKOLJE KOROŠKE RS9 IDENTIFIKACIJA OKOLJEVARSTVENIH PREDNOSTI, PROBLEMOV IN SODELOVANJA PRI REŠEVANJU PROBLEMOV
P19 Konference in seminarji o projektnem vodenju in pripravi projektov
KS-PP RS10 VKLJUČEVANJE MLADIH V KONKRETNE PROJEKTE GOSPODARSTVA, DRŽAVE IN OBČINE
P20 Izvajanje mladinskih pobud – Akcija 3
MLADINSKE POBUDE
RS10 VKLJUČEVANJE MLADIH V KONKRETNE PROJEKTE GOSPODARSTVA, DRŽAVE IN OBČINE
P21 Mladi prečkajo meje – Akcija čezmejnega sodelovanja
ČEZMEJNO SODELOVANJE
RS11 PRIJAVA PROJEKTOV Z USTREZNO MEDREGIJSKO VSEBINO NA SKLADE EU
P22 Izvajanje podpornih aktivnosti – Akcija 5
PODPORNE AKTIVNOSTI
RS12 STRATEGIJA AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA MLADIH V OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE MLADINSKIH DEJAVNOSTI NA LOKALNI, REGIONALNI IN NACIONALNI RAVNI
17
P23 Vključevanje v krovne mladinske organizacije Slovenije
KROVNE MLADINSKE ORGANIZACIJE
RS12 STRATEGIJA AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA MLADIH V OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE MLADINSKIH DEJAVNOSTI NA LOKALNI, REGIONALNI IN NACIONALNI RAVNI
P24 Vzpostaviti kreativno vez med mladimi in starejšimi
MLADI SODELUJEJO S STAREJŠIMI
RS13 VZPOSTAVLJANJE SODELOVANJA NA TEMELJU RECIPROČNOSTI: MLADI SPREJEMAJO IZKUŠNJE IN NASVETE STAREJŠIH, STAREJŠI PA “POMAGAJO” IN SE POČUTIJO KORISTNE
P25 Pridobivanje kadra KADRI RS14 KADRI P26 Omogočiti opravljanje obvezne
študijske in dijaške prakse OBVEZNA PRAKSA RS14 KADRI GS 3.2
P27 Pridobitev statusa Mladinski center pri Uradu RS za mladino
STATUS MLADINSKI CENTER
RS15 FINANCIRANJE
P28 Predlog financiranja mladinskega centra iz občinskega proračuna
FINANCIRANJE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
RS15 FINANCIRANJE
P29 Povečanje finančne neodvisnosti s samofinanciranjem
SAMOFINANCIRANJE RS15 FINANCIRANJE
P30 Zaračunavanja storitev kot dodatna možnost samofinanciranja
ZARAČUNAVANJE STORITEV
RS15 FINANCIRANJE
P31 Oblikovanje pravilnikov Mladinskega centra
PRAVILNIKI RS16 KAKOVOST DELOVANJA
P32 Informacijsko podpora vodstvu in izvajalcem mladinskih programov
INFORMATIZACIJA POSLOVANJA
RS16 KAKOVOST DELOVANJA
18
Povezave med projekti in razvojnimi strategijami
RS1 RS2 RS3 RS4 RS5 RS6 RS7 RS8 RS9 RS10 RS11 RS12 RS13 RS14 RS15 RS16P1 √ P2 √ P3 √ P4 √ P5 √ P6 √ P7 √ P8 √ P9 √ P10 √ P11 √ P12 √ P13 √ P14 √ P15 √ P16 √ P17 √ P18 √ P19 √ P20 √ P21 √ P22 √ P23 √ P24 √ P25 √ P26 √ P27 √ P28 √ P29 √ P30 √ P31 √ P32 √
V Nadaljevanju so grobo prikazani cilji in načelen predlog izvedbe posameznega projekta. Vsi projekti morajo biti pred pričetkom izvajanja podrobno razdelani v obliki zagonskih elaboratov projektov. Nekateri izmed navedenih projektov imajo naravo enkratnih projektov, kar pomeni, da se izvedejo samo enkrat. Tako naravo ima večina projektov formalnopravne ureditve, kot so npr. ureditev pravilnikov, vpis v sodni register itd. Drugi projekti pa so bolj kontinuirane narave, za katere je značilno, da se ponavljajo in so si po svoji naravi in izvedbi podobni. Taki projekti pa so npr. organiziranje okroglih miz in seminarjev, delavnic, za katere je najprej potrebno zagotoviti določene pogoje za izvajanje (npr. primeren prostor in oprema), nato pa se kontinuirano izvajajo v obliki raznih dogodkov.
19
STRATEGIJA: RS1 INFORMIRANJE IN SVETOVANJE Projekt P1 Kratica: INFO PISARNA Naziv: Vzpostavitev informacijske pisarne CILJI PROJEKTA: - Posredovanje in informacijsko svetovanje na področjih, ki so po mednarodnih
merilih (Evropska deklaracija o informiranju) mladim nujno potrebne in dostopne (izobraževanje, zaposlovanje, mobilnost, zdravje, zabava, kultura, rekreacija, pomoč v stiskah),
- spodbujanje in omogočanje navezovanja stikov med mladimi (povezovanje interesnih skupin),
- pomoč mladim pri iskanju informacij in uslug, ki bi jim lahko koristile in pripomogle h kakovosti življenja.
IZVEDBA: - Pridobitev informativnega materiala, - pridobiti usposobljen kader, - internet stran, - povezati se z organizacijami, katerih osnovna dejavnost je izobraževanje,
zaposlovanje, mobilnost, ..., - pridobiti primerno strojno opremo, - urediti primeren prostor, - otvoritev prostorov. Projekt P2 Kratica: INFO TOČKA Naziv: Vzpostavitev informativnih točk na lokacijah izven MC CILJI PROJEKTA: - Informiranje mladih o dogodkih v MC, - informiranje mladih o možnostih samopomoči, - informiranje mladih o prostih delovnih mestih. IZVEDBA: - Info kotiček v osnovni šoli, - info kotiček v centru mesta, - informativno gradivo, - računalnik.
20
Projekt P3 Kratica: MMC Naziv: Multimedijski center CILJI PROJEKTA: - Mladim približati računalnik kot koristno orodje, vzpodbujanje kreativnosti in
izobraževalnih možnosti z uporabo računalniške tehnologije, - informiranje o novostih na področju računalništva in računalniške opreme, - svetovanje pri nakupu računalniške opreme in težavah v zvezi z računalnikom, - svetovanje in pomoč pri uporabi programske opreme, - svetovanje in pomoč pri konkretnih problemih, ki se nanašajo na uporabo
programske opreme (oblikovanje v Wordu, uporaba Excela, snemanje cd-jev, multimedija...).
IZVEDBA: - Strojna oprema, - programska oprema, - usposobljen kader, - sodelovanje z lokalnim računalniškim podjetjem, - urediti primeren prostor, - otvoritev prostorov. Projekt P4 Kratica: MS Naziv: Mladinska svetovalnica CILJI PROJEKTA: - Mladi bodo Mladinski center prepoznali kot možnost za svetovanje v njihovih
vsakdanjih življenjskih težavah, - mladim vzgojiti skrb za svoje vrstnike (obojestranska odprtost mladih že sama po
sebi deluje terapevtsko), - razvoj lastnih preventivnih in svetovalnih programov. IZVEDBA: - Urediti primeren prostor, - povezovanje z drugimi organizacijami ( ginekolog odgovarja na e-pošto, sodelovanje
s psihologinjo na OŠ, pravno svetovanje - PIP, povezovanje s svetovalko na Centru za socialno delo, CPM - Center za pomoč mladim),
- mlade opremiti z veščinami osebnega svetovanja, - izobražen kader.
21
STRATEGIJA: RS2 NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE Projekt P5 Kratica: NE(F) Naziv: Neformalno kot dopolnitev k formalnemu CILJI PROJEKTA: - Mladi bodo v mladinskem centru pridobili neformalno izobrazbo, ki je za življenje
enakovredna formalni in povečuje možnosti za zaposlitev, - pomagati mladim, da bodo znali formalno izobrazbo uporabiti tudi v praksi. IZVEDBA: - Izvajanje delavnic o metodah in strategijah uspešnega in učinkovitega učenja, - spodbujanje in pomoč pri izvedbi raziskovalnih nalog, - urediti primeren prostor, - pridobiti usposobljen kader, - povezovanje z OŠ, KOVIVIS (Koroško višje in visokošolsko središče), delodajalci in
Zavodom za zaposlovanje. Projekt P6 Kratica: OMS Naziv: Organiziranje okroglih miz in seminarjev CILJI PROJEKTA: - Mladinski center bo vzpodbujal razvoj intelektualne produkcije in kritičnega razuma, - vzgajal kulturo argumentiranega dialoga o aktualnih družbenih problemih, - mlade vzpodbujal k razmišljanju in jim posredoval vzpodbude za lasten miselni
(intelektualni) razvoj, - mladim širil obzorja.
IZVEDBA: - Organiziranje okroglih miz in seminarjev z gosti, - organiziranje potopisnih predavanj, filmov in kulturnih predstav, - debatnih večerov z različno kritično tematiko. - potrebno bo zagotoviti primeren prostor, - računalnik, - projektor.
22
Projekt P7 Kratica: VM-MP Naziv: Vključevanje mladih z manj priložnostmi CILJI PROJEKTA: - Spodbujanje vključevanja mladih iz odrinjenih delov družbe ter etničnih, narodnih,
socialnih, spolnih, kulturnih, verskih in jezikovnih manjšin v lokalno in regionalno življenje.
IZVEDBA: - Posredovanje informacij o izobraževanju za pridobitev poklicnih kvalifikacij, - omogočiti ženskam, da se s pomočjo posebnih izobraževalnih tečajev naučijo
poklicnih veščin tudi za področja, ki so tradicionalno namenjena moškim, - vključevanje mladih z manj priložnostmi v organiziranje in vodenje javnih dogodkov,
tako da so jim zaupane odgovornosti na najvišji ravni. Projekt P8 Kratica: Inštrukcije Naziv: Medsebojna učna pomoč (starejši letniki za mlajše) CILJI PROJEKTA: - Vzpodbujati mlade, da pomagajo svojim vrstnikom, - zagotoviti ugodne cene inštrukcij (prostovoljno, količinski popust,…), - vključiti starše pri nudenju inštrukcij. IZVEDBA: - Urediti primeren prostor za učenje, - vzpostaviti internetno povezavo, - zagotoviti učne pripomočke (učbeniki, ostala literatura), - povezati se s Knjižnico Radlje, - priskrbeti kvalitetne inštruktorje, - urediti bazo inštruktorjev.
23
STRATEGIJA: RS3 USPOSABLJANJE Projekt P9 Kratica: I-MD Naziv: Izobraževanje mladinskih delavcev CILJI PROJEKTA: - Izobraziti in usposobiti mlade, ki bodo izvajali mladinsko delo v usposobljene
mentorje za vsako področje dela v Mladinskem centru, - pridobiti certifikat mladinskih delavcev za vse izvajalce mladinskega dela, ko bo
nacionalna agencija pripravila program poklicnega profila. IZVEDBA: - Spremljati bo potrebno izobraževalne ponudbe različnih organizacij za mlade (MISSS,
MSS, Urad RS za mladino, MOVIT, D’ZMT…), - omogočiti zainteresiranim mladim, da se udeležijo izobraževanj, seminarjev,
delavnic,…, - spodbujanje mentorjev k vključevanju v neformalno izobraževanje, - zagotoviti namenska sredstva za izobraževanja mladinskih delavcev.
24
STRATEGIJA: RS4 POVEZOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI V
SLOVENIJI Projekt P10 Kratica: OŠ Radlje Naziv: Povezovanje Mladinskega centra z OŠ Radlje CILJI PROJEKTA:
- Osnovnošolcem na njim zanimiv način predstaviti delo Mladinskega centra, da
spoznajo način dela in da se v delu prepoznajo, - pri mladih vzbuditi zanimanje za dejavnosti Mladinskega centra, da bodo postopoma
pričeli z obiskovanjem in sodelovanjem pri aktivnostih v prostorih Mladinskega centra.
IZVEDBA:
- Vključitev Mladinskega centra v oblikovanje in izvedbo izbirnih vsebin z ponudbo svojih dejavnosti,
- info točka Mladinskega centra v OŠ Radlje. Projekt P11 Kratica: Formalne ustanove Naziv: Povezovanje Mladinskega centra s formalnimi ustanovami CILJI PROJEKTA:
- Problem pomanjkanja lastnih strokovnih služb in strokovno usposobljenega kadra
začasno rešiti s povezovanjem z instancami, ki so specializirane za reševanje težav, vprašanj, in drugih zagatnih potreb mladih
- izboljšati pretok informacij, izkušenj in znanj med mladimi in drugimi organizacijami za delo z mladimi,
- mlade preko neformalnega stika pripraviti, da postanejo uporabniki obstoječih mrež formalnih ustanov.
IZVEDBA:
- Različnim specializiranim inštitucijam ponuditi prostor v mladinskem centru za izvajanje informiranja, svetovanja in usposabljanja,
- obveščanje mladih o dejavnostih drugih organizacij preko internet strani in info točk.
25
STRATEGIJA: RS5 POVEZOVANJE Z MLADIMI IZ »TEŽAVNIH DRŽAV« Projekt P12 Kratica: Mladinske izmenjave in EVS Naziv: Mladinske izmenjave in EVS službe predvsem v povezavi z mladimi iz
»težavnih držav« CILJI PROJEKTA:
- Spoznati druge narode, kulture, vere, navade in običaje ter s tem povečati strpnost in
odpraviti strah pred “drugačnimi”, - predstaviti našo kulturo, vero, navade in običaje drugim, - izmenjati izkušnje med mladimi iz različnih držav, - prispevati k pozitivnejši zavesti o drugih kulturah med lokalnim prebivalstvom. IZVEDBA: - Izvajanje mladinskih izmenjav in evropskih prostovoljnih služb, - predstavitev in promocija mladinskih izmenjav in evropskih prostovoljnih služb
mladim, - spodbujanje mladih, da se sami vključijo kot izvajalci, organizatorji in uporabniki, - sodelovanje na mladinskih izmenjavah, katerih izvajalci so organizacije iz drugih
držav.
26
STRATEGIJA: RS6 POVEZOVANJE Z MLADIMI KOROŠKIMI SLOVENCI IZ
AVSTRIJE Projekt P13 Kratica: Koroški Slovenci iz Avstrije Naziv: Povezovanje z mladimi koroškimi Slovenci iz Avstrije CILJI PROJEKTA: - Spodbujati sodelovanje z mladimi koroškimi Slovenci iz Avstrije, - izboljšati vključevanje in sodelovanje z mladimi koroškimi Slovenci iz Avstrije. IZVEDBA: - Financiranje iz skladov evropske unije preko MOVITA – akcija Čezmejno
sodelovanje, - organiziranje rednih srečanj, - organiziranje okoljskih brigad v povezavi s koroškimi Slovenci iz Avstrije, - enkrat letno organizirati festival v povezavi z avstrijskimi Korošci.
27
STRATEGIJA: RS7 SKRB MLADIH ZA OHRANJANJE KULTURNE
DEDIŠČINE Projekt P14 Kratica: Kulturna dediščina Naziv: Mladi ohranjajo kulturno dediščino koroške regije CILJI PROJEKTA: - Mlade seznaniti z njihovo kulturno dediščino in jim privzgojiti odnos do okolja v
katerem živijo, - širiti zavest o dediščinskih vrednotah, popularizacijo naravne in kulturne dediščine, - povečati sodelovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini, - vzpostaviti kreativno vez med mladimi in kulturno dediščino. IZVEDBA: - Organiziranje okroglih miz na temo kulturna dediščina, - ustanovitev sekcije kulturna dediščina (folklorna skupina, gledališke igre v koroškem
jeziku, kuhanje jedi, značilne za Koroško,…), - sodelovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini, - sodelovanje z Društvom kmečkih žena, - sodelovanje s Turističnim društvom. Projekt P15 Kratica: UŠ Naziv: Unesco šola CILJI PROJEKTA: - Začeti spreminjati odnos do naravne dediščine pri bazi, v procesu učenja, saj rodi
trajne sadove le tisto, kar pride od spodaj, - vzpostaviti kreativno vez med mladimi in kulturno dediščino, - pridobitev status UNESCO šole. IZVEDBA: - Mladi v Občini Radlje posvojijo kulturni spomenik in zanj skrbijo, - povezovanje z UNESCO organizacijo, OŠ, lokalno skupnostjo in Zavodom za
kulturno dediščino.
28
STRATEGIJA: RS8 KULTURNO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE Projekt P16 Kratica: KULTURNO ŽIVLJENJE Naziv: Spodbujanje kulturnega udejstvovanja v lokalni skupnosti CILJI PROJEKTA: - Mladinski center bo v sodelovanju z ostalimi kulturnimi organizacijami mladim
omogočil, da postanejo kulturni akterji z dostopom do znanja, dostopom do praktične kulture in ustvarjalnih dejavnosti, s prostori in uporabnimi metodami, oblikovanimi v ta namen.
IZVEDBA: - Povezovanje s Kulturnim društvom Radlje, - omogočiti prostore in pomagati pri izvedbi kulturnih dogodkov posameznikom in
organizacijam, - informiranje o kulturnih dogodkih v lokalni skupnosti, - informiranje o možnostih vključevanja v kulturne organizacije v lokalni skupnosti. Projekt P17 Kratica: DRUŽABNO ŽIVLJENJE Naziv: Organiziranje dogodkov, ki spodbujajo družabno življenje CILJI PROJEKTA: - Razširiti ponudbo kulturnih storitev predvsem s subkulturnimi dejavnostmi, - povečati strpnost med različnimi subkulturami, - mladim omogočiti, da sami organizirajo razne prireditve. IZVEDBA: - Spodbujati sodelovanje med društvi, - organizacija koncertov, festivalov, turnirjev, sejmov, tečajev, kina, zabav in druženje
ob hobijih, - povezovanje s študentskimi klubi, kulturnimi domovi, centri za mlade, društvi
upokojencev, knjižnico,…, - ureditev primernih prostorov in pridobitev primerne opreme, - otvoritev prostorov.
29
STRATEGIJA: RS9 IDENTIFIKACIJA OKOLJEVARSTVENIH PREDNOSTI,
PROBLEMOV IN SODELOVANJA PRI REŠEVANJU PROBLEMOV
Projekt P18 Kratica: OKOLJE KOROŠKE Naziv: Mladi skrbimo za okolje Koroške CILJI PROJEKTA: - Vzpostavitev mreže okoljskih brigad regije in vzpodbujanje ostalih mladinskih centrov
koroške regije za vključevanje v to mrežo, - skrb za prihodnost z čistejšim okoljem v lokalni skupnosti, - promocija dobrega imena Mladinskega centra in pozitivna podoba mladih v javnosti, - mednarodno povezovanje ( koroški Slovenci iz Avstrije). IZVEDBA: - Podrobna analiza okoljskih problemov v koroški regiji, - organiziranje okoljskih brigad, - izvajanje enodnevnih akcij za čiščenje okolja v lokalni skupnosti, - promocija varovanja okolja, - oprema za izvedbo, - povezovanje s taborniki, RRA Koroška, koroškimi občinami, Zavodom za gozdove,
lokalno skupnostjo.
30
STRATEGIJA: RS10 VKLJUČEVANJE MLADIH V KONKRETNE PROJEKTE
GOSPODARSTVA, DRŽAVE IN OBČINE Projekt P19 Kratica: KS-PP Naziv: Konference in seminarji o projektnem vodenju in pripravi projektov CILJI PROJEKTA: - Mlade spoznati z osnovnimi zakonitosti projektnega dela, - pripravljalce projektov spoznati s projektnim vodenjem, načrtovanjem projektov ter
nadzorom projektov. - mladim omogočiti, da uresničijo svoje ideje. IZVEDBA: - Organizacija in izvedba izobraževanja o: - Metodah ocenjevanja projektov in določanja prioritet, - metodah načrtovanja projektov, - dokumentaciji za razpise, - metodah predstavitev razpisov, - metodah pisanja prijav, - virih financiranja, - metodah ocenjevanja prijav, - Informiranje mladih o organizaciji TiPovej. Projekt P20 Kratica: MLADINSKE POBUDE Naziv: Izvajanje mladinskih pobud – Akcija 3 CILJI PROJEKTA: - Podpirati inovativnost in kreativnost mladih, - mlade spodbujati k neposredni in aktivni vključenosti v načrtovanje in uresničevanje
projektov v svoji lokalni skupnosti. IZVEDBA: - Informiranje mladih o organizaciji MOVIT in akciji 3 – Mladinske pobude, - podpora pri organizaciji in izvedbi posameznim interesnim skupinam.
31
STRATEGIJA: RS11 PRIJAVA PROJEKTOV Z USTREZNO MEDREGIJSKO
VSEBINO NA SKLADE EU Projekt P21 Kratica: ČEZMEJNO SODELOVANJE Naziv: Mladi prečkajo meje – Akcija čezmejnega sodelovanja CILJI PROJEKTA:
- Povečati družbeni in ekonomski razvoj, - izboljšati vključevanje in sodelovanje s sosednjo državo Avstrijo, predvsem z obmejno
regijo, - pomagati mladim, ki prihajajo iz avstrijske Koroške.
IZVEDBA:
- Z mladinskimi izmenjavami navezati stike z določenimi interesnimi skupinami, - vzpostavitev rednih srečanj z izbranimi skupinami, - sodelovanje v skupnem projektu z mladimi z druge strani meje za uresničitev skupnih
idej in želja.
32
STRATEGIJA: RS12 STRATEGIJA AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA MLADIH
V OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE MLADINSKIH DEJAVNOSTI NA LOKALNI, REGIONALNI IN NACIONALNI RAVNI
Projekt P22 Kratica: PODPORNE AKTIVNOSTI Naziv: Izvajanje podpornih aktivnosti – Akcija 5 CILJI PROJEKTA: - Podpirati razvoj treh poglavitnih akcij programa mladina s podporo pri projektih
usposabljanja, sodelovanja in informiranja, - prispevati k doseganju ciljev programa MLADINA ter spodbujanje in krepitev
evropske mladinske politike. IZVEDBA: - Informiranje in spodbujanje mladih za vključevanje v akcijo Podporne aktivnosti, - podpora in usposabljanje za izvedbo določenih aktivnosti. Projekt P23 Kratica: KROVNE MLADINSKE ORGANIZACIJE Naziv: Vključevanje v krovne mladinske organizacije Slovenije CILJI PROJEKTA: - Vključevanje v krovne mladinske organizacije za sooblikovanje mladinske politike. IZVEDBA: - Pregled pogojev za vključevanje v krovne mladinske organizacije Slovenije kot so npr
Mladinski svet Slovenije, MISS – Mladinsko informativno in svetovalno središče Slovenije...,
- zadostitev pogojem za vključitev v program krovnih mladinskih organizacij v Sloveniji,
- zadostitev pogojem za včlanitev v krovne mladinske organizacije.
33
STRATEGIJA: RS13 VZPOSTAVLJANJE SODELOVANJA NA TEMELJU
RECIPROČNOSTI: MLADI SPREJEMAJO IZKUŠNJE IN NASVETE STAREJŠIH, STAREJŠI PA “POMAGAJO” IN SE POČUTIJO KORISTNE
Projekt P24 Kratica: MLADI SODELUJEJO S STAREJŠIMI Naziv: Vzpostaviti kreativno vez med mladimi in starejšimi CILJI PROJEKTA: - Vzpostaviti kreativno vez med mladimi in starejšimi na temelju recipročnosti, - starejše seznaniti z delom, ki ga mladi opravljajo, - povečati sodelovanje mladih in starejših in »podreti« stereotipne predstave, - mladim predstaviti probleme starejših. IZVEDBA: - Pomoč starejšim pri opravilih, ki jih sami težko opravljajo, - povezovanje z Domom upokojencev (čiščenje snega, sprehod v naravo, nabavljanje
hrane, organiziranje rojstno dnevnih zabav…), - povezovanje z Društvom upokojencev (skupno organiziranje dogodkov, skupne
prostočasne aktivnosti – igranje šaha, pikade, kart…), - pomoč starejših pri izvedbi določenih dogodkov.
34
STRATEGIJA: RS14 KADRI Projekt P25 Kratica: KADRI Naziv: Pridobivanje kadra CILJI PROJEKTA: - Določiti obseg kadrov glede na obseg programa in finančne možnosti, - pridobiti kakovostno kadrovsko zasedbo z visoko stopnjo motiviranosti za programsko
in organizacijsko vodenje, - pridobitev ustreznega kadra, ki bo prostovoljno izvajal program po posameznih
interesnih področjih delovanja. IZVEDBA: - Javni razpis za pridobitev programskega in organizacijskega vodje, - spodbujati posamezne interesne skupine za izvajanje dejavnosti v okviru mladinskega
centra. Projekt P26 Kratica: OBVEZNA PRAKSA Naziv: Omogočiti opravljanje obvezne študijske in dijaške prakse CILJI PROJEKTA: - Pridobiti pomoč pri izvajanju dejavnosti v Mladinskem centru, - mladim omogočiti, da pod kvalitetnim mentorstvom pridobijo potrebne izkušnje za
nastop na trgu dela, - mlade seznaniti z mladinskim in projektnim delom. IZVEDBA: - Omogočiti izvajanje obvezne prakse v Mladinskem centru, - zagotoviti ustrezne mentorje, - povezovanje s KOVIVIS, Kariernim centrom Maribor, Zavodom za zaposlovanje,…
35
STRATEGIJA: RS15 FINANCIRANJE Projekt P27 Kratica: STATUS MLADINSKI CENTER Naziv: Pridobitev statusa Mladinski center pri Uradu RS za mladino CILJI PROJEKTA: - Urediti pogoje za kontinuirano dejavnost mladinskega centra, - pridobiti status Mladinski center IZVEDBA: - Zagotovitev prostorskih pogojev – najmanj 150 m2, - zagotovitev primerne opreme za izvajanje kontinuirane dejavnosti, - ureditev uradnih ur za kontinuirano delovanje Mladinskega centra – najmanj 1500 ur
letno, - zagotovitev ustreznega kadra za vodenje mladinskega centra in izvajanje programov –
najmanj 100 dogodkov letno, - zagotoviti finančna sredstva za kvalitetno in obširno izvedbo letnega programa, - urediti pravilnike znotraj Mladinskega centra, - zadostiti še ostalim pogojem, ki so navedeni kot pogoji za pridobitev statusa. Projekt P28 Kratica: FINANCIRANJE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Naziv: Predlog financiranja mladinskega centra iz občinskega proračuna CILJI PROJEKTA: - Izdelan programski koncept delovanja (letni plan za leto 2007), - Izdelan okviren predlog finančnih sredstev, ki jih mladinski center potrebuje za
izvedbo projektov po planu, - izdelan letni finančni plan za delovanje mladinskega centra. IZVEDBA: - V sklopu zagonskih elaboratov izdelati ekonomiko projektov, - na podlagi letnega plana delovanja mladinskega centra ovrednotiti stroške delovanja, - dogovor z občino o možnih finančnih sredstvih za naslednje proračunsko obdobje.
36
Projekt P29 Kratica: SAMOFINANCIRANJE Naziv: Povečanje finančne neodvisnosti s samofinanciranjem CILJI PROJEKTA: - Povečanje finančne neodvisnosti Mladinskega centra od zunanjih finančnih virov
(proračunska sredstva, donatorji, sponzorji, ipd.), - splošno povečanje deleža sredstev pridobljenih iz naslova samofinanciranja v celotni
strukturi finančnih sredstev Mladinskega centra. IZVEDBA: - Identifikacija in analiza obstoječih primerov dobre prakse samofinanciranja v
mladinskih centrih, - oblikovanje splošnih predlogov in modelov samofinanciranja. Projekt P30 Kratica: ZARAČUNAVANJE STORITEV Naziv: Zaračunavanja storitev kot dodatna možnost samofinanciranja CILJI PROJEKTA: - Pridobiti možnost izstavitve računov za opravljene storitve, - povečanje komercialne uspešnosti Mladinskega centra ob ohranitvi njegove
neprofitnosti, - pridobiti pogoje za prodajo pijač (čajnica). IZVEDBA: - Vpis Mladinskega centra v sodni register kot avtonomno enoto zavoda, - pridobitev ustreznih dovoljenj (minimalni tehnični pogoji, minimalni sanitarno-
zdravstveni pogoji...), - primerna oprema ( točilni pult, hladilnik, pomivalno korito, skladišče,...), - ureditev primernega prostora.
37
STRATEGIJA: RS16 KAKOVOST DELOVANJA Projekt P31 Kratica: PRAVILNIKI Naziv: Oblikovanje pravilnikov Mladinskega centra CILJI PROJEKTA: - Ovrednotiti prostovoljno delo in sodelovanje, - jasno opredeliti naloge, odgovornosti in kompetence vseh akterjev v mladinskem
centru, - oblikovati splošna pravila delovanja in življenja mladinskega centra/kluba, - vzpostaviti enakost med člani (za vse veljajo enaka pravila). IZVEDBA: - Pripraviti kodeks obnašanja, - pravilnik o relacijah med org. enoto mladinski center in zavodom MIT-Ljudska
univerza, - pravilnik o obveznostih in odgovornostih, - oblikovati točkovnik o prostovoljnem delu, - oblikovati hišni red Mladinskega centra, - vzgajati mlade, da jim ti pravilniki postanejo »domači«. Projekt P32 Kratica: INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Naziv: Informacijsko podpora vodstvu in izvajalcem mladinskih programov CILJI PROJEKTA: - Zagotoviti informacijsko podporo vodstvu in izvajalcem mladinskih programov, - transparentnost delovanja, - učinkovitost delovanja. IZVEDBA: - Izdelati organizacijsko strukturo in procesne modele Mladinskega centra, - urediti internet stran in bazo podatkov Mladinskega centra, - izobraziti uporabnike za delo z bazo podatkov, - omogočiti dostop do interneta vsem izvajalcem programov v Mladinskem centru v
vsakem trenutku, - zagotoviti ustrezno računalniško opremo, - ustrezno programsko opremo, - urediti primeren prostor.
38
Priloga 2: Primer anketnega vprašalnika »Prosti čas mladih v Radljah ob Dravi«
»Prosti čas mladih v Radljah ob Dravi«
Pozdravljena, pozdravljen! Pred tabo je vprašalnik, s katerim želimo zbrati podatke o potrebah, interesih in željah mladih v našem mestu in okolici na področju preživljanja prostega časa. Vprašalnik bo služil kot osnova za načrtovanje okvirnih programov, ki naj bi jih ponujale mladinske organizacije v Občini Radlje, zato te prosimo za iskrene in neposredne odgovore na vprašanja. OSEBNI PODATKI: SPOL (obkroži) moški ženski LETNICA ROJSTVA ___________ KRAJ BIVALIŠČA? (napiši) ____________________________________ ŠOLA (obkroži) osnovna šola srednja šola fakulteta drugo IME ŠOLE IN SMER (napiši)_______________________________________________ 1. Kje preživljaš svoj prosti čas ob popoldnevih in večerih ? Napiši: ________________________________________________________________ 2. Kakšen odnos imajo tvoji starši do preživljanja tvojega prostega časa? (obkroži številko pred odgovorom, ki ti ustreza, oziroma napiši) A – podpirajo moj način preživljanja prostega časa v celoti B – podpirajo me pri vključevanju v organizirane dejavnosti, omejujejo pa pri zabavi C – nasprotujejo mojemu načinu preživljanja prostega časa nasploh D – drugo – napiši: ______________________________________________________
39
3. Na katerem področju se aktivno vključuješ v organizirane interesne dejavnosti v šoli in izven nje? (obkroži črko pred vsemi ustreznimi odgovori) A – sodelujem v športnem klubu oz. društvu B – sodelujem v eni ali več kulturnih dejavnostih : • gledališče, • pevski zbor, • glasbena skupina, • likovno ustvarjanje, • pisanje, • sodobni ples ali balet, • ljudski ples, • fotografija C – udeležujem se izobraževalnih tečajev - tuji jeziki, računalništvo… Č – nisem vključen–a v nobeno organizirano interesno dejavnost D – drugo – napiši _______________________________________________________ 4. Kaj naj bi se po tvojem dogajalo v mladinskih klubskih prostorih? (obkroži črke pred vsemi odgovori, ki ti ustrezajo) A – plesi, zabave B – koncerti zabavne glasbe – pop, rock,… C – koncerti resne glasbe – klasika, jazz,… Č – gledališke in plesne predstave D – likovne in fotografske razstave E – literarni večeri F - debatni večeri G – potopisna predavanja H – predavanja in okrogle mize z aktualno mladinsko problematiko I – ustvarjalne delavnice J – filmski večeri K – večeri družabnih iger (namizne igre, karte, pikado, razni turnirji…) L – Lan party N – drugo – napiši:_______________________________________________________ 5. V katere delavnice oz. dejavnosti bi se bil–a pripravljen-a vključiti? (obkroži črke pred vsemi odgovori, ki ti ustrezajo) A – likovno ustvarjanje B – sodobni ples C – tečaj družabnega plesa Č – literarno ustvarjanje D – gledališki studio E – mala šola javnega nastopanja F – oblikovanje oblačil in nakita G – oblikovanje cvetnih aranžmajev, zavijanje daril, aranžiranje H – tečaj pogovorne angleščine oz. nemščine
40
I – rekreacija – katera vrsta:________________________________________________ J – delavnice reševanje konfliktov, komunikacije, uspešnega učenja… K – računalniški tečaji, delavnice L – drugo – napiši:_______________________________________________________ 6. Kdaj naj bi bil mladinski center odprt? (obkroži oz. napiši svoje mnenje v vsakem stolpcu)
Od ponedeljka do četrtka V petek in soboto V nedeljo A - od 12. do 20. ure A – ves dan do 23. ure A – dopoldan
B – od 14. do 22. ure B – popoldan do 23. ure B – popoldan in zvečer
C – od 12. do 15.in17. do 20. ure
C – od 9. – 13. in 17. do 23. ure C – dopoldan in popoldan
D – drugače – napiši:
D – drugače – napiši: D – drugače – napiši:
7. Kako bi se bil-a pripravljen-a vključiti v delovanje klubskega prostora v centru? (obkroži) A – kot prostovoljec oz. prostovoljka pri načrtovanju programov B – pri organiziranju programov, pri izvajanju dejavnosti za osnovnošolce.… C – kot pomočnik oz. pomočnica pri informiranju vrstnikov o klubskih programih in razdeljevanju programskih letakov Č - pri računalniškem delu – pri oblikovanju domačih strani, informativnih gradivih, obdelavi podatkov,… D – prihajal-a bi se le zabavat in družit s prijatelji E – drugo – napiši:_______________________________________________________ 8. Na kateri način želiš biti obveščen-a o dejavnostih in prireditvah mladinskega centra oz. kluba? (obkroži tri načine, ki so zate najboljši) A – na plakatih, obešenih na javnih oglasnih deskah B – v dnevnih časopisih (Delo, Večer) med najavljenimi prireditvami C – na lokalni kabelski televiziji Č – na spletni strani mladinskega centra D – na plakatih, obešenih v šoli E – na plakatih, obešenih v lokalih F – na letakih, ki bi jih dobil na določenem stalnem mestu v šoli ali v lokalih G – po elektronski pošti H – osebno v informacijskem centru za mlade I – na oglasni deski v mladinskem klubu J – drugo – napiši: _______________________________________________________ 9. Kaj naj bi mladinski center nudil poleg organiziranih klubskih dejavnosti? (obkroži črke pred vsemi odgovori, ki ti ustrezajo, oziroma dodaj)
41
A - svetovanje mladim pri reševanju težav v šoli, družini, v odnosih s prijatelji,… B – informacije o možnostih izobraževanja, pridobivanja štipendij, študija v tujini, o mladinskem turizmu, prireditvah za mlade, o načinih iskanja zaposlitve,… C – možnost druženja s prijatelji, poslušanja glasbe, gledanja televizije in video posnetkov, branje revij,… Č – dostop do interneta, možnost pošiljanja elektronske pošte D – možnost sestankov skupin in društev, v katerih sodeluješ E - pomoč pri domačih nalogah in učenju, pri izdelavi seminarskih nalog, referatov,… F – možnost praznovanja rojstnih dni, dosežkov, zaključkov šolanja,…, za zaključene družbe mladih G – posojanje prostora glasbenim skupinam za vaje H – drugo – napiši: ______________________________________________________ 10. V katere počitniške dejavnosti bi se aktivno vključil-a? (obkroži črko pred odgovorom, ki ti ustreza, in ga natančneje opredeli) A – športne – katere: _____________________________________________________ B – likovne – katere:______________________________________________________ C – glasbene – katere zvrsti:________________________________________________ Č – plesne – katere vrste:__________________________________________________ D – filmske – video – kaj: _________________________________________________ E – kreativno pisanje F – modelarstvo – kaj: ____________________________________________________ G – tuji jeziki – kateri:____________________________________________________ H – računalništvo – kaj s tega področja: ______________________________________ I – raziskovalne naloge – katera področja:_____________________________________ J – retorika K – javno nastopanje L – novinarstvo M – gledališče N - dekorativne tehnike – katere: ___________________________________________ O – obnova otroških igrišč v mestu P – delo v mladinskem informativno svetovalnem centru – posredovanje informacij R – tečaj za DJ S – tečaj kozmetične nege Š – drugo – napiši: _______________________________________________________ 11. Če imaš še kakšno pobudo, predlog, idejo o mladinskih prostorih ali dejavnostih, ki ni zajeta v tem vprašalniku, jo zapiši v spodnji prostor. ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 12. Ali naša lokalna skupnost potrebuje poseben prostor za mlade za aktivno preživljanje prostega časa ? da ne
42
13. Ali si v tem anketnem vprašalniku prvič zasledil-a, da se je v Radljah ustanovil mladinski center ? da ne 14. Mladinski center se nahaja na obrobju Radelj. Ali te oddaljenost od centra moti ? da ne 15. Ali bi pogosteje prihajal-a v klubske prostore, če bi bil prostor kje v centru mesta ? da ne 16. Katera lokacija bi bila, po tvojem mnenju, primernejša za MC ? Napiši: ________________________________________________________________
Za tvoje sodelovanje se ti najlepše zahvaljujemo. Upamo, da bomo lahko izpolnili kar največ tvojih želja, potreb in interesov. Veseli bomo tudi, če nas boš v centru obiskal-a osebno.
