UNIVERZA NA PRIMORSKEM · Podpisana Vanesa Pev Stibilj, študent ka magistrskega študijskega programa druge stopnje Inkluzivna pedagogika izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

VANESA PEV STIBILJ

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Magistrski študijski program

druge stopnje Inkluzivna pedagogika

Magistrsko delo

MULTIMEDIJSKO PODPRTA FONOMIMIČNA

METODA V PROCESU OPISMENJEVANJA

OTROK Z LAŽJO MOTNJO V DUŠEVNEM

RAZVOJU

Vanesa Pev Stibilj

Koper 2014

Mentorica:

doc. dr. Vanja Riccarda Kiswarday

Somentorica:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

ZAHVALA

Življenje nas preskuša. Na pot nam postavlja gradnike. Vzemi ali pusti. Vzela sem,

zato sem tu. Vem, da nisem sama. Zato se ob tej priložnosti želim zahvaliti ljudem, ki

so mi na poti novega stali ob strani. Brez njih mi ne bi uspelo vgraditi delčka,

magistrsko delo, v mozaik, ki mu pravimo življenje.

Profesorici dr. doc. Vanji Riccardi Kiswarday se zahvaljujem, da me je sprejela pod

svoje mentorstvo in me s strokovno besedo, s spodbudnimi dejanji, s čutom za

sočloveka in pozitivnimi misli vodila proti cilju, to je zaključku magistrskega dela.

Zahvaljujem se izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič, ki se je odzvala moji prošnji, in

kot somentorica pristopila k magistrskemu delu ter me strokovno vodila, usmerjala in

dopolnjevala na področju opismenjevanja otrok.

Posebna hvala gre moji družini.

Vama, Jona in Peter, ki sta me v dneh, prepolnih obveznosti, razumela in mi

dovolila, da sem v miru ustvarjala. Vem, da so poti skozi šestero oči lepše, zato se

vama kmalu pridružim.

Vama, tata in Neva, ki sta me z besedami in dejanji spodbujala k zaključku.

Hvala Petri Premrl, ki mi je velikodušno pomagala v posredovanju avtorskega

didaktičnega materiala in me z nasveti pospremila na pot.

Hvala Anuši Blažko, ki je s svojimi avtorskimi risbami dodala pečat belim listom.

Hvala Katji Leban za prevod povzetka v angleški jezik.

Hvala Ireni Šinkovec za lektorsko obdelavo dela.

Hvala Valentinu Kalinu za pomoč pri računalniškem oblikovanju.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Vanesa Pev Stibilj, študentka magistrskega študijskega programa druge

stopnje Inkluzivna pedagogika

izjavljam,

da je magistrsko delo z naslovom Multimedijsko podprta fonomimična metoda v

procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Ena izmed uveljavljenih in razširjenih metod v procesu opismenjevanja otrok z

lažjo motnjo v duševnem razvoju je fonomimična metoda. S podporo multimedije pa je

mogoče narediti še korak naprej in dodatno stimulirati učenje. Naš namen je bil doseči

optimalen uspeh na področju opismenjevanja, zato smo fonomimično metodo

podkrepili z multimedijo in uvedli ter evalvirali metodo, ki smo jo poimenovali

multimedijsko podprta fonomimična metoda. Z multimedijsko podprto fonomimično

metodo učitelj v procesu opismenjevanja kompenzira posebnosti otrok in jim omogoči

sprejemanje dražljajev preko različnih senzornih poti. Obravnava črke se začne z

ogledom risanke, v kateri so predstavljeni podatki v kombinaciji s sliko, zvokom in

animacijo, ki spodbuja uporabo fonomimične metode.

V magistrskem delu je predstavljena uporaba multimedijsko podprte fonomimične

metode pri pouku slovenščine, na področju opismenjevanja.

Teoretični del zajema vpogled v področje izobraževanja oseb z lažjo motnjo v

duševnem razvoju. Pri tem smo se usmerili predvsem na področje opismenjevanja, kjer

so zajete temeljne značilnosti področja, poudarek je na fonomimični metodi in

multimediji.

V empiričnem delu pa je predstavljena multimedijsko podprta fonomimična

metoda, za katero menimo, da lahko spodbudi učinkovitost opismenjevanja otrok z

LMDR. Metodo najprej sistematično predstavljamo po posameznih glasovih/črkah, nato

pa preverjamo in ugotavljamo njeno učinkovitost. V rezultatih je predstavljena

kvalitativna analiza, ki kaže na večjo motivacijo in učljivost opazovanih učencev.

Ključne besede: otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, opismenjevanje,

fonomimična metoda, multimedija, multimedijsko podprto učenje.

ABSTRACT

Multimedia–supported phonomimic method in the process of literacy of children

with a light disorder in mental development

One of the eastablished and popular methods in the process of literacy of children

with a light disorder in mental development is the phonomimic method. The support of

multimedia, though, enables us to make even one step further and by doing so

additionally stimulate learning. Our aim was the acchievement of optimal success in the

area of literacy which is why we substantiated the phonomimic method with multimedia.

Furthermore, we introduced and evaluated the method which we named the

multimedia-supported phonomimic method. This method enables the teacher to

compensate specific characteristics of children in the process of literacy and enables

them to accept stimuli via different sensoric ways. One letter's discussion begins with

the viewing of a cartoon which shows data in combination of a picture, a sound and

animation, which stimulates the usage of phonomimic method.

The master's thesis presents the usage of multimedia-supported phonomimic

method in Slovene lessons in the area of literacy.

The theoretical part consists of the insight into the area of education of people with

a light disorder in mental development and in this process we focused on the area of

literacy, which includes basic characteristics of the area with a stress on the

phonomimic method and the multimedia.

The empirical part presents the multimedia-supported phonomimic method which

is believed to stimulate the effectiveness of literacy of children with LDMD. First, we

present the method systematically letter by letter, second we check and establish its

effectiveness. The results present the qualitative analysis which shows that the

observed learners are more motivated and learnable.

Key words: children with a light disorder in mental development, literacy,

phonomimic method, multimedia, multimedia-supported learning.

KAZALO

1 Uvod ........................................................................................................... 1

2 Teoretični del .............................................................................................. 3

2.1 Osebe z motnjami v duševnem razvoju ........................................................ 3

2.1.1 Izobraževanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju ......................... 4

2.1.2 Vloga učitelja pri poučevanju oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju .. 5

2.2 Predopismenjevanje..................................................................................... 7

2.3 Opismenjevanje ..........................................................................................10

2.3.1 Dejavniki opismenjevanja .....................................................................10

2.3.2 Metode opismenjevanja ........................................................................12

2.3.3 Opismenjevanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju ....................14

2.3.4 Pomen didaktičnih načel .......................................................................16

2.4 Fonomimična metoda opismenjevanja ........................................................19

2.4.1 Značilnosti fonomimične metode ..........................................................19

2.4.2 Potek poučevanja fonomimične metode ...............................................20

2.4.3 Multimedija ...........................................................................................21

3 Empirični del ............................................................................................. 23

3.1 Problem, namen in cilj .................................................................................23

3.2 Raziskovalna vprašanja ..............................................................................23

3.3 Metodologija raziskovanja ...........................................................................24

3.4 Opis vzorca .................................................................................................24

3.5 Opis multimedijsko podprte fonomimične metode po posameznih črkah .....25

3.5.1 A – Pri zobozdravniku ...........................................................................27

3.5.2 E – Konj ................................................................................................30

3.5.3 U – Sova ...............................................................................................33

3.5.4 O – Odmev ...........................................................................................36

3.5.5 I – Gugalni konj .....................................................................................39

3.5.6 M – Zajtrk .............................................................................................42

3.5.7 H – Muca ..............................................................................................46

3.5.8 V – Veter ..............................................................................................50

3.5.9 N – Dojenček ........................................................................................54

3.5.10 L – Gasilec .........................................................................................58

3.5.11 J – Kolcanje ........................................................................................62

3.5.12 P – Pipa ..............................................................................................66

3.5.13 S – Kača .............................................................................................70

3.5.14 F – Rojstni dan ...................................................................................74

3.5.15 Š – Babica ..........................................................................................77

3.5.16 Z – Čebela ..........................................................................................81

3.5.17 T – Tabla ............................................................................................84

3.5.18 Ž – Žaga .............................................................................................87

3.5.19 R – Budilka .........................................................................................91

3.5.20 D – Detel ............................................................................................95

3.5.21 K – Kokoš ...........................................................................................99

3.5.22 C – Vrela voda .................................................................................. 103

3.5.23 B – Bobnar ....................................................................................... 107

3.5.24 Č – Lokomotiva ................................................................................. 110

3.5.25 G – Goska ........................................................................................ 114

3.6 Rezultati in razprava ................................................................................. 118

4 Sklepne ugotovitve .................................................................................. 122

Literatura in viri .......................................................................................... 123

Priloge ....................................................................................................... 125

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Sodelovanje učencev pri učni uri…………………………...……....…..118

Preglednica 2: Vedenje učencev pri učni uri………………………………………........119

Preglednica 3: Uspešnost opismenjevanja……………………………………………...120

Preglednica 4: Uporabnost didaktičnih načel v procesu opismenjevanja…….….......120

KAZALO SLIK

Slika 1: Elementi multimedijsko podprte fonomimične metode ....................................26

Slika 2: Fonomimični gib za glas A ..............................................................................27

Slika 3: Zapis črke A na omejeno podlago in določitev mesta glasu A v besedi ...........28

Slika 4: Bralni kartonček za obravnavo glasu A ...........................................................29

Slika 5: Zapis črke A v zvezek .....................................................................................29

Slika 6: Plakat za obravnavo črke A ............................................................................29

Slika 7: Lutka črke A ....................................................................................................29

Slika 8: Fonomimični gib za glas E ..............................................................................30

Slika 9: Zapis črke E na omejeno podlago in določitev mesta glasu E v besedi ...........31

Slika 10: Bralni kartonček za obravnavo glasu E .........................................................32

Slika 11: Zapis črke E v zvezek ...................................................................................32

Slika 12: Plakat za obravnavo črke E ..........................................................................32

Slika 13: Lutka črke E ..................................................................................................32

Slika 14: Fonomimični gib za glas U ............................................................................33

Slika 15: Zapis črke U na omejeno podlago in določitev mesta glasu U v besedi ........34

Slika 16: Bralni kartončki za obravnavo glasu U ..........................................................35

Slika 17: Zapis črke U v zvezek ...................................................................................35

Slika 18: Plakat za obravnavo črke U ..........................................................................35

Slika 19: Lutka črke U .................................................................................................35

Slika 20: Fonomimični gib za glas O ............................................................................36

Slika 21: Zapis črke O na omejeno podlago in določitev mesta glasu O v besedi ........37

Slika 22: Bralni kartončki za obravnavo glasu O ..........................................................38

Slika 23: Zapis črke O v zvezek ...................................................................................38

Slika 24: Plakat za obravnavo črke O ..........................................................................38

Slika 25: Lutka črke O .................................................................................................38

Slika 26: Fonomimični gib za glas I .............................................................................39

Slika 27: Zapis črke I na omejeno podlago in določitev mesta glasu I v besedi ...........40

Slika 28: Bralni kartončki za obravnavo glasu I ............................................................41

Slika 29: Zapis črke I v zvezek ....................................................................................41

Slika 30: Plakat za obravnavo črke I ............................................................................41

Slika 31: Lutka črke I ...................................................................................................41

Slika 32: Fonomimični gib za glas M ...........................................................................42

Slika 33: Zapis črke M na omejeno podlago in določitev mesta glasu M v besedi .......43

Slika 34: Bralni list za obravnavo glasu M ...................................................................44

Slika 35: Zapis črke M v zvezek ..................................................................................44

Slika 36: Plakat za obravnavo črke M ..........................................................................45

Slika 37: Lutka črke M .................................................................................................45

Slika 38: Fonomimični gib za glas H ............................................................................46

Slika 39: Zapis črke H na omejeno podlago in določitev mesta glasu H v besedi ........47

Slika 40: Bralni list za obravnavo glasu H ....................................................................48

Slika 41: Zapis črke H v zvezek ...................................................................................48

Slika 42: Plakat za obravnavo črke H ..........................................................................49

Slika 43: Lutka črke H .................................................................................................49

Slika 44: Fonomimični gib za glas V ............................................................................50

Slika 45: Zapis črke V na omejeno podlago in določitev mesta glasu V v besedi .........51

Slika 46: Bralni list za obravnavo glasu V ....................................................................52

Slika 47: Zapis črke V v zvezek ...................................................................................52

Slika 48: Plakat za obravnavo črke V ..........................................................................53

Slika 49: Lutka črke V ..................................................................................................53

Slika 50: Fonomimični gib za glas N ............................................................................54

Slika 51: Zapis črke N na omejeno podlago in določitev mesta glasu N v besedi ........55

Slika 52: Bralni list za obravnavo glasu N ....................................................................56

Slika 53: Zapis črke N v zvezek ...................................................................................56

Slika 54: Plakat za obravnavo črke N ..........................................................................57

Slika 55: Lutka črke N .................................................................................................57

Slika 56: Fonomimični gib za glas L ............................................................................58

Slika 57: Zapis črke L na omejeno podlago in določitev mesta glasu L v besedi .........59

Slika 58: Bralni list za obravnavo glasu L ....................................................................60

Slika 59: Zapis črke L v zvezek ...................................................................................60

Slika 60: Plakat za obravnavo črke L ...........................................................................61

Slika 61: Lutka črke L ..................................................................................................61

Slika 62: Fonomimični gib za glas J .............................................................................62

Slika 63: Zapis črke J na omejeno podlago in določitev mesta glasu J v besedi ..........63

Slika 64: Bralni list za obravnavo črke J ......................................................................64

Slika 65: Zapis črke J v zvezek....................................................................................64

Slika 66: Plakat za obravnavo črke J ...........................................................................65

Slika 67: Lutka črke J ..................................................................................................65

Slika 68: Fonomimični gib za glas P ............................................................................66

Slika 69: Zapis črke P na omejeno podlago in določitev mesta glasu P v besedi .........67

Slika 70: Bralni list za obravnavo glasu P ....................................................................68

Slika 71: Zapis črke P v zvezek ...................................................................................68

Slika 72: Plakat za obravnavo črke P ..........................................................................69

Slika 73: Lutka črke P ..................................................................................................69

Slika 74: Fonomimični gib za glas S ............................................................................70

Slika 75: Zapis črke S na omejeno podlago in določitev mesta glasu S v besedi .........71

Slika 76: Bralni list za obravnavo glasu S ....................................................................72

Slika 77: Zapis črke S v zvezek ...................................................................................72

Slika 78: Plakat za obravnavo črke S ..........................................................................73

Slika 79: Lutka črke S ..................................................................................................73

Slika 80: Fonomimični gib za glas F ............................................................................74

Slika 81: Zapis črke F na omejeno podlago in določitev mesta glasu F v besedi .........75

Slika 82: Bralni list za obravnavo glasu F ....................................................................76

Slika 83: Zapis črke F v zvezek ...................................................................................76

Slika 84: Plakat za obravnavo črke F ..........................................................................76

Slika 85: Lutka črke F ..................................................................................................76

Slika 86: Fonomimični gib za glas Š ............................................................................77

Slika 87: Zapis črke Š na omejeno podlago in določitev mesta glasu Š v besedi .........78

Slika 88: Bralni list za obravnavo glasu Š ....................................................................79

Slika 89: Zapis črke Š v zvezek ...................................................................................79

Slika 90: Plakat za obravnavo črke Š ..........................................................................80

Slika 91: Lutka črke Š ..................................................................................................80

Slika 92: Fonomimični gib za glas Z ............................................................................81

Slika 93: Zapis črke Z na omejeno podlago in določitev mesta glasu Z v besedi .........82

Slika 94: Bralni list za obravnavo glasu Z ....................................................................83

Slika 95: Zapis črke Z v zvezek ...................................................................................83

Slika 96: Plakat za obravnavo črke Z ..........................................................................83

Slika 97: Lutka črke Z ..................................................................................................83

Slika 98: Fonomimični gib za glas T ............................................................................84

Slika 99: Zapis črke T na omejeno površino in določitev mesta glasu T v besedi ........85

Slika 100: Bralni list za obravnavo glasu T ..................................................................86

Slika 101: Zapis črke T v zvezek .................................................................................86

Slika 102: Plakat za obravnavo črke T.........................................................................86

Slika 103: Lutka črke T ................................................................................................86

Slika 104: Fonomimični gib za glas Ž ..........................................................................87

Slika 105: Zapis črke Ž na omejeno podlago in določitev mesta glasu Ž v besedi .......88

Slika 106: Bralni list za obravnavo glasu Ž ..................................................................89

Slika 107: Zapis črke Ž v zvezek .................................................................................89

Slika 108: Plakat za obravnavo črke Ž.........................................................................90

Slika 109: Lutka črke Ž ................................................................................................90

Slika 110: Fonomimični gib za glas R ..........................................................................91

Slika 111: Zapis črke R na omejeno podlago in določitev mesta glasu R v besedi ......92

Slika 112: Bralni list za obravnavo glasu R ..................................................................93

Slika 113: Zapis črke R v zvezek .................................................................................93

Slika 114: Plakat za obravnavo črke R ........................................................................94

Slika 115: Lutka črke R ...............................................................................................94

Slika 116: Fonomimični gib za glas D ..........................................................................95

Slika 117: Zapis črke D na omejeno podlago in določitev mesta glasu D v besedi ......96

Slika 118: Bralni kartončki za obravnavo glasu D ........................................................97

Slika 119: Zapis črke D v zvezek .................................................................................97

Slika 120: Plakat za obravnavo črke D ........................................................................98

Slika 121: Lutka črke D ...............................................................................................98

Slika 122: Fonomimični gib za glas K ..........................................................................99

Slika 123: Zapis črke K na omejeno podlago in določitev mesta glasu K v besed ..... 100

Slika 124: Bralni kartončki za obravnavo glasu K ...................................................... 101

Slika 125: Zapis črke K v zvezek ............................................................................... 101

Slika 126: Plakat za obravnavo črke K ...................................................................... 102

Slika 127: Lutka črke K .............................................................................................. 102

Slika 128: Fonomimični gib za glas C ........................................................................ 103

Slika 129: Zapis črke C na omejeno podlago in določitev mesta glasu C v besedi .... 104

Slika 130: Bralni kartončki za obravnavo glasu C ...................................................... 105

Slika 131: Zapis črke C v zvezek ............................................................................... 105

Slika 132: Plakat za obravnavo črke C ...................................................................... 106

Slika 133: Lutka črke C ............................................................................................. 106

Slika 134: Fonomimični gib za glas B ........................................................................ 107

Slika 135: Zapis črke B na omejeno podlago in določitev mesta glasu B v besedi ..... 108

Slika 136: Bralni kartončki za obravnavo glasu B ...................................................... 109

Slika 137: Zapis črke B v zvezek ............................................................................... 109

Slika 138: Plakat za obravnavo črke B ...................................................................... 109

Slika 139: Lutka črke B .............................................................................................. 109

Slika 140: Fonomimični gib za glas Č ........................................................................ 110

Slika 141: Zapis črke Č na omejeno podlago in določitev mesta glasu Č v besedi .... 111

Slika 142: Bralni list za obravnavo glasu Č ................................................................ 112

Slika 143: Zapis črke Č v zvezek ............................................................................... 113

Slika 144: Plakat za obravnavo črke Č ...................................................................... 113

Slika 145: Lutka črke Č ............................................................................................. 113

Slika 146: Fonomimični gib za glas G ........................................................................ 114

Slika 147: Zapis črke G na omejeno podlago in določitev mesta glasu G v besedi .... 115

Slika 148: Bralni list za obravnavo glasu G ................................................................ 116

Slika 149: Zapis črke G v zvezek ............................................................................... 116

Slika 150: Plakat za obravnavo črke G ...................................................................... 117

Slika 151: Lutka črke G ............................................................................................. 117

Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Otrok mora izživeti svoje otroške potrebe, ne sme biti omejen v pridobivanju

izkušenj. Le tako bo postal samostojen.«

(Kremžar, Petelin, 2001, str. 141)

Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim

programom, z nižjim izobrazbenim standardom. V razredu je manj otrok kot v rednih

oddelkih OŠ. Program je manj zahteven, kot je program v redni OŠ, hkrati pa je

obogaten z nekaterimi dodatnimi vsebinami, ki so bolj povezane z življenjem (na

primer: zdravje, prijateljstvo, samostojnost, komunikacija, socialne veščine...). Vsak

učenec z lažjo motnjo v duševnem razvoju, vključen v ta program, ima tudi svoj

individualizirani program. To pomeni, da so cilji programa prilagojeni posamezniku, da

bi ta dosegel čim višjo raven razvoja.

Učitelj ima pri tem poglavitno vlogo. Njegovo poslanstvo je pripraviti učenca za

samostojno življenje. Eden od splošnih ciljev tega programa je opismeniti vsakega

učenca. Dosega tega cilja je pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju težja in

predvsem kompleksnejša. Učitelj mora imeti zelo dobre motivacijske pristope, da

aktivira učence, da je lahko opismenjevanje uspešno. Proces opismenjevanja vključuje

kognitivno, zaznavno in motorično aktivnost posameznika. Vsa tri področja se med

seboj prepletajo in vsa tri so pomembna za učinkovito delovanje posameznika. Da se

otrok opismeni, morajo biti razviti vsi predpogoji za to, kar pomeni, da je potrebno

slediti otrokovemu razvoju in skladno z njim razvijati spretnosti in sposobnosti. Razvoj

in usklajeno delovanje vidnega in slušnega razčlenjevanja, grafomotorike, orientacije,

čustvene in socialne zrelosti, govorne razvitosti je temelj za uspešen rezultat pri

opismenjevanju. Pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju pa je razvoj procesa

opismenjevanja upočasnjen. Za učenca je zapomnitev posameznega glasu oz. črke

zahtevna, motorična izvedba v procesu učenja zapisa pa naporna. Opismenjevanje je

torej zahteven in dolgotrajen proces, pri katerem ne moremo preskakovati razvojnih

stopenj otroka.

V tem procesu je veliko možnosti za neuspeh. Posledica tega vodi v odklanjanje

dela ali v vedenjske težave, celo v šolski osip. Preseganje neuspeha mora biti učitelju

izziv, sicer se lahko razredna klima vrti v začaranem krogu, v želji po usvajanju novega

in hkrati doseganju neuspeha. Smisel poučevanja je v gradnji otrokove pozitivne


2

samopodobe. Zato je potrebno poučevanje prilagoditi in z različnimi metodami ter

pripomočki doseči želeno. Učitelj je v razredu obkrožen z otroki, ki so si bolj ali manj

podobni, hkrati pa zelo različni v znanju, sposobnostih, željah, navadah in

motiviranosti, da je izzvan, da z metodo diferenciacije in individualizacije ustvari zanje

najučinkovitejše učno okolje. Današnja doba računalništva je veliko pripomogla k

odpiranju novega sveta ustvarjalnosti. Kombinacija različnih medijev, kot sta zvok in

slika, je pod nadzorom osebnega računalnika odprla nove možnosti pri učenju in

zabavi. Multimedija ponuja predstavitev podatkov v kombinaciji različnih oblik, v našem

primeru: slike, zvoka in animacije. Vse troje je združeno v risanko. Obravnava

posamezne črke temelji na ogledu risanke, ki stimulira uporabo fonomimične metode v

procesu opismenjevanja. Novo metodo smo poimenovali multimedijsko podprta

fonomimična metoda opismenjevanja.


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Osebe z motnjami v duševnem razvoju

»Veliko otrok s posebnimi potrebami nima razvite slike o sebi, in resničnost

notranje občutenosti je zamegljena, neizrazita. Zato otroci že zgodaj potrebujejo

posebne razvojne pristope, da bodo svojo podobo urejeno razvijali.« (Seewald v:

Kremžar, Petelin, 2001, str. 141).

Osebe z motnjami v duševnem razvoju živijo polno življenje. Tako kot drugi ljudje

imajo želje, interese, prijatelje in potrebe. Kot vsi se srečujejo s težavami in hrepenijo

po varnosti. Na področju vzgoje in izobraževanja ter dela so njihove potrebe drugačne,

zato potrebujejo prilagoditve, kar ureja Zakon o usmerjanju OPP. Zaradi te posebnosti

sodijo v skupino oseb s posebnimi potrebami.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2013) najprej opredeljuje pojem

otrok s posebnimi potrebami, pri tem, v 2. členu, izpostavi devet skupin, med katerimi

je tudi skupina otrok z motnjami v duševnem razvoju. Ta se po kriterijih za opredelitev

vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, ki so

priloga Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi

potrebami (Ur. l. RS, št. 14/10), členi v štiri podskupine, in sicer:

· otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju otroci z LMDR),

· otroci z zmernimi motnjami v duševnem razvoju,

· otroci s težjimi motnjami v duševnem razvoju,

· otroci s težkimi motnjami v duševnem razvoju (Opara, 2005).

Za vse osebe z motnjami v duševnem razvoju je značilno, da imajo prirojeno ali

pridobljeno (poškodbe, bolezni) znižano raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na

govornem, telesnem, čustvenem, senzornem in socialnem področju. Njihova mentalna

starost se ne ujema s kronološko in razmah odstopa med eno in drugo starostjo

predstavlja temelj za razvrstitev otroka v eno od navedenih podskupin (Opara, 2005).

Osebe z motnjami v duševnem razvoju so deležne učenja in vključenosti v

vzgojno-izobraževalni proces, ki je zanje ravno tako obvezen kot osnovna šola za vse

otroke. To se pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in zajema celotno

populacijo z motnjami v duševnem razvoju. Glede na stopnjo primanjkljajev pa se

razlikuje v programih vzgoje in izobraževanja:

· prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom,

· posebni program vzgoje in izobraževanja (Opara, 2005).


4

2.1.1 Izobraževanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju

Strokovnjaki motnjo v duševnem razvoju opredeljujejo z različnih vidikov in pri tem

upoštevajo številne kriterije. Zato je težko oblikovati eno samo definicijo, ki bi bila dovolj

široka, da bi zajela vse značilnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju in poenotila

različne poglede. Prav tako pri opredelitvi te motnje ni mogoče upoštevati le enega

kriterija kot edino pomembnega. Otroci z LMDR naj bi imeli inteligentnostni količnik (IQ)

nad 50 oziroma 55, vendar nižjega kot 70. Poleg primanjkljaja na intelektualnem

področju je pogoj za diagnosticiranje LMDR tudi nizka sposobnost prilagajanja okolju,

motnja pa se pojavi pred 18. letom starosti. Večina posameznikov z LMDR je sposobna

samostojnega življenja, najpogosteje ob podpori socialne službe. (Kocijan-Hercigonja,

2000, v Colnerič, Zupančič, 2005).

Otroci z LMDR imajo na področju kognitivnega funkcioniranja znižane sposobnosti

in posledično težave na področju pridobivanja znanja, spretnosti in navad. Po sedaj

veljavni zakonodaji sodijo otroci z LMDR v osnovno šolo s prilagojenim programom z

nižjim izobrazbenim standardom. Izvajajo ga osnovne šole s prilagojenim programom

ali redne osnovne šole, ki imajo posebne oddelke ali enote s prilagojenim programom

(Opara, 2005).

Davison in Neale (1999, v Colnerič, Zupančič, 2005) navajata, da zaradi višje

stopnje zastopanosti LMDR pri populaciji šoloobveznih otrok mnogi raziskovalci ta

fenomen označujejo kot specifično šolski. Večina otrok z LMDR usvoji vse veščine,

skrbi zase (kopanje, oblačenje, prehranjevanje, uporaba telefona...), usvajanje branja,

pisanja in matematika pa jim predstavlja težave.

Prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom je namenjen otrokom, ki

imajo akademske sposobnosti in adaptivno vedenje (socialne spretnosti, raven

komuniciranja, orientacija...) na ravni LMDR. Posebnost prilagoditev v tem programu je

znižan standard znanja, druge prilagoditve pa so vezane na posebne potrebe

posameznega učenca (Rovšek, 2009).

Oddelki imajo manjše število učencev kot v večinskih šolah (6–12). Pomembnost

programa pa ne obstane na akademskih znanjih, ampak imajo učenci veliko več

vzgojnih dejavnosti glede na večinski program osnovne šole. Veliko specializiranih šol

ima tudi logopedsko in fizioterapevtsko obravnavo ter specializirano psihološko in

socialno službo. Trajanje programa z nižjim izobrazbenim standardom je praviloma

enaka trajanju programa redne osnovne šole (Rovšek, 2009).


5

Učni program zajema dodatne vsebine, povezane z življenjem. Učenci si v obsegu

svojih sposobnosti pridobivajo osnovno izobrazbo, hkrati pa se urijo v delovnih

spretnostih in navadah, kjer si razvijajo praktične sposobnosti za opravljanje dela in

navajanja na samostojno življenje. Pri učencih z LMDR potekajo spoznavni procesi

počasneje in težavneje. Pomembno pa je, da pri izobraževanju teh otrok izhajamo iz

njihovih obstoječih možnosti in preostalih potencialov, ne pa iz tistega, kar je znižano,

poškodovano ali pomanjkljivo razvito.

Z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2013) je določeno, da ima

vsak otrok, ki je po odločbi tega Zakona usmerjen v določen izobraževalni program,

pravico do individualiziranega načrta. Zato ima vsak otrok z LMDR, čeprav je usmerjen

v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, svoj

individualiziran program. Ob izdelavi tega programa sodelujejo, poleg tima strokovnih

delavcev, ki bodo delali z otrokom, tudi starši. Ti so pomemben člen pri informiranju

strokovnih delavcev o otrokovih posebnostih in potrebah, ki so podlaga za načrtovanje

prilagoditev pri delu z otrokom z LMDR. Namen vsega tega pa je doseči čim višje ravni

razvoja (Opara, 2005).

Izobraževanje je del življenja, ki pripravlja otroka na preživetje v družbi. S

prilagoditvami in z velikimi poudarki na samostojnosti ter na priučenih delovnih

navadah stremimo k pripravi otroka z LMDR na čim bolj samostojno pot.

2.1.2 Vloga učitelja pri poučevanju oseb z lažjo motnjo v duševnem

razvoju

»Poučevanje je mojstrstvo in umetnost, ki zahteva od učitelja visoko stopnjo

strokovne usposobljenosti in kompetentnosti ter osebne zrelosti« (Pulec Lah, 2008, str.

95).

»Če želimo biti učitelji uspešni pri svojem delu, moramo dojeti učenca in njegovo

okolje kot sestavino, ki ima svoje meje, pravila sposobnosti, probleme in specifičen

način reševanja problemov. Vsak član skupine ali okolja ima specifične

sposobnosti integracije v okolje, v katerem živi in dela, in v mnogih primerih bo

učiteljevo delo usmerjeno v razvoj teh sposobnosti. Učitelj pa mora vedeti, da ni

dveh identičnih učencev, ki bi živela v dveh identičnih okoljih, in ni obrazca, po

katerem lahko reši vse probleme. Učinkovit učitelj bo celostno učinkoval tako, da

bo povezal teoretična spoznanja in jih oblikoval v konkretno situacijo. Celovita

obravnava vključuje razumevanja učenca kot edinstvenega bitja, ki deluje v okolju,


6

v katerem živi. Učinkovit učitelj pomaga učencu, da si pomaga sam (Pšunder,

1998, str. 72).

Učitelj je oseba s čutom za učenca, ki ga zna in zmore sprejeti celostno, razume

njegovo naravo življenja in se skladno z njegovimi potrebami odziva v nastalih

situacijah.

»Učitelj se spoprijema z mnogimi zahtevami in izzivi, ki jih prinašajo vedno nove

sistemske spremembe vzgojno-izobraževalnega sistema, novosti na ožjem

strokovnem področju in novosti na področjih, ki so neposredno povezana z

učenjem in poučevanjem. V množici zahtev je velika spretnost in modrost izbrati

prave in dati poudarka tistim, ki omogočajo učitelju in učencem kakovostnejše in

bolj zadovoljujoče delo. Povečano zavedanje in upoštevanje raznolikosti učencev

vodi k izboljšanim odnosom med učiteljem in učenci ter k večji učinkovitosti pri

učenju in poučevanju« (Pulec Lah, 2008, str. 139).

V vrtiljaku sprememb in novosti je izbira pravih predana učitelju. Učiteljeva

orientacija pri izbiri pravih temelji na poznavanju učenca.

»Pri pedagoškem delu je treba izhajati iz sodobnih opredelitev, da je pravzaprav

vsak učenec individuum, ki se v določenem okolju uveljavlja in dosega svoje cilje v

sodelovanju z drugimi, vsak je nosilec svojega razvoja in napredka, vloga družbe in

šole pa je, da ga pri tem spodbuja in omogoča aktivnosti, ne pa da ga razporeja in

tako posredno omejuje. Gre za to, da ima učitelj sočasno opraviti z različnimi

učenci, ki jih mora sočasno spodbujati k aktivnosti in jim tako omogočati razvoj«

(Medveš, 2003, str. 85).

Vsak učenec je svet zase, ki s svojo osebnostjo prispeva nepogrešljiv člen v verigi

različnosti. Razlike pa so učitelju izziv za njegovo delo. Z upoštevanjem razlik med

učenci prilagaja učitelj svoje delo posamezniku in posledično pripomore k razvoju

posameznika v njegovih sposobnostih.

Raziskave o funkcioniranju možganov dokazujejo, da se vsak posameznik uči in

odziva na okolico na svoj edinstven način. Če želijo učitelji zadovoljevati potrebe vseh

učencev in jim zagotoviti možnost učenja, razvijanja in napredovanja v skladu z

njihovimi sposobnostmi, morajo biti sposobni diferenciranja in individualiziranja

vzgojno-izobraževalnega procesa. Učitelj mora z različnimi strategijami poučevanja

omogočiti učencem dosego najvišjih posameznikovih potencialov (Pulec Lah, 2008).

»Učitelj je eden pomembnih dejavnikov uspešnosti pouka in lahko veliko prispeva

k učenčevemu razvoju in napredku, če:

· je učitelj dobro didaktično in metodično usposobljen, kar mu pomaga pri

organiziranju optimalnega spodbudnega okolja,


7

· je učitelj pripravljen v timsko sodelovanje,

· učitelju psihološka znanja niso tuja, ampak mu omogočajo spoznavanje

učencev, njihovih značilnosti in posebnosti, kar je pogoj za učinkovito

motiviranje, prilagajanje in spodbujanje,

· učitelj razvija lastno profesionalnost,

· se učitelj poslužuje uporabe sodobne informacijske-komunikacijske tehnologije

tako za pouk kot za lastni razvoj« (Razdevšek Pučko, 2004, str. 67–68).

Učitelj se je prisiljen z izobraževanjem in timskim delom izpopolnjevati za svojo

profesionalnost, ki v sinhronem delovanju z uporabo IKT doseže maksimalni učinek pri

svojem delu.

Učitelj ima pri otrocih večji uspeh, če ima do njih pozitivna stališča, je osebno

zavzet za njihov napredek in išče pozitivne pristope (Kavkler, 2008).

»Vsak posameznik je edinstven. Vsak ima svoje dostojanstvo, vrednote, prednosti.

In vsak učitelj je edinstvena oseba, ki pozna in razume sebe ter uporablja svoje

profesionalno znanje v dobro učencev. Učiteljevo delo je usmerjeno v učenčevo rast in

razvoj in skupaj z njim išče rešitve, ki so najustreznejše za učenčevo individualnost«

(Pšunder, 1998, str. 75).

Učitelj naj bo v pomoč učencu in naj zazna njegove šibke točke ter mu ponudi

pomoč v iskanju rešitev. Ta naj bo na način, ki bo učenca pripeljala, kolikor toliko,

samostojno, po drugi poti, na cilj dane naloge. Pomemben je čas, ki ga učitelj posveti

učencu.

Različni avtorji pišejo o vlogi učitelja pri poučevanju otrok z LMDR, da je ključni

pomen uspešnega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela vsekakor učiteljevo

poznavanje razredne dinamike in posameznikovega funkcioniranja v razredu.

Pomembno je poznavanje materialnih danosti v razredu in osebna usposobljenost

oziroma občutek za delo z učenci z LDMR. Skratka, učitelj mora te otroke razumeti.

Pozitivna razredna klima omogoča spodbudno okolje za napredek učenca.

2.2 Predopismenjevanje

Področje predopismenjevanja je postavljeno v vrtec in še na začetek prvega

razreda. V kurikulumu za vrtce so zajeti cilji s tega področja. Vsi otroci v vrtcu so

vključeni v proces, ki temelji na razvijanju predbralnih in predpisalnih spretnosti. Večina

otrok ima ob vstopu v šolo te spretnosti razvite. Ti otroci so vključeni v redne oddelke


8

osnovne šole in v prvem razredu gradijo znanje na bolj ali manj postavljenih temeljih.

Začne se proces opismenjevanja.

Pri otrocih z LMDR pa poteka proces opismenjevanja malo drugače, zato je učinek

običajnih predbralnih in predopismenjevalnih metod manj uspešen. Znižane

sposobnosti na različnih področjih funkcioniranja otrokom z LMDR ne omogočajo

doseganja standardov znanja, potrebnih za doseganje ciljev v rednem programu

osnovne šole, zato so ti otroci vključeni v oddelke s prilagojenim programom z nižjim

izobrazbenim standardom. V prvem razredu prilagojenega programa z nižjim

izobrazbenim standardom temelji pouk slovenščine na predopismenjevanju. Naloga

učitelja je pripraviti otroka na proces opismenjevanja. In kot poudarja Grginič (2005), je

pomembno, da učitelj prilagodi aktivnost razvojni stopnji otroka.

Za branje in pisanje je potrebno naslednje:

· razlikovanje simbolov, črk, drobnih detajlov, v katerih se posamezne črke

razlikujejo;

· prepoznavanje črk in takojšnji asociativni priklic glasu/členitev besed na glasove in

asociativni priklic črke;

· ločevanje figure (črke) od ozadja (besedila);

· usmeritev in trajanje pozornosti;

· usmeritev in fiksiranje pogleda, gibanje oči;

· zaporedno predelovanje informacij – prepoznane črke spremeniti v glasove v

določenem zaporedju in glasove spremeniti v znane črke;

· zaznavanje delov besede;

· razlikovanje slušno podobnih glasov;

· pravilna artikulacija glasov;

· ločevanje glasov med seboj, analiza besed na glasove;

· dojemanje zaporedja glasov in zapomnitev zaporedja, predstava o glasovni sestavi

besede;

· poznavanje črk;

· motorična izvedba, pisanje črk, asociativni priklic simbola, črke;

· dobro neposredno slušno pomnjenje;

· avtomatizacija potez (Zrimšek, 2003).

Da učitelj pripravi otroka na zgoraj navedene dejavnosti, zajete v procesu

opismenjevanja v 2. razredu OŠ s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim

standardom, mora z otroki v 1. razredu nadaljevati že začeti proces

predopismenjevanja. Dejavnosti za razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti

vključujejo različne vaje:


9

· Sposobnost sledenja in razumevanja navodil je v opismenjevalnem procesu v

šoli ključnega pomena (Grginič, 2005). Enakega mnenja je tudi Ropič (2003), ki meni,

da je za razvoj poznejših bralnih zmožnosti velikega pomena poslušanje glasno branih

ali pripovedovanih besedil.

Za razvijanje teh sposobnosti vključi učitelj v pouk branje pravljic in različne igre.

Te dejavnosti omogočajo razvijanje poslušanja, ustnega sporočanja, branja slik in

grafičnega sporočanja s pomočjo ilustracij.

· Razvoj grafičnega in fonološkega zavedanja poteka pretežno preko didaktičnih

iger (Grginič, 2005). Ropičeva (2003) poudarja pomen teh za sistematično razvijanje

nekaterih dejavnosti pri poslušanju, ob katerih vadijo vidno in glasovno razčlenjevanje

in razločevanje.

Za uspešno slušno razločevanje in razčlenjevanje je potrebnih veliko vaj. Preko

različnih dejavnosti, ki zajemajo poslušanje, govorjenje in delo s konkretnim ter

slikovnim materialom, učenci zaznavajo dolžino besed, razčlenjujejo besedilo na

povedi, besede, zloge in glasove, prepoznavajo glasove in znajo določiti njihovo mesto

v besedi, iščejo besede na določen glas, berejo slike, zaporedje slik in piktograme. K

zanimivejšemu in učinkovitejšemu usvajanju znanja pripomore vključitev motorične

dejavnosti (ploskanje, poskakovanje, risanje).

· Grafomotorika pomeni gibalno sposobnost za pisanje – oblikovanje črk in drugih

pisnih znamenj (Žerdin, 2000, v Zrimšek, 2003). Razvoj predpisalnih spretnosti je zajet

v grafomotoričnih vajah, ki vključujejo vaje za koordinacijo (oko – roka), in vaje za

zaznavanje prostorskih razmerij (Grginič, 2005). V pripravah na pisanje je poudarek na

razvijanju orientacije v prostoru, na telesu in papirju (od leve proti desni in od zgoraj

navzdol). Gibalno-grafične vaje omogočajo sprostitev gibov rok, ozavestijo telesni gib

in grafično potezo, učijo pravilne drže telesa in roke, vadijo držo in uporabo raznih

pisal. Pomembne so tudi vaje sledenja in povezovanja, ki omogočajo zaznavanje

zaporedja elementov, kar je predpogoj za zaporedje črk pri pisanju in vezavo pri branju

(Ropič, 2003).

Priprava otrok na branje in pisanje zajema vaje grafomotorike, ki si sledijo po

načelu postopnosti. Prednost teh je, da potekajo v različnih okoljih (razred, igrišče,

igrala, gozd).


10

2.3 Opismenjevanje

Golli (1991) opredeljuje opismenjevanje kot poučevanje branja in pisanja, pojem

opismeniti pa naučiti brati in pisati. Razvoj sposobnosti branja in pisanja je proces brez

zgornje meje kakovosti.

V uspešno opismenjevanje so zajete štiri komunikacijske dejavnosti: poslušanje,

govorjenje, pisanje in branje (Ropič, 2003).

»Začetno branje in pisanje je opredeljeno kot psihični in psihološki pojav, pouk

začetnega branja in pisanja pa je tesno povezan z vzgojno-izobraževalnim

procesom, prvega proučuje pedagoška psihologija, pouk opismenjevanja pa

didaktika slovenščine. Termin opismenjevati se povezuje z opismenjevanjem, to je

s poukom branja in pisanja, opismeniti pa z znanjem branja in pisanja« (Grginič,

2005, str. 10).

»Pouk opismenjevanja je za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni

cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, ki je pogoj za uspešno bivanje in

delovanje človeka v družbi« (Čabraja, Kolarič, 2005, str. 136).

Pri opismenjevanju lahko pride do zamenjav črk, otežene vezave v zloge in

besede, zamenjav slušno in oblikovno podobnih črk, izpuščanje posameznih črk,

prestavljanje ali dodajanje. Slabše razvita finamotorika je vzrok za okornejši zapis.

Pogosto se pojavi zrcalni zapis črk. Učenje branja je napor, ki se pri nepravilnem

učiteljevem ravnanju lahko spremeni v odpor (Žerovnik, 2004).

Vse te težave so v določenem obsegu vidne pri vseh otrocih, izrazitejše pa so pri

otrocih z LMDR. Zato jih je potrebno razumeti in jim v procesu opismenjevanja nameniti

več časa za osvojitev znakov črk in simbolov. Učitelj mora preučiti metodo, ki jo bo

uporabljal pri opismenjevanju, saj niso vse primerne za vse učence.

2.3.1 Dejavniki opismenjevanja

Na uspešnost opismenjevanja vplivajo številni dejavniki, notranji in zunanji. Med

notranje dejavnike prištevajo kognitivne in čustveno-motivacijske, med zunanje pa

socialne in sociološko-kulturološke dejavnike.

Kognitivni dejavniki

Pri opismenjevanju so zelo pomembne otrokove zmožnosti za učenje branja in

pisanja. Zaznavanje na vidnem in slušnem področju se razvija v skladu z zorenjem

živčnega sistema, učenjem in izkušnjami (Grginič, 2005).


11

Razvoj vidnega zaznavanja se pri otroku začne že zelo zgodaj, in sicer v obdobju

dojenčka, ko začne ločevati obraze ljudi, sledi pozornost na zapletenejše vzorce, do

vidnega razločevanja in sposobnosti zaznavanja zaporedja črk v besedah (Zrimšek,

2003).

Čustveno-motivacijski dejavniki

»V procesu pridobivanja znanja učenci ustvarjajo odnos do tega, kar se učijo, in si

zgradijo lastno sliko o sebi kot učencih« (Grginič, 2005, str. 78).

Da je učenec motiviran za delo, lahko izhaja želja po tem iz njega samega. Takrat

govorimo o notranji motivaciji. Lahko pa mu je zunanji dejavnik močan spodbujevalec.

Pri tem ima pomembno vlogo učitelj, ki zna izbirati naloge, prilagojene učenčevim

zmožnostim. Te bodo vzbudile v učencu samospoštovanje in zaupanje vase, da zmore.

Zanemariti ne smemo tudi okolja, ki ga za uspešno opismenjevanje predstavlja

primerno opremljena učilnica (napisi na igralnih kotičkih, kotički s knjigami in

opismenjevalnimi pripomočki), izven šolskega okolja pa krajevni in ulični napisi, napisi

na izdelkih in razna sporočila (Grginič, 2005).

Motivacija je eden izmed dejavnikov uspešnega opismenjevanja, kar pomeni, da je

učenec sam motiviran za delo, saj sodeluje, in sicer v želji po novem in po uspehu, tem

v procesu. Pogosto pa mora motivacija priti do učenca preko zunanjega dejavnika, ki

ga v največji meri predstavljata učitelj in razredno okolje, ne moremo zanemariti tudi

širšega okolja oziroma okolja, v katerem učenec živi.

Socialni dejavniki

»Otrokove socializacijske izkušnje doma in v vrstniških skupinah so tesno

povezane s socialnimi vlogami in pravili, ki se jih učijo, prav tako vplivajo na učenje

pisnega jezika. Otroci, katerih socializacijske izkušnje so enake šolski socializacijski

praksi, so pri razvijanju pismenosti bolj uspešni« (Grginič, 2005, str. 88).

Širše družbeno okolje, socialni položaj družine in izobrazba staršev so dejavniki, ki

vplivajo na razvoj otrokove pismenosti. Otrokove izkušnje so veliko bogatejše, če je

vključen v različne komunikacijske položaje (starši, bratje, sestre, vrstniki) (Zrimšek,

2003).

Sociološko-kulturološki dejavniki

»Otroci spoznavajo različno pismenost že znotraj družine in skupnosti. Branje in

pisanje nista sposobnosti, ki ju morajo obvladati v šoli, ampak gre za daljši proces,

ki se začne že ob rojstvu in pri katerem je otrok aktiven udeleženec. Branje,

pisanje in govorna zmožnost so tako med seboj povezane in se razvijejo ob

udejstvovanju v dogodkih, ki so povezani s pismenostjo. Osrednji del tega procesa

so ožja družina, širša družina in skupnost, saj tu nastajajo pogoji, ki omogočajo

pojavitev in razvoj pismenosti. Obvladanje pismenosti se razlikuje glede na


12

socialne in kulturne okoliščine, zato obstajajo različne oblike pismenosti« (Grginič,

2005, str. 89).

Grginič (2005) ugotavlja, da se nekatere aktivnosti opismenjevanja, ki se jih izvaja

doma, razlikujejo od tistih, ki so v kontekstu pouka. Učna sistema (dom in šola) dajeta

poudarek različnim opismenjevalnim aktivnostim. Pri tem pa se lahko zgodi, da je pri

uradnem opismenjevanju učenčevo predznanje neustrezno in na njem ne more graditi.

2.3.2 Metode opismenjevanja

»Metoda opismenjevanja označuje pot, način spoznavanja posameznih črk in njim

pripadajočih glasov« (Pečjak, 2009, str. 66).

Pri metodah začetnega opismenjevanja je pomembno, da se učitelj ne oprijema le

ene metode, ampak jih, glede na značilnosti razreda in posameznega otroka, izbira

oziroma med seboj kombinira (Golli, 1991).

Sintetične metode

Sintetična metoda ima za osnovo črko, ki ji je pripisan ustrezen glas. Ta osnova pa

se veže v večje celote. Kot prva se je pojavila črkovalna metoda, ki je bila za učenje

dolgotrajna, saj je zahtevala najprej znanje abecede (imena črk). Pri branju se je

pokazala kot zelo težavna, ker je moral učenec najprej prepoznati posamezno črko in

izgovoriti njeno ime in šele nato, brez imen črk, samo z glasovi, prebrati besedo.

Kasneje se je začela uveljavljati glaskovalna metoda, ki je v nasprotju s črkovalno

metodo začela opuščati imena za črke in začela učiti ob črkah izgovarjati le ustrezen

glas. Še vedno pa je temeljila, tako kot prejšnja, na znanju abecede. Bralni pouk pa je

bil z njo lažji (Golli, 1991).

Glaskovalna metoda je bila temelj za razvoj nadaljnjih sintetičnih metod, ki so še

danes uporabne pri opismenjevanju.

Metoda naravnih glasov zajema zgodbe, preko katerih pridemo do glasov, ki

izražajo človekovo razpoloženje ali pa se tu nahaja naraven glas živali. Metoda ima

tako nasprotnike kot zagovornike in slednji trdijo, da otroka veseli in ustreza njegovi

potrebi po igri. Ugotovili pa so, da je ta uspešnejša v kombinaciji s fonografsko metodo,

pri kateri je v risbi, ki prikazuje določeno situacijo iz zgodbe, skrita črka. Asociativna

zveza med glasom v zgodbi in obliko črke omogoča boljšo zapomnitev črke (Golli,

1991).

Metoda naravnih glasov pa je izhodišče za interjekcijsko metodo, ki uporablja za

glas človeški vzklik v različnih življenjskih situacijah, in za fonomimično metodo, ki

poleg vzklikov in drugih naravnih glasov uporablja še mimiko obraza in pantomimo


13

celega telesa. Uspešnejša in naravnejša je pri obravnavi samoglasnikov, ko čustvo

sproži ob glasu tudi ustrezne gibe. Uspeh pri opismenjevanju s to metodo so dosegli pri

gluhih, ker je zanje gib viden, zato toliko bolj vtisnjen v spomin, in pri otrocih z motnjo v

duševnem razvoju, ker potrebujejo več asociativnih zvez za priklic glasu in oblike črke

(Golli, 1991).

Fonetična metoda temelji na pravilni izgovarjavi posameznih glasov. Z razvojem te

metode so začeli otroke učiti teoretično fonetiko, ki je zajemala opis človekovega

govorilnega aparata in funkcijo dihanja. Danes so to teorijo opustili in poudarili pravilno

izgovarjavo glasu. Posnemanje učitelja pri izgovoru glasu in ogledovanje postavitve

ustnic in ust učitelja, sošolca ali slike je osnova te metode. Fonetična metoda spada

med sintetične metode, uporabljena pa je tudi v okviru analitičnih metod, ker je zelo

pomemben dober izgovor glasu (Golli, 1991).

Prednosti sintetične metode so zajete v sistematičnem delu, ki zajema

razvrščenost črk po fonetičnem ali grafičnem načelu, z isto snovjo za vse učence ter

določenim standardom znanja, ki pokaže končni uspeh. Tako kot prednosti ima metoda

tudi pomanjkljivosti, ki se kažejo v branju, zaradi izolacije glasov je otežena vezava črk

v besede, in v skromnosti besedila v začetku obravnave črk (Pečjak, 2009).

Otroci z LMDR imajo zaradi zaostanka v govornem razvoju in slabšega slušnega

zaznavanja težave pri natančnem izgovoru glasov, kar pa je osnova za začetek branja

in pisanja.

Analitične metode

Analitične metode temeljijo na celoti, ki zajema tekst, poved, besedo ali zlog. Z

analizo celote pridemo do črk oziroma glasov (Novljan, 1992). Učenec najprej spozna

besedo, v njej zazna črko in šele nato sledi spoznavanje te. V analitični metodi sta

zajeti tako vidna kot slušna analiza. Ta je lahko ločena od vidne analize, vidna analiza

pa se pogosto kombinira s slušno (Pečjak, 2009).

Pečjakova (2009) navaja dve opuščeni različici analitične metode. Pri Jacocotovi

metodi je učenec ob pomoči učitelja in večkratnem branju besed spoznaval zvezo med

glasovi in ustreznimi črkami. Za Rostoharjevo metodo je značilen niz besed s

postopnim dodajanjem in odvzemanjem črk (sistem besednega vretena).

Prednosti analitične metode so, da učenec gleda na besedo kot na celoto in se pri

tem zave, da jo mora prebrati v celoti in jo razumeti. Metoda upošteva načelo

postopnosti, saj izhaja iz otroku znanih prvin (besed, povedi) in ga vodi k neznanim

(glasovom, črkam). Vloga učitelja je vodenje učenca h glasovni in grafični analizi

besed. Metoda ima zagovornike in kritike, ki ugotavljajo, da ni odpravila težav vezave

pri branju novih besed in da je analiza glasov za nekatere učence pretežka ter da je za

slabše učence prezahtevno hkrati spoznati dva ali več glasov/črk (Golli, 1991).


14

Analitično-sintetične metode

V procesu opismenjevanja je največkrat uporabljena kombinacija obeh metod,

analitične in sintetične. Analiza in sinteza se prepletata. Izhodišče so vedno glasovi ne

glede na to ali je to poved, beseda ali zlog. Po slušni analizi besede in po ugotovljenem

glasu sledi iskanje glasu še v drugih besedah. Obravnava novega glasu lahko poteka

še po fonetični in interjekcijski metodi ali po metodi naravnih glasov. Nato pa sledi

spoznanje črke za glas (Golli, 1991).

S kombinacijo se izbere dobre in izlušči slabe lastnosti posamezne metode.

Učencu ponudimo skupek najboljšega na poti do uspeha. Ta naj bo prilagojena

posamezniku, ki ga bo z aktivnostjo, samostojnostjo in ustvarjalnostjo naučila brati in

pisati.

Celostne ali globalne metode

Pri globalnih metodah se dane besede, povedi, teksti obravnavajo celostno, kjer se

beseda poveže z določeno sliko, predmetom, dogodkom. To pomeni, da se beseda ne

analizira na posamezne glasove/črke, ampak se s ponavljanjem zapisana beseda

utrjuje v zavesti kot celota. Učenec bere poved/besedo tako dolgo, dokler je ne zazna

kot celoto. Pri pisanju pa si pomaga z vizualnim priklicem podobe celotne besede.

(Pečjak, 2009).

Globalna metoda je zelo podobna analitični, od nje se razlikuje le po tem, da mora

učenec sam, brez pomoči učitelja, analizirati prebrano na posamezne glasove/črke

(Golli, 1991).

Tudi pri tej metodi se srečamo s prednostmi in pomanjkljivostmi. V dobro njej

govori dejstvo, da vidne celote omogočajo otroku, da takoj dojema kot dober bralec in

da je branje od začetka logično. Na drugi strani pa je zaznan povečan porast

pravopisnih napak pri učencih, ki analize ne zmorejo sami. Bralno gradivo je vsebinsko

revno zaradi ponavljanja istih besed, povedi in besedil (Pečjak, 2009).

2.3.3 Opismenjevanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju

Za prvi jezik, ki se ga otrok uči, uporabljata Allard in Sundblad izraz »materin

jezik«. Ta tip jezika je v glavnem neverbalen, komunikacija s telesom, gibi, mimiko in

očmi, ki jo z otrokovega vidika spremljajo najprej glasovi, nato besede in pozneje tudi

intonacija. Ta tip jezika je osnova za govorni razvoj, ki je nato osnova za razvoj branja

in pisanja« (Vigotski, 1979; v Magajna, 1995/96).

Učenje branja in pisanja je zapletena miselna dejavnost, ki temelji na razvoju

govora. Ta proces imenujemo opismenjevanje. V njem je glavna naloga naučiti učence


15

brati in pisati. Za uspešno branje in pisanje je nujno vidno in slušno razločevanje

glasov in črk.

»Zrimšek (2003) poudarja, da je učenje branja in pisanja za otroka velik napor, ker

mora :

· vzpostaviti zvezo med črkami/besedami na papirju in izgovorjenimi

glasovi/besedami oz. med izgovorjenimi enotami govora in zapisanimi pri pisanju,

· povezati besede s predstavo o predmetu,

· povezati simbolno predstavo (napisan glas, beseda) in pojmovni pomen (povezava

med figurativnim in operativnim vidikom simbola).

Opismenjevanje je pomemben proces, v katerega so vključeni tudi otroci z LMDR.

Pri njih poteka proces opismenjevanja drugače, predvsem zaradi njihovega

upočasnjenega razvoja in znižanih intelektualnih sposobnosti. V začetni fazi je

potrebno kompenzirati številne primanjkljaje iz obdobja porajajoče se pismenosti in

veliko časa posvetiti razvijanju govora, slušnega in vidnega razlikovanja, vidno-

motorične koordinacije, razvijanju pozornosti in zmožnosti koncentracije, sledenju linije

od leve proti desni. Temu sledi spoznavanje črk v prilagoditvi metod, materialov,

pripomočkov in tempa.

Golli (1991) meni, da ni najboljše metode opismenjevanja. Vse imajo svoje

prednosti in pomanjkljivosti, zato je učitelj tisti, ki glede na razred oziroma posameznika

izbira metodo.

Učitelj je tudi tisti, ki najbolj pozna učenca in zna razumeti obstoječe stanje

otrokovih potencialov ter graditi stebre znanja na njih. Učitelj mora biti inovator in

umetnik, da so stebri znanja zgrajeni trdno in uspešno. To pa pomeni, da je znanje

sprejeto na način, ki ga otrok zmore in razume. Poučevanje z multisenzornim

principom je lahko le še močnejša gradnja stebrov znanja.

»Multisenzorno poučevanje in učenje je eden izmed priporočenih pristopov pri

različnih senzornih poteh in daje vsem učencem več priložnosti za učinkovito

učenje, saj zagotavlja možnost izbire in fleksibilnost načinov predstavitve informacij

z uporabo različnih formatov in medijev. Moto multisenzornega poučevanja in

učenja je: «Poslušaj, glej, izgovori, napiši, naredi in tako naredi učenje, kar je le

mogoče, aktivno« (Pulec Lah, 2008, str. 119).

To mora učitelj, če želi učenca uspešno opismeniti, upoštevati pri opismenjevanju.

Vendar so otroci z LMDR za učitelja vedno izziv. Nemalokrat se zgodi, da pri

opismenjevanju začnejo otroci z LMDR zamenjavati črke, težko jih vežejo v zloge in

besede, pogosto zamenjujejo slušno in oblikovno podobo črk. Običajno so tudi v

zapisovanju (fina motorika) bolj okorni. Pojavljajo se zrcalni zapisi črk. Učenje branja je


16

za te otroke zelo naporno, in če z njimi ne znamo prav ravnati, se napor spremeni v

odpor do branja. Ko otrok usvoji vse črke in začne brati, opažamo pogostejše

zamenjave črk (b-d, m-n, o-a, p-b), izpuščanje posameznih črk in zlogov, zamenjave

zlogov, prestavljanje, dodajanje črk (Žerovnik, 2004).

Za uspešno opismenjevanje je poglaviten faktor govor, ki je okrnjen pri otrocih z

LMDR. Neuspeh pa je še toliko bolj viden ob vremenskih spremembah in ob

razburljivih dogodkih.

2.3.4 Pomen didaktičnih načel

V slovarjih je načelo definirano kot izhodišče, vodilo, pravilo ipd. Didaktična načela

so po Blažiču (2003) kot vodilna načela vzgojno-izobraževalnega procesa, ki se

nanašajo na vse vidike pouka: na njegove cilje, naloge in vsebine in tudi na metodično

izvedbo strategij, ki usmerjajo učno interakcijo med vsemi učnimi dejavniki.

»Načela so znanstveno-teoretično in empirično ter družbeno utemeljena vodila

pouka, pri katerih je treba upoštevati, kot pravi Strmčnik, njihovo večplastnost,

kompleksnost in fleksibilnost in jih upoštevati na splošno in v povezavi s konkretnimi

razmerami izobraževanja oziroma pouka« (Kramar, 2009, str. 130).

Med različnimi avtorji se porajajo različna didaktična načela, lahko pa se načelo

razlikuje le v poimenovanju. V proces opismenjevanja so zajeta naslednja načela:

· Načelo učne diferenciacije in individualizacije.

· Načelo primernosti, sistematičnosti in postopnosti.

· Načelo nazornosti.

· Načelo aktivnosti učencev.

· Načelo trajnosti znanja.

Načelo učne diferenciacije in individualizacije

Individualizacija in diferenciacija dosegata svoj namen pri pouku, če je pouk

prilagojen značilnostim učencev in če ima učenec v učnem procesu funkcijo

individuuma, kar pomeni, da je njegov razvoj optimalen v individualnem in socialnem

pogledu (Kramar, 2009).

Proces spoznavanja črk je kompleksen postopek, ki ga učitelj izbira in prilagaja

glede na populacijo učencev. Ta upošteva učenčeva predznanja in razvitost na

kognitivnem področju. Z individualizacijo doseže, da se vsak učenec v procesu

opismenjevanja sreča in dela po načinu, ki mu je najlažji, najbolj razumljiv in

najučinkovitejši pri pomnjenju snovi. Temu pa sledi diferenciacija nalog, s katero je

zagotovljeno, da naloge za posameznika niso premalo ali preveč zahtevne.


17

Načelo primernosti, sistematičnosti in postopnosti

»V načelu se prepletajo trije pomembni vidiki: primernost, sistematičnost in

postopnost, ki se nanašajo na celoten proces. Načelo primernosti, sistematičnosti

in postopnosti zahteva usklajenost vseh sestavin in poteka pouka ter njegovo

prilagojenost stvarno-logičnim strukturnim značilnostim strukturnih sestavin in

procesov in psihološkim značilnostim učencev. Učencem je potrebno zagotoviti z

njihovimi subjektivnimi pogoji usklajeno, postopno izvajanje procesa in doseganje

pričakovanih rezultatov. Zahtevnost pouka je treba postopno stopnjevati« (Kramar,

2009, str. 133).

Primernost se kaže v primernosti pouka razvojni stopnji in osebnim značilnostim

učencev, zajema pa tudi primernost ciljev in vsebine (prav tam).

Sistematičnost zajema premišljeno zaporedje didaktičnih sklopov v okviru učnega

načrta, didaktičnih enot znotraj didaktičnega sklopa in didaktičnih situacij v konkretni

didaktični enoti pouka. Pri sistematično urejenem gradivu so učenci usmerjeni v

spoznavanje, razumevanje in usvajanje ključnih nosilnih pojmov in medsebojnih

povezav. Učenci v sistematiziranem pouku lažje usvajajo znanje, saj jim sistematično

in strukturirano gradivo omogoča uspešno učenje (prav tam).

Postopnost se nanaša na postopno izvajanje procesa, postopno doseganje

postavljenih ciljev, prilagojen način dela in tempo izvajanja pouka. Postopnost pri

pouku pomeni uporabo načinov delovanja, s katerimi so učenci že seznanjeni in

poznajo njihovo delovanje ter postopno uvajanje zahtevnejšega načina dela, ali

povedano drugače, od lažjega k težjemu, od enostavnega k zapletenemu, od bližjega k

daljnemu, od znanega k neznanemu in od konkretnega k abstraktnemu (prav tam).

Otroci z LMDR so še toliko bolj dovzetni za delo, ki poteka po načelu postopnosti,

sistematičnosti in primernosti, saj je njihov celoten razvoj vezan na neko sistematično

urejenost. To pa pomeni, da jim lahko le s postopnostjo in sistematičnostjo pomagamo

pri razvoju osebnosti, ki temelji na primernosti vsebine. Postopno uvajanje novega

omogoča otroku, da že znane, za njegov razvoj primerne, vsebine, podane

sistematično, lažje nadgradi. Pri otroku, ki je zajet v način dela po načelu

sistematičnosti, primernosti in postopnosti, se kaže napredek tudi v skrbi za urejenost

sebe in svojih stvari.

Načelo nazornosti

Pri Komenskem (1995) temelji načelo nazornosti na pomenu čutnih zaznav za

spoznavanje in razumevanje stvari. Znanje, pridobljeno s čutnim zaznavanjem, v

katerega so vključene vse senzorne poti (vid, sluh, tip, okus, voh), je bolj zanesljivo.

Načelo nazornosti zahteva jasno in nazorno vzgojno-izobraževalno delovanje. Cilj

nazornosti je abstraktnost spoznati na konkretnosti.


18

Pri pouku, okrepljenim z nazornostjo, se učencem na metodično premišljen način

ustvarja stik z resničnostjo, ki je vir znanja in predmet učenčevega spoznavanja. Z

različnimi čutnimi dražljaji jim je omogočeno izboljšano sprejemanje in dojemanje

različnih informacij, s katerimi konstruirajo novo znanje in si razvijajo različne

sposobnosti ter lastnosti. Spoznavanje se začne s konkretnim čutnim zaznavanjem in

se nadaljuje v usvajanje, poglabljanje in razumevanje. Za pridobivanje novega znanja

je potrebno sinhrono delovanje načela nazornosti in aktivnosti (Kramar, 2009).

»Pomanjkljive spominske predstave in druge težave učencev kličejo po jasnosti

učiteljeve razlage, po večji nazornosti pouka in po spoznavanju in učenju po delih«

(Žerovnik, 2004, str. 30).

Upoštevanje načela nazornosti je pri otrocih z LMDR zelo pomembno, saj so

otrokove intelektualne sposobnosti nižje in jim je zaznavanje sveta težje. Sprejemanje

informacij preko različnih senzornih poti jim daje možnost razumevanja novega.

Upoštevanje vidne, slušne, tipne, okušalne in vohalne poti pri poučevanju pripelje

otroka lažje, hitreje in učinkoviteje do novih spoznanj. Vzgojno-izobraževalni proces na

konkretnem nivoju omogoča otrokom prijeti, okušati, videti, ovohati in otipati stvari.

Informacije, podane po principu načela nazornosti, so lažje sprejemljive in učinek

pomnjenja je večji. O nazornosti lahko govorimo šele takrat, ko je učiteljevo nazorno

prikazovanje podprto z učenčevim razmišljanjem.

Načelo aktivnosti

Načelo aktivnosti temelji na spoznanjih, da je človekova aktivnost osnovni pogoj

človekovemu razvoju in s tem tudi vzgojno-izobraževalnemu napredku. Pri pouku je

pomembno, koliko in kako so učenci aktivni ter koliko je njihova aktivnost učinkovita.

Aktivnost človeka je pogoj za njegov razvoj in pot k cilju. Glede na to, od kod prihajajo

dražljaji spodbude, ločimo notranjo in zunanjo aktivnost. Pri pouku je bolj izražena

zunanja aktivnost, ki se kaže v dvigovanju rok in drugih odzivih učencev, ki so

posledica učiteljevih zahtev. Smisel te aktivnosti ni v tem, da se le na videz kaže

učenčeva aktivnost, ampak je njen pomen povezan z notranjo, ki se izraža v miselni

aktivnosti učenca. Notranja aktivnost izvira iz učenca samega, njegovih pobud, želja in

interesov ter ga vodi ob samo spodbudi do rezultatov. Ampak druga brez druge nista

uspešni, zato je vzajemno delovanje notranje in zunanje aktivnosti nujno potrebno

(Kramar, 2009).

Žagar (1996) meni, da se načelo aktivnosti izraža v učenčevi lastni dejavnosti na

poti do znanja in spretnosti. Učitelj mora učencem ponuditi majhne probleme, jih pustiti

v razmišljanju, hkrati pa jim pomoč ponuditi v usmerjanju.


19

Načelo aktivnosti pomeni, da pride učenec do znanja in spretnosti z lastno

aktivnostjo. Pri otrocih z LMDR pa mora biti največkrat aktivnost spodbujena z

zunanjim dejavnikom, z motivacijo.

Načelo trajnosti znanja

Pri Žagarju (1996) ima načelo trajnosti veljavo v trajnem znanju in njegovi uporabi

ter v nadgraditvi. Da se znanje ohranja in nadgrajuje, sta potrebni vaja in ponavljanje,

in sicer v šoli in doma.

Pri otrocih z LMDR še toliko bolj stremimo k trajnosti znanja, ker vemo, koliko

truda, volje, pripomočkov, iznajdljivosti in ponavljanja je potrebnega za usvojitev

znanja.

2.4 Fonomimična metoda opismenjevanja

Ena od metod opismenjevanja je fonomimična metoda, ki je uspešno uporabljena

v osnovni šoli s prilagojenim programom. Ta metoda ponuja možnost, da se, poleg

vidne in slušne poti, aktivira še motorična pot. Fonomimična metoda ponuja drugačen

pristop k učenju začetnega branja in k razvijanju jezikovnih spretnosti. Otroci z LMDR

potrebujejo za sprejemanje podatkov stimulacijo različnih čutil. Več kot je vključenih

senzornih poti v sprejemanje dražljajev, bolj so ti kompleksno zaznani in večji je njihov

učinek.

2.4.1 Značilnosti fonomimične metode

Pri otrocih z LMDR je težko pritegniti njihovo pozornost, če pa nam to uspe, je ta

kratkotrajna. Žerovnik (2004) poudarja, da običajne metode pouka ne pritegnejo

učenčeve pozornosti. Zato mora učitelj uporabiti kombinacijo dražljajev in ukrepov, da

pritegne njihovo pozornost. To so lahko slike, gibi, besede, spodbude, zgodbe, pesmi,

risanke. Skratka, učitelj mora motivirati učenca, da izzove njegovo pozornost, z

namenom, da doseže določene cilje.

»Razvoj fonomimične metode se je začel z ugotovitvijo pedagogov, da si nekateri

otroci težko pridobijo neko spretnost ali znanje samo po vidni ali slušni poti. To se

pogosto dogaja pri otrocih z LMDR. Nekateri so dovzetnejši za učenje in

pridobivanje spretnosti po motorični poti ali pa jim gibanje pripomore k boljšemu

vidnemu in slušnemu dojemanju ali utrjevanju. Otrok sočasno dojema glas, črko in


20

gib. Če otroku ta metoda ustreza, mu gibi niso v napoto, ampak mu olajšajo

pomnjenje« (Fajfar, 1996/97, str. 31).

Fonomimična metoda se uporablja pri razvijanju glasov in jezikovnih spretnosti ter

pri opismenjevanju. Metoda spada med sintetične metode, saj je spoznavanje

posameznega glasu in črke postopno. Poleg tega pa je zanjo značilno, da zajema več

posameznikovih čutov hkrati, kajti vsak izgovorjen ali slišen glas je pokazan še z

gibom.

»Fonomimični znaki so: gib z roko, gib s prsti ali kombinacija obeh, ki ga spremlja

jasna in poudarjena mimika. Pri ozaveščanju in utrjevanju glasov in fonomimičnih

znakov se uporabljajo predvsem metode pogovora, demonstracije in igre, pri tem pa je

potrebno upoštevati še načela individualizacije, aktivnosti, sistematičnosti, postopnosti,

nazornosti ter učiteljeve vodilne vloge« (Igrec, 2011, str. 29).

Fonomimična metoda, podprta s slikovnim materialom, govori v prid spoznavanja

glasov in črk. Slikovni material zajema ilustrirano zgodbo z grafičnim zapisom črke.

Pesmice in zgodbice o obravnavanem glasu so otroku le še pozitiven dodatek k

slušnemu zaznavanju.

Kot navaja Fajfar (1994), je po tej metodi otroku najprej omogočeno slušno

prepoznavanje glasov in njihova vezava v zloge, nato vidno prepoznavanje črk. Vse to

pa je potrebno za začetno branje in pisanje.

»Fonomimična metoda ob slikah je v svoji prvi fazi metoda branja in šele v drugi

fazi metoda pisanja. Vadba po tej metodi ob nazornem slikovnem materialu omogoča,

da otrok slušno prepoznava in razlikuje glasove in zato mu grafični znaki (črke) v večini

ne delajo težav« (Fajfar, 1996/97, str. 34).

To metodo se v večini uporablja v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v

logopedski obravnavi otroka.

2.4.2 Potek poučevanja fonomimične metode

Pred obravnavo določenega glasu poteka ogled ilustracij ali pa prisluh pesmici,

lahko tudi zgodbici, ki se navezuje na obravnavani glas. To je neke vrste motivacija za

sodelovanje pri nadaljnjem delu. Sledi igra, v kateri otrok aktivno posnema gibanje in

oglašanje z onomatopoijo. Potem je grafičen zapis obravnavanega glasu. Učenci

spoznajo simbol za glas, ki ga zapišejo najprej z gibi po zraku, nato na večji format

papirja. Ob črki iščejo in rišejo besede, ki se začnejo na isti glas (Igrec, 2011).


21

»Obravnava glasu A v sosledju petih korakov:

1. Učencem ob slikovnem gradivu predstavijo kratko zgodbico o glasu A ali pa se

naučijo pesmico. Pri tem učenci posnemajo učitelja, ki ob poudarjenem

izgovarjanju glasu A demonstrira še zanj določen gib.

2. Ko učenci pravilno izgovarjajo glas A in ga prikažejo z gibom, preidejo na

iskanje besed, ki se pričnejo na isti glas. Vsako izgovorjeno besedo ponazorijo

z gibom za glas A.

3. Sledi grafičen prikaz obravnavanega glasu. Učenci spoznajo simbol za glas in

pravilen zapis. Pri tem zapisujejo črko A na različne načine, najprej z gibi po

zraku, nato pa na list.

4. Učenci ob zapisu črke A rišejo slike besed, ki se začnejo na obravnavani glas.

5. Zapis v zvezek temelji na diferenciranih nalogah, ki si jih posameznik izbere

glede na zmožnosti (grafični zapis obravnavanega glasu, zapis besed na glas

A, zapis povedi, ki vsebujejo besede na glas A« (Igrec, 2011, str. 30).

2.4.3 Multimedija

Živimo v času velikih sprememb na vseh področjih življenja: v znanosti, tehnologiji,

ekonomiji, družbi in v socialnih odnosih. Vedno bolj se moramo spopadati z življenjem

v svetu, ki ga zaznamuje razvoj informacijske in druge tehnologije. Sodobna

informacijska tehnologija nam odpira poti v svet in poti v izobraževanju.

Da bi bila uporaba novih tehnologij pri pouku učinkovita, je pomembno, da učitelj,

namesto »v tehnologijo usmerjen pristop«, uporabi »v učenje usmerjen pristop z

uporabo tehnologije«. V »tehnologijo usmerjen pristop« izhaja iz predpostavke, da se

bodo učenci in pedagoški delavci prilagodili novi tehnologiji ter da je za kakovost

učenja pomembna predvsem dostopnost tehnologije. Izhodišče »pristopa,

usmerjenega v učence z uporabo tehnologije«, pa je vprašanje, kako se učenci

učinkovito učijo in kako jim lahko tehnologija pri tem pomaga (Mayer, 2013). Slednje je

še posebej aktualno za poučevanje učencev s posebnimi potrebami, kjer ima sodobna

tehnologija, poleg funkcije motiviranja in spodbujanja učenja, tudi rehabilitacijsko in

kompenzacijsko funkcijo. V tem primeru govorimo o podporni in nadomestni tehnologiji,

kjer mora pedagoški delavec, poleg učnih ciljev in didaktičnih načinov dela, dobro

poznati tudi otrokove posebne potrebe in zmožnosti na eni strani ter zmogljivost

tehnologije na drugi strani.

Schank in Cleary (1995,v Gerlič, Jaušovec, 1998) navajata, da je v multimedijskem

pristopu gradivo posredovano s pomočjo besedila, slike, video posnetka in zvoka. Na


22

tržišču je veliko najrazličnejšega računalniško podprtega multimedijskega gradiva,

namenjenega izobraževanju. Marsikdo v multimediji vidi sredstvo, s katerim se da

izobraževalni sistem narediti privlačnejši za učence in za učitelje.

Rieber (1995) meni, da multimedija spodbuja slikovno predstavljanje in

vizualizacijo, ki sta bistveni strategiji v procesu ustvarjanja, izumljanja in reševanja

problemov (prav tam).

Mayer in Anderson (1991, 1992) ugotavljata, da je učenje uspešnejše, če je

informacija posredovana preko dveh različnih kanalov (prav tam).

Multimedijsko predstavljeno gradivo zaradi svoje novosti poveča možgansko

dejavnost in tako pripomore k razvoju sinaps (Simpson, 1992, v Gerlič, Jaušovec,

1998).

Raziskave so pokazale, da uporaba multimedije v izobraževanju deluje spodbudno

na učenca in na njegovo učenje ter da je učinek multimedijsko posredovanega gradiva

največji pri učencih z nizkim predznanjem (Gerlič, Jaušovec, 1998).


23

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilj

Pri otrocih z LMDR je proces opismenjevanja dolgotrajen in zahteven. Učitelj je

prisiljen, zaradi učenčeve kratkotrajne pozornosti in vztrajnosti ter šibke koncentracije,

poiskati najustreznejši način poučevanja. Učence mora z zunanjo motivacijo pritegniti k

sodelovanju. Z namenom, da bi dvignili nivo motiviranosti in aktivnosti v procesu

opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, smo na področju

opismenjevanja uvedli novost, ki smo jo poimenovali multimedijsko podprta

fonomimična metoda. Z njo želimo otrokom z LMDR omogočiti sprejemanje dražljajev

preko različnih senzornih poti. Obravnava črke/glasu se začne z ogledom

multimedijske animacije, v kateri so podatki predstavljeni v kombinaciji slike, zvoka in

animacije, kar spodbudi uporabo fonomimične metode. Z uporabo sodobne tehnologije

pri pouku lahko pri učencih učinkoviteje vzbudimo željo po učenju ter ustvarimo aktivno

učno okolje, v katerem je usvajanje novega znanja lahko zanimivo, igrivo in prijetno.

Pri tem sta cilja naslednja:

· Predstaviti izvedbo obravnave posamezne črke/glasu z uporabo multimedijsko

podprte fonomimične metode.

· Analizirati opismenjevanje z uporabo multimedijsko podprte fonomimične

metode.

V magistrskem delu bomo evalvirali uporabo multimedijsko podprte fonomimične

metode pri pouku slovenščine, na področju opismenjevanja. Z raziskavo želimo

ugotoviti, kako njena uporaba lahko izboljša uspešnost opismenjevanja pri otrocih z

LMDR.

3.2 Raziskovalna vprašanja

V raziskovalnem delu poskušamo preveriti naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kako bo uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode učence motivirala

za aktivno sodelovanje v celotni učni uri (z zanimanjem si bodo ogledali risanko,

sodelovali bodo pri motorični in govorni ponazoritvi glasu za določeno črko, vključili se

bodo v dramatizacijo in v njej aktivno sodelovali, vadili bodo obliko in zapis črke na

različnih podlagah in iskali bodo sličice na dan glas)?


24

2. Kako bo uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode vplivala na

učenčevo dobro razpoloženje (ne bo zaznati izbruhov jeze in trme, nesoglasja ter

motenja drugih)?

3. Kako bo uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode omogočala

uspešno opismenjevanje (prepoznavanje glasov in črk, pravilen zapis in branje črk,

zlogov, besed in povedi)?

4. Kako bo (glede na didaktična načela) multimedijsko podprta fonomimična

metoda predstavljala učitelju učinkovit didaktični pripomoček?

3.3 Metodologija raziskovanja

Ta študija omogoča evalvacijo modela opismenjevanja otrok z LMDR z uporabo

multimedijsko podprte fonomimične metode. Prikazan je pristop poučevanja po tej

metodi ter zaporednost dejavnosti, ki si sledijo v tem modelu. Ta je lahko splošno

uporaben v različnih učnih okoliščinah, rezultatov pa se zaradi velikosti in specifičnosti

vzorca, ki zahteva individualizacijo izvedbe glede na specifične potrebe v raziskavo

vključenih otrok, ne da posploševati.

Uporabljena je deskriptivna metoda raziskovanja. Zbiranje podatkov je potekalo z

izvedbo dejavnosti, opazovanjem in beleženjem aktivnosti in uspešnosti otrok. Analiza

učinkovitosti opismenjevanja zajema prikaz postopnosti v opismenjevanju. Obdelava

podatkov temelji na kvalitativni evalvaciji izvedenih dejavnosti.

3.4 Opis vzorca

V raziskavo so vključeni učenci 2. razreda prilagojenega programa z nižjim

izobrazbenim standardom ene od primorskih šol. Vzorec v tej raziskavi predstavlja šest

učencev, dve deklici in štiri dečke, ki so opredeljeni kot otroci z lažjo motnjo v

duševnem razvoju.


25

3.5 Opis multimedijsko podprte fonomimične metode po posameznih

črkah

Obravnava posamezne črke traja teden dni. V tem času se učenci seznanijo z

novim glasom/črko, ki ju spoznajo, črko zapišejo in jo utrjujejo. Obravnava

posameznega glasu/črke se začne z ogledom risanke, ki stimulira različne senzorne

poti za sprejemanje podatkov. Preko vidne, slušne in motorične poti poteka zaznavanje

glasu, fonomimičnega giba in oblike črke. To je osnova za nadaljnjo obravnavo črke in

dejavnosti si sledijo v naslednjem sosledju:

· posnemanje obravnavanega glasu in ponovitev fonomimičnega giba za glas,

· dramatizacija zgodbe v risanki,

· prikaz zapisa in oblikovanje črke z različnimi materiali,

· vaje zapisa obravnavane črke na neomejeni površini,

· zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v

besedi,

· bralne vaje,

· zapis črke v zvezek,

· zaključek obravnavane črke.

Obravnava glasov/črk si sledi v enakih korakih in po enakem načinu za vse

glasove/črke, ker s tem omogočimo otrokom z LMDR ustaljen in že poznan postopek.

Tako dosežemo, da poteka obravnava glasu/črke v mirnem okolju, saj je učencem

zaporedje usvajanja znano. Pri takem postopku lahko učence dodatno zaposlimo s

pripravo pripomočkov.

Glasovi/črke si sledijo po sosledju, obravnavanem pri pouku.


26

Slika 1: Elementi multimedijsko podprte fonomimične metode

MULTIMEDIJSKO

PODPRTA

FONOMIMIČNA METODA

SLUH TIP

VID

VAJE PISANJA VAJE BRANJA

ZAKLJUČEK

FONOMIMIČNI GIB

OTIP IN

IZDELAVA

ČRKE

POSNEMANJE

GLASU

RISANKA

POSNEMANJE

[Č]

RISANKA

FONOMIMIČNI

OTIP IN

Č

Č

NEOMEJENA

PODLAGA

ZAPIS V

ZVEZEK

OMEJENA

PODLAGA

VID


27

3.5.1 A – Pri zobozdravniku

Vsebina risanke

Pepa in Jure morata k zobozdravniku. Preden se odpravita, si umijeta zobe in z

očkom in mamico odideta v zobno ambulanto. Vsi štirje počakajo v čakalnici, da pridejo

na vrsto. Zobozdravnik je gospod Slon. Ta vstopi v čakalnico in v ordinacijo povabi

Pepo in Jureta. Pepa je Juretova starejša sestra, in ker je pogumna, se prva usede na

stol. Zobozdravnik ji naroči, naj odpre usta. Pepa odpre na široko usta A-----.

Zobozdravnik pregleda zobke in jo pohvali, ker zanje dobro skrbi. Sedaj mora sesti na

stol še Pepin brat Jure. A ta se boji, zato mu Pepa še enkrat pokaže, kaj mora narediti,

ko se usede na stol. Le na široko odpreti usta A-----. Nato se Jure le usede in gospodu

Slonu pokaže svoje zobe tako, kot mu je pokazala Pepa. Tudi Jure je močno odprl usta

A-----. Zobozdravnik je z Juretovimi zobki zelo zadovoljen, ni pa zadovoljen z zobmi

Juretovega krokodila. Zato mu s posebno ščetko umije zobe. Potem pa se vsi

zadovoljni odpravijo domov (Premrl, 2010).

Fonomimični gib za glas

Roki položimo pred seboj, v višino prsi, in z dotikom prstnih konic obeh rok dobimo

obliko črke A.

Slika 2: Fonomimični gib za glas A (Blažko, 2014)

Dramatizacija zgodbe v risanki

Uredimo si igralni prostor v zobozdravniško ordinacijo in čakalnico. Učenec, ki si je

izbral vlogo zobozdravnika, dobi belo haljo. Drugi učenci so pacienti in počakajo v

čakalnici. Zobozdravnik pokliče pacienta, ta se usede na stol in na široko odpre usta A-

----. Zobozdravnik mu pregleda zobe. Po opravljenem pregledu se pacient zahvali in

zobozdravnik pokliče naslednjega in tako dela, dokler ne pride na vrsto zadnji. Potem

vloge zamenjamo in igra se ponovi.


28

Oblikovanje črke

Veliko črko A prilepimo na tla z lepilnim trakom. Po njej učenci najprej samo hodijo.

Kasneje jo oblikujejo z lastnim telesom, prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje

črke A iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne

figure, storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,

magneti, volna…).

Zapisovalne vaje na neomejeni površini

Učenci vadijo zapis črke A na površini, ki jih ne omejuje. Učenci se postavijo v

skupine in vsaka ima svojo podlago za vajo zapisa črke A. Eni skupini ponudimo

posebne flomastre, s katerimi lahko piše po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo

brivsko peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Tretji skupini pripravimo večje

škatle, ki vsebujejo sipki material (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko

uporabimo tudi prstne barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, se skupine

zamenjajo k drugi površini.

Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi

Učenec dobi na listu (A4) napisano črko A, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke A vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po njej potuje z

različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem

zapisu si učenec poišče v reviji sličice, s črko A, jih izreže in prilepi ob črki na listu.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka A. Pod

sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na

koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva

krogec na mestu, kjer sliši glas A. To pomeni: če je črka A na začetku besede, pobarva

krogec na levi strani črte, če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega, in če se

črka A nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 3: Zapis črke A na omejeno podlago in določitev mesta glasu A v besedi


29

Bralne vaje

Na kartončkih imamo zapisane črke A. Učenec si izbere kartonček in prebere črko.

Slika 4: Bralni kartonček za obravnavo glasu A

Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa

Legenda:

1. poteza 2. poteza 3. poteza

Slika 5: Zapis črke A v zvezek

Zaključek obravnave črke

Za zaključek obravnave črke obesimo plakat na pano. Ta zajema sliko iz risanke in

črko. Dodamo še lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku

obravnave črke A smo odšli na obisk v zobozdravstveno ambulanto.

Slika 6: Plakat za obravnavo črke A (Premrl, 2010) Slika 7: Lutka črke A

A

A

A


30

3.5.2 E – Konj

Vsebina risanke

Jezdec si zaželi ježe, zato stopi do konja. Osedla ga in se z njim odpravi na ježo.

Jezdita po poti in travnikih. Naenkrat prideta do prepada. Ko ga jezdec zagleda, hitro

potegne za uzdo in konja z glasom E-----, E----- opozori, da se ustavi. Jezdec ponovi še

enkrat E-----, E----- in konj se ustavi. Jezdec razsedla konja in ga pohvali, ker je

upošteval navodila in se pravočasno ustavil (Premrl, 2010).


Dlan z iztegnjenim kazalcem, sredincem in prstancem potegnemo v stran, in sicer

v višini prsi.

Slika 8: Fonomimični gib za glas E (Blažko, 2014)


Pri določanju igralnega prostora se dogovorimo, kje bo prepad. Za igro

potrebujemo dva učenca, ki bosta igrala vlogi konja in jezdeca. Učencu, ki igra vlogo

konja, privežemo kolebnico okrog ramen in nam predstavlja uzdo. Učenec, ki ima vlogo

jezdeca, prime uzdo in s konjem odjezdi na sprehod. Pri prepadu jezdec ustavi konja z

glasom E-----. Drugi učenci so v parih za vloge. Medtem imajo nalogo, da skrtačijo

svoje konje. Zato ima vsak jezdec krtačo, s katero masira – krtači sošolca, ki ima vlogo

konja. Ko prvi jezdec uspešno prijezdi v hlev, se poda na ježo drugi, prvi par pa

zamenja vlogi.

Oblikovanje črke

Veliko črko E prilepimo na tla. Učenci najprej samo hodijo po njej. Kasneje jo

oblikujejo z lastnim telesom, prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke E iz


31

različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,

storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,

magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke E na površini, ki jih ne omejuje. Postavijo se v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke E. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko

peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet drugi skupini pripravimo večje

škatle, ki vsebujejo sipki material (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko


zamenjajo k drugi površini.


Učenec dobi na listu (A4) napisano črko E, jo izreže in jo prilepi na večji barvan list

(A3). Zapis črke E vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po njej potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko E, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka E. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas E. To pomeni: če je črka E na začetku besede, pobarva

krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka

E nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 9: Zapis črke E na omejeno podlago in določitev mesta glasu E v besedi


32

Bralne vaje

Na kartončkih imamo zapisane črke. Učenec si izbere kartonček in prebere črko.

Utrjuje vizualno prepoznavo črke in tej določa ustrezen glas. Igro zamenjamo in učenec

preko slušne analize vizualno prepozna črko.

Slika 10: Bralni kartonček za obravnavo glasu E


Legenda:

1. poteza 2. poteza 3. poteza 4. poteza

Slika 11: Zapis črke E v zvezek

Zaključek obravnavane črke

Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.

Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke

E smo odšli na ranč s konji.

Slika 12: Plakat za obravnavo črke E (Premrl, 2010) Slika 13: Lutka črke E

E

E A

E


33

3.5.3 U – Sova

Vsebina risanke

Kekec se sprehaja po gozdu. Lepo mu je in si poje. Naenkrat utihne, ker zasliši, da

nekdo hodi. Izza drevesa se prikaže Bedanec. Kekec se ga prestraši in zbeži. Bedanec

pa za njim. Kekec se skrije za drevo, a Bedanec ga opazi. Zato se Kekec spomni, da

se Bedanec boji sove, in jo začne posnemati: U-----, U-----, U-----, U-----. Bedanec se

prestraši, zbeži in pade v svojo past. Kekca prosi, če ga reši. Ker je Kekec dobrega

srca, pomaga Bedancu iz pasti, ko mu ta obljubi, da ne bo več postavljal pasti in

nagajal ljudem. Bedanec je rešen, Kekec pa začne posnemati sovo: U-----, U-----, U-----

, U-----, da Bedanec čim hitreje odide (Premrl, 2010).


S palcem in kazalcem ene roke oblikujemo črko U.

Slika 14: Fonomimični gib za glas U (Blažko, 2014)


Uredimo si igralni prostor. Učenec, ki ne igra Kekca ali Bedanca, nastopa v vlogi

drevesa, zato mu okrog vratu zavežemo ogrinjalo v zeleni barvi, za past pa na tla

pogrnemo črno blago. Učenca, ki igrata Kekca in Bedanca, sta igralni vlogi primerno

oblečena. Kekec se sprehaja med drevesi in si prepeva. Ko zasliši, da ni sam, utihne.

Zagleda Bedanca in zbeži. Ker mu je Bedanec za petami, začne posnemati sovo U-----.

Bedanec želi stran, a se ulovi in pade v svojo past. Dober Kekec pomaga Bedancu in

ga reši iz pasti ter se ga s posnemanjem sove U----- hitro znebi. Učenci si vloge

zamenjajo.


34

Oblikovanje črke

Veliko črko U prilepimo na tla. Učenci najprej samo hodijo po njej. Kasneje jo

oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke U

iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,


magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke U na površini, ki jih ne omejuje. Postavijo se v dve skupini

in vsaka skupina ima svojo podlago za vajo zapisa črke U. Eni skupini ponudimo

posebne flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo

brivsko peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet drugi skupini pripravimo

večje škatle s sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko


menjavajo pri površinah.


Učenec dobi na listu (A4) napisano črko U, jo izreže in prilepi na večji barvan list

(A3). Zapis črke U vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da potuje po črki z


zapisu si poišče v reviji sličice s črko U, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova

naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka U. Pod sličico mu

učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec.

Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,

kjer sliši glas U. To pomeni: če je črka U na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka U nahaja na

koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 15: Zapis črke U na omejeno podlago in določitev mesta glasu U v besedi


35

Bralne vaje


Utrjuje vizualno prepoznavo črke z ustreznim glasom. Igro zamenjamo tako, da učitelj

poimenuje črko. Učenec mora slušno zaznan glas vizualno poiskati med črkami.

Slika 16: Bralni kartončki za obravnavo glasu U


Legenda:

1. poteza

Slika 17: Zapis črke U v zvezek




U smo odšli v Kekčevo deželo.

Slika 18: Plakat za obravnavo črke U (Premrl, 2010) Slika 19: Lutka črke U

U

U E A

U


36

3.5.4 O – Odmev

Vsebina risanke

Oto pogleda skozi okno in vidi, da je vreme sončno in primerno za izlet v gore.

Vzame nahrbtnik in se odpravi na pot. Ta ga vodi prav na vrh gore. Vesel, da je

dosegel vrh, zavpije v dolino: O-----, O-----, O-----, O-----. Posluša svoj odmev (Premrl,

2010).


Palec in kazalec ene roke staknemo s prstno blazinico v okroglo obliko in jo

postavimo pred usta.

Slika 20: Fonomimični gib za glas O (Blažko, 2014)


Lesene gradnike zložimo v obliki gore in pripravimo nahrbtnik. Izberemo učenca, ki

bo igral Ota. Ta si oprta nahrbtnik in se poda po lesenih gradnikih do najvišjega dela, ki

nam predstavlja vrh gore. Tam zavpije: »O-----!« Posluša odmev in se odpravi po

gradnikih v dolino. Nahrbtnik preda drugemu učencu in ta odigra svojo vlogo.

Oblikovanje črke

Veliko črko O prilepimo na tla. Učenci najprej samo hodijo po njej. Potem jo

oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke O



magneti, volna…).


37

Vaje zapisa na neomejeni površini

Učenci vadijo zapis črke O na površini, ki jih ne omejuje. Postavijo se v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke O. Eni skupini ponudimo posebne


peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet drugi skupini pripravimo večje

škatle s sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo

tudi prstne barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, se skupine zamenjajo k

drugi površini.

Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedah

Učenec dobi na listu (A4) napisano črko O, ki jo izreže in jo prilepi na večji barvan

list (A3). Zapis črke O vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da potuje po črki z


zapisu si poišče v reviji sličice s črko O, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova

naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka O. Pod sličico mu



kjer sliši glas O. To pomeni: če je črka O na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka O nahaja na


Slika 21: Zapis črke O na omejeno podlago in določitev mesta glasu O v besedi

Bralne vaje



poimenuje črko. Učenec mora slušno zaznan glas vizualno poiskati med črkami. Vaje

branja nadgradimo tako, da črki združimo v zlog.


38

Slika 22: Bralni kartončki za obravnavo glasu O


Legenda:

1. poteza

Slika 23: Zapis črke O v zvezek


Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat, s sliko iz risanke in s črko.


O smo odšli na bližnji hrib.

Slika 24: Plakat za obravnavo črke O (Premrl, 2010) Slika 25: Lutka črke O

O

O U E

A

A

O


39

3.5.5 I – Gugalni konj

Vsebina risanke

Ivo ima rojstni dan. V kuhinji ga čaka darilo. Ob vstopu vanjo Ivo zagleda veliko

modro darilo. Radovednost mu ne da miru, zato ga hitro odvije. V darilni papir je zavit

gugalni konjiček. Ivo se ga zelo razveseli in se usede nanj. V roko prime palico in ga

požene tako, da ga spodbuja z glasom: »I-----, I-----, I-----, I---- !« (Premrl, 2010).


Dvignemo iztegnjeni kazalec.

Slika 26: Fonomimični gib za glas I (Blažko, 2014)


Pripravimo gugalnega konjička, zavitega v darilni papir, in krajšo leseno paličico ter

izberemo učenca za vlogo Iva. Drugi učenci so gledalci. Učenec v vlogi Iva se razveseli

darila, ga odkrije in se usede na konjička. Ob guganju spodbuja konjička s paličico, ki

ponazarja črko I in z glasom I-----. Po določenem času vloge zamenjamo.

Oblikovanje črke

Veliko črko I prilepimo na tla. Učenci najprej samo hodijo po njej. Kasneje jo

oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke I



magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke I na neomejeni površini. Postavijo se v skupine in vsaka

ima svojo podlago za vajo zapisa črke I. Eni skupini ponudimo posebne flomastre, s


40

katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si jo

razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet drugi skupini pripravimo večje škatle s sipkim

materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.

Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.


Učenec dobi na listu (A4) napisano črko I, ki jo izreže in jo prilepi na večji barvan

list (A3). Njen zapis vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da potuje po črki z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko I, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi stoji črka I. Pod sličico mu



kjer sliši glas I. To pomeni: če je črka I na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka I nahaja na


Slika 27: Zapis črke I na omejeno podlago in določitev mesta glasu I v besedi

Bralne vaje



poimenuje črko. Učenec mora slušno zaznani glas vizualno poiskati med črkami. Vaje

branja nadgradimo tako, da črki združimo v zlog.


41

Slika 28: Bralni kartončki za obravnavo glasu I


Legenda:

1. poteza

Slika 29: Zapis črke I v zvezek


Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in s črko.

Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala ves čas obravnave.

Slika 30: Plakat za obravnavo črke I (Premrl, 2010) Slika 31: Lutka črke I

I

A I O U

A

E

I


42

3.5.6 M – Zajtrk

Vsebina risanke

Mojca spi. Sonce je že pokukalo izza hriba. Mama gre zbudit Mojco, a ona ne

more vstati. Mama se vrne v kuhinjo in začne pripravljati zajtrk. Na mizo postavi med,

marmelado, mleko in maslo. Medtem se tudi Mojca prebudi in pride v kuhinjo. Ob

pogledu na mizo se razveseli svojega najljubšega zajtrka. Mama ji na kruh namaže

marelično marmelado. Mojca zajtrkuje. Ker ji tekne, dela: »M-----, M-----, M-----, M---.«

Mojca se zahvali mami za dober zajtrk (Premrl, 2010).


Z dlanjo se s krožnimi gibi pobožamo po trebuhu.

Slika 32: Fonomimični gib za glas M (Blažko, 2014)


Za igro vlog potrebujemo Mojco in mamo. Blazina nam predstavlja posteljo. Na

mizo si pripravimo med, maslo, marelično marmelado, mleko in kruh. Drugi otroci so

gledalci. Mama gre najprej zbudit Mojco, nato pa ji pripravi zajtrk. Mojca se čez nekaj

časa le prikaže pri mizi in se razveseli svojega najboljšega zajtrka. Poimenuje stvari, ki

so na mizi, in ugotovi, da se jih večina začenja na glas M-----. Mama ji na kruh namaže

marmelado in Mojca poje namazan kruh, zraven pa z glasom M----- sporoča mami, da

ji je dobro. Mojca se zahvali mami. Vlogi dodelimo drugima dvema učencema.

Oblikovanje črke

Veliko črko M prilepimo na tla. Po njej najprej učenci samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke M



43


magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke M na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke M. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si

jo razmažejo in v njej vadijo zapis. Spet naslednji skupini pripravimo večje škatle s

sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne

barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.


Učenec dobi na listu (A4) napisano črko M, jo izreže in prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke M vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z

različnimi barvicami. Spodbudimo ga k nastanku mavrične črke. Po končanem zapisu

si učenec poišče v reviji sličice s črko M, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova

naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka M. Pod sličico mu


Ta simbolizira mesto črki v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,

kjer sliši glas M. To pomeni: če je črka M na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka M nahaja na


Slika 33: Zapis črke M na omejeno podlago in določitev mesta glasu M v besedi

Bralne vaje

Beremo zloge. Na list napišemo zlog. Med eno in drugo črko naredimo črto, ki nam

simbolizira vezavo. Z vajo branja črto krajšamo in postopno pridemo do branja z

razumevanjem. Učenec poišče prebranemu zlogu ustrezno sličico.


44

A___________M

A________M

A_____M

AM AM Slika 34: Bralni list za obravnavo glasu M


Legenda:


Slika 35: Zapis črke M v zvezek

M


45


Za zaključek obravnave črke pripnemo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.


M smo si sami pripravili zajtrk.

Slika 36: Plakat za obravnavo črke M (Premrl, 2010) Slika 37: Lutka črke M

M


46

3.5.7 H – Muca

Vsebina risanke

Hana ima muco. Zanjo vedno poskrbi. Tudi tokrat ji nese mleko. Kliče jo in kliče, a

muca ne priteče. Zato pogleda skozi okno. V hlevu zagleda svojo muco z mladički.

Razveseli se in odide v hlev, da si ogleda mladičke. Mama muca pa ni zadovoljna, da

se Hana približuje njenim mladičkom. Zato skoči pred Hano, usloči hrbet in začne pihati

H-----, H-----, H-----, H-----. To dela tako dolgo, dokler se Hana ne umakne. Muca brani

mladičke. Hana nalije v posodo mleko in odide. Ko Hane ni več, mama muca pokliče

svoje mucke k mleku (Premrl, 2010).


Usločimo hrbet, kot to naredi jezna muca, in z roko zamahnemo pred seboj.

Slika 38: Fonomimični gib za glas H (Blažko, 2014)


Pripravimo prostor, kjer bo mama muca čuvala svoje mladičke, posodo za mleko in

mleko. Določimo učenca za vlogo Hane in mame muce, drugi učenci so mucke.

Učenec, ki igra vlogo Hane, kliče muco, a ker ne pride, jo gre iskat. S sabo ima posodo

z mlekom. Zagleda jo s svojimi muckami, in ko se želi približati, se mama muca postavi

pred svoj naraščaj, usloči hrbet in zapiha H-----. Hana se odmakne, mucam pusti

posodo z mlekom in odide. Mama muca pokliče mucke k mleku. Sledi zamenjava vlog.

Oblikovanje črke

Veliko črko H prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke H



47


magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke H na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke H. Eni skupini ponudimo posebne


peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet naslednji skupini pripravimo večje

škatle s sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo

tudi prstne barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo

površine.


Učenec dobi na listu (A4) napisano črko H, jo izreže in prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke H vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si v reviji poišče sličice s črko H, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova

naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka H. Pod sličico mu



kjer sliši glas H. To pomeni: če je črka H na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka H nahaja na


Slika 39: Zapis črke H na omejeno podlago in določitev mesta glasu H v besedi


48

Bralne vaje

Beremo zloge. Na list napišemo zlog. Med eno in drugo črko naredimo črto, ki nam

simbolizira vezavo. Z vajo branja jo krajšamo in postopno pridemo do branja z

razumevanjem. Učenec poišče prebranemu zlogu ustrezno sličico.

Slika 40: Bralni list za obravnavo glasu H


Legenda:


Slika 41: Zapis črke H v zvezek

H

H___________A

H________A

H_____A

HA HA


49


Za zaključek obravnave črke damo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.

Dodamo še lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku črke H smo

odšli k sosedovim pogledat muce.

Slika 42: Plakat za obravnavo črke H (Premrl, 2010) Slika 43: Lutka črke H

H


50

3.5.8 V – Veter

Vsebina risanke

Jesenskega dne se Vanesa odpravi na sprehod. Razveseli se listkov, ki padajo na

tla. Zanima pa jo, kdo jim pomaga, da se odtržejo. Zato vpraša veter. Ta ji pokaže,

kako on pihne V-----, V-----, V-----, V-----.Listki odletijo. Vanesi se zdi zanimivo, zato ga

prosi za ponovitev. Veter piha V-----, V-----, V-----, V-----. Ko ostane na veji le še en

listek, povabi veter Vaneso, da poskusi še ona. Vanesa posnema veter V-----, V-----, V-

----, V-----. Tudi zadnji listek se odtrže in pade na tla (Premrl, 2010).


Kazalec in sredinec stegnemo in razširimo v obliko črke V in postavimo pred usta.

Slika 44: Fonomimični gib za glas V (Blažko, 2014)


Jesenski gozd nam predstavljajo učenci z ogrnjenimi ogrinjali v jesenskih barvah,

razporejeni po prostoru. Vsak učenec drži v rokah, ki predstavljata veji, jesenski list.

Potrebujemo še dva učenca za deklico Vaneso in veter. Ta kroži po prostoru in s

pihanjem V----- pustoši veje (učenec v vlogi drevesa odvrže list). K vetru pristopi

učenec v vlogi Vanese in ga prosi, če mu pokaže, kako odtrže liste z vej. Veter nauči

Vaneso pihati tako, da tudi njej uspe odtrgati list. Zamenjamo igralne vloge.

Oblikovanje črke

Veliko črko V prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke V iz



magneti, volna…).


51


Učenci vadijo zapis črke V na neomejeni površini. Učenci se postavijo skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke V. Eni skupini ponudimo posebne


jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko V, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke V vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko V, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka V. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas V. To pomeni: če je črka V na začetku besede, pobarva


V nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 45: Zapis črke V na omejeno podlago in določitev mesta glasu V v besedi

Bralne vaje

Beremo zloge in jih povezujemo v besede. Učenec ima na listu napisana dva

zloga, ki ju mora glasovno povezati v besedo. Črta med zlogoma simbolizira vezavo in

hkrati omogoči učencu čas, da se spomni črk v naslednjem zlogu. Črto z vajo branja

krajšamo in postopno pridemo do branja z razumevanjem. Učenec poišče ustrezno

sličico prebrani besedi.


52

Slika 46: Bralni list za obravnavo glasu V


Legenda:

1. poteza

Slika 47: Zapis črke V v zvezek

V

VO_________HA

VO______HA

VO___HA

VOHA


53



Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku črke V smo odšli

na sprehod po vetru.

Slika 48: Plakat za obravnavo črke V (Premrl, 2010) Slika 49: Lutka črke V

V


54

3.5.9 N – Dojenček

Vsebina risanke

Dojenčica Nina leži v postelji in joče. K njej pride mama in jo dvigne v naročje.

Zaziba jo in ji zapoje uspavanko:« N-----, N-----, N-----, N-----.« Nina zaspi (Premrl,

2010).


Pokrčeno roko v komolcu zanihamo pred telesom.

Slika 50: Fonomimični gib za glas N (Blažko, 2014)


Iz blazin naredimo posteljo in izberemo učenca, ki bo igral dojenčka. Ta se uleže

na posteljo. Izberemo še učenca za vlogo mame. Drugi so gledalci. Ko dojenček začne

jokati, ga mama poboža in potolaži z uspavanko N-----. Vloge igralcev zamenjamo.

Oblikovanje črke

Veliko črko N prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke N iz



magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke N na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke N. Eni skupini ponudimo posebne


jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet naslednji skupini pripravimo večje škatle s


55




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko N, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke N vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko N, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka N. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas N. To pomeni: če je črka N na začetku besede, pobarva


N nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 51: Zapis črke N na omejeno podlago in določitev mesta glasu N v besedi


56

Bralne vaje

Učenec bere povedi.

NENA IMA.

NINO IMA .

EMA NIMA .

NINA IMA EVO. Slika 52: Bralni list za obravnavo glasu N


Legenda:


Slika 53: Zapis črke N v zvezek

N


57

Zaključek obravnavane črke

Za zaključek obravnavane črke prilepimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.

Zraven dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku črke N

nas je prišla obiskat sodelavka z dojenčkom.

Slika 54: Plakat za obravnavo črke N (Premrl, 2010) Slika 55: Lutka črke N

N


58

3.5.10 L – Gasilec

Vsebina risanke

Leon je vesten gasilec. Ko pride s službene poti, pregleda svoje gasilsko vozilo, če

vse deluje, in ga pripravi za naslednjo intervencijo. Najprej pregleda luči in te delujejo.

Nato poskusi sireno. Ta je tiho. Sirena ne deluje. Zato se Leon odloči, da jo bo

posnemal z glasom L-----, L-----, L-----, L-----. Ugotovi, da tako ne gre, zato jo popravi.

Na koncu pregleda še lestev, če deluje. Vklopi jo, lestev se iztegne in gasilec Leon

ugotovi, da je to črka L (Premrl, 2010).


Palec in kazalec sta stegnjena v obliki črke L in roka potuje navzgor.

Slika 56: Fonomimični gib za glas L (Blažko, 2014)


Vsi učenci so gasilci in imajo gasilske čelade, ki si jih napravijo sami iz papirja. Da

prepoznamo gasilca Leona, ga oblečemo v gasilsko uniformo. Potrebujemo še gasilsko

vozilo z lestvijo. Gasilec Leon pregleduje vozilo. Pogleda luči in sireno, za katero

ugotovi, da ne deluje. Zato jo poskuša posnemati z glasom L-----. Nato pa pregleda še

lestev in jo postavi tako, da ima obliko črke L. Vloge zamenjamo.

Oblikovanje črke

Veliko črko L prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke L iz



magneti, volna,…).


59

Zapisovalne vaje črke na neomejeni površini

Učenci vadijo zapis črke L na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in

vsaka ima svojo podlago za vajo zapisa črke L. Eni skupini ponudimo posebne


jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet naslednji skupini pripravimo večje škatle s




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko L, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke L vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko L, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka L. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas L. To pomeni: če je črka L na začetku besede, pobarva


L nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 57: Zapis črke L na omejeno podlago in določitev mesta glasu L v besedi


60

Bralne vaje

Branje z razumevanjem. Učenec prebere poved in jo poveže z ustrezno sličico.

LINA VOHA .

NINO NALIVA VINO.

VENO IN MIHA.

OVEN MI VOHA UHO.

Slika 58: Bralni list za obravnavo glasu L


Legenda:

1. poteza

Slika 59: Zapis črke L v zvezek

L


61




L smo odšli na gasilsko postajo.

Slika 60: Plakat za obravnavo črke L (Premrl, 2010) Slika 61: Lutka črke L

L


62

3.5.11 J – Kolcanje

Vsebina risanke

Jan pogleda skozi okno in opazi, da dežuje. Razveseli se luž. Obuje si škornje in

vzame dežnik ter se odpravi ven. Skače po lužah. Naenkrat se mu začne kolcati J, J, J,

J. A to ga ne ovira pri veselem skakanju. Jan skače in kolca J, J, J, J. Nato pa zasliši

mamin glas in se odpravi domov. Ko ga mama zagleda vsega mokrega, je precej huda

nanj. Jan se sezuje in preobleče, mama pa mu da sirup proti prehladu (Premrl, 2010).


Dvigujemo in spuščamo ramena kot pri kolcanju.

Slika 62: Fonomimični gib za glas J (Blažko, 2014)


V učilnici na tla narišemo luže in pripravimo škornje, dežnik, žlico in sadni sirup.

Določimo učenca za vlogo Jana in mame. Drugi učenci so gledalci. Učenec v vlogi

Jana si obuje škornje, vzame dežnik in začne skakati po lužah. Kmalu se mu začne še

kolcati J, a Jan še naprej veselo skače po lužah. Pokliče ga mama, in ker je ves moker,

se nanj razjezi. Nato pa na žlico nalije sirup in Jan ga mora popiti.

Oblikovanje črke

Veliko črko J prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke J iz



magneti, volna…).


63


Učenci vadijo zapis črke J na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke J. Eni skupini ponudimo posebne






Učenec dobi na listu (A4) napisano črko J, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke J vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko J, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka J. Pod sličico

mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu)

krogec, ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da ga pobarva na

mestu, kjer sliši glas J. To pomeni: če je črka J na začetku besede, pobarva krogec na

levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka J nahaja

na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 63: Zapis črke J na omejeno podlago in določitev mesta glasu J v besedi


64

Bralne vaje

Učenec prebere poved in jo poveže z ustrezno sličico.

JANA JE JUHO.

JONA MAHA LEJI.

MAJA NIMA LUNE.

JANI IMA LAJNO. Slika 64: Bralni list za obravnavo črke J


Legenda:

1. poteza

Slika 65: Zapis črke J v zvezek

J


65




J smo odšli z dežniki na igrišče.

Slika 66: Plakat za obravnavo črke J (Premrl, 2010) Slika 67: Lutka črke J

J


66

3.5.12 P – Pipa

Vsebina risanke

Deklica Petra stoji na hodniku in posluša neznani glas P, P, P, P. Ugotovi, da

prihaja glas iz kopalnice. Prižge luč in zagleda, da iz pipe kaplja voda. Pipo zapre, a

glas P, P, P, P se še vedno sliši. Petra pogleda še drugo pipo in tudi ta kaplja. Zapre jo.

Posluša, nič več ne sliši. Iz kopalnice odide zadovoljna, da je zaprla pipi (Premrl,

2010).


Levo roko postavimo v bok.

Slika 68: Fonomimični gib za glas P (Blažko, 2014)


Določimo učenca, ki bo igral vlogo Petre. Drugi učenci z glasom ponazarjajo

kapljanje pipe P. V učilnici odpremo pipo, da kaplja voda, in učenec v vlogi Petre zaigra

igro. Nato zamenjamo vlogo.

Oblikovanje črke

Veliko črko P prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke P iz



magneti, volna…).


67


Učenci vadijo zapis črke P na neomejeni površini. Potem se postavijo v skupine in

vsaka njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke P. Eni skupini ponudimo posebne






Učenec dobi na listu (A4) napisano črko P, jo izreže in prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke P vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko P, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka P. Pod


koncu) krogec, ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva

krogec na mestu, kjer sliši glas P. To pomeni: če je črka P na začetku besede, pobarva


P nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 69: Zapis črke P na omejeno podlago in določitev mesta glasu P v besedi


68

Bralne vaje

Učenec prebere povedi in z rdečo barvico pobarva črke P.

NA POLJU JE .

V HLEVU NE PIHA

MUHA IMA .

PEPI POJE MAMI PIJI.

Slika 70: Bralni list za obravnavo glasu P


Legenda:

1. poteza 2. poteza

Slika 71: Zapis črke P v zvezek

P


69




P smo odšli k hišnikom.

Slika 72: Plakat za obravnavo črke P (Premrl, 2010) Slika 73: Lutka črke P

P


70

3.5.13 S – Kača

Vsebina risanke

Sredi skal stoji skrinja, polna srebrnikov. Nekdo jo je izgubil in dolgo je ni nihče

našel. Nekega dne miš zagleda skrinjo in se razveseli zaklada. A ne za dolgo, zaklad

varuje kača. Ko kača zagleda miš, sikne vanjo S-----, S-----, S-----, S-----. Miš se

prestraši in zbeži. Naslednja prileti k skrinji sraka in tudi ona se veseli zaklada. Kača pa

sikne S-----, S-----, S-----, S----- in sraka odleti. Simon med sprehodom naleti na skrinjo.

Zanima ga, kaj je v njej. Ampak nima možnosti pogledati vanjo, ker se prikaže kača in

tudi njega s sikanjem S-----, S-----, S-----, S----- spodi. Kača zelo dobro varuje skrinjo s

srebrniki (Premrl, 2010).


S kazalcem pokažemo kretnjo zvijanja kače stran od sebe.

Slika 74: Fonomimični gib za glas S (Blažko, 2014)


Pripravimo si igralni prostor s skrinjo. Določimo učence za vlogo kače, miši, srake

in dečka Simona. Učenec, ki igra kačo, je lahko sam v vlogi kače ali pa ima gumijasto

kačo in jo animira. Njegov prostor je pri skrinji. Učencu v vlogi miši damo na glavo

mišja ušesa in njegova mišja luknja je pod mizo. Učenec v vlogi srake ima kljun, njegov

prostor je na stolu. Simon pa ima svoj prostor na blazini med igračami. Posamezni liki

prihajajo k skrinji, ki jo varuje kača, ta pa vsakokrat, ko se kdo približa, zasika S-----.

Vloge menjamo.


71

Oblikovanje črke

Veliko črko S prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke S iz



magneti, volna …).


Učenci vadijo zapis črke S na neomejeni površini. Postavijo se v skupine in vsaka

od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke S. Eni skupini ponudimo posebne






Učenec dobi na listu (A4) napisano črko S, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke S vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko S, jih izreže in prilepi na list ob njej.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka S. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas S. To pomeni: če je črka S na začetku besede, pobarva


S nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 75: Zapis črke S na omejeno podlago in določitev mesta glasu S v besedi


72

Bralne vaje

Učenec prebere in pobarva sličice.

PES JE .

SONJA IMA MAJO.

V MLINU MELJEJO OVES.

VOLNA JE .

Slika 76: Bralni list za obravnavo glasu S


Legenda:

1. poteza

Slika 77: Zapis črke S v zvezek

S


73



Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo.

Slika 78: Plakat za obravnavo črke S (Premrl, 2010) Slika 79: Lutka črke S

S


74

3.5.14 F – Rojstni dan

Vsebina risanke

Deček Feliks praznuje 4. rojstni dan. Na praznovanje povabi prijatelje. Vsak izmed

njih mu prinese darilo. Prijatelj Filip ga preseneti s formulo. Prijateljica Fani mu podari

frnikole, v enem od daril pa dobi fračo. Ko odvije vsa darila, prinese oče torto in jo

položi na mizo. Na njej so štiri svečke. Feliks povabi prijatelje, da skupaj upihnejo

svečke. Vsi zajamejo zrak, lica se jim napnejo in nato vsi pihnejo F-----, F-----, F-----, F--

---. Prvič jim ne uspe upihniti svečk, zato ponovijo pihanje in končno jim uspe (Premrl,

2010).


Dlan z iztegnjenimi stisnjenimi prsti položimo pod usta in vanjo pihnemo F.

Slika 80: Fonomimični gib za glas F (Blažko, 2014)


Igralni prostor praznično okrasimo. Mizo pogrnemo s prtom in razobesimo balone.

Dva učenca izberemo za vlogi slavljenca in očeta, drugi so povabljenci. Vsak prijatelj

prinese darilo, ki se začne z glasom F. Slavljenec Feliks sprejema prijatelje in odpira

darila. Po odprtju vseh daril prinese oče torto, na kateri gorijo svečke. Vsi učenci

pihnejo svečke F-----. Sledi menjava vlog.

Oblikovanje črke

Veliko črko F prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke F iz



magneti, volna...).


75


Učenci vadijo zapis črke F na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in

vsaka ima svojo podlago za vajo zapisa črke F. Eni skupini ponudimo posebne


jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle, ki s




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko F, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke F vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko F, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka F. Pod


koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da ga pobarva

na mestu, kjer sliši glas F. To pomeni: če je črka F na začetku besede, pobarva krogec

na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka F

nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 81: Zapis črke F na omejeno podlago in določitev mesta glasu F v besedi


76

Bralne vaje

Učenec prebere povedi in jih poveže s sličico.

FANI IMA FEN.

FIFI LAJA.

FIONA VOHA.

MUHA JE FINA.

Slika 82: Bralni list za obravnavo glasu F


Legenda:


Slika 83: Zapis črke F v zvezek




F smo praznovali rojstni dan učenca.

Slika 84: Plakat za obravnavo črke F (Premrl, 2010) Slika 85: Lutka črke F

F

F


77

3.5.15 Š – Babica

Vsebina risanke

Babica Špela skrbi za kmetijo in kokošnjak z eno kokoško. Ta znese jajce in

babica želi, da se iz njega izvali piščanček. Babica Špela seje na vrtu špinačo.

Kokoška prihiti zobat zrnje. Babica je jezna na kokoško, ker ne greje jajca, in jo spodi

Š-----, Š-----, Š-----, Š-----. Kokoška odide, se usede na jajce, a ne za dolgo. Ponovno ji

zadiši seme in se vrne na vrt. Kokoška zoba, a ko jo zagleda babica, se nanjo razjezi in

jo spodi Š-----, Š-----, Š-----, Š-----. Kokoška užaljeno odide in se usede na jajce. Ko

babica poseje špinačo, se odpravi do kokošnjaka. Tam kokoška na ves glas kokodaka.

Le zakaj? Iz jajca se izvali piščanček (Premrl, 2010).


Z dlanjo zamahnemo stran od sebe, kot da kaj odganjamo.

Slika 86: Fonomimični gib za glas Š (Blažko, 2014)


Za igralni prostor pripravimo posodo z zemljo, ki nam predstavlja vrt in seme.

Učencu, ki igra vlogo babice, zavežemo predpasnik in ruto. Drugi učenci so kokoši. Ker

mora kokoš greti jajce, je njihova naloga, da čepijo nad jajcem. Za jajce lahko

uporabimo pravo trdo kuhano jajce ali čokoladno jajce, ki ga lahko na koncu

dramatizacije pojejo, ali pa uporabimo jajčka, narejena iz papirja ali iz katerega koli

drugega materiala. Eni kokoši pa podtaknemo plastično jajce s piščančkom. Ko babica

seje, se ji kokoši približajo, ker bi rade zobale. A ta jih prepodi Š-----, ker želi, da grejejo

jajca. Ko babica poseje in gre mimo kokošnjaka, kokodaka kokoš, pri kateri se je izvalil

piščanček. Sledi zamenjava vlog.


78

Oblikovanje črke

Veliko črko Š prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke Š



magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke Š na neomejeni površini. Nato se postavijo v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke Š. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini damo na mizo brivsko peno, ki

si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko Š, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke Š vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko Š, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka Š. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas Š. To pomeni: če je črka Š na začetku besede, pobarva


Š nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 87: Zapis črke Š na omejeno podlago in določitev mesta glasu Š v besedi


79

Bralne vaje

Učenec prebere povedi in jih poveže z ustreznimi slikami.

ŠIVILJA ŠIVA .

SAŠA SUŠI .

NONA ŠPELA ŠIVA .

NA MIZI NI . Slika 88: Bralni list za obravnavo glasu Š


Legenda:

1. poteza 2. poteza

Slika 89: Zapis črke Š v zvezek

Š


80




Š smo odšli na vrt.

Slika 90: Plakat za obravnavo črke Š (Premrl, 2010) Slika 91: Lutka črke Š

Š


81

3.5.16 Z – Čebela

Vsebina risanke

Zoja ima zajčka in se z njim igra. Naenkrat pa ji uide in Zoja ga išče. A zajčka ne

najde. Na pomoč ji priskoči čebela. Med iskanjem glasno krili s krilci Z-----, Z-----, Z-----,

Z-----. Zajčka še vedno ni. Čebela je huda, ker se je zajček zelo dobro skril, zato se

odloči, da bo s krilci še glasneje krilila Z-----, Z-----, Z-----, Z-----. Tedaj pa zajček dvigne

ušesa, čebela in Zoja ga takoj zagledata (Premrl, 2010).


S kazalcem rišemo po zraku obliko črke Z, ki ponazarja let čebele.

Slika 92: Fonomimični gib za glas Z (Blažko, 2014)


Izberemo igralca za Zojo, za zajčka, ki mu damo ušesa, in za čebelo, ki dobi krila.

Drugi učenci so ogrnjeni z zelenim ogrinjalom in predstavljajo grmovje, za katerim se

skriva zajček. Ko ima vsak svojo vlogo in so razporejeni po prostoru, začnemo igro.

Čebela med letanjem maha s krili in ta zvok posnema z glasom Z-----.

Oblikovanje črke

Veliko črko Z prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke Z iz



magneti, volna…).


82


Učenci vadijo zapis črke Z na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka

ima svojo podlago za vajo zapisa črke Z. Eni skupini ponudimo posebne flomastre, s

katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi damo na mizo brivsko peno, ki si jo razmažejo, in v

njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim materialom (moka,

zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve. Po določenem

času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.


Učenec dobi na listu (A4) napisano črko Z, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list (A3).

Zapis črke Z vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z različnimi

barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem zapisu si

učenec poišče v reviji sličice s črko Z, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova naloga

je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka Z. Pod sličico mu učiteljica

nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec, ki

simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu, kjer

sliši glas Z. To pomeni: če je črka Z na začetku besede, pobarva krogec na levi strani

črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka Z nahaja na koncu

besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 93: Zapis črke Z na omejeno podlago in določitev mesta glasu Z v besedi


83

Vaje branja

Učenec prebere besede in z rdečo barvico obkroži imena, z zeleno pa živali.

ZOJA FAZAN IZA SLON MAZILO

ZALA ZIMA ZVONE VOZ MIZA

ZELJE ZELENA VAZA VOZILO

Slika 94: Bralni list za obravnavo glasu Z


Legenda.

1. poteza 2. poteza

Slika 95: Zapis črke Z v zvezek



Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnave. Ob zaključku obravnave črke

Z smo odšli do čebelnjaka.

Slika 96: Plakat za obravnavo črke Z (Premrl, 2010) Slika 97: Lutka črke Z

Z

Z


84

3.5.17 T – Tabla

Vsebina risanke

Tata želi postaviti na travniku tablo, zato mu na pomoč priskoči sin Tone. On zbere

orodje in odpravita se na travnik. Tam ju čakata deski in odločita se, da debelejšo

desko zabijeta v zemljo. Tata drži desko, Tone pa zabija T, T, T, T. Drugo, ožjo desko,

postavita počez na debelejšo in Tone jo zabije T, T, T, T. Ogledata si opravljeno delo in

z njim sta zadovoljna. Tone presenečen ugotovi, da ima tabla obliko črke T (Premrl,

2010).


Iztegnjeno dlan ene roke postavimo navpično, nanjo položimo iztegnjeno dlan

druge roke in z njo potolčemo.

Slika 98: Fonomimični gib za glas T (Blažko, 2014)


Pripravimo si kladivo in dve deski, eno debelejšo z utorom in eno tanjšo, ki se jo

zabije v utor debelejše deske. Izberemo učenca za vlogo tata in učenca za vlogo

Toneta. Tata pokliče Toneta in mu pove, da bosta naredila tablo, za katero potrebujeta

določen material in orodje. Tone prinese deske in kladivo. Pogovorita se, katera deska

je debelejša in katera tanjša ter kako ju bosta zabila. Nato začneta delo, zabijata T. Ko

je tabla narejena, je lahko na njej tudi že napis ali pa učenci sami napišejo nanjo. Po

končanem delu sledi zamenjava vlog.

Oblikovanje črke

Veliko črko T prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke T iz



85


magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke T na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka

ima svojo podlago za vajo zapisa črke T. Eni skupini ponudimo posebne flomastre. Z

njimi pišejo po mizi. Drugi skupini damo na mizo brivsko peno, ki si jo razmažejo, in v





Učenec dobi na listu (A4) napisano črko T, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke T vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko T, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi je črka T. Pod sličico mu

učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec,

ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,

kjer sliši glas T. To pomeni: če je črka T na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka T nahaja na


Slika 99: Zapis črke T na omejeno površino in določitev mesta glasu T v besedi


86

Bralne vaje

Učenec prebere in obkroži besede s črko T.

MESO TINE MATEJA UTA LOPATA

HIŠA LIST TINA VEJA METLA NOTA

TELEFON SOL TOP AVTO SOLATA

Slika 100: Bralni list za obravnavo glasu T


Legenda:

1. poteza 2. poteza

Slika 101: Zapis črke T v zvezek


Za zaključek obravnave črke postavimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.


T smo odšli na obisk k mizarju.

Slika 102: Plakat za obravnavo črke T (Premrl, 2010) Slika 103: Lutka črke T

T

T


87

3.5.18 Ž – Žaga

Vsebina risanke

Tata pripravlja drva. Pri žaganju potrebuje pomoč, zato pokliče sina Žana. Vsak na

svoji strani primeta žago in zažagata v hlod Ž-----, Ž-----, Ž-----, Ž-----. Ko je ta

razžagan, začneta žagati drugega Ž-----, Ž-----, Ž-----, Ž-----. In tako ponavljata, dokler

niso vsa drva razžagana. Žan si ogleda kup drvi, ugotovi, da so zložena prav v

posebno črko. Le katero (Premrl, 2010)?


Roko s prsti, stisnjenimi v pest, premikamo naprej in nazaj po drugi roki, kot da

žagamo.

Slika 104: Fonomimični gib za glas Ž (Blažko, 2014)


Pripravimo si manjši kos lesa in plastično žago. Izberemo dva učenca, ki bosta

prva igrala vlogi tata in sina Žana, drugi učenci so gledalci. Ko učenca vlečeta žago po

lesu, z glasom posnemata žaganje Ž-----. Ko prenehata žagati, oblikujeta iz kosov lesa,

ki smo jih predhodno pripravili, črko Ž. Vlogi tata in Žana menjujemo.

Oblikovanje črke

Veliko črko Ž prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke Ž iz



magneti, volna…).


88


Učenci vadijo zapis črke Ž na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka

ima svojo podlago za vajo zapisa črke Ž. Eni skupini ponudimo posebne flomastre. Z

njimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, ki jo

razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko Ž, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke Ž vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko Ž, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka Ž. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas Ž. To pomeni: če je črka Ž na začetku besede, pobarva


Ž nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 105: Zapis črke Ž na omejeno podlago in določitev mesta glasu Ž v besedi


89

Bralne vaje

Učenec prebere povedi. Podčrtane besede poišče med sličicami in jih pobarva z

enako barvo, kot je podčrtana beseda.

ŽANA IMA JEŽA.

ŽOLNA LEŽI NA TLEH.

ŽAN LIŽE SMETANO.

MUHA ŽUŽA LETI NA ŽITO.

ŽELVA PLAVA V LUŽI.

Slika 106: Bralni list za obravnavo glasu Ž


Legenda:


Slika 107: Zapis črke Ž v zvezek

Ž


90


Ob zaključku obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.


Ž smo odšli pogledat, kako si ljudje pripravljajo drva.

Slika 108: Plakat za obravnavo črke Ž (Premrl, 2010) Slika 109: Lutka črke Ž

Ž


91

3.5.19 R – Budilka

Vsebina pravljice

Roman rad spi in vsako jutro ima težave z vstajanjem. Zato si pripravi budilko, da

mu zvoni v presledkih. Budilka zabrni R-----. Roman jo ugasne in spet zaspi. A budilka

ne odneha in se ponovno oglasi R-----. Roman jo jezno pogleda, ugasne in spi dalje.

Budilka je vztrajna in spet brni R-----. Končno pa se Roman pretegne in vstane ter še

sam posname budilko R----- (Premrl, 2010).


Roko stisnemo v pest in jo premikamo naprej in nazaj, kot da navijamo motor.

Slika 110: Fonomimični gib za glas R (Blažko, 2014)


Igralni prostor uredimo na blazini, ki nam predstavlja posteljo. Pripravimo budilko in

izberemo učenca za vlogo Romana. Drugi učenci so aktivni s posnemanjem ure R-----,

ko ta zazvoni. Ko se Roman po večkratnem bujenju le odloči vstati, odigra njegovo

vlogo drugi učenec.

Oblikovanje črke

Veliko črko R prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke R iz



magneti, volna…).


92


Učenci vadijo zapis črke R na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka

skupina ima svojo podlago za vajo zapisa črke R. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi skupini damo na mizo brivsko peno, jo

razmažejo in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko R, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke R vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po njej potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko R, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka R. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas R. To pomeni: če je črka R na začetku besede, pobarva


R nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 111: Zapis črke R na omejeno podlago in določitev mesta glasu R v besedi


93

Bralne vaje

Učenec prebere poved in dopolni ustrezno sličico.

OMARA IMA RUMENA VRATA.

NA MIZI JE VAZA Z ROŽAMI.

NA STREHI JE PRISTALO LETALO.

ROMAN POPRAVLJA AVTO.

Slika 112: Bralni list za obravnavo glasu R


Legenda:


Slika 113: Zapis črke R v zvezek

R


94


Ob zaključku obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.

Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo.

Slika 114: Plakat za obravnavo črke R (Premrl, 2010) Slika 115: Lutka črke R

R


95

3.5.20 D – Detel

Vsebina risanke

Deček Dare se sprehaja po gozdu. Med drevesi zasliši čuden glas. Razgleda se

okrog sebe in na drevesnem deblu zagleda detla. Od njega prihaja neznan glas D, D,

D, D. Dare vzame daljnogled in si bližje ogleda, kaj dela detel, da se glas D, D, D, D

razlega po gozdu. Vidi, da detel s kljunom trka po deblu in dela vanj luknjice. Takrat se

Dare spomni, da je detel koristna žival, ki pobira škodljivce pod lubjem in si z njimi polni

trebušček. Detel pusti v drevesu sled v obliki črke D in odleti. Prostor si najde na

drugem drevesu in ponovi delo. Dare posluša znani glas D, D, D, D in spozna, da dela

detel na drevesih dobro delo (Premrl, 2010).


Roko stisnemo v pest in s členki potrkamo po mizi.

Slika 116: Fonomimični gib za glas D (Blažko, 2014)


Določimo igralni prostor in izberemo, kdo bo igral Dareta in kdo bo detel. Dare ima

daljnogled, detel pa kljun. Drugi učenci predstavljajo drevesa in imajo okrog vratu

obešeno leseno desko, ki predstavlja vejo. Detel kroži med drevesi in si eno izbere. S

kljunom začne potrkavati po leseni deski in izgovarjati glas D. Dare zasliši neznan glas

D, zato z daljnogledom pogleda, kaj se dogaja v gozdu. Zagleda detla, opazuje ga in

posluša. Po določenem času vloge nastopajočih zamenjamo.

Oblikovanje črke

Veliko črko D prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke D iz


96



magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke D na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka

od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke D. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, da pišejo po mizi. Drugi damo na mizo brivsko peno, jo razmažejo in v njej

vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim materialom (moka,




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko D, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke D vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko D, jih izreže in prilepi na list ob črki.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka D. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas D. To pomeni: če je črka D na začetku besede, pobarva


D nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 117: Zapis črke D na omejeno podlago in določitev mesta glasu D v besedi

Bralne vaje

Pripravimo tri kupčke barvnih kartončkov. Prvi je rumen in na njih so zapisane

osebe. Drugi je moder in na kartončkih so zapisana dejanja. Tretji kupček je rdeč in na


97

kartončkih so zapisani predmeti. Izbiramo besede z obravnavano črko. Učenec si

izbere iz vsakega kupčka po en kartonček in jih postavi v vrsto: rumen, moder in rdeč.

Nato prebere poved. Če ima ta pomen, da kartončke v zeleno škatlo, če poved nima

pomena, ji rečemo smešnica in da kartončke v rdečo škatlo. Pri ponovni igri kartončke

premešamo in jih spet razvrstimo na tri kupčke.

DARE POPRAVLJA VODO.

DANIJELA REŽE DREVO.

DIHUR HLADI DARILO.

DANILO ODVIJA ŽELOD. Slika 118: Bralni kartončki za obravnavo glasu D


Legenda:

1. poteza 2. poteza

Slika 119: Zapis črke D v zvezek

D


98




D smo odšli v gozd.

Slika 120: Plakat za obravnavo črke D (Premrl, 2010) Slika 121: Lutka črke D

D


99

3.5.21 K – Kokoš

Vsebina risanke

Kokoške so brez petelina. Zbrale so se, da bi določile vodjo. Zanjo bo izbrana tista,

ki bo znala posnemati petelina. Zato določijo, da tista, ki se javi na preizkus, poleti na

ograjo in zakikirika kot petelin. Prva kokoška poleti na ograjo in poskusi zakikirikati, a

glas je ne uboga. Slišati je samo K, K, K, K. Ta ni izbrana za vodjo. Na vrsti je druga.

Na ograji odpre kljun, da jo bo slišati daleč naokrog, a tudi njej uspe le K, K, K, K.

Potem se opogumi še tretja, a tudi njen glas je enak prejšnjima dvema K, K, K, K.

Nobena kokoška ni izbrana za vodjo. Naenkrat prileti od nekod petelin, zapoje svoj

kikiriki, postroji kokoške v vrsto in jih pošlje v kokošnjak (Premrl, 2010).


Iztegnjen palec in skupaj stisnjene druge prste premikamo eno k drugemu.

Slika 122: Fonomimični gib za glas K (Blažko, 2014)


Med otroki določimo petelina, vsi drugi so kokoške. Ograjo nam predstavlja sklop

stolov. Ko se kokoške dogovorijo, kako bodo določile vodjo, se prva povzpne na ograjo

in poskusi zakikirikati. Iz njenega grla je slišati le K. Ker ni izbrana za vodjo, poskusi

svoj glas druga in tako do konca. Nato pa se pripodi petelin, zakikirika, kokoške se

postavijo v vrsto in odidejo v kokošnjak. Izberemo novega petelina in igro ponovimo.

Oblikovanje črke

Veliko črko K prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke K iz



100


magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke K na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka

od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke K. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi damo na mizo brivsko peno, jo razmažejo in v





Učenec dobi na listu (A4) napisano črko K, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list (A3).

Zapis črke K vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z različnimi

barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem zapisu si

učenec poišče v reviji sličice s črko K, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova naloga

je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi je črka K. Pod sličico mu učiteljica nariše

črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec. Ta simbolizira

mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu, kjer sliši glas

K. To pomeni: če je črka K na začetku besede, pobarva krogec na levi strani črte; če

sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka K nahaja na koncu besede,

pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 123: Zapis črke K na omejeno podlago in določitev mesta glasu K v besed

Bralne vaje

Pripravili smo tri kupčke barvnih kartončkov. Prvi kupček je rumen. Na kartončkih

so zapisana bitja. Drugi kupček je moder, na kartončkih so zapisana dejanja. Tretji

kupček je rdeč, na kartončkih so zapisani predmeti. Izbiramo besede, ki vsebujejo


101

obravnavano črko. Učenec si izbere iz vsakega kupčka en kartonček in vse tri postavi v

vrsto: rumen, moder in rdeč. Nato pa prebere poved. Če ima poved pomen, postavi

kartončke v zeleno škatlo, če poved nima pomena, ji rečemo smešnica in da kartončke

v rdečo škatlo. Pri ponovni igri kartončke premešamo in jih razvrstimo na tri kupčke.

KRAVA KOSI ROKAV.

KARMEN VOZI TRAVNIK.

KLEMEN KRPA KORUZO.

KMET PREŽVEKUJE TRAKTOR.

Slika 124: Bralni kartončki za obravnavo glasu K


Legenda:


Slika 125: Zapis črke K v zvezek

K


102




K smo odšli do kokošnjaka.

Slika 126: Plakat za obravnavo črke K (Premrl, 2010) Slika 127: Lutka črke K

K


103

3.5.22 C – Vrela voda

Vsebina risanke

Deklica Cilka postavi na štedilnik lonček z vodo. Prižge štedilnik, da se bo voda

segrela. Medtem Cilka odide iz kuhinje. Dolgo je ni nazaj. Medtem voda zavre. Vodne

kaplje kapljajo čez lonček na razgreto ploščo. Ko se kapljica dotakne razgrete plošče,

je slišati C, C, C, C. Glas vodnih kapljic privabi Cilko v kuhinjo, da bi pogledala, kaj se

dogaja. Zagleda, da voda vre in da vodne kapljice padajo na ploščo. Šele tedaj ugotovi,

od kod glas C, C, C, C. Cilka ugasne štedilnik in odmakne lonček z vodo (Premrl,

2010).


Z dlanjo oblikujemo črko C in jo stisnemo v pest.

Slika 128: Fonomimični gib za glas C (Blažko, 2014)


Igralni prostor uredimo v kuhinjo s štedilnikom in v sobo. Izberemo učenca, ki bo

igral vlogo Cilke in ta dobi predpasnik, drugi pa sedijo v sobi in so njeni prijatelji. Ko

Cilka pristavi lonček z vodo na štedilnik, se odide igrat k prijateljem. Zasliši iz kuhinje

vrenje, priteče in odmakne lonček s štedilnika. Nato odide v sobo in pove prijateljem,

da je bilo slišati C, ko je voda kapljala na štedilnik. Prijatelji ponovijo za njo. Sledi

menjava vlog.

Oblikovanje črke

Veliko črko C prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke C iz



104


magneti, volna…).


Učenci vadijo zapis črke C na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka

od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke C. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, z njimi pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, jo

razmažejo in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle, s sipkim




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko C, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke C vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice, s črko C, jih izreže in prilepi ob črki. Njegova

naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka C. Pod sličico mu

učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec,

ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,

kjer sliši glas C. To pomeni: če je črka C na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka C nahaja na


Slika 129: Zapis črke C na omejeno podlago in določitev mesta glasu C v besedi

Bralne vaje

Imamo tri kupčke barvnih kartončkov. Prvi je rumen, na kartončkih so zapisana

bitja. Drugi kupček je moder in na kartončkih so zapisana dejanja. Tretji kupček je rdeč,

na kartončkih so zapisani predmeti. Izbiramo besede z obravnavano črko. Učenec si


105

izbere iz vsakega kupčka kartonček in jih postavi v vrsto: rumen, moder in rdeč. Nato

prebere poved. Če ima poved pomen, da kartončke v zeleno škatlo, če poved nima

pomena, ji rečemo smešnica in da kartončke v rdečo škatlo. Pri ponovni igri kartončke

premešamo in jih spet razvrstimo na tri kupčke.

CILKA NABIRA CIKLAME.

JOPICA PACKA SRAJCO.

MUCA IMA KAPUCO.

CENE PREVRNE STEKLENICO.

Slika 130: Bralni kartončki za obravnavo glasu C


Legenda:

1. poteza

Slika 131: Zapis črke C v zvezek

C


106




C smo odšli v šolsko kuhinjo.

Slika 132: Plakat za obravnavo črke C (Premrl, 2010) Slika 133: Lutka črke C

C


107

3.5.23 B – Bobnar

Vsebina risanke

Slavni bobnar Bine priredi predstavo. Na njej nastopa s svojim bobnom. Nanj

udarja z bobnarsko paličico. Po nastopu pa vabi na oder vse tiste, ki znajo posnemati

boben. Med gledalci je deklica Barbara, ki se pogumno odpravi na oder. Bobnar Bine

igra na boben, Barbara pa z glasom posnema vsak njegov udarec B, B, B, B. Bobnar

Bine jo pohvali za dobro opravljeno nalogo in ji za nagrado izroči bobnarsko paličico. Z

njo lahko udarja po Binetovem bobnu. Gledalci v dvorani so poslušali B, B, B, B. Nato

pa Barbara bobnarsko paličico odnese domov (Premrl, 2010).


Z blazinicami prstov se dotaknemo napetega lica.

Slika 134: Fonomimični gib za glas B (Blažko, 2014)


Določimo igralni prostor in izberemo bobnarja. Bobnar dobi boben in palčko. Drugi

učenci so gledalci in se posedejo na stole. Med njimi določimo, kdo bo šel k bobnarju

posnemat glas bobna in igrat nanj. Igra traja tako dolgo, da učenci zaigrajo vse vloge.

Oblikovanje črke

Veliko črko B prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke B iz


storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi,

domine,magneti, volna…).


108


Učenci vadijo zapis črke B na neomejeni površini. Potem se postavijo v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke B. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi skupini damo na mizo brivsko peno, jo





Učenec dobi na listu (A4) napisano črko, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke B vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice, s črko B, jih izreže in prilepi ob črki na listu.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi je črka B. Pod sličico mu



kjer sliši glas B. To pomeni: če je črka B na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka B nahaja na


Slika 135: Zapis črke B na omejeno podlago in določitev mesta glasu B v besedi

Bralne vaje

Imamo tri kupčke barvnih kartončkov. Prvi je rumen, na kartončkih so zapisane

osebe. Drugi kupček je moder in na kartončkih so zapisana dejanja. Tretji kupček je

rdeč in na kartončkih so zapisani predmeti. Izbiramo besede z obravnavano črko.

Učenec si izbere iz vsakega kupčka po en kartonček in jih postavi v vrsto: rumen,

moder in rdeč. Nato prebere poved. Če ima poved pomen, postavi kartončke v zeleno


109

škatlo, če poved nima pomena, ji rečemo smešnica in da kartončke v rdečo škatlo. Pri

ponovni igri kartončke premešamo in jih razvrstimo spet na tri kupčke.

BRINA OBUJE BALERINKE.

BOR LIKA BANANE.

BLAŽ BARVA BRISAČO.

BEDANEC NABIRA POBARVANKO.

Slika 136: Bralni kartončki za obravnavo glasu B


Legenda:


Slika 137: Zapis črke B v zvezek




B smo odšli na obisk v glasbeno šolo.

Slika 138: Plakat za obravnavo črke B (Premrl, 2010) Slika 139: Lutka črke B

B

B


110

3.5.24 Č – Lokomotiva

Vsebina risanke

Strojevodja Čedo povabi dečka Črta, da poskusi peljati lokomotivo. Črt se vabila

zelo razveseli. Vstopi v lokomotivo in natančno posluša navodila strojevodje. Črt prime

ročico, jo potegne k sebi in lokomotiva spelje. Za njo je slišati le glas Č, Č, Č, Č. Črt je

lokomotivo obrnil, strojevodja Čedo pa na peronu posluša, kdaj se bo Črt vrnil.

Razveseli se, ko zasliši lokomotivo Č, Č, Č, Č, da se približuje peronu. Črt lokomotivo

parkira in se Čedu zahvali (Premrl, 2010).


Z iztegnjenimi prsti in pokrčeno roko v komolcu nakazujemo ob boku telesa

premikanje (naprej, navzdol, nazaj, gor) prečk na kolesih lokomotive.

Slika 140: Fonomimični gib za glas Č (Blažko, 2014)


V razredu po tleh narišemo tirnice. Določimo Črta in Čeda. Ostali učenci

predstavljajo vagone, priključene na lokomotivo, ki jo upravlja Črt. Strojevodja Čedo

usmerja Črta, ki z glasom Č in z gibom ponazarja vožnjo lokomotive. Enako kot Črt

delajo ostali učenci v vagonih. Ko lokomotiva pripelje na postajo, učenci zamenjajo

vloge.

Oblikovanje črke

Veliko črko Č prilepimo na tla z lepilnim trakom, po kateri učenci najprej samo

hodijo. Kasneje jo oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi

oblikovanje črke Č iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički,

školjke, razne figure, storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni

listi, domine, magneti, volna…).


111


Učenci vadijo zapis črke Č na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in

vsaka ima svojo podlago za vajo zapisa črke Č. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, jo





Učenec dobi na listu (A4) napisano črko Č, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke Č vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko Č, jih izreže in prilepi ob črki na listu.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi je črka Č. Pod sličico mu



kjer sliši glas Č. To pomeni: če je črka Č na začetku besede, pobarva krogec na levi

strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka Č nahaja na


Slika 141: Zapis črke Č na omejeno podlago in določitev mesta glasu Č v besedi


112

Bralne vaje

Učenec prebere povedi in sliko ustrezno dopolni.

SKOZI OKNO SIJE RUMENA LUNA.

ZUNAJ JE ČRNA NOČ.

ZAVESE SO RDEČE BARVE.

NA POLIČKI, NAD POSTELJO, SEDI MEDVEDEK ČRT.

NOČNA OMARICA IMA ZELENE PREDALE.

LUČ JE RUMENA.

ODEJA NA POSTELJI JE RDEČE BARVE.

BLAZINA JE RJAVE BARVE.

Slika 142: Bralni list za obravnavo glasu Č


113


Legenda:

1. poteza 2. poteza

Slika 143: Zapis črke Č v zvezek


Za zaključek obravnave črke Č obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.


Č smo odšli na železniško postajo

Slika 144: Plakat za obravnavo črke Č (Premrl, 2010) Slika 145: Lutka črke Č

Č

Č


114

3.5.25 G – Goska

Vsebina risanke

Goska Gaja se prehladi. Močno jo boli grlo. Gagati ne more, čeprav bi rada. Ko

poskusi gagati, se iz njenega grla sliši samo G, G, G, G. Mimo pride prijateljica in želi

vedeti, kaj je narobe. Goskica ji pove, da ima boleče grlo, in ko želi zagagati, je slišati

le G, G, G, G. Prijateljica želi goskici pomagati, zato steče domov po šal in ji ga zavije

okrog vratu. Nato prijateljica povabi goskico Gajo k sebi domov, da se pogrejeta

(Premrl, 2010).


Z dlanjo objamemo sprednji del vratu.

Slika 146: Fonomimični gib za glas G (Blažko, 2014)


Izberemo dva igralca, ki bosta nastopala v vlogi goskice Gaje in njene prijateljice.

Drugi učenci so gledalci. Goskica Gaja se sprehaja in na poti sreča prijateljico, ki ji

pove, da jo boli grlo. Ko želi gagati, je slišati le glas G. Prijateljica steče domov po šal in

ga goskici Gaji ovije okrog vratu ter jo povabi k sebi na čaj. Vloge zamenjamo in

dramatizacijo ponovimo.

Oblikovanje črke

Veliko črko G prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo

oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke G iz



magneti, volna…).


115


Učenci vadijo zapis črke G na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in

vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke G. Eni skupini ponudimo posebne

flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, jo

razmažejo in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle, s sipkim




Učenec dobi na listu (A4) napisano črko G, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list

(A3). Zapis črke G vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z


zapisu si učenec poišče v reviji sličice, s črko G, jih izreže in prilepi ob črki na listu.

Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka G. Pod



krogec na mestu, kjer sliši glas G. To pomeni: če je črka G na začetku besede,

pobarva krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če

se črka G nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.

Slika 147: Zapis črke G na omejeno podlago in določitev mesta glasu G v besedi


116

Bralne vaje

Učenec prebere povedi in jih dopolni tako, da izreže pravo besedo in jo prilepi na

manjkajoče mesto.

GASILCA GAŠPERJA BOLI ________________ .

GAJA SI OGLEDUJE DRŽAVE NA _________________ .

GOSPA JE ODŠLA V GOZD NABIRAT ___________ .

NA GASILSKI POSTAJI DELAJO _________________ .

GLAVA GASILCI GLOBUSU GOBE

Slika 148: Bralni list za obravnavo glasu G


Legenda.

1. poteza

Slika 149: Zapis črke G v zvezek

G


117




G smo odšli do vode, v kateri so race.

Slika 150: Plakat za obravnavo črke G (Premrl, 2010) Slika 151: Lutka črke G

G


118

3.6 Rezultati in razprava

Preglednica 1: Sodelovanje učencev pri učni uri

Učenec 1. Raz. vprašanje

1. 2. 3. 4. 5. 6.

Z zanimanjem si ogleda risanko

ü ü ü ü ü ü

Sodeluje pri motorični in govorni ponazoritvi obravnavane črke

ü ü ü ü × ü

Vključi se v dramatizacijo in v njej aktivno sodeluje

ü ü ü ü × ü

Vadi obliko in zapis črke na različnih podlagah

ü ü ü ü ü ü

Išče sličice na obravnavan glas

ü ü ü ü ü ü

Uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode je učence motivirala za

aktivno sodelovanje v celotni učni uri obravnave nove črke. Učenci so si z zanimanjem

ogledali risanko in spremljali njeno vsebino ter v njej zaznali elemente, pomembne pri

nadaljnjem učnem delu. Iz risanke so znali izločiti in povedati besede, ki so se začele

na obravnavani glas. Znali so povedati in pokazati, kje v risanki so videli zapis

obravnavane črke, to pomeni, da so črko vizualno zaznali. Vedeli so, kje je bil

ponazorjen fonomimični gib za črko, vsi so slušno zaznali glas.

Sledila je motorična in glasovna ponazoritev obravnavane črke, v kateri so

sodelovali vsi učenci, razen enega. Učenec se na področju glasovnega in motoričnega

izvajanja ni želel priključiti skupini kljub spodbudi učitelja in sošolcev. Le redko je bil

zainteresiran za to dejavnost. Drugi učenci so aktivno izvajali fonomimični gib in

pravilno izgovarjali glas. To pomeni, da so glas obravnavane črke izgovorili brez

polglasnika.

Sledila je dramatizacija zgodbe in v njej je sodelovalo pet učencev. Eden, isti

učenec kot prej, pa se v dramatizacijo ni želel vključiti. Med dramatizacijo je bil le

aktivni gledalec in se je le redko odločil sodelovati v igri vlog. Drugih pet učencev se je


119

želelo preskusiti v vseh vlogah, zato smo dramatizacijo večkrat ponovili, in sicer kolikor

je bilo potrebno, da je imel vsak učenec možnost igrati vse vloge.

Vsi učenci so po svojih gibalnih sposobnostih oblikovali črko s telesom. V pomoč

jim je bila prilepljena črka na tleh, po kateri so oblikovali svoje telo. Učenci so spoznali,

da pri nekaterih črkah potrebujejo učiteljevo pomoč ali da morajo sodelovati s

sošolcem. Ponujene podlage so bile učencem motivacija za delo, saj so vsi vadili

obliko in zapis črke na različnih podlagah. Veselje jim je bilo oblikovati črke iz različnih

materialov, pri tem so uživali v gnetenju, valjanju, odvzemanju in dodajanju. Učenci so

zelo radi pisali s flomastri po mizi, saj jih velikost podlage pri zapisu ni ovirala.

Aktivnost vseh učencev se je nadaljevala tudi pri iskanju sličic na dani glas in

lepljenju teh na list. List s črko in sličicami smo po končani obravnavi črke vložili v

knjigo, ki smo jo poimenovali Črka knjiga. Učenci so iskali v besedi obravnavani glas in

s pobarvanjem ustreznega krogca dokazovali svoje znanje.

Učenci so si z zanimanjem ogledali risanko, sodelovali pri motorični in govorni

ponazoritvi obravnavane črke, se vključili v dramatizacijo in v njej aktivno sodelovali,

vadili obliko in zapis črke na različnih podlagah ter iskali sličice na dani glas. Izjema je

bil učenec, ki pri dveh dejavnostih od petih ni želel sodelovati kljub spodbudi.

Materiali za oblikovanje so učencem ponujali ogromno možnosti za razvijanje

motoričnih spretnosti, prepotrebnih pri zapisu črke, in vaje zapisa v različne podlage so

bile učencem izziv, saj so imeli možnost brisanja napak.

Preglednica 2: Vedenje učencev pri učni uri


1. 2. 3. 4. 5. 6.

Jeza in trma × × × × × × Sodelovanje ü ü ü ü × ü Motenje drugih

× × × × ü ×

Uspešna uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode se je zrcalila v

pozitivni razredni klimi. Dobro razpoloženje učencev je vplivalo na uspeh pri delu, ki je

potekalo v prijetnem vzdušju. Motečih faktorjev, kot sta jeza in trma, pri učencih ni bilo

zaznati. Večina jih je bila pripravljena sodelovati pri vseh aktivnostih, od povprečja pa

je odstopal učenec, ki ni želel sodelovati pri določenih aktivnostih. Svoje nesodelovanje

je stopnjeval z motenjem sošolcev (spuščal glasove in kritiziral sošolce). Dejavnosti,

povezane v multimedijsko podprti fonomimični metodi, so nakazovale uspešno


120

motivacijo pri učencih, saj se ti niso ozirali na sošolca, ki je bil na trenutke moteč faktor,

ampak so ignorirali njegovo vedenje in se posvetili svojemu delu.

Pozitiven vpliv uporabe multimedijsko podprte fonomimične metode se je videl v

dobrem razpoloženju učencev, pri katerih ni bilo zaznati izbruhov jeze in trme, v večini

so vsi sodelovali.

Preglednica 3: Uspešnost opismenjevanja


1. 2. 3. 4. 5. 6.

Prepoznavanje glasov in črk

ü ü ü ü ü ü

Pravilen zapis in branje črk, zlogov, besed in povedi

ü ü ü ü ü ü

Uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode govori v prid dobrim

rezultatom na področju opismenjevanja. Z uporabo te so učenci sprejemali podatke

preko različnih senzornih poti, pri čemer je bilo učencem omogočeno pridobiti znanje

na različne načine. Skozi vse potekajoče dejavnosti so si učenci pridobili znanje, s

katerim so bili uspešni pri prepoznavanju glasov in črk. To pomeni, da so znali glas

prirediti črki in obratno. Sledilo je branje in pisanje črk, zlogov, besed in na koncu

enostavnih povedi. Z uporabo multimedijsko podprte fonomimične metode so se učenci

uspešno opismenili.

Da je uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode uspešna pri

opismenjevanju, smo ugotovili iz rezultatov raziskave, saj vsi učenci prepoznajo

glasove in črke ter pravilno berejo in zapišejo črke, zloge, besede in povedi.

Preglednica 4: Uporabnost didaktičnih načel v procesu opismenjevanja

Načelo

Uporabnik

Učna diferenciacija in individualizacija

Primernost, sistematičnost in

postopnost

Nazornost Aktivnost učencev

Trajnost znanja

Učitelj ü ü ü ü ü

Ugotovili smo, da je multimedijsko podprta fonomimična metoda predstavljala

učitelju učinkovit didaktični pripomoček v procesu opismenjevanja. Glede na

zastopanost načel in z upoštevanjem njihovih posebnosti je bilo v procesu


121

opismenjevanja zaznati njihov pozitivni vpliv, kar se je odražalo v kompleksnosti

procesa. Na področju opismenjevanja je bila zastopanost diferenciacije in

individualizacije temelj za individuum, ki je ob podpori diferenciacije pokazal svoje

potenciale. Sledila je primernost, sistematičnost in postopnost, ki so s svojim

prepletanjem naredile kompleksnost procesa v moči dostopnega in razumnega. Vse to

podprto z nazornostjo, ki je vključevala aktivacijo različnih senzoreceptorjev, se je

aktivnost učencev še povečala. Kombinacija načel v opismenjevanju je sprožila načelo

po trajnosti znanja. Načela so bila z uporabo multimedijsko podprte fonomimične

metode enakomerno zastopana in ne moremo govoriti o prevladi kakega načela,

potrdimo lahko le sinhrono delovanje vseh med seboj.

Multimedijsko podprta fonomimična metoda predstavlja učitelju učinkovit didaktični

pripomoček, kar smo vrednotili glede na didaktična načela.


122

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Mayer (2013) zagovarja uporabo tehnologije s pristopom poučevanja, usmerjenim

v učenje oziroma v učenca. Z učiteljevim poznavanjem učenčevih potreb in uporabo

multimedijskih sporočil se pri učencu aktivira spomin v smislu shranjevanja informacij.

Učenje dobi smisel, saj uspešno poučevanje s tehnologijo spodbuja pri učencih

kognitivno procesiranje. Poučevanje s tehnologijo je učinkovito zaradi metod

poučevanja.

Preko raziskovanja o tem, kako uspešna je multimedijsko podprta fonomimična

metoda, smo prišli do spoznanj, da je uporaba multimedijsko podprte fonomimične

metode uspešna v procesu opismenjevanja pri otrocih z LMDR. Spoznali smo, da

uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode učence motivira za uspešno

sodelovanje pri učni uri, ki poteka po sosledju dejavnosti. Njen pozitivni učinek se

projicira na učenčevo dobro razpoloženje, v katerem ni zaznati izbruhov jeze in trme,

nesodelovanja in motenja drugih. Kot najpomembnejše in zaradi česar je bila

uporabljena prej omenjena metoda je uspeh na področju opismenjevanja. Stremimo k

dejstvu, da je opismenjevanje proces, skozi katerega moramo vsi: taki in drugačni, na

tak in drugačen način. Otroci z LMDR so »drugačni« in prav zaradi njihove drugačnosti

je potrebno nam, učiteljem, izbrati način, ki bo njihovi drugačnosti omogočil enakost.

Učiteljev posluh za otroka z drugačno razsežnostjo vodi k uporabi multimedijsko

podprte fonomimične metode.

Rezultatov raziskave ne moremo posploševati, ker je število vključenih v raziskavo

premajhno, vezano le na šest učencev z LMDR. Zavedati se moramo, da je potrebno

otroka z LMDR sprejeti celostno in mu zagotoviti način dela, pri katerem bo uspešen.

Kot je iz raziskave razvidno, multimedijsko podprta fonomimična metoda ponuja

multisenzorno sprejemanje informacij in potek dejavnosti je zasnovan po pravilih

didaktičnih načel.

Če na raziskavo gledamo z vidika ustreznosti metodologije, menimo, da je bila

uporabljena ustrezna metoda, predvsem z vidika več čutnega pristopa k učenju. V

metodo smo namreč zajeli veliko dejavnosti, ki ponujajo spoznavanje črk na različne

načine, kar se lahko uporabi tudi pri drugih učencih.

Rezultati raziskave so nas opozorili na to, da so otroci z LMDR poseben dar, za

katerega je potrebno, da ima učitelj pri poučevanju srce, glavo in roke (Shulman, 2007;

po Florian, 2010). Ko zavest dopusti učitelju uporabo vsega trojnega, se v svetu

poučevanja odpira nova, učencu prilagodljiva, razsežnost. Imenujemo jo multimedijsko

podprta fonomimična metoda.


123

LITERATURA IN VIRI

Blažič, M., Strmčnik, F., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M. (2003). Didaktika. Novo mesto:

Visokošolsko središče.

Blažko, A. (2014). Ilustracije. Osebni arhiv avtorice.

Colnerič, B. in Zupančič, M. (2005). Osebnostne značilnosti učencev z lažjo motnjo v

duševnem razvoju. Anthropos, 1/4, 299-318. Pridobljeno 4. 12. 2013, s

http://www2.arnes.si/~anthropos/anthropos/2005/1_4/colneric_zupancic.pdf.

Čabraja, J., Kolarič, S. (2005). Izsledki longitudinalne spremljave opismenjevanja v

prvem razredu osemletne osnovne šole. Sodobna pedagogika, 56 (122), 132-142.

Fajfar, D. (1994). Fonomimična metoda opismenjevanja. Naš zbornik, 6, 32-35.

Fajfar, K. (1996/97). Z gibom in sliko do glasov in besed. Educa, 1-2, 30-35.

Gerlič, I., Jaušovec, N. (1998). Spoznavni procesi prisotni pri multimedijsko

posredovanem gradivu. Sodobna pedagogika, 49 (115), 197-206 .

Golli, D. (1991). Opismenjevanje v prvem razredu. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

Grginič, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Domžale: Izolit.

Igrec, S. (2011). Fonomimična metoda opismenjevanja v 1. razredu. Didakta, 142, 29-

30.

Kavkler, M. (2008). Uresničevanje inkluzivne vzgoje in izobraževanja v šolski praksi. V:

Kavkler, M. et. al. (ur.). Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana

poglavja v pomoč šolskim timom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo,

57-93.

Komensky, J. A., 1995. Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

Kramar, M. (2009). Pouk. Nova Gorica: Educa, Melior.

Kremžar, B., Petelin, M. (2001). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana:Društvo za

motopedagogiko in psihomotoriko.

Magajna, L. (1995/96). Razvojne teorije branja in pisanja kot osnova za sodobne

pristope k začetnemu opismenjevanju. V T. Sajovic (ur.), Jezik in slovstvo (str. 61-

74). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.

Mayer, R. E. (2013). Učenje s tehnologijo. V H. Dumont, D. Istance in F. Benavides

(ur.), O naravi učenja : uporaba raziskav za navdih prakse (str. 163-179).

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Medveš, Z. (2003). Šola zate in zame. Sodobna pedagogika, 54(120), 84-102.

Novljan, E. (1992). Metode dela s teksti za duševno prizadete. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.


124

Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah. Ljubljana:

Centerkontura.

Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Premrl, P. (2010). Risanke črk. Interno gradivo OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.

Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli? Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Pulec Lah, S. (2008). Kako v razredu uspešno zadovoljevati raznovrstne (učne)

potrebe vseh učencev. V: Kavkler, M. et. al. (ur.). Razvoj inkluzivne vzgoje in

izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo, 95-141.

Razdevšek Pučko, C. (2004). Kakšnega učitelja potrebuje (pričakuje) današnja (in

jutrišnja) šola? Sodobna pedagogika, 55 (121), 52-74.

Ropič, M. (2003). Opismenjevanje v devetletni šoli: metode in trajanje. Sodobna

pedagogika, 54 (120), 144-166.

Rovšek, M. (2009). Stanje na področju vključevanja otrok z motnjami v duševnem

razvoju v šolski sistem. Sodobna pedagogika, 60(1), 350-362.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Uradni list RS, št. 58/2011.

Pridobljeno 30.11.2013, s http://www.uradni-

list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714

Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje : pismenost v predšolski dobi in prvem

razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Žagar, F. (1996). Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli. Maribor: Obzorja.

Žerovnik, A. (2004). Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Družina.


125

PRILOGE

Priloga 1: Preglednica za opazovanje sodelovanja učencev pri učni uri


1. 2. 3. 4. 5. 6.

Z zanimanjem si ogleda risanko

Sodeluje pri motorični in govorni ponazoritvi obravnavane črke

Vključi se v dramatizacijo in v njej aktivno sodeluje

Vadi obliko in zapis črke na različnih podlagah

Išče sličice na obravnavan glas

Priloga 2: Preglednica za spremljanje vedenja učencev pri učni uri


1. 2. 3. 4. 5. 6.

Zaznavanje jeze in trme

Sodelovanje Motenje drugih


126

Priloga 3: Preglednica za ugotavljanje uspešnosti opismenjevanja učencev


1. 2. 3. 4. 5. 6.

Prepoznavanje glasov in črk

Pravilen zapis in branje črk, zlogov, besed in povedi

Priloga 4: Preglednica za ugotavljanje uporabnosti didaktičnih načel v procesu

opismenjevanja

Načelo

Uporabnik

Učna diferenciacija in individualizacija

Primernost, sistematičnost in

postopnost

Nazornost Aktivnost učencev

Trajnost znanja

Učitelj

Documents

UNIVERZA NA PRIMORSKEM · Podpisana Vanesa Pev Stibilj, študent ka magistrskega študijskega programa druge stopnje Inkluzivna pedagogika izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom