DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana · 2014-04-15 · RECEZENT: SARAH VIDMAR STIBILJ prof. dr. Milan Žvan KONZULTANT: asist. dr. Samo Rauter Ljubljana, 2014 . ZAHVALA Hvaležna

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Šport in mediji

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

DIPLOMSKO DELO

MENTORICA:

prof. dr. Mojca Doupona Topič Avtor dela:

RECEZENT: SARAH VIDMAR STIBILJ

prof. dr. Milan Žvan

KONZULTANT:

asist. dr. Samo Rauter

Ljubljana, 2014

ZAHVALA

Hvaležna sem vsem tistim posebnim ljudem v mojem življenju, ki so me podpirali, mi

pomagali, me dvignili in tolažili, vsem tistim, ki so mi prinesli toliko sreče in veselja.

Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku tega diplomskega dela.

Predvsem hvala mentorici prof. Mojci Doupona Topič, da ni obupala nad mano ter za

usmeritve na poti h končnemu izdelku.

KLJUČNE BESEDE: nogomet, migracije, tuji klub, socializacija v tujini, kulturni

in socialni kapital

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

Sarah Vidmar

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2014

Športno treniranje, Šport in mediji

Število strani: 77, število slik 14, število diagramov: 5, število virov: 31

IZVLEČEK

V diplomski nalogi smo analizirali migracije slovenskih nogometašev. Migracije danes

niso nič nenavadnega. Pravzaprav so tudi migracije v športu prisotne že od nekdaj.

Namen diplomskega dela je bil s pomočjo intervjuja ugotoviti nekatere značilnosti

migracij naših nogometašev, ki živijo v tujini. Za intervju je bilo izbranih petnajst

nogometašev, ki so v letu 2013 nastopali za našo reprezentanco. Postavili smo jim

enajst vprašanj odprtega tipa. Migracije smo utemeljili s pomočjo teorije Jospeha

Maguire-a, socialni ter kulturni kapital pa opredelili po teoriji Pierre-a Bourdieu-a.

Dobljeni odgovori so bili obdelani s pomočjo programa za obdelavo podatkov NVIVO.

Ugotovljeno je bilo, da so slovenski reprezentanti kot glavni razlog za prehod v tujino

navedli boljše pogoje za delo, poleg tega pa še finančni razlog ter športne ambicije. V

tujini se v glavnem dobro počutijo, so pa vsi vprašani v enem trenutku v tujini občutili

samoto. Pri prestopu jim pomaga menedžer pa tudi družina. Izobrazba jim veliko

pomeni, in so mnenja, da se da uskladiti kariero in izobraževanje. O koncu kariere jih

nekaj že razmišlja, večina se jih vidi nazaj v Sloveniji. Kot nasvet za naslednike so

poudarili, da naj sledijo svojim športnim ambicijam, naj se izobražujejo ter, če se jim

ponudi možnost, naj le odidejo v tujino - saj tujina prinaša edinstveno izkušnjo, in po

mnenju večine pomeni, da se s tem tvoja kariera stopnjuje.

Na temo migracij in športa, pa tudi v povezavi z nogometom, je bilo že veliko

raziskovanega, redko kdaj pa so raziskovani motivi. Le ti, pa po mojem mnenju, dajo

pomemben vpogled na to pomembno vprašanje migracij in športa.

Key words: football, migration, foreign club, socialisation, cultural and social

capital

PLAYING ON FOREIGN FIELDS

Sarah Vidmar

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2014

Sports training, Sports and media

Num. of pages:77, Num. of pictures:14, Num. of diagrams:5, Num.of sources:31

ABSTRACT

The establishment of the world football market, the increased mobility of players,

foreign capital investments in clubs, and the involvement of traditional and alternative

media in sports are clear indicators that globalisation has influenced the world of

football. Migration is a global phenomenon encountered by all countries around the

world.

The thesis outlines the reasons and types of migration in footballers trail to the

outside world. I discuss Slovenia related migrations in football focusing on key

factors for migrating into another country. The aim is to explain migratory factors, the

patterns considering fundamental networks, social and cultural capital by Pierre

Bourdieu and migratory process and migration typology by Jospeh Maguire.

The observations presented in the thesis are based on interviews with fifteen

members from Slovenian national squad, who have played for the squad in year

2013 and have experienced moving abroad.

The collected data was then analysed with the Nvivo programe.

The thesis outlines that the key factors for an athlete to move abroad are better

conditions and better organization, whcih enable the best possible circumstances for

an athlete to train and achieve the highest level of performance. As expected the

finnacial factor is importaint but surely is not the key factor for the move. Moreover all

interviewed footballers agreed that going abroad, takes their career further.

It is also importaint to stress that Slovenian footballers abroad feel that they easily

accommodate to the new environment and enjoy some personal and professional

gains in their career. They have all outlined the importance of manager in giving them

opportunity to go abroad. All of the interviewed athletes have experienced loneliness

at some point of their career, they overcome it with keeping contact with friends and

family for their support. Mostly they socialize with other team members or people

related to the football field. They all appreciate the importance of education and all

agree that it is possible to manage pursuing career and education. As advice for

youngsters who follow them, they should take their education seriously, and if at

some point they get a chance to go abroad, they should take it. Going abroad is an

experience they should not miss, as it takes your career further.

The field of sport and migration is quite researched already, but I find it, that the

motives that make an athlete leave their own country, are the ones that give the full

picture of the situation at home and what needs to change.

KAZALO VSEBINE

ZAHVALA .................................................................................................................................................. 9

IZVLEČEK ................................................................................................................................................ 10

PLAYING ON FOREIGN FIELDS ............................................................................................................... 11

ABSTRACT .............................................................................................................................................. 11

KAZALO VSEBINE ................................................................................................................................... 13

KAZALO SLIK....................................................................................................................................... 15

KAZALO DIAGRAMOV ........................................................................................................................ 15

KAZALO TABEL ................................................................................................................................... 15

1 UVOD .................................................................................................................................................... 7

2 MIGRACIJE V ŠPORTU ......................................................................................................................... 10

3 GLOBALIZACIJA ................................................................................................................................... 15

4 NOGOMET IN MIGRACIJE ................................................................................................................... 17

4.1 PREGLED RAZISKAV NA PODROČJU ŠPORTNIH MIGRACIJ ........................................................... 21

4.2 UTEMELJITEV MIGRACIJ PO JOSEPHU MAGUIREJU .................................................................... 22

4.3 RAZLOGI KLUBOV ZA NAKUP IGRALCA ........................................................................................ 24

4.5 IZKORIŠČANJE MLADIH ................................................................................................................ 27

4.6 PRIMER PRAKSE: AKADEMIJE V TUJINI ........................................................................................ 28

5 NOGOMET IN MIGRACIJE V SLOVENIJI ............................................................................................... 31

5.1 »ČE JE MLAD, POTEM JE DOBER« ................................................................................................ 32

5.2 »IGRALCI – DNEVNI MIGRANTI« .................................................................................................. 33

6 SOCIALNI IN KULTURNI KAPITAL PO BOURDIEU-U ............................................................................. 35

6.1 OPREDELITEV SOCIALNEGA KAPITALA ........................................................................................ 36

6.2 NEGATIVNE POSLEDICE SOCIALNEGA KAPITALA ......................................................................... 37

7 PREDMET IN PROBLEM ....................................................................................................................... 41

7.1 CILJI .............................................................................................................................................. 41

7.2 HIPOTEZE ..................................................................................................................................... 41

8 METODA DELA ................................................................................................................................... 42

8.1 VZOREC MERJENCEV ................................................................................................................... 42

8.3 OBDELAVA PODATKOV – NVIVO PROGRAM ............................................................................... 43

8.4 VZOREC SPREMENLJIVK ............................................................................................................... 43

9 REZULTATI........................................................................................................................................... 45

9.1 RAZLOGI ZA ODHOD V TUJINO .................................................................................................... 45

9.2 PRESTOP ...................................................................................................................................... 47

9.3 STOPNJEVANJE KARIERE .............................................................................................................. 51

9.4 KAJ PRI NAS IGRALCI POGREŠAJO ................................................................................................ 52

9.5 ASIMILACIJA V NOVO OKOLJE ..................................................................................................... 53

9.6 SOCIALIZACIJA Z LJUDMI IZVEN NOGOMETNEGA KROGA .......................................................... 55

9.7 SOOČANJE DRUŽINE Z ODHODOM .............................................................................................. 57

9.8 KONEC KARIERE ........................................................................................................................... 60

9.9 POMEN REPREZENTANCE ............................................................................................................ 63

9.10 ČE BI BILE RAZMERE IDEALNE, BI OSTAL DOMA? ...................................................................... 64

9.11 KAJ BI SVETOVAL SVOJIM NASLEDNJIKOM? .............................................................................. 65

10 SKLEP ................................................................................................................................................ 69

11 VIRI ................................................................................................................................................... 72

KAZALO SLIK

Slika 1.Izkušnje športnikov migrantov, njihovi problemi in vprašanja (Maguire, 1999)...........14

Slika 2. Prikaz povprečne starosti, višine, % domačih, % mednarodnih, % tujih igralcev, ter

njihova povprečna doba v določeni ligi na določenem levelu. ...............................................19

Slika 3. Slika prikazuje število igralcev, ki so v sezoni 2012/2013 odšli igrati v nižjo italijansko

ligo. Lahko razberemo tudi, da je manj kot deset slovenskih nogometašev opravilo prestop v

Italijo. ....................................................................................................................................20

Slika 4. Krožna shema šestih tipov migrantov v povezavi z izobrazbo. Naseljenci (Settler),

Povratniki (Returnee), Nomadski svetovljani (Nomadic Cosmopolitan), Ambiciozneži

(Ambitionist), Izgnanci (Exile) (Love & Kim, 2011). ...............................................................23

Slika 5. Prikaz vrednosti tujih in domačih igralcev v angleški Premier ligi. Jasno se vidi razlika

v vrednotenju tujih in domačih igralcev .................................................................................24

Slika 6. Prikaz veljave igralca v Gani, ki igra v tuji in si s tem veča možnosti za vpoklic v

reprezentanco . ....................................................................................................................27

Slika 7. Število reprezentantov, ki igrajo v tujini, udeleženih na Svetovnem prvenstvu 2010 v

Južnoafriški republiki. ...........................................................................................................31

Slika 8. Razlogi za odhod v tujino. ........................................................................................45

Slika 9. Ideja za prestop v tujino. ..........................................................................................47

Slika 10. Pri katerih letih so izvedli prvi transfer. ...................................................................49

Slika 11. Kaj po tvojem mnenju slovenski klubi nimajo. ........................................................53

Slika 12. Podpora družine ob odhodu v tujino. ......................................................................58

Slika 13. Ali ste se že prej pogovarjali o tujini. ......................................................................58

Slika 14. Starost primerna za prehod v tujino po mnenju vprašanih nogometašev. ...............68

KAZALO DIAGRAMOV

Diagram 1. Konec kariere. ....................................................................................................62

Diagram 2. Pomen igranja za reprezentanco. .......................................................................64

Diagram 3. Ali bi ostal doma, če bi bila liga enakovredna. ....................................................65

Diagram 4. Kaj bi športniki svetovali mlajšim športnikom. .....................................................67

Diagram 5. Ali se nogometašem zdi izobrazba pomembna. .................................................68

KAZALO TABEL

Tabela 1. Število opravljenih prestopov in starost igralca. ....................................................50

7

1 UVOD

Enaindvajseto stoletje obljublja, da bo nova doba migracij. Močnejši mednarodni

migracijski pritiski predstavljajo mnogim družbam velike dileme v politiki;

večina držav v svetu postaja vse bolj multikulturna, multietnična, multireligiozna in

večjezična. Te spremembe so izziv za vlade in civilno družbo, da namešča in koristi

te raznolikosti na način, ki spodbujajo mir in spoštovanje človekovih pravic.

Eden na vsakih petdeset ljudi, več kot 150 milijonov ljudi, živi zunaj svojih matičnih

držav kot priseljenci ali begunci (International Labour Office, 2001).

Šport je fenomen. Šport je nekaj živega, saj se iz dneva v dan spreminja in raste ter

se širi.

S temo športa se ukvarja veliko ljudi, saj je tako široko področje, da se lahko dotika

skorajda vsakega posameznika oziroma vsake panoge. Šport in sociologija tudi

povezujeta mnoge znanstvenike, raziskovalce in druge, ki jih ti dve temi zanimata.

Lahko bi rekli, da se s športom in prostorom ukvarja kar nekaj ljudi, če pa namesto

prostora vzamemo geografski prostor, pa se število kar zmanjša. Sploh v Sloveniji.

V tej diplomski nalogi se bo govorilo predvsem o enem športu, ki je lahko sam zase

fenomen. To je nogomet, ki ga bomo povezali z gibanjem ljudi. In to v smislu selitev.

Vsakdo zagotovo ve, da migracije v današnjem času niso nič novega in

nenavadnega v današnjem času. Z vso sodobno tehnologijo in miselnostjo je svet

posamezniku postal manjši in bolj dostopen. Gotovo je to tudi eden izmed razlogov,

da je migracij vse več. Vedno več pa jih je tudi v nogometu (Giulianotti & Robertson,

2007).

Migracijske poti so v tem športu zakoreninjene že kar daleč nazaj. Seveda so bile

izkoriščene v manjšem številu. Vendar so bile. In ravno stare poti so bile tiste, ki so

jih nogometaši izbirali najprej. Po raziskavah nekaterih znanstvenikov so prvi športni

migranti izbirali poti, ki so bile najbolj utrjene. Izbirali so destinacije, ki so bile utrjene

še iz časa kolonizacije, kjer so bile jezikovne ovire manjše, kulturni šok pa tudi ni bil

tako zelo velik (Maguire & Pearton, 2000b).

8

Danes je zaradi globalizacije mogoče kakšna pot utrjena na novo, drugačna.

Ugotovili pa so, da športniki povečini izberejo že znano utrjeno pot.

Migracije v nogometu bodo torej glavna nit tega diplomskega dela. Gre za področje,

katerega se ga v Sloveniji lotevajo mnogi, ker vsakdo zase misli in točno ve, zakaj

nek slovenski nogometaš zapusti naše zelenice in izbere tuje. Saj že stari rek pravi,

da je sosedova zelenica vedno bolj zelena.

Pa vendar je bilo kljub mnenjem in mislih drugih bore malo raziskanega in

predstavljenega. Zato sem intervjuvala nekatere nogometaše naše izbrane vrste in

se iz prve roke pozanimala, kaj je na tem.

Migracije in nogomet so nekateri že povezovali, na primer: »Prestopi in migracije

nogometašev« je bilo diplomsko delo Roka Zorka (2003), migracije in druge športe

so nekateri v Sloveniji že raziskovali, največ na področju rokometa z deli, kot so na

primer: »Modeli migracij v rokometu glede na nekatere teritorialne karakteristike«

avtorjev Marta Bon, Mojca Doupona Topič, Marko Šibila, Primož Pori, Bojan

Leskošek, leta 2012. Mojca Doupona Topič in Marta Bon sta kot mentorica in

somentorica pomagali pri nastanku del Matije Zakrajška (Nekatere značilnosti

migracij rokometašic, 2013), Polone Rožič (Medkulturna primerjava migracij v

rokometu, 2011) ter nekaterih drugih.

Tema migracij športnikov je vedno in povsod aktualna. Je pa vloga, ki jo v svetu

športnih izmenjav igrajo posamezne države zelo različna. Ene države so predvsem v

vlogi gostiteljic in imajo svojo vrsto težav, druge imajo prihodov in odhodov v nekem

sorazmernem številu, spet pa so tretje, ki se soočajo v večini samo z odhodi in je to

spet drugačna težava – afriške države (Darby, 2012).

Slovenija je vseeno Evropska država, zato ima zagotovo kar nekaj prišlekov, vendar

domačine bolj peri težava odhodov naših najboljših igralcev. Tistih, ki jih imamo

najraje. Tistih, ki jih poznajo pravzaprav vsi Slovenci. Kaj nam manjka, da bi ostali?

Kaj so njihovi razlogi za odhod? Kaj vse je tam drugače? Se drugje res bolje

počutijo? Vsa ta in še nekatera druga vprašanja bodo odgovorjena na naslednjih

straneh. In s pomočjo polstrukturnega intervjuja so jih podali naši izbrani in najboljši.

9

Študija o migracijah naših nogometašev lahko da vpogled v pojav športnih migracij in

nam pomaga razumeti, kaj žene klube v nakup tujih igralcev in športnike migrante, da

zapustijo svojo domovino.

Zato se bomo v tej nalogi najprej spoznali o fenomenu nogometnih migracij v svetu,

sledila bo raziskava dela pri nas, srečali se bomo tudi s pojmom socialnega in

kulturnega kapitala. Na koncu pa bo predstavljena analiza motivov naših igralcev za

odhod v tujino in njihova izkušnja tam.

10

2 MIGRACIJE V ŠPORTU

Navadno na športnike, ki so v tujini, ne gledamo kot na delavce. Proces dela je

prepleten s komercializacijo športa v svetovnem gospodarstvu. Športniki so drugačni

kot delavci v drugih sektorjih, saj morajo namreč iz različnih razlogov vlagati v njihovo

trgovanje na nacionalni, kontinentalni in transkontinentalnih delokacijah- lokacijah.

Profesionalni športniki se kot skupina soočijo in izkusijo različne stopnje izkoriščanja

in premikanja, poleg tega pa tudi uživajo status osebnih koristi. Kakršnekoli prednosti

so, sledijo vlogi spola, saj za globalno migracijo v športu velja, da se je udeležujejo

pretežno moški. Njihova možnost za selitev temelji na patriarhalni strukturi, ki

omogoča, da so po večini ženske tiste, ki skrbijo za dom in to ali potujoč z njimi ali

čakajoč doma. Take delovne migracije v športu se pojavijo znotraj države, med

državami na istem kontinentu in med državami na drugih kontinentih. Družbeno in

geografsko mobilna delovna sila je značilnost sodobne industrijske družbe (Maguire

& Pearton, 2000a).

Do sedaj namreč lahko trdimo le to, da migracij v športu ne moremo pojasnjevati

zgolj iz ekonomskega vidika, saj so športne migracije kompleksen in stalno

spreminjajoč se pojav, ki je večplasten in se ne dotika le ekonomskih, temveč tudi

političnih, zgodovinskih, geografskih, socioloških in kulturnih plasti.

In ravno zato je treba športne migracije pojasnjevati iz globalnega vidika. Preučiti je

potrebno tako širše socialne procese, kot tudi samo športno industrijo (Maguire &

Pearton, 2000b).

Vprašanje migracij v evropskem športu je določeno v ozadju procesa globalizacije, iz

katerih športni sektor ni izvzet. Globalizacija in zbliževanje športnih narodov tako

glede potovalnih časov (pomorski, železniški in zračni) in naših zaznav so postavili

celo vrsto novih vprašanj v zvezi z migracijskimi tokovi v športu.

Obstaja nekaj študij o mobilnosti športnikov, ki se preselijo prek meja, in te študije

lahko prispevajo k razumevanju migracij okrog nogometašev, skupaj s teorijo migracij

v generalnem smislu. Ta pristop, zato odpira povezavo med prostorsko in časovno

razsežnostjo migracij (Eliasson, 2009).

11

Migracije se da naslikati kot igre ničelne vsote, ki zajemajo ali dobičke ali izgube,

zmagovalce ali poražence, vzrok za optimizem ali pesimizem. Optimisti so trdili, da bi

se kapital ujel in dobiček, ki ga dosežejo narodi donatork prek nakazal, (domneva),

vračanje priseljencev in s tem povezano kroženja, višjih plač in nadnacionalnih

mislečih diaspore, kar vse bi lahko deloval kot potencialne motorjev in nosilcev

razvoja. Pesimisti pa upodabljajo migracije kvalificiranih, kot rudarskih proces

označen s krvjo dragocenih virov v tujini, nerazvitostjo, poglabljanje revščine in

globalne neenakosti in škodljivih sociokulturnih vplivov na pošiljanje društva (Darby,

2007).

Mednarodni športni uspeh v poznem dvajsetem stoletju vključuje tekmovanje med

sistemi, ki so v sami svetovni eliti športnih tekmovanj. Razvoj športa je odvisen od

več dejavnikov: izkoristka osredotočenosti in učinkovitosti športne organizacije,

dostopnosti in identifikacije človeških virov, metod treniranja in usposabljanja,

uporabe športne medicine in športnih ved (Maguire & Falcous, 2011).

Poleg tega je razvoj specifičnih športov v določenih družbah odvisen od statusa tega

športa na mednarodni ravni. Šport v manj razvitih državah po navadi premalo

izkoriščajo, zato je njihov talent manj izkoriščen in ga celo izgubljajo z močnejšimi

državami v svetovnem športu (Maguire & Pearton, 2000b).

Globalni športni proces lahko pripelje do manj odvisnega ali popolnoma odvisnega

razvoja nacionalnega talenta. Ti globalni športni procesi so oblikovani družno z vrsto

globalnih tokov, še posebej ljudi, tehnologije, kapital, posredovane podobe in

ideologije. Svetovna športna figuralika ustrezno vključuje mehanizme proizvodnje

izkušenj in potrošnje (Maguire, 1999).

Elitni šport pomeni prepoznavanje in razvoj talentov, njegova proizvodnja na

svetovnem odru v enem ali več športnih dogodkih in njegovo porabo

preko masovnih medijev kot globalno občinstvo. V zadnjem časovnem obdobju je

zaslediti težnjo k pojavu svetovne športne monokulture, to je kultura, kjer skrbniki,

trenerji in učitelji spodbujajo elitni šport, vrednote in ideologijo, kjer so tekmovanja in

turnirji strukturirani visoko uveljavljenih in racionaliziranih linijah. V okviru globalnega

12

športnega procesa, na primer, na olimpijskih igrah ni le mednarodnega ranga

narodov, vendar so ti narodi lahko združeni, po več ali manj skupnih političnih,

gospodarskih in kulturnih linijah.

V jedru ležijo države Zahodne Evrope, Severne Amerike in Avstralija ter Nova

Zelandija. Semi- periferne države po navadi vključujejo nekdanje socialistične države,

nekatere države Srednje in Južne Amerike in nekatere države v vzponu, kot je na

primer Južna Koreja. Periferne države so večinoma islamskih narodi, večina afriških

držav in tiste iz Južne Azije. To je pomembno, ker ima »zahod« nadzor nad vsebino,

ideologijo in gospodarskimi viri, ki so povezani s športom. Vendar lahko ne jedrne

države uporabijo velike športne festivale za utrditev notranje nacionalne identitete in

krepitev mednarodnega priznanja ter ugleda. Z upoštevanjem zgoraj omenjenega

vidimo velik pomen športa tudi preko hitre rasti članstva v olimpijskem gibanju in

svetovni nogometni federaciji. Zahod prevladuje v mednarodnem priznanju,

spoštljivosti, ter ima svojevrsten status in prestiž (Maguire & Pearton, 2000b).

Joseph Maguire je izpostavil štiri glavna vprašanja, ki so lahko temelj za preučevanje

migracij.

1. VPRAŠANJA PRAVIC DELAVCEV, ki se namreč razlikujejo med športnimi

migranti in domačini, pa tudi na kontinentalni ravni so drugačne, se pa prav

tako spreminjajo s časom. Pravice (zaposlitve) se občutno razlikujejo med

športniki v ekipnih ali individualnih športih, sploh pa v svoboščini pravic.

Čeprav se je z Bosmanovim pravilom veliko spremenilo, se posamezniki izven

držav Evropske unije deležni procesa selekcije. Ponujajo jim manjše plače.

Čeprav evropski klubi uporabljajo nogometne šole na tujih tleh. To gibanje

najboljših športnikov iz države pušča vidne posledice doma, in ravno zaradi

teh posledic jih v domači državi ni.

2. VPRAŠANJE LASTNE POLITIČNE EKONOMIJE

Mednarodna federacija nogometnih zvez (FIFA), pravzaprav vodi, upravlja in

izkorišča mednarodni proces migracij.

13

Že v letu 1993 je želela vzpostaviti prosti pretok igralcev, a so na konferenci

najvišji angleški nogometni organi in oddelek za zaposlovanje stopili skupaj in

dosegli, da se to ni zgodi, oziroma ravno nasprotni, saj so še zaostrili pogoje

za prestop. Opazili so namreč, da se zaradi nakupov tujih igralcev zanemarja

delo pri mlajših selekcijah, zato se je manjšalo število mlajših, in še zmanjšale

so se njihove možnosti, da se dokažejo.

3. VPRAŠANJE USPEHA NACIONALNIH MOŠTEV

Gre za vprašanja pripadnosti državi, lastne identitete, navezanosti na domači

prostor, ki so zelo pomembna. Nova generacija športnih migrantov pokaže

malo navezanosti na določeno državo, skupnost in zato naj bi se čutil manjši

naboj na tekmovalni ravni (primer Anglija). S procesom športnih migracij

postane nacionalnost bolj fleksibilna.

4. SOCIALNO PSIHOLOŠKI PROBLEMI ZARADI ODDALJENOSTI OD DOMA

IN PRILAGODITVE

Problem jezika, komunikacije v nekaterih državah. Športniki opisujejo relativno

majhen kulturni šok, drugi pa to doživljajo drugače (Maguire & Pearton,

2000a).

Joseph Maguire in John Bale sta kot pionirja v študijah športnih migracij že leta 1994

opazila, da se selitev športnega dela krepi in se pojavlja v obsežnem geografskem

področju in se tudi številno vedno bolj krepi znotraj športnih subkultur. Čeprav sta

pionirja iskala odgovore na vprašanja športnih migracij pred že skoraj dvema

desetletjema, je še zmeraj malo literature znotraj različnih športnih disciplin (Maguire

& Pearton, 2000b).

14

Prepoznavanje talenta in razvoja je odvisno od dobre tehnologije in uveljavitve

športa, zato Zahod po navadi zmaga. Pri širših migracijskih procesih se je v zadnjih

desetletjih zaposlovanje s strani zahodnih držav povečalo, ne le v športu, temveč tudi

z znanstveniki in trenerji iz nekdanjega sovjetskega bloka, pa tudi bega atletskih

talentov iz Afrike in Južne Amerike. To zaposlovanje je bilo najbolj očitno v nogometu

v ekonomsko močnejših ligah in klubih. Periferne države ostanejo odvisne v odnosu

na evropsko jedro. V drugih športih kot sta atletika in baseball pa je to beg talentov v

ZDA (Maguire & Pearton, 2000b).

Slika 1. Izkušnje športnikov migrantov, njihovi problemi in vprašanja (Maguire, 1999).

15

3 GLOBALIZACIJA

Raziskave v športu so v zadnjem času razvile zanimanje za globalizacijo (Eliasson,

2009).

Lahko bi rekli, da so vprašanja v zvezi s športom konstantna, okoliščine pa so se zelo

spremenile. Ko se dotaknemo področja globalizacije in športa pa se vedno

sprašujemo ali nas, narode in regije šport loči ali druži.

Razvoj in širjenje sodobnega športa je vezan v globalne procese. Rast in razvoj

svetovnih športnih organizacij, globalno sprejetje pravil športa in vzpostavitev

mednarodnih svetovnih tekmovanj, so povezana v seriji tokov, ki strukturirajo

interakcije športnih svetov. Na prvi vtis se zdi, da šport spodbuja mednarodno

upadanje kontrastov, saj s številnimi globalnimi dogodki prihajajo narodi skupaj – to

pa je minljivo.

Vseeno tesna povezanost med športom in nacionalno kulturo pomeni tudi, da

mednarodni šport le to slabi in to, se bo nadaljevalo in bo v prihodnosti ogrozilo bolj

regionalno politično integracijo.

Svet športa predstavlja naravno partnerstvo sistemu Združenih narodov. Po svojem

je bit športa v udeležbi. Gre za vključevanje in državljanstvo. Šport prinaša

posameznika in skupnosti skupaj, tako da poudarja skupno narodnost in premošča

kulturne in etnične razlike. Šport lahko premosti prepreke, ki delijo družbo, zaradi

česar je močno orodje za podporo s prizadevanjem za preprečevanje konfliktov in za

vzpostavitev miru, tako simbolično na globalni ravni in zelo praktično znotraj

skupnosti. Ko se dejansko uporablja, športni programi, spodbujanje socialnega

vključevanja, spodbujanje strpnosti, prispeva k zmanjšanju napetosti in ustvarja

dialog. Moč športa omogoča dodatno prepričljivo orodje kot zagovorništvo in

komunikacija.

Šport je verjetno najbolj učinkovit način komuniciranja v sodobnem svetu, mimo tako

verbalno kot pisne komunikacije in dosega neposredno iz več milijard ljudi po vsem

svetu. Nobenega dvoma ni o tem, da je šport izvedljiv in zakonit način grajenja

prijateljstva med narodi (Maguire, 2005).

16

Pa šport pomaga pri izgradnji prijateljstva med ljudmi in narodi? Pri tem, kot del

širšega globalnega civilizacijskega procesa, podaljša tudi stopnjo čustvene

identifikacije med člani različnih družb in civilizacij? S tokom športnih talentov po

svetu in z organizacijo svetovnih tekmovanj uprizorjenih pred ljudmi različnih narodov

in s preko milijard ogledov preko kompleksa športnih medijev, organizira in

predstavlja bolj svetovljanska čustva, razvita znotraj in med ljudmi različnih narodov?

Ali obratno, so globalizacijski procesi podprti z bolj močnimi decivilizacijskimi pritiski,

med katerimi, znotraj in med različnimi civilizacijami, agresivno poseže v tuje

vrednote, artefakte in kulturne izdelke, od katerih je sodoben šport primer »par

excellence«. Če bi bilo tako, potem bi nacionalizem in nasilje, ki označuje vidike

svetovnega športa, lažje razumeli. Resnično bi občutek namerne nostalgije, in želja,

da bi imeli »enega od naših«, ki predstavlja narod, je lahko simptom občutka

negotovosti ljudi, ki ga čuti vse več ljudi v vse bolj globaliziranem svetu in njihovo

zavračanje svetovljanskih/kozmopolitanskih vrednot (Maguire, 2005).

Šport lahko igra na videz protislovno vlogo pri globalnih procesih in oblikovanju

identitete. Z vidikov socioloških procesov ni presenetljivo, da šport tako razširja

emocionalno identifikacijo med pripadniki različnih družb in civilizacij in istočasno

podžiga decivilizacijske protinapade sunke (Maguire, 2005).

Globalni športni proces, zato lahko pripelje do, pod –odvisnega ali odvisnega razvoja

nacionalnega talenta (Maguire & Pearton, 2000b).

17

4 NOGOMET IN MIGRACIJE

Nogomet je še vedno šport številka ena v svetu in je svojevrsten fenomen. Število

igralcev še vedno narašča in z gotovostjo lahko trdimo, da je najbolj igran šport na

svetu. Čeprav so mnogi trdili, da ga bo finančna kriza prizadela, temu športu ne pade

priljubljenost in so vrtoglave vsote, ki se vrtijo v tem športu le še višje. Na račun česa

in koga pa je že druga zgodba.

Skupaj z razvojem nogometa pa se pojavljajo tudi nove dimenzije te igre, kot so na

primer mednarodne migracije igralcev. Kljub pomanjkljivi literaturi se lahko v medijih

zasledi, da se vedno več nogometašev odloči za prestop v tujino. Ti prestopi segajo

širše od tradicionalnih meja migracij v našem okolju in so že del globalizacijskih

lastnosti.

V preteklem desetletju je nogometni proizvod postal svetovna znamka. Evropa je bila

opredeljena kot ključen regionalni subjekt, kjer se nogomet goji in to precej uspešno

v zadnjih 10 letih. V tem smislu je Evropski nogomet "jedro" gospodarstva

nogometne blagovne znamke in predstavlja okoli 80 % prihodkov nogometa.

Pomembno je, da se Evropa prepozna tudi kot center za migracije igralca. Nogomet

v Evropi je globalno podjetje z evropskimi klubi in je pogosto sestavljen iz kompozita

igralcev iz različnih nacionalnih držav Evrope, Severne in Južne Amerike, Azije,

Afrike in Avstralije. Za evropske klube se zdaj zdi, da nosijo globalno zaposlovanje in

ne išče in razvija talentov (tj. avtohtonih doma vzgojenih igralcev). V zvezi s tem se

zdi, da so ti klubi pridobivali bolj in bolj konkurenčno osebje iz najrazličnejših držav

(Littlewood, Mullen, & Richardson, 2011).

V nogometu danes tuji igralci predstavljajo več kot tretjino vseh igralcev v 36

evropskih prvenstvih, kjer je mogoče reči, da bolj ko je uspešno prvenstvo bolj

verjetno je, da bi pritegnili igralce, ki niso državljani države, v kateri se trenutno

predvaja. Glede na demografske študije nogometašev v Evropi leta 2010, so bili

igralci, ki so zapustili matično državo ob prestopu stari v povprečju 22,2 let v

povprečju, ko so to storili; kar dokazuje, da je mednarodna zaposlovanje klubov v

najbolj uspešnih lig bolj usmerjene k mladimi igralcem (Enlarged Partial Agreement

on Sport, 2011).

18

Prve pomembnejše mednarodne prestope v nogometu lahko zasledimo okoli leta

1950 (Falcous & Maguire, 2005).

Športniki so igrali tudi v drugih državah, že nekje od začetkov modernega športa v

devetnajstem stoletju, na primer, na Newton Heath LYR nogometnega kluba,

predhodnika Manchester United-a, ki je vključevala irske in škotske igralce.

McGovern (2002) je opisal razloge klubov v Premier ligi za nakup tujih igralcev med

leti 1946 in 1995 in pokazal, da so klubi nagnjeni k nakupu igralcev s podobnimi

karakteristikami, izborom igralcev s podobnim jezikom, slogom nogometa, kulturo in

po večini iz krajev, kjer je nekoč Anglija imela kolonije (Enlarged Partial Agreement

on Sport, 2011).

Pravzaprav je globalizacija trga dela tista, ki je spodbudila najbolj talentirane

športnike k mednarodnim migracijam, tako imenovanim »begom stopal«, ali bolje

rečeno »begom mišic«, po analogiji bega možganov v globalnem gospodarstvu.

Taka globalizacija je bila sprožena po uveljavitvi Bosmanovega pravila iz leta 1995

(Andreff, 2010).

Evropska nogometna zveza (UEFA) je potrjeno jedro ekonomije znotraj svetovnega

nogometa.

Evropa je primarna destinacija za najboljše nogometaše sveta. In zato so vzorci za

rekrutiranje najboljših igralcev v Evropo jasno znani. Najboljši klubi v najprestižnejših

angleških, španskih, italijanskih, nemških ter francoskih ligah si lahko privoščijo

najboljše nogometaše, in so največji uvozniki športnih talentov (Maguire & Pearton,

2000a).

Danes je nogomet glavna stran mednarodne mobilnosti delovne sile. Igralci se gibajo

v skladu z več vprašanji, kot sta talent in denar. Zaradi mobilnosti v finančnem

smislu, so bili marsikateri igralci predmet izkoriščanja. Ta težnja je tako pomembna,

da je bila povod za observatorij profesionalnih nogometašev Professional Football

Players, ki kaže na uspeh in vrednost igralcev, skupaj z interaktivno spletno

instrumenta za ponazoritev migracije (Miller, Rowe in Lawrence, v Maguire and

Falcous, 2011).

19

Za CIES Football Observatorij sta edinstven projekt leta 2005 začela Dr. Raffaele

Poli in Loic Ravenel pod imenom igralcev observatorija za profesionalni nogomet.

(Professional Football (PFPO). Od leta 2011 je eden od temeljev Projekta športni

observatori in je namenjen statistični analizi športa v vsej njegovi raznolikosti. Letno

izdajo dva poročila za nogomet, v januarju pa Demografske študije, ki predstavljajo

poglobljeno analizo sestave kluba in lastnosti igralcev 31 najboljših divizijah lige

držav članic. Metodološka strogost skupaj z globokim poznavanjem nogometa

zagotavljajo visoko kakovost analiz po konkurenčnih cenah (Poli, Besson in Ravenel,

2014).

Primer grafičnih prikazov s spletne strani observatorija profesionalnih nogometašev:

Slika 2. Prikaz povprečne starosti, višine, % domačih, % mednarodnih, % tujih igralcev, ter njihova

povprečna doba v določeni ligi (Football observatory, 2014).

20

Slika 3. Slika prikazuje število igralcev, ki so v sezoni 2012/2013 odšli igrati v nižjo italijansko ligo. Lahko razberemo tudi, da je manj kot deset slovenskih nogometašev opravilo prestop v Italijo (Football observatory, 2014).

21

4.1 PREGLED RAZISKAV NA PODROČJU ŠPORTNIH MIGRACIJ

Odprava meja, da se nogometaši prosto selijo (globalizacija na splošno in v posebnih

primerih, kot je odločanje o primeru Bosman), se je tako posledično razširila na

zaposlovanje vrhunskih klubov, da zajema ves svet (Bale, 2003).

in glavna stvar v najemanju teh top klubov je iskanje nadarjenih mladih v tujini in jih

"privleči" v Evropo z gospodarskimi spodbudami (Maguire in Stead, v Maguire and

Falcous, 2011).

Poli je leta 2004 poudaril, da so moški dosti bolj nagnjeni k migracijam in tudi k

nogometnim migracijam, saj naj bi ženske v večini raje ohranjale svojo tradicionalno

vlogo; Sine Agergaard pa je poudarila, da je tudi kar nekaj žensk, ki se tega

poslužuje in kot primer gostiteljice predstavila Dansko (Agergaard in Botelho, 2011).

Odprava meja, da se nogometaši prosto selijo (globalizacija na splošno in v posebnih

primerih, kot je odločanje o primeru Bosman), se je tako posledično razširila na

zaposlovanje vrhunskih klubov, da zajema ves svet, in glavna stvar v najemanju teh

top klubov je iskanje nadarjenih mladih v tujini in jih "privleči" v Evropo z

gospodarskimi spodbudami.

Kljub temu, teorije ekonomske migracije, ki imajo migracije na splošno pojasnjene

tako, da funkcija ponudbe in povpraševanja na trgu dela sestane z velikimi izzivi pri

opazovanih podatkih. Naj navedem primer, trg dela za nogometaše po vsej Evropi, je

tako dobro založen z igralci, da ni dovolj delovnih mest, da gredo naokoli: od začetka

do sredine leta 2000 se je število igralcev, ki nimajo zaposlitev "spektakularno

povečalo" v vsaki evropski ligi,to pa je zaradi gospodarskih strategij bogatih

evropskih klubov, katerih akademije proizvajajo zasičenost kvalificiranih delavcev, da

bi se znižale dela cene. Kot sta Maguire in Pearton pisala, »čeprav ekonomija igra

bistveno vlogo pri določanju vzorcev nogometne migracij, ki nikakor niso edini

dejavnik. Namesto tega gre za sklope soodvisnosti, ki gradijo in oblikujejo športne

migracije globalno ... [in] politika, zgodovina, geografija in kultura, vse to vpliva na

strukturiranje poti nogomet migrantov« (Maguire and Pearton, 2000).

22

Vloga mrež migrantov se zdi ključnega pomena za razumevanje mednarodnih

nogometnih migracij. Nogometaši, ki se selijo, navadno uporabljajo že vzpostavljene

poti migracij: nagibanju se k potovanju k bivšim kolonialnim gospodarjem, kot je na

primer Francija pa tudi Belgija in Portugalska, čeprav ti ligi nista najbolj prestižni

(Darby, 2007).

V Afriki velja prepričanje, da je iti v tujino na svojo nogometno pot, edini način za

pobeg pred grozečo revščino (Darby & Solberg, 2010).

V sodobnem svetu nogometa so te poti zgrajene in vzdržane s strani agentov, ki

izkoriščajo »migracijsko industrijo« (Darby, 2012).

4.2 UTEMELJITEV MIGRACIJ PO JOSEPHU MAGUIREJU

Kot je že bilo omenjeno sta športne migracije najprej začela raziskovati Joseph

Maguire in John Bale s tipologijo motivov športnikov za odhod v tujino. Magee in

Sugden pa sta jo leta 2002 dopolnila.

Maguire je že leta 1996 predstavil predhodno tipologijo za migrante, ki temelji na

študijah različnih športnih disciplin in poudarja kombinacijo različnih vidikov

migrantovih motivov. Ta tipologija identificira pet kategorij migrantov:

1. Pionirji, tisti, ki so s skoraj evangeličansko vnemo željni, da bi se njihov šport

širil,

2. Naseljenci, to so tisti, ki so prvotno odločeni, da bodo ostali v gostujoči državi,

3. Plačanci, tisti, ki jih motivirajo kratkoročni dobički,

4. Nomadski svetovljani, športniki, ki svoj šport izkoriščajo za potovanje in

spoznavanje novih držav, mest ter kultur,

5. Povratniki, tisti, ki jim je cilj vrnitev domov, npr. po koncu kariere.

Magee in Sugden sta leta 2002 dopolnila opisano tipologijo, osredotočena pa sta bila

zgolj na nogomet. Dodala sta še tri nove kategorije.

1. Športne ambiciozneže sta razdelila v tri podskupine,

23

a. Tisti, ki migrirajo, da bi se uresničila njihova želja po profesionalni

karieri,

b. Tisti, ki migrirajo v točno določeno državo v točno določen klub,

c. Tisti, ki želijo dobiti pogodbo, v najvišji možni ligi.

2. Izgnanci, so tisti, ki iz športu povezanih, osebnih, političnih ali drugih razlogov

prostovoljno zapustijo državo, ter

3. Izločenci, tisti, ki so prisiljeni zapustiti državo, zaradi problemov in

izpostavljenosti medijev (Maguire & Falcous, 2011).

Zgoraj navedene tipologije lahko razumemo kot idealne tipe, s katerimi lahko

razložimo glavne motive za odhod v tujino, ki pa morajo vsekakor biti nadaljnje

raziskani in pojasnjeni. Nikakor ne gre pozabiti še pomembnosti osebnih lastnosti in

okoliščin športnika, ki so pri vsakem drugačne in posebne, zato je vsaka migracija

posebna in lahko pojasnjena na svojevrsten način (Love & Kim, 2011).

Slika 4. Krožna shema šestih tipov migrantov v povezavi z izobrazbo. Naseljenci (Settler), Povratniki (Returnee), Nomadski svetovljani (Nomadic Cosmopolitan), Ambiciozneži (Ambitionist), Izgnanci (Exile) (Love & Kim, 2011).

24

Slika 5. Prikaz vrednosti tujih in domačih igralcev v angleški Premier ligi. Jasno se vidi razlika v

vrednotenju tujih in domačih igralcev (Soccer by the numbers, 2014).

Do danes ni bilo prav dosti raziskanega na področju motivov, ki vabijo igralce, da

prestopijo v tuj klub. Čeprav so ekonomski razlogi zelo pomembni za migracijo, pa

niso ključni razlog, saj so si skupaj z ostalimi razlogi, soodvisni (Maguire & Pearton,

2000a).

4.3 RAZLOGI KLUBOV ZA NAKUP IGRALCA

Možen razlog, za najem tujega igralca je ekonomske narave. Z nakupom zvezdnika,

se pridobi veliko sponzorjev in medijskega zanimanja. Maguire je že leta 1998

povzel, da z nakupom tujega igralca pripomoremo k publiciteti in preko tega

ekonomski pridobitvi za klub.

Klubi, ki simpatizirajo z mednarodno izmenjavo igralcev, poleg zgoraj omenjenega

motiva, pridobijo tudi na slovesu prijaznim za tujce, z oglaševanjem dobijo ugled

multi-kulturnega kluba in s tem tujce posledično tudi privabljajo (Darby & Solberg,

2010).

V danskih klubih, ki so predvsem privlačna destinacija v ženskem nogometu, pravijo,

da je že toliko tujih igralk, da postaja delo težko. Tudi klubi morajo namreč za tujce

veliko narediti: poskrbeti za vse papirje, poskrbeti za nastanitve igralk, navsezadnje

poskrbeti tudi za njihovo dobro počutje, da se ne osamijo, pomagajo jim pri

vključevanju v skupnosti preko različnih predavanj ter pomagajo pri asimiliranju v

novo okolje (Agergaard in Botelho, 2011).

25

Najemanje tujih igralcev je tvegan posel. Da bi klubi lahko uspešno poslovali in

najemali igralce, morajo dobro poznati kvalitete igralcev in njihovo sposobnost

sodelovanja s klubom ter njihova pričakovanja glede adaptacije v novo okolje.

Delodajalci si želijo transakcije izmenjave z znanimi in odgovornimi viri in na tak

način zmanjšati možnosti za neuspešno mednarodno izmenjavo igralca.

»Nogometaši« pravi Poli 2005 »pa so sploh drugačni, saj njihovo delo ne more biti

osebne socialne značilnosti.« Za klube je pomembno, da zagotovijo možnosti, da bo

migrant uspešen športnik enako kot socialna oseba.

Tako ugotovimo, da niso zgolj ekonomski razlogi tisti, ki so pomembni v klubu za

nakup tujcev. Gre se tudi za njihovo željo po tem, da vzpostavijo in širijo dobro

socialno omrežje v katerem lahko tudi bivši igralci pripomorejo k bodočim nakupom,

katerih si jih klubi želijo (Darby & Solberg, 2010).

Nogometaši radi občutijo, kako se igra nogomet drugje. Če se nogometaši težko

najdejo v novi državi v drugem sistemu, se to zagotovo pozna na njihovi igri in

neudobje vodi celo do vrnitve nazaj domov.

Zdi se, da imajo igralci tudi dodatne motive, saj so poleg denarja poudarili tudi željo

po socialnem stiku. Pomembno jim je, da je okolje iz tega vidika ugodno in da jim

omogoča širjenje socialnega omrežja ter druženje. Na podlagi teh izkušenj, ki jih

njihovi predhodniki dobijo, odločajo o svoji destinaciji.

Poli je leta 2006 opisal, kako, na primer, Afričanom migracija predstavlja pot do

samouresničitve, pa tudi njihovo edino upanje. Poleg tega pa doma doživijo ob vrnitvi

več slave in prestiža (Darby & Solberg, 2010).

26

Tveganje je veliko za tiste migrante, ki so v mladih letih zapustili svojo domačo

državo zato, da bi igrali nogomet v tujini. Ko kot profesionalen nogometaš prideš v

tujino, imaš namen, da pridobiš večji fizični kapital in ne akademskega, ki ti zagotovi

celotno prihodnjo družbeno pozicijo. Z drugimi besedami, nogometna kariera je le

začasna in velikokrat riskantna, ker temelji samo na tvojih telesnih sposobnostih

(Agergaard in Botelho, 2011).

Kot sta napisala Elliot in Maguire (2008b) so omrežja za rekrutiranje razvita v

medsebojni odvisnosti med migranti in klubi in pritegnejo k dejstvu, da delavci in

delodajalci uporabljajo veliko poznanstev zato, da bi našli delovne možnosti izven

domačega okolja. Obstajajo številni razlogi za migracijo. Kot prvi je navadno finančna

iniciativa za klub ali igralca. Čeprav se kljub temu zdi, da je vodilni razlog športna

ambicija, saj si klub želi zboljšati možnosti za uspeh, igralec pa uresničiti željo po

pravi karieri. S tem razlogom je povezan tudi motiv za zboljšanje nogometne izkušnje

»football experience« in s strani kluba realizacijo možnega stranskega učinka –

uspešna socializacija talentov. Pomemben faktor je namreč vprašanje adaptacije,

koncept asimilacije in integracije, ki so v klubih uporabljeni različno. Poleg nogometa

na Danskem naj bi se, za čim boljše počutje, poskrbelo tudi na drugih področjih, na

druge načine – za uspešno kulturno adaptacijo.

Stead in Maguire sta opazila, da se morajo novi migranti prilagoditi, ne pa nujno

asimilirati v novo kulturno okolje, saj jih disciplina, narava športa dovolj motivira, z

družino in prijatelji pa doma ali preko meja ostanejo v stiku preko Skypa ali

Facebooka, ipd (Agergaard and Botelho, 2009).

Izkušnja v tujini pripomore tudi veliko k temu, ali boš vpoklican v nacionalno ekipo.

Spodaj grafični primer za Gano.

27

Slika 6. Prikaz veljave igralca v Gani, ki igra v tuji in si s tem veča možnosti za vpoklic v reprezentanco

(Onwumelechili, 2013).

4.5 IZKORIŠČANJE MLADIH

V evropskem poklicnem nogometu, se več kot sedem od vsakih sto igralcev prvič

seli v Evropo pri manj kot osemnajstih letih, medtem ko se jih kar 33 % pri manj kot

enaindvajsetih letih. Trenutno je več kot 400 poklicnih igralcev, ki so prešli v evropske

države, kot mladoletniki. Prestopi mladih in zelo mladih (mlajših od 15 let), igralcev so

torej realnost v športu, kot je razvidno iz primera enega izmed najboljših igralcev, ki

trenutno Lionel Messi, ki je bil star šele deset let, ko je prišel na stadion FC

Barcelona. Poleg tega se v tem primeru odvija nenavadna zgodba o uspehu, saj

nikjer ne obstajajo statistični podatki, ki kažejo, da je stopnja napak med pod-16 let

ali še manj, ter odstotka nesrečnih izkušenj, vključno s kršitvami otrokovih pravic,

človekovih pravic in športne etike (Enlaged Partial Agreement on Sport, 2011).

Ko se mlad človek v državi odloči za kariero kot nogometaš, je njegova izbira

družbeno konstruirana kot legitimna pot, ki bo usposobljenemu mlademu igralcu

omogočila pot na tuje k uspešnejšim delovnim mestom.

28

Giulianotti piše, da posredniki držav pošiljateljic menijo, da so športniki naravni viri,

pridobljeni, zbrušeni, in se prodajajo z dobičkom, na enak način kot kavna zrna ali

diamanti (Giulianotti & Robertson, 2007).

Veliko priseljencev veliko tvega, predvsem ki so zapustili svojo domovino v mladosti

za igranje nogometa v tujini. Kot profesionalni nogometaš so prišli, da pridobijo fizični

kapital in ne akademskega kapitala, ki lahko zagotovi vaš socialni položaj. Z drugimi

besedami povedano, nogometna kariera je začasna in pogosto zelo tvegana ter

temelji le na vaših telesnih sposobnostih (Agergaard in Sorensen, 2009).

Na profesionalne zahodne evropske nogometne lige močno vpliva globalizacija in

komercializacija. Migracije profesionalnih nogometašev so temeljne za moderno igro,

z najboljšimi igralci iz revnejših perifernih lig, ki potujejo v samo osrčje bogatih lig, v

Anglijo, Italijo, Nemčijo, Španijo in Francijo (Maguire & Pearton, 2000b).

4.6 PRIMER PRAKSE: AKADEMIJE V TUJINI

Že od zgodnjih devetdesetih so bile ustanovljene poti med afriškimi nogometnimi

akademijami in Evropo z namenom okrepiti najbogatejše klube in to na dva načina.

Prvič, evropski klubi vzpostavijo in financirajo nove centre za usposabljanje, ali pa

vlagajo v že obstoječe, v zameno, da prvi pridejo do kvalificirane delovne sile. Gre za

izkoriščanje poceni kvalificirane delovne sile, zlasti v politično stabilnih državah, kot je

Gana, in jo obravnavajo kot naravni vir. Nizozemski klub Feyenoord, na primer, ima

največjo akademijo v Gani in svoj satelitski klub v ganski Premier ligi, ki zagotavlja

akademsko in nogometno izobrazbo lokalnih mladih igralcev z javno izraženim ciljem,

zagotoviti enakomeren pretok mladih talentov nazaj v svoj matični klub v Rotterdamu

(Darby, 2012).

Podobne akademije vodijo neprofitne organizacije (kot so pravice do Dream

Academy v Gani) in velike nacionalne in multinacionalne družbe in vlagatelji, kot so

Red BullAcademy FC v Sogakope, ki je tesno povezana kot talent podajalnik za Red

29

Bull, New York Red Bulls in Red Bull Salzburg. Drugič, močni evropski klube včasih

kupijo kontrolni delež v afriških nogometnih moštvih: to je naredil AFC Ajax iz

Amsterdama do leta 1999, ko je kupil večinski delež ganske ekipe Obuasi Goldfields,

čeprav je od leta 1999 prodala svoje zaloge, zaradi slabe donosnosti svojih naložb

(Darby, 2007).

Selitvene poti so tudi uporabljene s strani uspešnih nekdanjih igralcev nogometa, ki

sami vzpostavijo te akademije doma, pogosto s človekoljubnim namenom »oddolžiti

se« svoji domači skupnosti. S pomočjo denarja zasluženega v tujini, omogočajo

mladim izobrazbo ter možnost slediti njihovemu uspehu.

Akademija razpreta pomembno vlogo v svetovni sistem, ki afriškim državam in

igralcem, prikrajšanim z "begom mišic", omogoča selitev talenta stran od države

izvora. Čeprav se znanstveniki nagibajo stran od vrste pretiravanj Sepp-a Blatter-ja,

ki se uporablja proti evropskim klubom, navedeno zgoraj, akademske raziskave na

splošno kažejo, da mednarodne nogometne migracije prispevajo k ohranjanju

nerazvitosti afriškega domačega nogometa, de - izobrazbi afriške nogometne

delovne sile in zaradi česar so afriški klubi odvisni od financ in usposabljanja iz tujine

(Darby, 2007b).

Večinoma so bile do sedaj izpostavljene negativne ali bolje rečeno pesimistične

strani migracij, ki pa so povečini tudi mnenja znanstvenikov in jih veliko zasledimo v

akademskih člankih. Zagotovo pa imajo migracije nogometašev tudi pozitivne strani,

pozitiven pečat na igralce, saj lahko nogometaši z boljšo plačo dosežejo višji

življenjski standard, boljše pogoje za delo.

Predlagam, da imajo nogometnih migranti izjemno dvojno identiteto. Ti so, na eni

strani, usposobljeni delavci, ki jim teorija migracij služi enako kot katera koli druga

ekonomskim migrantom. Medtem svetovno nogometno gospodarstvo obravnava

migrante kot gospodarsko blago. Bogatejši klubi izberejo najboljše igralce iz obrobnih

držav, dodajo vrednost, tako da jih izboljšujejo v akademijah, jim nudijo strokovno

usposabljanje in konkurenco, in jih končno prodajo naprej z dobičkom. Nogometni

klubi ocenijo igralčevo vrednost kot sredstvo na podlagi njihovih začetnih stroškov,

koliko so vanj vložili in mu dodali na vrednosti, njihov cilj pa je povečati njegov

potencial kot ekonomsko sredstvo. V zadnjih nekaj desetletjih je postalo sprejemljivo

- in ni žaljiv - opisati nogometaša kot blago. Dejstvo je, da so bolje razumljeni kot

30

človeške dobrine, ki so jih kupili od vplivnih akterjev, s katerimi se trguje v bogatih

državah, njihovih selitvenih poteh - pojavljajo se nekoliko v zvezi s kulturno,

geografsko, zgodovinsko in jezikovno bližino, močno vplivajo predvidljive uporabe

svetovnega sistema ali neo-kolonialne teorije migracij. Nekateri pojavi mednarodne

nogometne migracije se ujemajo z drugimi vrstami migracije: uporaba posrednikov za

pridobitev dovoljenja za delo v namembni državi, na primer. Uveljavitev nogometašev

pa pomeni, da mednarodna nogometna migracija ni povsem primerljiva z drugimi

vrstami migracij delovne sile. Kot primer točke na trgih dela v evropskem nogometu -

ki dajejo igralcem malo reči, kjer končajo še zlasti afriški igralci, ki so na splošno nižje

plačani, bolj odvisni od posrednikov, je pa bolj verjetno, da se podpiše na

izkoriščevalskih pogodbo - uporaba nogometašev, kot ekonomskih sredstev, ki se

usposabljajo, kupujejo in prodajajo v vrednostne verige, ali pa se uporabljajo kot

kvalificirana delovna sil, ki se ji lahko izplača nižje plače, zlasti s strani klubov v nižjih

ligah (Darby, 2012).

31

5 NOGOMET IN MIGRACIJE V SLOVENIJI

V tujini naj bi igralo preko 50 najboljših slovenskih nogometašev. Velja izpostaviti, da

je igralcev, ki igrajo v tujini, bistveno več. V največji meri gre za slovenske amaterske

ali bivše profesionalne igralce, ki svoj kruh v celoti ali delno priigrajo v tujini.

Spodaj je grafičen prikaz števila igralcev iz reprezentance na Svetovnem prvenstvu

leta 2010 v Republiki Južna Afrika, ki so igrali v tujini. Jasno razvidno je, da je

Slovenija z 21 igralci, ki igrajo v tujini posegla v sam vrh držav z veliko nogometnimi

migranti.

Slika 7. Število reprezentantov, ki igrajo v tujini, udeleženih na Svetovnem prvenstvu 2010 v

Južnoafriški republiki (World Cup Migration Infographic, 2010).

V časopisnih medijih sem zasledila zelo nazoren in lep opis praks, ki jih v domači

nogometni sferi prakticiramo.

32

5.1 »ČE JE MLAD, POTEM JE DOBER«

»Slovenska nogometna liga naj bi bila poligon za razvoj mladih nogometašev. Toda,

kako se bodo razvili, če ob sebi nimajo starejših, od katerih bi se učili? Da je

slovenska liga med najmlajšimi v Evropi, je pokazala tudi študija Mednarodnega

centra za raziskave v športu (CIES).

Slovenija se je znašla v demografski raziskavi Mednarodnega centra za raziskave v

športu. Ugotovili so, da so slovenski nogometaši najmlajši med vsemi preučevanimi.

Povprečna starost je 23,65 leta.

Mladim nogometašem je motiv le tujina. Motivi za v tujino pa so bolj ali manj znani.

Položaj v slovenskih klubih ni ravno zavidljiv: nizki prejemki nogometašev, pogosto

zamujanje s plačili in vse manj sklenjenih profesionalnih pogodb. Posledično se

dogaja drsenje iz profesionalizma v pol profesionalizem. Ali celo gnili

profesionalizem, ko nogometaši trenirajo kot profesionalci, plačani so pa kot amaterji.

Takšne razmere je imel v mislih Marko Levovnik, predstavnik športnega sindikata, ko

je izpostavil problem: »Ni bistvena starost nogometašev, ampak ekonomske

razmere. Nogometaši ne vidijo izziva v igranju za slovenske klube, ampak kot edino

prihodnost vidijo odhod v tujino«.

Tam je trenutno okoli 50 slovenskih nogometašev. V tuje klube se mnogi odpravljajo

zelo mladi in tam ostanejo, če se le da. Domov se vrnejo po sili razmer. Že pred leti

se je začelo poveličevati mlade nogometaše. Pomembna je bila starost in ne

kakovost igralca. Mlad nogometaš je postajal nekakšen mit, grad v oblakih, a ko so

se oblaki razkadili, v večini primerov iz stekla. Na tak način so se zatekli k najcenejši

in kratkovidno naravnani možnosti, ki nima veliko skupnega s trudom za razvoj

klubov, lige in nogometašev, pri čemer so upali na zaslužek s prodajo mladega

nogometaša. V takšnega je treba namreč precej manj vložiti. Možnost so videli le v

neizbrušenih diamantih, saj je bilo brušenje predrago ali še bolj verjetno brusiti niso

znali, so mladi hitro postali stari, zamenjevali pa so jih še mlajši. Z leti je naša liga

postala prazna, podobno kot rudnik, ki je bil nekoč pol rude, a so ga iztrebili.

33

Pri tem smo pozabili na staro zlajnano pravilo, ki ga radi ponavljajo trenerji:

nogometaši niso mladi in stari, temveč so dobri in slabi. Na to, da v slovenski ligi

mladi nimajo zgleda v starejših in izkušenejših, od katerih bi lahko razvijali svoje

znanje, že nekaj časa opozarja trener Bojan Prašnikar. »Kvaliteta prihaja tudi s

starostjo. Ko nižamo starostno mejo, prihajajo igralci, ki se razvijajo. Zato je že v

startu kakovost na nižji ravni. Ker igralci hitro postanejo odpisani, nastaja vakuum.

Mislim, da bomo v prihodnje padli še na nižjo starostno mejo, ki jo danes dviguje

peščica tridesetletnikov. Imamo zelo malo prenosa znanja starejših na mlade. Zato je

razvoj otežen«, meni Bojan Prašnikar.

O tem, da so razmere na trgu težavne, se strinjajo tudi na Nogometni zvezi Slovenije

(NZS). Matjaž Jaklič, ki je vodja tehničnega sektorja meni da: »Razmere v športu so

vedno povezane z razmerami v državi.«

Dejal je tudi: »Vprašanje pa je, ali je prav, da mladi igralci odhajajo pri 16 letih v

tujino? Ali so nogometno pripravljeni, da funkcionirajo v tujem okolju? Pri tem pa

imajo veliko odgovornost starši.«

Dejal je tudi: »Vprašanje pa je, ali je prav, da mladi igralci odhajajo pri 16 letih v

tujino? Ali so nogometno pripravljeni, da funkcionirajo v tujem okolju? Pri tem pa

imajo veliko odgovornost starši.« (Rozman, 2013).«

5.2 »IGRALCI – DNEVNI MIGRANTI«

»V letošnji sezoni (2013/2014) se je občutno povečalo število primorskih

nogometašev v zamejstvu oziroma italijanskih nižjih ligah. Vedno več slovenskih

nogometašev podaljšuje svoje kariere v sosednji Italiji, kjer so odpravili omejitve za

tujce.

Slovenski igralci, ki so dnevni migranti, so posamezniki, ki jim igranje nogometa ni

primarni vir prihodka, saj jih ima veliko tudi že službo. A tako z igranjem nogometa

združijo prijetno s koristnim, torej igranje nogometa z določenim zaslužkom. Ta sicer

ni visok, a je lep priboljšek. In kar je najpomembnejše: dohodki so za razliko od

slovenske nogometne scene višji in praviloma redni. Dogovorov se torej v zamejstvu

držijo. Izplačila, ki so bila v preteklosti že večja, variirajo. Odvisna so do

34

tekmovalnega ranga, klubskih potreb ter zmožnosti ter seveda od lastnosti

nogometaša (leta, izkušnje, igralski profil). Razpon naj bi bil od 200 do 1500 evrov.

Pomemben dejavnik, je tudi vadbeni proces, ki je prilagojen delovnemu ritmu. Lahko

se pohvalijo tudi z bolj razvito infrastrukturo. Posebno poglavje so tudi tradicionalne

nedeljske tekme, ki predstavljajo športni praznik. V zamejstvu je zakoreninjena

klubska pripadnost na vseh ravneh, kar pomeni, da tvorijo domači nogometaši jedro

moštva (Aleš Sorta).«

35

6 SOCIALNI IN KULTURNI KAPITAL PO BOURDIEU-U

Pojem socialni kapital je vstopil v družboslovni besednjak relativno pozno, v 90. letih

prejšnjega stoletja. Branje del, ki se v naslovu kitijo s pojmi socialni kapital, človeški

kapital in socialna omrežja razkrije bogato pestrost vsebin navedenih pojmov. Pojem

socialni kapital nima enotne in splošno sprejete opredelitve. Razprave o

obravnavanih pojmih se običajno pričnejo pri prikazu zamišljenih vsebin pojmov, kot

jih je predstavil »oče« obravnavanih pojmov P. Bourdieu.

Bourdieu govori o treh temeljnih pojavnih oblikah kapitala: o ekonomskem kapitalu, ki

ga je mogoče hitro spremeniti v denarno obliko oziroma lastniško pravico, o

kulturnem kapitalu, ki ga je pod določenimi pogoji mogoče spremeniti v ekonomski

kapital in se lahko izkazuje v obliki izobrazbenih kvalifikacij, in nenazadnje o

socialnem kapitalu, ki vključuje »družbene vezi, stike in odnose« ter se ga prav tako

lahko pod določenimi pogoji spremeni v ekonomski kapital. Socialni kapital Bourdieu

opredeli kot skupek dejanskih ali potencialnih virov, ki so združeni v mrežo bolj ali

manj institucionaliziranih odnosov, poznanstev, ali z drugimi besedami, s članstvom v

skupinah. Posameznikov socialni kapital se lahko opredeljuje z velikostjo socialnega

omrežja, vsoto akumuliranih virov (kulturnih in ekonomskih) in s tem, kako uspešno

lahko posameznik z njimi upravlja (Baranja, S., dr. Bešter, R., Brajnik, M., Bukovec,

B., Friederich,. K., mag. Geržina, S., I., 2010).

Socialni kapital se izraža, ko stopamo v medsebojne odnose z drugimi ljudmi, ko

pride do interakcij in omrežij, ki se vzpostavljajo v družbi na podlagi skupnih vrednot.

Socialni kapital pomeni tudi družbeno zaupanje in vezi, ki prispevajo k temu, da ljudje

delujejo koordinirano in kooperativno in v skupno korist. Socialni kapital torej

predstavlja pogonsko sredstvo za razvoj civilne družbe, organizacij in socialnih

omrežij, ki delujejo v prostoru sodobne družbe. Zakaj je torej krepitev socialnega

kapitala tako pomembna za našo družbo? Ker je osnova za izgradnjo uspešne

družbe, kamor spada tudi medsebojno spoštovanje med ljudmi ali drugače rečeno

strpnost (Klepec, 2007).

36

6.1 OPREDELITEV SOCIALNEGA KAPITALA

Nekateri avtorji povezujejo izvor obravnave socialnega kapitala z deli Hanifana in

Jacobsa. Rossi ima zasluge za zgodnjo omenitev izraza družbeni resursi. Laumann

se je zgodaj lotil obravnave odnosa med socioekonomskim statusom in družbenimi

viri. Sčasoma so se strokovnjaki zedinili, da so resursi (viri) drugega reda se pravi viri

ljudi, ki jih poznamo lahko obravnavani kot oblika kapitala in bi jih bilo treba ločevati

od osebnega (finančni, človeški, kulturni, politični) kapitala.

Izraz socialni kapital je prvi uporabil Hanifan leta 1920. Z njim je opisal jasne in

otipljive substance vsakdanjega življenja: naklonjenost ali dobrohotnost, tovarištvo,

simpatijo in družbeno interakcijo med posamezniki in družinami, ki tvorijo družbeno

enoto. Pri socialnem kapitalu gre za fenomen, ki ga je družboslovje začelo podrobno

preučevati šele v zadnjem obdobju, vendar so številni avtorji že nakazali pomembno

vlogo tega dejavnika razvojne uspešnosti. Gre za pojavno raznolik in kontekstualno

specifičen fenomen, ki se lahko v določenem okolju pojavlja v obliki, ki pozitivno

prispeva k pospeševanju povezovanja in vzpostavljanju komunikacijskih kanalov in s

tem spodbuja razvojne performance, v drugem okolju pa lahko isti dejavnik priprelje

do zaviranja razvojnih dinamik. Drugi vzrok pa je ta, da gre za neopredmeten

fenomen, s katerim se družboslovje intenzivno ukvarja relativno kratko obdobje.

Zaradi tega ne razpolagamo z zelo bogatimi in podrobnimi časovnimi vrstami, na

temelju, katerih bi lahko ovrednotili dolgoročne spremembe v količini socialnega

kapitala. Socialni kapital je posebna oblika družbenih relacij med posamezniki, ki jim

omogoča sodelovanje in dosego svojih ciljev. Socialni kapital je običajno javna

dobrina, njegove značilnosti pa so zaupanje in socialna omrežja. Lahko ga

obrazložimo kot povezave med ljudmi, ki služijo po pridobitvi virov. Značilnost

socialnega kapitala je, da je neotipljiv in, da rešuje probleme zaupanja, koordinacije

in sodelovanja v konkretnih socialnih okolji. Socialni kapital se torej nanaša na norme

in socialna omrežja, ki omogočajo ljudem kolektivno obnašanje. Norme se oblikujejo,

da bi spodbujale pozitivne zunanje učinke, ali pa, da bi zavirale negativne zunanje

učinke. Socialni kapital sestavljajo socialne strukture, ki olajšujejo določene akcije

posameznikov.

37

Socialni kapital je premoženje v socialnih omrežjih. Tukaj govorimo o vpletenosti

virov v socialna omrežja. Koncept socialnega kapitala je torej: Skupek dejanskih ali

potencialnih virov, ki so povezani v posest trajnega socialnega omrežja ali pa v manj

formalne odnose poznanstev. Ožje gledano je socialni kapital skupek horizontalnih

zvez med ljudmi, ki vključujejo socialna omrežja in z njimi povezane norme, ki

vplivajo na produktivnost in dobrobit skupnosti. Socialni kapital ugodno vpliva na

koordinacijo in sodelovanje. Širše gledano pa je socialni kapital skupek pozitivnih in

negativnih lastnosti, kar vključuje horizontalne in vertikalne zveze oziroma

povezovalne ali premostitvene veze med ljudmi. Ta pogled nas pripelje do

spoznanja, da so horizontalne zveze pomembne, da dajo članom skupnosti občutek

pripadnosti in skupen cilj. Nič manj pa niso pomembne premostitvene vezi, ki

presegajo raznovrstne družbene razlike (religija, etničnost, socio – ekonomski status

…). Povezovalne vezi lahko postanejo temelj zasledovanja ozkih interesov in aktivno

onemogočajo dostop do informacij in materialnih virov, ki bi bili velikega pomena za

skupnost. Skupnost kot celota bo dobila korist od sodelovanja vseh njenih delov,

posameznik pa bo v svojih zvezah našel ugodnosti pomoči, simpatije in tovarištva

njegovih sosedov. Prvi pogoj je torej akumulacija socialnega kapitala skupnosti. Na

akumulacijo lahko vplivajo razna družabna srečanja, kot so recimo pikniki. Ko se

ljudje določene skupnosti spoznajo med seboj in oblikujejo navado občasnega

srečevanja in druženja z namenom zabave, družbenih odnosov in osebnega

uživanja, se nato z učinkovitim vodenjem ta socialni kapital lahko usmeri v splošno

izboljšanje skupnosti (Klepec, 2007).

6.2 NEGATIVNE POSLEDICE SOCIALNEGA KAPITALA

Potres (1998) opozarja na eksplicitno razlikovanje med pozitivnimi in negativnimi

posledicami socialnega kapitala ali močnimi socialnimi omrežji. Negativne posledice

se odražajo v socialni izključenosti, premočnih zahtevah do pripadnikov skupine,

restrikcija posameznikove svobode zaradi zahtev po konformnosti ter dilema med

posameznikovo svobodo in nenazadnje izenačevanje norm na nižji ravni (down-

levelling norms). Posameznik je zaradi svoje drugačnosti lahko popolnoma izključen

iz družbe. Lahko pa se zgodi, da bo konformnost skupini, ki goji negativna čustva ali

38

celo sovražnost do druge skupine vplivala na obnašanje svojega pripadnika, ki sicer

ne bi gojil negativnih čustev do te druge skupine. Če se ozremo nazaj v zgodovino je

nacizem zgleden primer negativnega vpliva socialnega kapitala. Vezi med pripadniki

tega gibanja so bile tako močne, da so se posamezniki brez razmišljanja podredili

idejam nacizma. Med drugim tudi idejam o ničvredni židovski rasi. Novo rojena

nestrpnost do Židov je dobila nesluten razmah, ki je vodil v smrt nedolžne množice

ljudi. Bourdieu je poudaril, da lahko določeni sloji ali socialne skupine okrepijo svoj

socialni kapital z namenom zadržanja dominantnega položaja v družbi. To pride do

izraza še zlasti v pogojih naraščajoče tekmovalnosti v družbi. Socialni kapital je torej

sredstvo s katerim srednji ali višji sloj zavarujeta svoje privilegije. Bourdieu je definiral

socialni kapital kot agregat potencialnih in dejanskih resursov, ki so povezani s

posredovanjem trajnih omrežij bolj ali manj institucionaliziranih odnosov vzajemnega

poznanstva in prepoznavanja ali z drugimi besedami, s članstvom v skupini, ki

vsakemu od članov nudi podporo kolektivno posredovanega kapitala, »priporočilo«,

ki jim daje pravico do zaupanja v različnih pomenih besede.

Fukuyama (1999) se je vprašanja o negativnih posledicah socialnega kapitala lotil

skozi razlago koncepta »Radij zaupanja«. Vse skupine, ki utelešajo socialni kapital

imajo določen radij zaupanja, to je krog ljudi, med katerimi so norme sodelovanja

učinkovite in praktične. Če socialni kapital neke skupine proizvaja pozitivne

stvarnosti, je radij zaupanja te skupine večji, kot je skupina sama. Možno je tudi, da

je radij zaupanja manjši od skupine, kot je na primer v večjih organizacijah, ki

negujejo le norme sodelovanja le med vodstvom skupine ali redno zaposlenimi

delavci. Moderna družba je tako razumljena kot serija koncentričnih in prekrivajočih

se radiev zaupanja. Socialni kapital je lahko torej razumljen kot družbena dobrina ali

kot vir negativnih posledic za neko družbo, skupino ali posameznika (Klepec, 2007).

Za Bourdieu-a, ima kapital vlogo o reprodukciji družbenega reda. V tem kontekstu

družbene reprodukcije ni mogoče ostro ločiti v kontekstih doma, delo in politike.

Sožitja zamenljivih ekonomskih, socialnih in kulturnih oblik kapitala odražajo

medsebojne povezanosti procesov proizvodnje, družbenih praks ter kulturnih identitet

v ohranitev neenakosti in reprodukcijo kapitalistične družbe. Na primer, temeljijo na

empiričnih delih razlikovanja v Franciji, Bourdieu kaže, da lahko člani elitne družbene

skupine izrazijo svoje stanje prek pooseblja kulturnega kapitala v obliki subtilnih "gest

ali navidezno najbolj nepomembnih telesnih izrazov za hojo ali pihanje nosa, načine

39

prehranjevanja ali govorjenja. "V tem primeru ljudje, ki ne razberejo, nimajo dostopa

do pomembnih simbolov statusa. Privlačnost pristopa po Bourdieu-u je, da pojasni

stanje na trgu dela migrantov, ki leži v geografski naravi proizvodnje kapitala. Sistemi

ustvarjanja, cenjenja in izmenjavi kapitala so kraju pogojene: v različnih krajih

obstajajo različni sistemi (Bauder, 2008).

Industrijsko razvita gospodarstva so postala strukturno odvisna od razpoložljivosti in

stalne ponudbe priseljencev. Pierre Bourdieu trdi, da je državljanstvo funkcije ključni

mehanizem razlikovanja, ki naredi migrante ranljive in bolje izkoriščene, zato je še

posebej dragocen za gospodarstva na svetovnem severu. Državljanstvo, kot kulturno

proizvedeno, se kaže v formalnih (pravnih in institucionalnih) in neformalnih

(prakticirali in kulturnih) oblikah. Predlagam, da oba pogoja državljanstva

funkcionirata kot oblika kapitala in mehanizma razlikovanja. Kot oblika kapitala,

državljanstvo služi kot strategija akumulacije, ki so namerno razporejene in se lahko

izmenjujejo v druge oblike kapitala (Bauder, 2008).

Prvotno se teorija človeškega kapitala uveljavlja preko izobrazbe. (Barros & Alves,

2003)

Izobrazba je med športniki, navadno na drugem mestu, torej po karieri. Glede na

vrnitev nazaj k izobraževanju športnikov po končani karieri, lahko rečemo, da ima

človeški kapital še vedno pomembno vlogo, a se je k tej teoriji približal po

pomembnosti tudi socialni kapital. V zadnjem času pa teorija socialnega kapitala

uveljavlja vlogo tržišča v povezavi s socialnimi stiki in omrežji. Včasih se je veliko

dalo na človeški kapital. Po drugi strani pa se je vloga socialnega kapitala postavila

na stranski tir. Saj je zagotovo socialni stik in omrežje tisto, ki da moč posamezniku,

da lažje doseže nek vpliv. V nogometu je, Barros (2001) zaključil, da nogometno

tržišče ceni bolj talent kot pa izobraževanje, kot človeški kapital. Coleman (1990) pa

je že veliko prej sumil, da je povezanost me socialnim kapitalom ter zaslužkom, saj je

socialni kapital dal vrednost, ko so se odnosi med ljudmi spremenili, na načine, ki so

omogočili instrumentalno dejanje (Barros & Alves, 2003).

Trenutno obstajajo tri formule teorije socialnega kapitala. Prvi pristop je teorija

šibkega poznanstva, ki je fokusirana na moč tega poznanstva za pridobitev službe. V

individualnem razmerju, sta dva tip poznanstev. Šibka in močna poznanstva. Močna

poznanstva so frekventna, emocionalno močne vezi z prijatelji, svetovalci in

40

sodelavci. Tu se dana informacija lahko hitro razširi med vse v krogu. Šibka

poznanstva oziroma vezi pa niso tako čustveno nabita in po navadi pomenijo ozek tip

odnosa. Strogo poslovni recimo. Zato informacija ne zaokroži.

Drugi pristop je uveljavil Burt leta 1992, ki je strukturiral cel pristop k socialnemu

kapitalu okoli ega in alter ega. Skupaj s to teorijo, je koristno, da se ego priključi na

mnogo alter egov, ki so sami nepovezani z drugimi alter egi v omrežju nekega ega.

Tako se posamezniku zagotovijo tri osnovne koristi: (1) večjo pogajalsko moč, (2) bolj

edinstven in pravočasen dostop do informacij, in (3), večjo prepoznavnost in karierne

priložnosti v okviru socialnega sistema.

Tretji pristop je teorija socialnih resursov. Socialni resursi so osredotočeni na naravo

resursov prepletenih znotraj omrežja. Kateri koli alter, ki poseduje neko karakteristiko

ali kontrolira resurs uporaben za cilj nekega ega, mu je na razpolago, in ga

obravnava kot socialni resurs. Tisti alterji, ki omogočajo uporabne koristi, nasvete,

podporo in razvoj (Barros & Alves, 2003).

Vrednost konceptualizacije državljanstva kot obliko kapitala, je vključitev procese

vključevanja in izključevanja v okviru razlikovanja in pri iskanju strateškega pomena

državljanstva z motivacijo reprodukcije (Bauder, 2008).

41

7 PREDMET IN PROBLEM

7.1 CILJI

Postavila sem si sledeče cilje:

Ugotoviti značilnosti prestopov slovenskih nogometašev.

Ugotoviti potek prilagajanja na novo socialno okolje po selitvi v tujino.

Ugotoviti, kako se z odhodom soočajo njihovi najbližji.

7.2 HIPOTEZE

Na podlagi zastavljenih ciljev sem si zastavila sledeče hipoteze.

Hipoteza 1: Glavni razlog za odhod v tujino je večji zaslužek.

Hipoteza 2: Pri prestopu v tujino jim v glavnem pomaga menedžer.

Hipoteza 3: V tujini je organiziranost klubov boljša, malo je negativnih izkušenj.

Hipoteza 4: Odločitev za odhod v tujino je lahka, družina in bližnji športnika podpirajo

in spodbujajo k odhodu.

42

8 METODA DELA

8.1 VZOREC MERJENCEV

V raziskavo je bilo vključenih 15 nogometašev slovenske izbrane vrste, ki igrajo v

tujini, in so bili vpoklicani v reprezentanco v letu 2013.

8.2 EKSPERIMENTALNI PROGRAM – INTERVJU

V svoji raziskavi sem uporabila metodo dela, kjer pridobivamo odgovore z intervjuji.

Vnaprej sem pripravila enajst vprašanj z nekaj podvprašanji. S temi sem želela še z

drugih zornih kotov osvetliti določeno temo. Najbolj so me zanimali razlogi, ki so

prevladali, da nogometaš zapusti svojo državo in odide v tujino. Zanimalo me je tudi,

kaj po njihovem mnenju primanjkuje naši nogometni sferi, kako se v tujini počutijo,

kako in s kom se družijo, kaj jim pomeni igranje za slovenski grb ter kaj bi svetovali

mlajšim naslednikom. Pogovor sem izvedla z dvanajstimi igralci v živo, z enim preko

mobilnega telefona, dva, pa sta mi poslala odgovore preko socialnega omrežja.

Želela sem si intervjuvati več igralcev, saj jih je bilo takrat vpoklicanih večina tistih, ki

igrajo v tujini, a jih je, kar nekaj pokazalo nezanimanje za pogovor. Omeniti velja tudi

to, da bi v idealnih okoliščinah pogovor lahko izvedli bolj v detajle in se tako obširneje

posvetili nekaterim temam. A okoliščine in interes igralcev niso bili na najboljši ravni,

zato so nekateri odgovori bolj skopi. Velja se zavedati, da gre za vzorec slovenskih

izbrancev, ki v času priprav na kvalifikacijsko tekmo, ne radi razmišljajo o čem

drugem, kot o tekmi, ki jih čaka.

43

8.3 OBDELAVA PODATKOV – NVIVO PROGRAM

Nvivo program je eden izmed kvalitativnih raziskovalnih orodij, ki omogoča

uporabnikom enostavno organizirati in analizirati nestrukturirane vire podatkov, tako

da lahko na koncu izberejo oziroma imajo boljšo preglednost nad bazo podatkov.

Program redno uporabljajo na različnih področjih recimo za zdravstvene raziskave,

službe za pomoč uporabnikom, službe za kadrovanje ter službe za proizvodne

storitve. Funkcije Nvivo-a so: uvoz podatkov, ustvarjanje, urejanje, kodiranje,

shranjevanje ter komentiranje podatkov, povezovanje podatkov, vse tja do cilja, torej

dobre vizualizacije in raziskave podatkov. Preko testov, katerih izdelaš z urejanjem

podatkov Nvivo omogoča tudi hitro prepoznavanje novih trendov. Nvivo omogoča tudi

spletno komuniciranje, torej omogoča raziskovanje večji skupini ljudi, ki si med seboj

podaja ter popravlja podatke in tako hitreje razišče podatke ter ostale informacije.

8.4 VZOREC SPREMENLJIVK

Iz intervjujev sem poskušala izvedeti razloge za odhod v tujino, kdo jim pri prestopu

pomaga, kako se ob prestopu počutijo njihovi bližnji, kako se v tujini asimilirajo, s

kom se največ družijo, ter kaj bi svetovali mlajšim.

Vprašanja, ki so bila zastavljena vsem intervjuvanim nogometašem:

1. Kakšni so tvoji razlogi za odhod v tujino (zaslužek, slava, …)?

2. Kdo ti je dal idejo za prestop, kam in kdaj je bil tvoj prvi prestop (več

prestopov)?

3. Ali misliš, da se s prestopom v tujino tvoja kariera stopnjuje?

4. Kaj imajo tuji klubi kar slovenski nimajo?

5. Kako si se asimiliral v novo okolje, kaj ti je bilo še posebej všeč?

6. Si poleg ljudi z nogometnega kroga navezal stik še z nekom? Si se kdaj v tujini

počutil osamljenega?

7. Kako se je z odhodom soočala tvoja družina? Ali so odhod vsi domači

podpirali?

8. Ali že razmišljaš o tem, kaj bo po koncu kariere, imaš že kakšne načrte? Se

nameravaš vrniti v Slovenijo?

44

9. Kaj ti pomeni igranje za reprezentanco?

10. Če bi več vlagali v slovenski nogomet in bi le ta bil kakovostnejši in medijsko

bolj izpostavljen, bi v tem primeru ostal doma?

11. Kaj bi svetoval mlajšim športnikom, ko pridejo do morebitnega prestopa v

tujino? Pri kateri starosti se ti zdi prestop najbolj primeren? Bi svetoval

mlajšemu športniku da je šola pomembna, ali naj se ji za kariero odrečejo? Bi

se dalo pri nas uskladiti šolanje in šport v času ko je športnih pri

kadetih/mladincih? Misliš, da bi bilo lažje, če bi obstajal kakšen svetovalec –

da bi se športnik in njegova družina lahko pogovorila o morebitnem prestopu?

45

9 REZULTATI

Glavnega dela raziskave sem se lotila tako, da sem najprej razvrstila odgovore

igralcev na zastavljenih enajst vprašanj po podobnosti na različne teme ter tako

ustvarila grafe in diagrame. Dobljene rezultate sem tudi komentirala.

9.1 RAZLOGI ZA ODHOD V TUJINO

Kakšni so tvoji razlogi za odhod v tujino (boljši zaslužek, slava, boljši pogoji za

treniranje, večja tekmovalnost, želja po dokazovanju – samopotrditvi, si od majhnega

želel v tujino …)?

Slika 8. Razlogi za odhod v tujino.

0

2

4

6

8

10

12

Razlogi za odhod v tujino

število odgovorov

46

Iz zgornjega grafa je razvidno, da so sanje iz otroštva oz. želja po igranju v tujini ter

denar najbolj pogost motiv za odhod. Iz podanih odgovorov je samo en nogometaš

najpomembnejšega poudaril finančni motiv. Vsi ostali so finančni razlog omenili kot

pomemben dejavnik, ne pa ključen.

Zelo močan motiv igralcem predstavljajo boljši pogoji, ki jim omogočajo najboljši

napredek in razvoj.

En igralec je zelo lepo povzel, zakaj se je odločil za tuje nogometne zelenice: »Želja

po odhodu v tujino je bila prisotna že od mlajših selekcij, je pa prevladala šele po

večjih uspehih v mladinski selekciji in pa v članski konkurenci v Sloveniji. Razlogi so

bili predvsem želja po napredku in dokazovanju. Vsekakor vse, kar ste že v

vprašanju našteli, pride za vsem tem. Kot profesionalni nogometaš postane to tvoj

poklic in vsekakor je pomemben tudi zaslužek. Te pa predvsem v prvi polovici

nogometne poti v tujini naprej vleče zelja po napredku in uspehu, samopotrditev. To

so pri meni tudi glavni razlogi za odhod iz Slovenije.« (Etien V.)

Ali z drugimi besedami: »Gnala me je želja po dokazovanju, boljših pogojih za moj

osebni nogometni razvoj ter seveda velika otroška želja.« (Rene K.)

Drugi intervjuvanci pa so motive opisali tako:

… Že od malega sem gojil željo po odhodu v tujino. Mislim, da so sanje vsakega

slovenskega nogometaša, da odide v tujino … (Dejan L.)

Zanimivo je to, da je samo en igralec poudaril slavo, ki pa z odmevnim prestopom

zagotovo pride.

... Razlogi so bili boljši zaslužek, slava, večja tekmovalnost … (Tim M.)

Pri tem vprašanju se je našla še ena izjema med igralci.

… Ko sem začel z nogometom so bili ti našteti razlogi nepomembni. Predvsem je bila

to želja in ljubezen do tega športa … (Valter B.)

47

9.2 PRESTOP

Kdo ti je dal idejo za prestop, kam in kdaj je bil tvoj prvi prestop (v primeru več

prestopov jih prosim naštej)? Kdo ti je pomagal doma (menedžer, starši, kdo

drug v družini …), kdo ti je pomagal, ko si prispel v tujino, je kdo skrbel zate?

Slika 9. Ideja za prestop v tujino.

Zanimalo me je predvsem, kdo je igralcem dal idejo za prestop v tuj klub. Veliki večini

k temu koraku pomaga menedžer. Igralci so med drugim priznali, da je včasih bil

menedžer tisti, ki je pristopil k tebi z idejo, danes pa je trg s prostimi igralci tako

zasičen, da nekateri menedžerje pokličejo sami. In če 41% vprašanim igralcem

pomaga pri prestopu menedžer za tem sledijo starši oziroma družina z 23%.

Pomembno velja izpostaviti tudi dejstvo, da je Dejan L. poudaril, kako veliko vlogo

igrajo poznanstva, saj mu je en igralec predstavil to življenjsko priložnost: »Idejo za

prestop v tujino sta mi dala moja brata ter Rene Krhin. Seveda sem pri 16. letih dobil

največ pomoči prav od družine. Morem pa dodati, da se moreš kar sam najbolje

znajti v tujini.«

41%

6% 12% 6%

6%

23%

6%

Ideja za prestop v tujino

Menedžer

Trener

Sam

Brata

Drug igralec

Starši

Agencija

48

Športni menedžerji igrajo vlogo v razvoju športnih tržišč. V sodobnih športnih klubih,

številni posamezniki opravljajo vlogo menedžerja. Le te pa so lahko različne. Od

vodenja financ, direktorjev do vodenja ekip. (Barros & Alves, 2003)

Kdo jim v tujini pomaga, največkrat, kar klub in menedžer pravijo. Z nekaterimi pa se

na pot odpravijo tudi starši:

… Pri prestopu v tuji klub mi je pomagal menedžer. V klubu so ljudje, ki ti na začetku

pomagajo pri stvareh kot so: iskanje primernega stanovanja, pomoč pri urejanju

dokumentacije…Ostale zadeve urejaš seveda sam … (Andraž S.)

… Idejo za prvi prestop, ki je bil na Portugalsko mi je podal agent in pa seveda ker

sem bil še mlad (16 let) so bili tudi starši za to da se izboljšam v tem kar imam

najraje, v igranju nogometa. Doma so me tako rekoč podpirali vsi (oče,mama,brat), ki

so mi tudi stali ob strani vedno in mi pomagali. V tujini sem živel na bazi kjer smo

bivali vsi mladi nogometaši iz tujine … (Gregor B.)

… Moj prvi prestop v tujino sem naredil pri rosnih 16. letih, ko sem odšel k angleškem

Newcastlu. Ob strani mi je stal moj oče, kateri je odšel z mano v Anglijo. Trenutno je

moj oče tudi moj menedžer … (Haris V.)

Prav tako me je zanimala tudi njihova starost, pri kateri so se odpravili na novo pot.

49

Slika 10. Pri katerih letih so izvedli prvi transfer.

Največ jih je transfer opravilo pri 16, 17 letu starosti. Verjetno zato, ker je takrat ravno

prehod iz nižjih selekcij k članski. Zatem sledijo prestopi, opravljeni nekje okoli 20.

leta.

Igralec Haris V. je povedal, da so se klubi zanj zanimali že, ko je bil še pravzaprav

otrok: »Že pri 14. letih sem imel ponudbe iz tujine, vendar smo se z družino

dogovorili, da sem še premlad za prestop v tujino.«

Pred intervjujem sem pomislila, tudi na to, da mogoče starejši igralci v svoji daljši

karieri zamenjajo več klubov. V spodnji tabeli pa je prikazano, da starost in število

pristopov nista nikakor povezani, saj pri izkušnji v tujini in tako dinamično ter hitro

spreminjajočem se športu, kot je nogomet, za prestop odloča preveč različnih

dejavnikov.

50

Tabela 1

Število opravljenih prestopov in starost igralca.

Število prestopov

v tujino Starost

Andraž S. 2 24

Bojan J. 4 27

Branko I. 5 31

Dejan L. 5 24

Etien V. 2 25

Gregor B. 3 26

Haris V. 3 21

Jasmin K. 4 25

Marko Š. 3 31

Milivoje N. 9 34

Mišo B. 5 29

Rene K. 2 23

Tim M. 4 25

Valter B. 5 27

Zlatko D. 7 29

51

9.3 STOPNJEVANJE KARIERE

Ali misliš, da se s prestopom v tujino tvoja kariera stopnjuje (zakaj)?

Prav vsi vprašani športniki so mnenja, da se z odhodom v tujino njihova kariera

stopnjuje.

… Zagotovo lahko potrdim, da sem napredoval po prestopu v tujino. … (Andraž S.)

… 100% sem, da sem s tem naredil velik korak v moji karieri katero poskušam

nadgrajevati tudi danes … (Bojan J.)

… Seveda, ker so v tujini boljši pogoji za trening in za bolj učinkovit razvoj

posameznika … (Dejan L.)

… Kariera se stopnjuje s tem, da igraš proti močnejšim tekmecem in na višjem

nivoju, kakor tudi pogoji za trening, ki so nedvomno boljši od tistih pri nas … (Gregor

B.)

… Sigurno, saj je igranje v tujini en velik plus za slovenske nogometaše … (Mišo B.)

… Seveda, saj igram v boljši ter kakovostnejši ligi … (Jasmin K.)

… Seveda, saj pridobiš pomembne izkušnje ter tudi trdneje delaš.… (Rene K.)

Samo en igralec pa se je spomnil ob tem vprašanju tudi na padce v karieri.

… Normalno, da se je s tem, ko sem šel v tujino moja kariera stopnjevala. So bili pa

vmes tudi padci, kar je pa normalno pri športu … (Valter B.)

52

9.4 KAJ PRI NAS IGRALCI POGREŠAJO

Kaj imajo tuji klubi kar slovenski nimajo?

Že iz razlogov, zakaj naši najboljši nogometaši zamenjajo domače zelenice s tujimi,

lahko razberemo, da tam iščejo predvsem boljše pogoje ter finančno sigurnost. Ti

pogoji, v katerih se trenira in ustvarja kariero doma, so zelo drugačni od tistih v tujini.

V prvem vprašanju je razvidno, kako veliko vlogo igrajo dobri pogoji za trening in

razvoj. So pa nekateri omenili še druge pomanjkljivosti doma.

… Slovenski klubi pogrešajo denar, gledalci, klubska organiziranost ter pogoji. …

(Jasmin K.)

… Največja razlika je po mojem mnenju v organiziranosti klubov. V tujini ti nudijo

praktično vse, kar nogometaš potrebuje za razvoj in življenje. … (Dejan L.)

… Tuji klubi imajo večjo finančno kupno moč, boljše športne objekte ter nasploh

nogometne centre, ki jih pri nas še ni. … (Branko I.)

… Po mojem mnenju je razlika v tem, da imajo v tujini npr. več kvalitetnih igrišč v

nogometnih centrih, težje in močnejše treninge, ob poškodbah poskrbijo zate že v

klubu, večja konkurenca kar te še dodatno motivira. … (Haris V.)

… Celotna zgodba okrog nogometa samega, kot športa je majhna, tako da smo že v

tem pogledu za tujini (infrastruktura, občinstvo, ...) da bi rekel, da se v Sloveniji slabo

dela, ne morem. Tudi trenerji so primerno usposobljeni, samo ni nekakšnega

dogajanja, ni prave motivacije. Slovenija je tudi, kot sama majhna, tako da je za tujino

dokaj nezanimiva. Zato se po navadi prodajajo igralci, ki so prisotni tudi v

reprezentanci. … (Valter B)

Njihova mnenja sem po številu izpostavljenih pomanjkljivosti doma grafično

razporedila v piramido, tako se vidi v čem vse so si njihovi odgovori najbolj podobni.

53

Slika 11. Kaj po tvojem mnenju slovenski klubi nimajo.

9.5 ASIMILACIJA V NOVO OKOLJE

Kako si se asimiliral v novo okolje, kaj ti je bilo še posebej všeč? Je bilo v tujini kdaj

tudi kaj neprijetnega/negativnega?

Zamenjava okolja za vsakega posameznika predstavlja nek stres. Vključevanje v

novo okolje je stresno zato, ker so igralci podvrženi določenemu pritisku, ki si ga

ustvarijo sami, ali pa gre za pričakovanja domačih, kluba, medijev in drugih vpletenih

v njihovo nogometno zgodbo.

Že pri vprašanju o prestopu, so nekateri omenili, da so z njimi v tujino šli tudi nekateri

družinski člani, zato, da bi se lažje asimilirali v novo okolje.

Večina pravi, da s prilagajanjem na novo okolje nima večjih težav. Dosti igralcev skrbi

tuj jezik, vendar pravijo, da so jezikovne prepreke prebrodili, in se naučili novega

jezika. Večini klubi ponudijo učenje jezika. Da bi jim bilo ob menjavi okolja lažje jim v

največji meri pomaga dobra organiziranost kluba. Nekateri pa so izpostavili, da so v

tujini prepuščeni sebi in je treba za marsikaj poskrbeti sam.

Priznali so, da se srečajo tudi z neprijetnimi stvarmi, vendar te zelo variirajo pri vsaki

izkušnji zase, saj je vsak prestop v tujino edinstven in poseben, če pa gre za

Sloves

Več gledalcev

Nogometne centre

Večja veljava

Več navijačev

Večja konkurenca

Boljša medicinska oskrba

Boljša infrastruktura

Boljši pogoji za delo

Boljša organiziranost

Finančna sigurnost in stabilnost

54

osamljenost, ki je velika negativna posledica ob prestopu v tujino, jim pri tem najbolj

pomagajo družina, prijatelji ter dekle. Tudi tehnologija je danes tako napredovala, da

je komunikacija z bližnjimi vedno dostopna, preko mobilnih telefonov in globalnega

omrežja.

… Začetek je vedno težak, vendar ko enkrat prebiješ led ti je vse lažje, torej tudi, ko

naslednjič prestopiš drugam, veš, kaj te čaka tako, da te nič več ne more presenetiti

… (Zlatko D.)

… Dobro ter hitro sem se asimiliral, všeč mi je bilo veliko mesto in pogoji za igranje

nogometa … (Mišo B.)

… V tujini rabiš določen čas adaptacije, kajti prideš v novo okolje z novimi kulturnimi

in vsakodnevnimi običaji, ter komunikacijo ki je povsem drugačna v vsaki državi. Je

pa seveda lažje, če imaš koga ob sebi, kot v mojem primeru dekle. Tudi privilegij ni

glede tujih nogometašev in se kar hitro lahko znajdeš na udaru kritik … (Gregor B.)

… Že od samega začetka sem bil navdušen nad večino stvari, predvsem mesto je

krasno, ljudje odprti in pripravljeni pomagat, tako da nisem imel nobenih težav okrog

življenja na otoku. Hrana sicer res ni tako okusna kot v Sloveniji, vendar imamo za to

poskrbljeno tudi v klubu. Mogoče je bilo malce bolj zahtevno z vožnjo po levi strani,

vendar sem se kmalu privadil tudi na to. Je pa za nogometaša seveda najbolj

pomembna prilagoditev na igrišču. Začel sem super, novi soigralci so me super

sprejeli, v zadnjem času pa nisem dobil veliko priložnosti na tekmah, tako da je

mogoče to najbolj neprijetna izkušnja do sedaj. Vendar v tujini lahko pride to

neigranja hitro, tako da sem bil na to pripravljen in mi je to nekakšna motivacija, da

dokažem, da si zasluzim igrat. V takih trenutkih pa v tujini pride do izraza družina,

dekle, prijatelji, s katerimi prestaneš lažje težje čase … (Etien V.)

… Potreboval sem nekaj časa, da se privadim na novo okolje, ampak ti v klubu zelo

pomagajo. Ogromno mi je pomagal tudi oče … (Haris V.)

55

9.6 SOCIALIZACIJA Z LJUDMI IZVEN NOGOMETNEGA KROGA

Si poleg ljudi z nogometnega kroga navezal stik še z nekom? Si se kdaj v tujini

počutil osamljenega?

Vsekakor je človek socialno bitje. Na socialno življenje posameznika vpliva mnogo

dejavnikov, zato se le to tudi hitro spreminja. In če že v svojem povprečnem

vsakdanu zamenjaš prijatelje, spoznaš neke nove, druge izgubiš se vse to spremeni

še z vlogo, ki jo zamenjaš v svojem življenju. Kot šolar imaš še sošolce v svojem

okolju, potem kot študent spet srečaš neko drugo skupino ljudi, in kot starš prav tako.

Kot nogometaš v tujini pa se srečaš z širokim krogom ljudi. Tuj nogometaš lahko v

zelo kratkem času spozna ogromno ljudi in pridobi veliko novih poznanstev.

Vloga poznanstev je zelo pomembna tudi za športnika, ki gradi kariero v tujini. Včasih

že naključno poznanstvo spremeni tvojo pot.

Igralci se med sabo pogovarjajo o svojih doživetjih v tujini, in velikokrat izkušnje

znanca v tujini pripomorejo k posameznikov odločitvi za selitev v dotični klub.

V klubih si prizadevajo, da bi se igralci tam čim bolj dobro počutili, se družili, zato tudi

sami organizirajo različne dejavnosti oziroma dogodke izven nogometnih igrišč.

Veliko pomeni tudi, če imajo igralci interese tudi izven nogometa.

Pa vendar se zdi, da danes veliko ljudi teži osamljenost. In osamljenost je zelo

pereča težava. Nekateri se osamljene počutijo že v svojem domačem okolju.

Osamljenost pa v tujini proč od vseh svojih najljubših lahko še bolj boli.

In čeprav je danes z moderno tehnologijo nekako omogočeno, da se ta težava lažje

premosti, se športnikom na tujem socialno življenje precej spremeni.

Prilagajanje na pošportno življenje, ki sledi aktivni športni karieri, je odvisno od

raznolikosti posameznikove socialne identifikacije s športom. Zaradi dolgoletnega

ukvarjanja s športom poteka primarna socializacija športnikov v športnem okolju. To

pomeni, da se športniki večinoma naučijo prevzemati le tiste vloge, ki so povezane s

športom, prav tako pa se večji del interakcij dogaja znotraj ozkega, s športom

povezanega okolja. Za vrhunske športnike sta pogosto značilna manjše število in

manjša raznolikost socialnih vlog. (Sindikat, 2012)

56

Igralci so o stikih z drugimi povedali sledeče:

… Družim se več ali manj s soigralci tako, da nimam dosti prijateljev izven

nogometnega kroga … (Andraž S.)

… Seveda, spoznal sem ogromno zanimivih ljudi iz različnih družbenih in službenih

krogov … (Bojan J.)

… Na začetku sem bil malce osamljen, vendar s pomočjo druženja s soigralci sem

hitro prebrodil to začetno fazo … (Branko I.)

… Težko je navezati stike z nekom v tujini, ki ga spoznaš oz. ga poznaš določen čas.

To so bolj znanci, tisti prijatelji, ki jih pa imaš od nekdaj pa ostanejo za zmeraj.

Osamljenega sem se tu pa tam počutil na Portugalskem, kjer sem bil še mlad in tako

rekoč živel sam v tujini … (Gregor B.)

… Z novim okoljem prihajajo tudi novi ljudje, seveda predvsem tisti povezani z

nogometom, sem pa v stiku z mogoče enim redkih Slovencev v Cardiffu, ki je sicer

študent novinarstva. Vsekakor pridejo tudi dnevi, ko se počutiš osamljenega, vendar

sam nisem imel veliko le teh. Predvsem svoj prosti čas zapolnim z druženjem s

soigralci, prav tako pa imam veliko obiskov iz Slovenije tako od družine kot od

prijateljev. Veliko časa je pri meni tudi dekle, tako da je dni, ko sem sam malo …

(Etien V.)

… Da, stike sem navezal še z nekaterimi ljudmi, ki delajo na drugih področjih, večina

pa prihajajo iz držav bivše skupne države … (Mišo B.)

57

9.7 SOOČANJE DRUŽINE Z ODHODOM

Kako se je z odhodom soočala tvoja družina? Ali so odhod vsi domači podpirali? Ste

se pred tem že doma kdaj pogovarjali o tujini?

Pomena družine in staršev v življenju katerega koli športnika ne smemo

podcenjevati, saj imajo nanj najpomembnejši vpliv, čeprav v celotnem sistemu

predstavljajo tisti člen, ki je od športnega prizorišča najbolj oddaljen. Šport otrok

postane v marsikateri družini središče družinskega dogajanja in tudi pomemben del

življenja staršev.

Pozitivna vloga staršev v športnem udejstvovanju otrok se nanaša na starševsko

podporo in spodbudo, ki morata biti zmerni, saj je najpogostejša napaka staršev prav

prevelika ali premajhna vpletenost v šport. Primerna spodbuda in podpora vplivata na

raven otrokovega zadovoljstva, zvišujeta samozavest, sposobnost zaupanja vase,

dajeta občutek sprejetosti in lastne vrednosti ter občutek varnosti in stabilnosti.

Cecić Erpič (2002) je v svoji študiji ugotovila, da so imeli bivši vrhunski športniki med

aktivno športno kariero in po njej večinoma dobre odnose s starši in da so jim le-ti

nudili socialno-emocionalno oporo in jih spodbujali. Po mnenju slovenskih športnikov

naj bi bili starši in družina vir opore, ne pa tudi stresa, kar kažejo nekatere tuje

študije. Da je družina športniku eden glavnih virov spodbude in opore ter hkrati

pomemben vir stresa, se kaže kot svojevrsten paradoks. Družina ima v vsakem

pogledu zelo pomembno vlogo pri uresničevanju športnih ciljev posameznika: Je

začetna točka, od koder se človek poda v njegovo resnično delo – tekmovanje. Naši

športniki poročajo o srednje močni podpori obeh staršev v prvih letih njihovega

treninga. Očetje so jih pri njihovi športni dejavnost na začetku nekoliko bolj

vzpodbujali kot matere. Športnice so nekoliko bolj močno čutile podporo mater.

Polovica športnikov priznava, da je bilo ukvarjanje s športom velik finančni vložek za

njihove starše in pri tem se kažejo statistično značilne razlike med spoloma, saj so

športnice močneje občutile finančno pomoč svojih staršev. (Doupona Topič & Kajtna,

2011)

58

61 % športnikov ima zelo dobre odnose s svojimi starši, 27 % dobre, prav noben

športnik pa ne čuti, da bi imel v času športne kariere s starši slabe odnose (Doupona

Topič & Kajtna, 2011).

Slika 11. Podpora družine ob odhodu v tujino.

Slika 12. Ali ste se že prej pogovarjali o tujini.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Pozitivna podpora v družini

Družinski član proti

Žalost ob odhodu

Odhod v tujino

Podpora družine ob odhodu v tujino

Število odgovorov

33%

67%

Ali ste se že prej pogovarjali o tujini?

Število odgovorov Da Število odgovorov Ne

59

Zelo zanimivo je dejstvo, da se je samo pet izmed petnajstih intervjuvancev doma

pogovarjalo o odhodu v tujino, še preden je do te možnosti prišlo. To lahko pomeni

več možnosti, najverjetneje pa to, da starši doma mladega športnika niso pretirano

silili k profesionalni karieri in pustili, da vidijo, kako se bo njegova športna pot odvila.

Nekaj intervjuvancev je priznalo, da je ob novici za odhod v tujino, doma prišlo do

manjšega trenja. Navadno je bil en družinski član proti, z razlogom, da je igralec

premlad, da bi sam odpotoval v tujino. Kljub začetnemu nesporazumu so športniki

pojasnili in predstavili, kako velika je želja po uresničitvi otroških sanj o tujini ter pri

starših dobili odobravanje in sprejetje tega dejstva. Zato so posledično vsi

intervjuvanci potrdili, da jih domači podpirajo in spodbujajo na njihovi poti v tujini.

O tem so povedali sledeče:

… Vse se je odvijalo v dokaj kratkem času tako, da ni bilo problemov s sprejemanjem

te odločitve. Sicer pa smo se pogovarjali že pred prestopom o morebitni selitvi v

tujino, ki so jo družinski člani podpirali ... (Andraž S.)

… Ob odločitvi, da bom šel igrat v tujino je bila prisotna tudi žalost v družinskem

krogu , saj je bila to pomembna odločitev zame in družino, vendar so me podpirali na

moji poti … (Dejan L.)

… Ni nam bilo lahko, saj so v Sloveniji ostali moja mama ter moj brat. Z očetom sva

sama odšla v Anglijo vendar smo se zaradi današnjih tehnologij dnevno slišali tako,

da smo vseeno zelo enotni ... (Haris V.)

… Normalno, ker so vedeli, da je to moja velika želja. Podpirali so me ter pogovarjali

smo se o tem kaj in kako bo, ko bo prišlo do prestopa … (Jasmin K.)

... Začetek in prestop v tujino predstavlja težek in velik korak zame in za mojo družino

vendar je bil to vedno moj cilj, pri katerem so me bližnji vedno podpirali … (Tim M.)

60

… Starši so me vedno podpirali, le moja mama je bila na začetku proti, ker sem v

tujino odšel že pri 16.letih, vendar je potem videla, da je to moja življenjska pot …

(Rene K.)

9.8 KONEC KARIERE

Ali že razmišljaš o tem, kaj bo po koncu kariere, imaš že kakšne načrte? Se

nameravaš vrniti v Slovenijo?

Kariera športnikov je omejena z leti udejstvovanja, z nevarnostjo poškodb in s

številnimi drugimi dejavniki, ki jim lahko spremenijo življenje. Zato morajo športniki

med svojo kariero misliti tudi na preživetje po končani športni karieri, saj vsi ne

zaslužijo toliko, da bi jim privarčevani kapital zadostoval za »brezdelno življenje«.

Prav tu pa nastopi problem, saj vrhunski šport od posameznika zahteva popolno

osredotočenost, skoncentriranost zgolj na proces treninga, regeneracije, tekmovanja,

tehniko …

Številni perspektivni športniki ravno v času, ko bi lahko dosegali najbolj odmevne

rezultate, končajo športno kariero, saj ne morejo uskladiti študijskih ali službenih

obveznosti z zahtevami športa. Vrhunska športna kariera je v današnjem času do

potankosti voden proces, v katerem deluje vrsta strokovnjakov, ki stremijo zgolj za

vrhunskimi dosežki. Pošportno življenje - s tem je mišljena predvsem poklicna kariera

in izobraževanje športnikov med kariero - zagotovo ni le stvar športnikov, ampak tudi

vseh, ki delujejo v tem procesu. Zato je naloga vseh posredno in neposredno

sodelujočih pri tem »problemu«, da v prihodnosti najdejo ustrezne rešitve. Športna

era je časovno omejena. Tega se mladi športniki malo zavedajo, zato pretiranih

vprašanj, vsaj v šolski dobi, če le niso na to posebej opozorjeni, ne zastavljajo.

Vprašanje, kaj početi po koncu kariere, si mnogi športniki začnejo zastavljajo v zreli

dobi. Le redki z dohodki iz športne dobe lahko živijo brezskrbno naprej tudi v pokoju.

Tudi redki si lahko olajšajo eksistenco v zreli dobi. Vseeno velja trditev, da se

športniki po koncu kariere dobro znajdejo.

61

Šport v določenih primerih zahteva polno zaposlenost. Projekt panožnih športnih šol

delno podira tudi to oviro. Tudi z napredkom sodobnih komunikacij pade še več

tovrstnih preprek. Kdor ima voljo, lahko študira na daljavo. In ne nazadnje večina, ki

jih specifika športa prisili v skrb za zdravje, se zna tudi kasneje bolje spopasti s

tovrstnimi tegobami časa. Da bi se športniki po koncu kariere laže znašli, pomaga

tudi državni projekt državnih služb (vojska, policija, carina), s katerim je cvetu

slovenskega športa omogočena zaposlitev v teh organih tudi po koncu kariere

(Sindikat, 2012).

O koncu kariere so intervjuvanci povedali sledeče:

… Po končani karieri se še vedno vidim v nogometnem biznisu, najverjetneje v

Sloveniji vendar ne izključujem možnosti dela v tujini tudi po končani nogometni

karieri … (Branko I.)

… Zagotovo se bom vrnil v Slovenijo. Imam pa tudi že nekaj planov za prihodnost

izven nogometnih zelenic … (Milivoje N.)

… Nekaj načrtov je povezanih s prihodnostjo, z delom po karieri. Vendar o tem je še

prezgodaj. Bomo videli sproti, kaj prinese čas. Zaenkrat sem osredotočen na kariero.

Plani so pa povezani s Slovenijo … (Valter B.)

… Ne razmišljam kaj bom delal po koncu kariere, ker se raje osredotočam na

sedanjost ter še boljšem napredku v karieri … (Zlatko D.)

… Zaenkrat sem z glavo pri Newcastlu. Sem še zelo mlad in me čaka še dolga

kariera tako, da še ne planiram za po koncu kariere. Morem se prepustiti toku

dogodku ter toku razvoja … (Haris V.)

… Zaenkrat ne, vendar že imam določene ideje kaj bom počel po karieri. Bom pa

definitivno živel v Sloveniji po končani nogometni karieri … (Jasmin K.)

62

Diagram 1. Konec kariere.

Konec kariere

Vrnitev v Slovenijo

Vidim se v

Sloveniji

Ne vidim se v

Sloveniji

Ne vem, Mogoče

Ne razmišljam o

tem

Raje se osredotočim

na kariero

Razmišljam o koncu kariere

Imam načrt v

nogometni sferi

(Trener)

Imam načrt izven

nogometne sfere

63

9.9 POMEN REPREZENTANCE

Kaj ti pomeni igranje za reprezentanco?

Reprezentanca ima pomemben družbeni pomen.

V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno reprezentanco

zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih

najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Športi,

kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili

sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković npr. napisal: „[...]

Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki

so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica,

Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in

so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot

vsesplošna nacionalna posebnost.“ Šele po prvih vidnih uspehih domače

reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet spet obudilo. Po

uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje

kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več

Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno

bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji

vse od leta 2002 postopoma zmanjšala, kar je posledica slabih rezultatov na klubski

in reprezentančni ravni (Slovenska nogometna reprezentanca, 2014).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglav

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bojan_Kri%C5%BEaj

http://sl.wikipedia.org/wiki/Planica

64

Diagram 2. Pomen igranja za reprezentanco.

9.10 ČE BI BILE RAZMERE IDEALNE, BI OSTAL DOMA?

Če bi več vlagali v slovenski nogomet in bi le ta bil kakovostnejši in medijsko

bolj izpostavljen, bi v tem primeru ostal doma?

Reprezentanca

Ogromno zadovoljstv

o Čast in

dokaz, da dobro delam

Priložnost za druženje

s slovenskimi nogometaši

Uresničitev sanj

Igranje z najboljšimi

iz svoje države

Ponos

Odgovornost

Nosiš breme celotne države

65

Diagram 3. Ali bi ostal doma, če bi bila liga enakovredna.

9.11 KAJ BI SVETOVAL SVOJIM NASLEDNJIKOM?

Kaj bi svetoval mlajšim športnikom, ko pridejo do morebitnega prestopa v tujino?

Pri kateri starosti se ti zdi prestop najbolj primeren? Bi svetoval mlajšemu

športniku, da je šola pomembna, ali naj se ji za kariero odrečejo? Bi se dalo pri

nas uskladiti šolanje in šport v času, ko je športnih pri kadetih/mladincih? Misliš,

da bi bilo lažje, če bi obstajal kakšen svetovalec – da bi se športnik in njegova

družina lahko pogovorila o morebitnem prestopu?

… Svetoval bi jim, naj bodo odločni, vendar naj ne gredo na vso silo v tujino. Mislim,

da starost okoli 18 let je že dovolj za prvi prestop v tujino. Tudi šolo se uskladiti z

nogometno kariero, če je le prisotna močna volja … (Šuler M.)

66

… Svetoval bi jim naj se osredotočijo samo na nogomet, naj živijo športno, naj imajo

vizijo v kateri tekmujejo z najboljšimi. Mislim, da je šola in izobrazba zelo pomembna

in mislim, da se da dobro uskladiti nogometno kariero in izobraževanje … (Bojan J.)

… Vsak posameznik ima svojo pot v življenju in prav tako je tudi v nogometu. Zato se

starosti, kdaj bi bil najbolj primeren čas za odhod v tujino, ne da določiti. Mislim pa,

da je slovenska liga za mlade igralce odlična odskočna deska za tujino, saj ob

pomanjkanju denarja prej in tudi lažje dobijo priložnost, saj so starejši igralci oziroma

tujci predragi. Ko pa v slovenski ligi prideš do določenega nivoja, oziroma si med

boljšimi posamezniki lige, pa je mogoče pravi trenutek za prestop. Prav tako je

pomemben dejavnik v življenju sola, kar se mladi premalo zavedajo. Poškodbe so

sestavni del športa, zato je pomembno ob nogometu dokončati solo. Prav tako

kariera nogometaša traja do približno 35. leta, brez sole pa se v današnjem času ne

dobi službe. Šolanje v času kadetov, mladincem je mislim, da kar obvezno, uskladiti

se ga da tudi pri članih, le če je volja. V današnjem času večina ljudi na žalost gleda

vse skozi denar, zato je težje najti poštenega svetovalca. Mislim, da je prav tako vpliv

staršev pri prestopu premajhen, zato mislim, da je na igralcih samih, da zahtevajo

imeti starše poleg. Vsekakor bodo starši delali v prid svojim sinovom. Mislim tudi, da

je vsak posten menedžer pripravljen sodelovati s starši oz. se z njimi odkrito

pogovoriti o opcijah morebitnega prestopa … (Etien V.)

… Mlajšim igralcem bi svetoval odhod v tujino, ampak da to naredijo premišljeno in z

osebo, ki ima izkušnje v tem poslu. Če v družini ni nobenega, ki ima izkušnje na tem

področju, bi jim prav prišel svetovalec ali zastopnik. Ampak za uspeh ni dovolj samo

talent, na vsakem področju, ne samo v športu je potrebno veliko trdega dela in veliko

odrekanja.

Šolo lahko delaš preko izpitov v Sloveniji ali pa na akademiji, ki jo imajo v tujih klubih,

tako je bilo tudi v mojem primeru. Tako, da lahko uspešno končaš šolanje ter

normalno igraš v tamkajšnjem klubu … (Haris V.)

67

… Svetoval bi jim, naj poslušajo starše. Šola je pomembna, vendar se dandanes da

brez težav uskladiti z vrhunskim športom, nekdaj to ni bilo tako lahko kot danes …

(Milivoje N.)

… Mlajšim športnikom bi svetoval, naj imajo vizijo o sebi v tujini, naj vztrajajo in dobro

trenirajo, naj seveda dokončajo šolo v tem času, naj športno živijo in naj sprejmejo

najboljšo ponudbo, katera jim bo pomagala pri njihovem cilju … (Valter B.)

Diagram 4. Kaj bi športniki svetovali mlajšim športnikom.

68

Slika 13. Starost primerna za prehod v tujino po mnenju vprašanih nogometašev.

Diagram 5. Ali se nogometašem zdi izobrazba pomembna.

Ni omejitve

Najprej končaj šolo

Starosti se ne da določiti

Naj se vsak igralec odloči sam

zase

Pri 18. letih.

Primerna starost je nekje 16.let

Starost za prehod v tujino

69

10 SKLEP

Z opravljeno raziskavo, sem želela osvetliti in spoznati motive naših najboljših

nogometašev za odhod v tujino, jih analizirati ter predstaviti njihovo mnenje o situaciji

doma, kako se v tujini počutijo, s kom se družijo, kaj vidijo po koncu kariere, ter kaj bi

svetovali mlajšim naslednikom, ter njihovim bližnjim.

Igralci, ki so pri tej raziskavi sodelovali, so različnih starosti, prihajajo z različnih

koncev Slovenije in v večini igrajo v različnih klubih v tujini. Vprašanja so bila vsem

postavljena enako, pa vendar so se nanje zelo različno odzvali ter podajali različne

odgovore. Nekateri so se bolj odprli, drugi pa so odgovarjali bolj skopo z manj

besedami. Vseeno pa so zaključki, ki jih lahko iz teh odgovorov potegnemo zelo

podobni, kar velja pripisati podobnim okoliščinam, v katerih so se igralci v tujini in

doma znašli. Ker gre za reprezentante, so v domači nogometni sferi užili skorajda

vse, kar lahko nogometaš doživi. V tujini, se izgubijo v širni množici njim podobno

kvalitetnim igralcem, in se zato podobno počutijo. Le redki tudi v tujini doživijo tak

sloves kot doma.

Hipoteze, ki sem jih postavila v uvodnem delu tega diplomskega dela, sem na

podlagi intervjujev potrdila ali zavrgla:

Hipoteza 1: Glavni razlog za odhod v tujino je večji zaslužek.

Ni potrjena. Od petnajstih intervjuvancev jih je v enako velikem številu omenilo kot

razlog omenilo tudi boljše pogoje.

Hipoteza 2: Pri prestopu v tujino jim v glavnem pomaga menedžer.

Je potrjena. Kar 41 % intervjuvancev je potrdilo, da je menedžer tista oseba, ki jim

v tujino pomaga.

Hipoteza 3: V tujini je organiziranost klubov boljša, malo je negativnih izkušenj.

Je potrjena. Vseh petnajst igralcev je izpostavilo in potrdilo boljšo organiziranost

klubov v tujini. Negativnih izkušenj v zvezi s klubi ni izpostavil nihče izmed

intervjuvanih.

Hipoteza 4: Odločitev za odhod v tujino je lahka, družina in bližnji športnika

podpirajo in spodbujajo k odhodu.

70

Ni potrjena. Trije izmed petnajstih vprašanih so izpostavili, da odločitev ni bila

enostavna oziroma lahka, predvsem zato, ker je nekdo temu v družini nasprotoval

(mama) ali pa, zato, ker so bili premladi. Ko so odločitev sprejeli, pa so čisto vsi

igralci potrdili, da je družina steber opore in podpira ter v večini spodbuja športnika k

odhodu v tujino. Čeprav večina ljudi meni, da je ekonomski razlog glavni in v večini

stereotipnih glav edini motiv za odhod v tujino, menim, da gre predvsem za športne

ambicije, torej njihovo željo po boljši karieri in boljših možnostih za uresničitev sanj o

profesionalni karieri. Velika večina športnikov je izpostavila boljše pogoje za trening

in življenje na tujem, in ravno ti so zaradi ekonomske krize pri nas in v svetu zadnje

čase vse pomembnejši. Ni problem v (znatno) manjšem plačilu v naši ligi, temveč v

rednem pritoku le te. Tudi športniki, ravno tako kot drugi delavci, čutijo pritisk, in

imajo željo preživeti in preživljati svojo družino in bližnje. Z nerednim in nestabilnim

položajem se tudi športniki težko soočajo. Vsi si želijo stabilnosti in pogojev, ki

omogočajo napredek – teh pa je pri nas bore malo ali pa jih sploh ni. Ker na

športnike, navadno res ne gledamo kot na delavce, včasih javnost težko razume

njihove stiske in neuspehe.

Ker športnik odide v tujino, se sreča z novimi okoliščinami ne le on, temveč tudi

njegovi bližnji. Zelo dobro se počutijo ob podpori svojih bližnjih in tako včasih lažje

premagajo razdalje, ki so med njimi. Pomembno je vedeti, da se morajo novem

okolju, kar se da dobro prilagoditi, da bodo posledično tudi na igrišču kar se da

učinkovitejši. Večina prizna, da se brez težav vklopijo in prilagodijo na novo okolje,

ter, da se po večini družijo z soigralci ali pa ljudmi iz nogometne sfere. Le redki so

omenili, da se na tujem družijo tudi z ljudmi iz drugih krogov. Vsaka družina se z

izgubo svojega člana sooča drugače, v veliki meri jim sodobna tehnologija olajša

komunikacijo in seznanjanje z dnevnimi novicami. Nekaj staršev je za voljo sinovega

uspeha zapustilo tudi svoj dom, ter se preselilo z njim v tujino. Ta je opaziti predvsem

pri mlajših igralcih, ki se v tujino odpravijo že zgodaj v svoji karieri.

Rada bi omenila, da imam občutek, da so se športniki nekoč veliko bolj družili in si

tako širili svoj krog poznanstev, ki lahko v karieri posameznika veliko pomeni.

Prijateljstva so sklepali v živo. To se mi zdi pomembno zato, ker so skorajda vsi

intervjuvanci izpostavili, da so nekoč občutili občutek osamljenosti, skrbi me, da je v

71

večini primerov kriva ravno sodobna tehnologija. Saj zaradi nje igralci naredijo manj

osebnih stikov, in je zato občutek osamljenosti večji, ker se veliko športnikov raje kot

z drugimi ljudmi družijo z mobilnimi napravami in ustvarijo manj neposrednih stikov.

Socialni stiki igrajo pomembno vlogo, saj je socialni kapital tisti, ki v mnogih primerih

pomaga in prinese nove priložnosti v karieri posameznika. Veliko pomeni tudi

poznavanje z igralci, in deljenje izkušenj med sabo.

Igralce sem spraševala o starostni meji za prestop v tujino, vendar sta samo dva

podala neko številko. Čeprav ima svetovna nogometna zveza (FIFA) starostno

omejitev za transfer pri petnajstih letih, je pustila to omejitev delno odprto in se zato

zgodi veliko nepravilnosti, ki pripeljejo do izkoriščanja mladih igralcev.

Sklenila sem, da se je malce razblinil še en stereotip, saj je večina mnenja, da

nogometašem izobrazba ni zelo pomembna. Prav vsi so bili mnenja, da je izobrazba

zelo pomembna, izpostavili so celo nekatere rešitve, ki pri nas še niso povsem v

polnem teku (možnosti dvojne kariere) ter pokazali, da so se do izobrazbe začrtale

mnoge poti od študija na daljavo, do nogometnih akademij katerih se je moč udeležiti

ter poleg po karieri poseči tudi po izobrazbi.

Z odgovori naših reprezentantov sem prišla do nekaj novih spoznanj in si odgovorila

na zastavljena vprašanja. Mislim, da so migracije in nogomet tako široko polje, da

puščam za seboj veliko ne raziskanega in maneverskega prostora za bodoča

raziskovanja. Predvsem vidim veliko možnost pri povezavi reprezentantov v tujini in

tistih, ki igrajo v nižjih oziroma amaterskih ligah. Oboji imajo z tujimi praksami veliko

izkušenj, želim si, da bi o njih izvedeli čim več in v naš nogometni svet vnesli čim več

pozitivnih praks, ki bi jih lahko uživali naši nasledniki.

72

11 VIRI

Agergaard, S., Botelho, V., (2011) Female football migration: motivational factors for early migratory processes. V Sport and Migration: borders, boundaries and corssings. New York: Routledge.

Andreff, W. (2011) Why tax international athlete migration? The "Coubertobiin" tax in a contexst of financial crisis. V Sport and Migration: borders, boundaries and crossings. New York: Routledge.

Bale, J., (2003). Sports Geography (2nd ed., p. 196). New York: Routledge.

Baranja, S., dr. Bešter, R., Brajnik, M., Bukovec, B., Friederich,. K., mag. Geržina, S., I. (2010) Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti.(Projektna knjiga) Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

Barros, C. P., & Alves, F. M. P. (2003). Human Capital Theory and Social Capital Theory on Sports Management. Iaer, 9(3), 218–226.

Bauder, H. (2008). Citizenship as Capital: The Distinction of Migrant Labor. Alternatives: Global, Local, Political, 33(3), 315–333.

Council of Europe, Enlarged PArtial Agreement on Hearing on the Draft Recommendation on Migrations in sport and protection of youngsters. Introduction to the issue of migration in sport in Europe.15 Feberuary 2011. (Pariz).Pridobljeno 28.3.2014, iz http://www.coe.int/t/dg4/epas/Source/Ressources/2011/09%20Bibliography%20on%20migration%20in%20sport.pdf

Darby, P. (2007). African Football Labour Migration to Portugal: Colonial and

Neo‐Colonial Resource. Soccer & Society, 8(4), 495–509.

doi:10.1080/14660970701440774

Darby, P. (2012). Gains Versus Drains : Football Academies and the Export of Highly Skilled Football Labor. The Brown Journal of World Affairs, xviii(ii).

Darby, P., & Solberg, E. (2010). Differing trajectories: football development and patterns of player migration in South Africa and Ghana. Soccer & Society, 11(1-2), 118–130. doi:10.1080/14660970903331433

Eliasson, A. (2009). The European football market, globalization and mobility among players. Soccer & Society, 10(3-4), 386–397. doi:10.1080/14660970902771449

Falcous, M., & Maguire, J. (2005). Globetrotters and Local Heroes ? Labor Migration , Basketball , and Local Identities. Sociology of Sport Journal, 22, 137–157.

Football observatory, (2014) Pridobljeno 28.3.2014, iz http://www.mapping-football-

observatory.com/modules/carto/map.php?lg=en.

http://www.mapping-football-observatory.com/modules/carto/map.php?lg=en

http://www.mapping-football-observatory.com/modules/carto/map.php?lg=en

73

Giulianotti, R., & Robertson, R. (2007). The globalization of football: a study in the glocalization of the “serious life”. The British Journal of Sociology, 55(4), 545–68. doi:10.1111/j.1468-4446.2004.00037.x

International Labour Office, International Organization for Migration in Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (2001). International Migration, Racism, Discrimination and Xenophobia. Publikacija pridobljena 28.3.2014, iz http://www.ilo.org

Klepec, K. ,(2007). Socialni kapital in (ne) strpnost med slovensko mladino.Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Faakulteta za družbene vede.

Littlewood, M., Mullen, C., & Richardson, D. (2011). Football labour migration: an examination of the player recruitment strategies of the “big five” European football leagues 2004–5 to 2008–9. Soccer & Society, 12(6), 788–805.

Love, A., & Kim, S. (2011). Sport labor migration and collegiate sport in the United States: A typology of migrant athletes. Journal of Issues in Intercollegiate Athletics, 90–104. Pridobljeno 26.9.2013, from http://csri-jiia.org/documents/puclications/research_articles/2011/JIIA_2011_4_6_90_114_Labor_Migration.pdf

Maguire, J. (1999). Global Sport : identities, societies, civilizations (p. 239). New York: Polity Press.

Maguire, J. (2005). Power and Global Sport (p. 198). New York: Routledge.

Maguire, J. in Falcous, M., (2011). Sport and Migration : borders, boundaries and crossings. New York: Routledge.

Maguire, J., & Pearton, R. (2000a). Global sport and the migration patterns of France ’98 World Cup finals players: Some preliminary observations. Soccer and Society. Pridobljeno 26.9.2013, iz http://eds.a.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?sid=31fad0b1-e891-46d1-8338-ae1791252e3a%40sessionmgr4003&vid=5&hid=4202

Maguire, J., & Pearton, R. (2000b). The impact of elite labour migration on the identification , selection and development of European soccer players. Journal of Sport Sciencies, 18, 759–769.

74

Miller, T., Rowe, D. in Lawrence, G.,The new international division of cultural labour

and sport v Sport and Migration,Borders, Boundaries and Crossings, 2011(217-229)

Onwumelechili, C., (2013) Migration of Nigerian Footballers

“Oh Lord, you are the Lord who remembered John Obi Mikel, Christiano Ronaldo,

and Ronaldinho – remember us as you remembered them”. Pridobljeno 28.3.2014 iz

http://www.ohio.edu/sportsafrica/journal/volume8/onwumelechili.html

Poli, R., Besson, R., Ravnell, L., (2014). Demographic studies. Raziskava pridobljena

dne 28.3.2013 iz http://www.football-observatory.com/IMG/pdf/DS2014_excerpt-2.pdf

Rozman, A. (2013). Če je mlad, potem je dober. Dnevnik, 24.12.2013, (17).

Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije.(2012) Družbeni status

slovenskih nogometašev po zaključeni športni karieri. Raziskava pridobljena dne

28.3.2013 iz

http://www.spins.si/design/uploads/content/K_PO_K_RAZISKAVA_2013.pdf

Slovenska nogometna reprezentanca (2014). Wikipedia The Free Enyclopedia.

Pridobljeno 28.3.2014, iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_nogometna_reprezentanca#Dru.C5.BEbeni_po

men

Soccer by the numbers (2014). Pridobljeno 28.3.2014, iz

http://www.soccerbythenumbers.com/2012/11/the-myth-of-english-premium.html

Sorta, A. (2013) Združijo prijetno s koristnim. Primorske novice, (266) 14-15.

World Cup Infographic Information (2014). Pridobljeno 28.3.2014, iz

www.famfamfam.com/lab/icons/flags

http://www.ohio.edu/sportsafrica/journal/volume8/onwumelechili.html

http://www.football-observatory.com/IMG/pdf/DS2014_excerpt-2.pdf

http://www.soccerbythenumbers.com/2012/11/the-myth-of-english-premium.html

http://www.famfamfam.com/lab/icons/flags

Documents

DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana · 2014-04-15 · RECEZENT: SARAH VIDMAR STIBILJ prof. dr. Milan Žvan KONZULTANT: asist. dr. Samo Rauter Ljubljana, 2014 . ZAHVALA Hvaležna