UNARODNO CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO PREDGOVOR...2019/11/15 · francuski i {panski jazik, pri {to sekoj od tekstovite e so ednakva verodostojnost. ^lenot e vnesen vo ovoj dokument. (s)

K O N V E N C I J A ZA

ME\UNARODNO CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO

PREDGOVOR

1. Ovoj dokument, osven osumte ~lena {to se spomnuvaat vo stav 2(a), (b) i (s) podolu, gi sodrì: - tekstot na Konvencijata za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo na angliski jazik, potpi{ana vo îkago na 7 dekemvri 1944, i

- tekstot na spomenatata Konvencija na francuski i {panski jazik koi se priloèni na Protokolot za avtenti~niot trijazi~en tekst na Konvencijata za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo (îkago, 1944) koj be{e potpi{an vo Buenos Aires na 24 septemvri 1968 i koj stapi vo sila, za zemjite koi go potpi{aa bez ograduvawe vo odnos na negovoto prifa}awe, na 24 oktomvri 1968 (Protokolot koj vo ponatamo{niot tekst se narekuva “Protokolot od Buenos Aires”). Isto taka, ovoj dokument go sodrì tekstot na gorespomenatiot Protokol od Buenos Aires.

Zabele{ka. – Vo ~lenot I od Protokolot od Buenos Aires, tekstot na Konvencijata na francuski i {panski jazik zaedno so tekstot na Konvencijata na angliski jazik go so~inuvaat tekstot koj e podednakvo verodostoen na trite jazici, kako {to e naglaseno vo posledniot stav na Konvencijata.

2. Vo sostav na spomenatite tekstovi na Konvencijata na angliski, francuski i {panski jazik, kako {to se predadeni vo ovoj dokument, se nao|aat site izmeni i dopolnenija koi se napraveni na Konvencijata, a koi se vo sila od ovoj datum, 30 juni 1997, imeno, vo odnos na ~lenovite nazna~eni vo (a), (b) i (s) podolu:

(a) ^lenovite 45, 48(a), 49(e), 50(a), 56 i 61 od Konvencijata bea delumno izmeneti od strana na Sobranieto na nejzinite osma, trinaesetta, ~etirinaesetta, sedumnaesetta(A), osumnaesetta i dvaeset i prva sednica i formulacijata na izmenetite delovi na ovie ~lenovi e so ista verodostojnost na angliski, francuski i {panski jazik. Vo ovoj dokument, angliskiot tekst na ovie ~lenovi e tekstot potpi{an vo îkago, zaedno so izmenite i francuskiot i {panskiot tekst od ovie ~lenovi se tekstovi od nego koi{to se priloèni na Protokolot od Buenos Aires, no po vnesuvaweto na spomenatite izmeni vo nego. Potrebno e da se obrne vnimanie na zabele{kite na ovie ~lenovi. (b) ^len 93 bis be{e prifaten od strana na Sobranieto na negovata prva sednica, na angliski, francuski i {panski jazik, pri {to sekoj od tekstovite e so ednakva verodostojnost. ^lenot e vnesen vo ovoj dokument. (s) Sobranieto, na svojata 23 sednica, odobri novi izmeni na Konvencijata, imeno nov ~len 83 bis vo vrska so prenos na odredeni funkcii i dol`nosti vo slu~aite na zakup, naem ili razmena na vozduhoplovi. Ovoj ~len e vnesen vo ovoj dokument. 3. Sobranieto, na svojata 22-ta sednica, odobri novi izmeni na Konvencijata za zamena na postojniot tekst na posledniot stav od Konvencijata so nov tekst koj se odnesuva na avtenti~niot ruski tekst na Konvencijata. Ovaa izmena ne e vnesena vo ovoj dokument zatoa {to istata s# u{te ne e vlezena vo sila. 4. Na 25-tata (vonredna) sednica, Sobranieto odobri nova izmena na Konvencijata, imeno ^len 3 bis. Ovaa izmena isto taka ne e vnesena vo ovoj dokument bidej}i izmenata s# u{te ne e vlezena vo sila. 5. Sobranieto, na svojata 31-va sednica odobri nova izmena na Konvencijata kako zamena na postoe~kiot tekst na posledniot stav od Konvencijata so nov tekst koj se odnesuva na avtenti~niot arapski tekst na Konvencijata. Ovaa izmena ne e vnesena vo ovoj dokument zatoa {to izmenata s# u{te ne e vlezena vo sila.

K O N V E N C I J A ZA ME\UNARODNO CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO

Potpi{ana vo îkago

na 7 dekemvri 1944 So ogled na faktot deka idniot razvitok na me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo moè vo golema merka da pridonese za sozdavawe i so~uvuvawe na prijatelstvoto i razbiraweto me|u naciite i narodite na svetot, no i deka sekakva negova zloupotreba moè da stane opasnost za op{tata bezbednost; i

So ogled na faktot deka e poèlno da se odbegnuvaat nedorazbirawa me|u naciite i narodite tuku e potrebno da se razviva sorabotkata me|u niv od koja{to zavisi i mirot vo svetot;

Dolupotpi{anite vladi, otkako se soglasija vo vrska so odredeni principi i re{enija, a so cel me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo da moè da se razviva bezbedno i uredno, odnosno me|unarodniot vozdu{en soobra}aj da se temeli na ednakvi mo`nosti za site i da se vr{i na zdrav i ekonomi~en na~in; So taa cel, ja sklu~ija ovaa Konvencija.

DEL I

VOZDU[NA PLOVIDBA

GLAVA I

OP[TI PRINCIPI I PRIMENA NA KONVENCIJATA

^len 1 Suverenitet

Dogovornite zemji priznavaat deka sekoja zemja ima celosen i isklu~itelen suverenitet na vozdu{niot prostor nad svojata teritorija.

Ovaa Konvencija e ratifikuvana na 28 noemvri 1953 god. so Odluka na Sojuzniot izvr{en sovet br.280 i e objavena vo “Slu`ben vesnik na FNRJ”, br. 3/54 (dodatok)

^len 2

Teritorija

Vo smisla na ovaa Konvencija, za teritorija na edna zemja se smetaat kopnenite podra~ja i teritorijalnite vodi koi im pripa|aat i koi{to se pod suverenitet, vladenie, za{tita ili mandat na ovaa dràva.

^len 3

Civilni i dràvni vozduhoplovi

(a) Ovaa Konvencija se primenuva samo za civilni vozduhoplovi, a ne se primenuva za dràvnite vozduhoplovi.

(b) Vozduhoplovite koi se koristat za voeni, carinski i policiski nameni se smetaat za dràvni vozduhoplovi. (s) Nieden dràven vozduhoplov na edna dogovorna zemja ne smee da leta nad teritorijata na druga zemja ili na nea da sleta, bez ovlastuvawe zdobieno so posebna spogodba ili na nekoj drug na~in, a soglasno uslovite koi se opredeleni na toj na~in. (d) Dogovornite zemji se obvrzuvaat pri izdavaweto propisi za svoite dràvni vozduhoplovi da pokaàt dol`na grià vo vrska so bezbednosta na plovidbata na civilnite vozduhoplovi.

^len 4 Zloupotreba na civilnoto vozduhoplovstvo

Sekoja dogovorna zemja se soglasuva da ne go koristi civilnoto vozduhoplovstvo za koi bilo

celi koi ne se sovpa|aat so celite na ovaa Konvencija.

GLAVA II

PRELET NAD TERITORIITE NA DOGOVORNI ZEMJI

^len 5

Pravo na neredoven soobra}aj

Sekoja dogovorna zemja se soglasuva deka site vozduhoplovi na drugite dogovorni zemji koi ne

se koristat vo redoven me|unaroden vozdu{en soobra}aj imaat pravo, soglasno po~ituvaweto na uslovite od ovaa Konvencija, da ja preletuvaat nejzinata teritorija zaradi vleguvawe vo nea ili zaradi prelet bez sletuvawe odnosno da zastanuvaat zaradi neprevozni~ki celi bez obvrska da dobijat prethodna dozvola i soglasno pravoto na nadletanata zemja da baraat sletuvawe. Sekoja dogovorna zemja sepak go zadrùva pravoto, zaradi sigurnosta na letot, da bara od za vozduhoplovite koi sakaat da preletuvaat nepristapni podra~ja ili onie koi nemaat adekvatni vozduhoplovni uredi, da se pridrùvaat na propi{anite vozdu{ni pati{ta ili da nabavat specijalna dozvola za vakvite letovi. Vakvite vozduhoplovi, dokolku vr{at prenos na patnici, stoka ili po{ta za nadomestok ili vrz osnova na dogovor za naem nadvor od redovniot vozdu{en soobra}aj, soglasno odredbite od ~len 7, isto taka imaat pravo da zemaat ili da simnuvaat patnici, stoka ili po{ta, no pod uslov zemjata kade{to se vr{i zemaweto ili simnuvaweto da ima pravo da propi{e takvi odredbi, uslovi ili ograni~uvawa kakvi {to smeta deka se neophodni.

^len 6

Redoven vozdu{en soobra}aj

Nikakov redoven vozdu{en soobra}aj ne moè da se vospostavi nad ili vo teritorijata na edna dogovorna zemja, osven so specijalna dozvola ili nekakvo drugo odobrenie na taa zemja i toa vo soglasnost so uslovite od taa dozvola odnosno odobrenie.

^len 7

Kabotaà

Sekoja dogovorna zemja ima pravo da odbie izdavawe na dozvola na vozduhoplovi na drugi dogovorni zemji da zemat patnici, stoka ili po{ta za nadomestok ili naemnina, od edno do drugo mesto na nejzinata teritorija. Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva da ne vleguva vo dogovori koi vrz osnova na isklu~ivost bi davale kakva bilo vakva privilegija na koja bilo druga dogovorna zemja ili na avioprevoznik na koja bilo druga zemja i da ne prima kakva bilo vakva privilegija od koja bilo druga dogovorna zemja.

^len 8

Bespilotni letala

Nikakov vozduhoplov koj moè da se upravuva bez pilot nema da leta bez pilot nad

teritorijata na dogovorna zemja bez specijalno odobrenie na taa zemja i soglasno uslovite na toa odorenie. Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva deka }e prezema adekvatni merki letaweto na vakvite bespilotni letala da bide taka kontrolirano {to toa nema da predizvika opasnost za civilnite vozduhoplovi.

^len 9

Zabraneti zoni

(a) Sekoja dogovorna zemja moè zaradi voeni potrebi ili zaradi javnata bezbednost, da go ograni~i ili zabrani podednakvo na site vozduhoplovi na drugi zemji letaweto nad odredeni zoni na nejzinata teritorija, pod uslov vo pogled na ova da ne se pravi nikakva razlika me|u nejzinite sopstveni vozduhoplovi koi se koristat za redoven me|unaroden vozdu{en soobra}aj i vozduhoplovite na drugite dogovorni zemji koi se koristat za vr{ewe na sli~en soobra}aj. Ovie zabraneti zoni imaat umerena golemina i razumna polo`ba za da ne ja popre~uvaat bez potreba vozdu{nata plovidba. Opisot na ovie zabraneti zoni koi se nao|aat na teritorijata na edna dogovorna zemja, kako i site izmeni koi podocna bi nastanale vo odnos na niv, se dostavuva, kolku {to e mo`no poskoro, do drugite dogovorni zemji i do Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo. (b) Sekoja dogovorna zemja go zadrùva pravoto, vo isklu~itelni uslovi ili vo vreme na kriza, odnosno vo interes na javnata bezbednost i so neposredno dejstvo, privremeno da go ograni~i ili zabrani letaweto nad celata ili nad del od teritorijata, pod uslov vakvoto ograni~uvawe ili zabrana da se primenuva za site drugi zemji bez ogled na nacionalnata pripadnost na vozduhoplovite. (s) Sekoja dogovorna zemja, soglasno propisite {to samata gi propi{uva moè da bara od sekoj vozduhoplov {to vleguva vo zonite na koi{to se odnesuvaat podstavovite (a) ili (b) pogore, da sleta, kolku {to e mo`no poskoro, na opredelen aerodrom na nejzinata teritorija.

^len 10

Sletuvawe na carinski aerodromi

So isklu~ok na slu~aite koga soglasno odredbite na ovaa Konvencija ili vrz osnova na specijalno odobrenie, na vozduhoplovite im e dozvoleno da ja preletuvaat bez sletuvawe teritorijata na dogovorna zemja i pod uslov odredbite na taa zemja toa da go baraat, da sletaat na aerodrom koj e opredelen od taa zemja zaradi carinski ili nekakov drug pregled. Pri napu{taweto na teritorijata na dogovorna zemja, vakvite vozduhoplovi se dol`ni da zaminat od taka opredelen carinski aerodrom. Karakteristikite na site opredeleni carinski aerodromi se objavuvaat od strana na zemjata i se ispra}aat do Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo koja, pak, soglasno Del II od ovaa Konvencija gi prepra}a do drugite dogovorni zemji.

^len 11

Primena na vozduhoplovnite propisi Soglasno odredbite na ovaa Konvencija, zakonite i propisite na edna dogovorna zemja koi se vo vrska so vleguvaweto i izgleguvaweto od nejzinata teritorija na vozduhoplovi koi vr{at me|unaroden vozdu{en soobra}aj ili koi gi reguliraat raboteweto i plovidbata na spomenatite vozduhoplovi za vreme na nivniot prestoj na nejzinata teritorija, se primenuvaat, bez ogled na nacionalnata pripadnost, za site vozduhoplovi na site dogovorni zemji, a vozduhoplovite se dol`ni da gi po~ituvaat pri vleguvaweto i izleguvaweto odnosno za vreme na prestojot na teritorijata na taa zemja.

^len 12

Vozduhoplovni propisi

Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva da usvoi merki za da obezbedi sekoj vozduhoplov koj ja nadletuva nejzinata teritorija ili manevrira vo nea odosno deka sekoj vozduhoplov koj gi nosi nejzinite nacionalni simboli, kade i da se nao|a, da gi po~ituva propisite i regulativite koi se vo sila vo vrska so letawe i manevrirawe na vozduhoplovi. Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva nejzinite propisi vo ovoj pogled da bidat kolku {to e mo`no pove}e vo soglasnost so onie propisi koi povremeno }e se donesuvaat soglasno ovaa Konvencija. Nad otvoreno more, vaàt onie propisi koi se doneseni soglasno ovaa Konvencija. Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva da obezbedi krivi~no gonewe za site lica koi gi prekr{uvaat vaè~kite propisi.

^len 13

Propisi za vleguvawe i izleguvawe

Zakonite i propisite na edna dogovorna zemja so koi se reguliraat na nejzinata teritorija vleguvaweto i izleguvaweto na patnici, ekipa` ili stoka kako {to se propisite koi se odnesuvaat na vleguvawe, izleguvawe, imigracija, paso{ka i carinska kontrola kako i karantin, se po~ituvaat od strana na ili vo ime na patnicite, posadata odnosno stokata pri vleguvawe ili izleguvawe odnosno za vreme na prestojot na teritorijata na taa zemja.

^len 14

Za{tita od {irewe na bolesti Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva da prezeme efikasni merki za {irewe preku vozdu{na plovidba na kolera, tifus (epidemi~en), golema sipanica, òlta treska, ~uma i drugi zarazni bolesti koi odvreme navreme }e gi registriraat dogovornite zemji. Vo taa smisla dogovornite zemji direktno

se konsultiraat so organizaciite koi se zanimavaat so me|unarodnite propisi vo vrska so sanitarnite merki koi se primenuvaat za vozduhoplovi. Vakvite konsultacii nema da vlijaat na primenata na koja bilo postojna me|unarodna konvencija za ovaa oblast, a na koja{to dogovornite zemji moàt da bidat strani.

^len 15

Aerodromski i sli~ni nadomestoci

Sekoj aerodrom na edna dogovorna zemja koj e otvoren za javna upotreba za doma{nite vozduhoplovi na taa zemja, otvoren e soglasno odredbite od ~len 68 pod istite uslovi za vozduhoplovite na site drugi dogovorni zemji. Istite uslovi se primenuvaat isto taka i za koristeweto na site uredi za vozdu{na plovidba od strana na vozduhoplovite na sekoja dogovorna zemja, vklu~uvaj}i ja slu`bata za radio vrski i meteorolo{kata slu`ba koi se nameneti za javna upotreba zaradi bezbednosta i ekspeditivnosta na vozdu{nata plovidba. Sekakvi nadomestoci koi edna dogovorna zemja gi napla}a ili odobruva da se napla}aat za koristewe na spomenatite aerodromi i uredi za vozdu{na plovidba od strana na kopja bilo druga dogovorna zemja, ne smeat da bidat pogolemi: (a) za vozduhoplovi koi ne vr{at redoven me|unaroden vozdu{en soobra}aj, od nadomestocite koi se naplatuvaat od nejzinite doma{ni vozduhoplovi od istata klasa i koi vr{at sli~ni operacii i (b) za vozduhoplovite koi vr{at redoven me|unaroden vozdu{en soobra}aj, od nadomestocite koi se naplatuvaat od nejzinite doma{ni vozduhoplovi koi vr{at sli~en me|unaroden soobra}aj. Site ovie nadomestoci }e se objavuvaat i prosleduvaat do Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo podrazbiraj}i deka po barawe na zainteresirana dogovorna zemja, propi{anite nadomestoci za koristewe na aerodromite i drugite uredi gi razgleduva Sovetot koj sostavuva izve{taj i formulira preporaki vo vrska so niv za razgleduvawe od strana na zainteresiranata zemja ili zemji. Niedna dogovorna zemja nema na svojata teritorija da nametne nikakvi nadomestoci, taksi ili drugi dava~ki isklu~ivo vo vrska so pravoto na tranziten prelet odnosno vleguvaweto ili izleguvaweto na vozduhoplovi na nekoja druga dogovorna zemja, nitu na licata ili imotot na spomenatite vozduhoplovi.

^len 16

Pregled na vozduhoplovite

Nadle`nite organi na sekoja dogovorna zemja imaat pravo, bez da predizvikaat nerazumno docnewe, da gi pregleduvaat vozduhoplovite na drugi dogovorni zemji po sletuvawe ili pri zaminuvawe, kako i da gi pregledaat uverenijata i drugite dokumenti koi se propi{ani so ovaa Konvencija.

GLAVA III

NACIONALNA PRIPADNOST NA VOZDUHOPLOVITE

^len 17 Nacionalna pripadnost na vozduhoplovite

Vozduhoplovite ja imaat nacionalnata pripadnost na zemjata vo koja{to tie se registrirani.

^len 18

Pove}ekratna registracija Eden vozduhoplov ne moè da bide polnova`no registriran vo pove}e zemji. Me|utoa, negovata registracija moè da se prenesuva od edna vo druga zemja.

^len 19

Nacionalni zakoni za registracijata

Registracijata ili prenosot na registracijata na vozduhoplovite vo koja bilo dogovorna zemja se vr{at soglasno zakonite i propisite na istata.

^len 20

Znaci na nacionalnata pripadnost

Sekoj vozduhoplov koj vr{i me|unaroden vozdu{en soobra}aj gi nosi soodvetnite znaci na nacionalnata pripadnost i na registracijata.

^len 21

Dostavuvawe podatoci za registraciite Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva po barawe na koja bilo druga dogovorna zemja ili na Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo da dostavuva podatoci za registracijata i sopstvenosta na sekoj vozduhoplov koj e registriran vo taa zemja. Isto taka, sekoja dogovorna zemja dostavuva do Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo, soglasno propisite koi taa moè da gi propi{e, izve{tai so to~ni podatoci vo vrska so sopstvenosta i kontrolata vrz vozduhoplovite koi se registrirani vo taa zemja, a koi{to normalno se koristat za me|unarodna vozdu{na plovidba. Podatocite koi se dobieni na ovoj na~in, Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo im gi stava na raspolagawe na drugite dogovorni zemji, po nivno barawe.

GLAVA IV

MERKI ZA OLESNUVAWE NA VOZDU[NATA PLOVIDBA

^len 22

Poednostavuvawe na formalnostite

Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva so posebni propisi ili na koj bilo drug na~in da usvoi prakti~ni merki so cel da se olesni i zabrza plovidbata na vozduhoplovite me|u teritoriite na dogovornite zemji i da gi otstrani nepotrebnite docnewa na voduhoplovite, nivnite ekipaì, patnici i stoki, osobeno koga se raboti za primena na zakonot za imigracija, karantin, carina kako i za formalnostite pri zaminuvaweto.

^len 23

Carinski proceduri i proceduri za imigracija Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva deka vo granicite na svoite mo`nosti }e donese propis za carinata i imigracijata vo smisla na me|unarodnata vozdu{na plovidba vo soglasnost so onie metodi koi povremeno bi se utvrdile ili prepora~ale pri sproveduvaweto na ovaa Konvencija. Niedna odredba vo ovaa Konvencija ne moè da se tolkuva kako spre~uvawe da se vospostavat bescarinski aerodromi.

^len 24

Carini (a) Sekoj vozduhoplov vo tekot na letot kon, od ili nad teritorijata na druga dogovorna zemja privremeno se osloboduva od dava~kite, soglasno carinskite propisi na dràvata. Gorivoto, maslata za podma~kuvawe, rezervnite delovi, redovnata oprema i zalihite vo vozduhoplovot na edna dogovorna zemja koga }e stignat na teritorijata na druga dogovorna zemja i ostanat vo vozduhoplovot pri zaminuvaweto od teritorijata na taa zemja, se osloboduvaat od carinskite dava~ki, kontrolnite tro{oci ili drugi sli~ni nacionalni odnosno lokalni nadomestoci ili taksi. Ova osloboduvawe ne se odnesuva na istovarenite koli~ini ili predmeti osven ako ne postojat carinski odredbi na taa dràva sprema koi tie koli~ini ili predmeti bi trebale da se stavat pod carinski nadzor. (b) Rezervni delovi i oprema uvezeni na teritorijata na edna dogovorna zemja za da bidat vgradeni ili da se koristat vo vozduhoplov na druga dogovorna zemja koj vr{i me|unaroden vozdu{en soobra}aj , se oslobodeni od carinski dava~ki pod uslov da bidat zapazeni propisite na odnosnata zemja koi moè da predviduvaat tie predmeti da se stavaat pod carinski nadzor i kontrola.

^len 25 Vozduhoplovi vo opasnost Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva vo granicite na svoite mo`nosti da obezbedi merki za pomagawe na vozduhoplovite koi se vo opasnost na nejzinata teritorija i da im dozvoli, pod kontrola na svoite organi, na sopstvenicite na vozduhoplovot ili na organite na dràvata vo koja{to tie vozduhoplovi se registrirani da gi prezemat site merki za ukaùvawe pomo{ kakva {to naloùvaat okolnostite. Sekoja dogovorna zemja, pri vr{eweto tragawe po is~eznati vozduhoplovi, u~estvuva vo koordiniranite merki koi moàt povremeno da bidat prepora~ani vrz osnova na ovaa Konvencija.

^len 26

Istraga na nesre}i Vo slu~aj na nesre}a na vozduhoplov na dogovorna zemja na teritorijata na druga dogovorna zemja koja {to predivikala smrt ili te{ki telesni povredi odnosno seriozni tehni~ki o{tetuvawa na vozduhoplovot ili na navigaciskite uredi, zemjata vo koja{to se slu~ila nesre}ata poveduva istraga za okolnostite koi dovele do nesre}ata, vo ramkite na ona {to go dozvoluvaat nejzinite zakoni i soglasno postapkata koja bi ja odobrila Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo. Zemjata vo koja{to e registriran vozduhoplovot dobiva mo`nost da nazna~i nabquduva~i da prisustvuvaat na istragata i zemjata kade{to se vr{i istata gi ispra}a svojot izve{taj i naodi do taa zemja.

^len 27

Osloboduvawe od odzemawe zaradi kr{ewe na pravoto na patentot (a) Pri vr{eweto na me|unarodna vozdu{na plovidba, sekoe odobreno vleguvawe na vozduhoplov na dogovorna zemja na teritorijata na druga dogovorna zemja ili odobren tranzit preku teritorijata na vakva zemja so ili bez sletuvawa ne dava povod za odzemawe ili zadrùvawe na vozduhoplovot ili kakva bilo tu`ba protiv negoviot sopstvenik odnosno operator, ili kakva bilo druga intervencija od strana ili vo ime na ovaa dràva ili na koe bilo lice koe e nejzin gra|anin, vrz osnova na toa deka konstrukcijata, mehanizmot, delovite, pomo{nite uredi ili samoto funkcionirawe na vozduhoplovot pretstavuva kr{ewe na pravoto na patent, nacrt ili model koj e uredno odobren ili registriran vo zemjata na ~ija{to teritorija vlegol vozduhoplovot, ako se podrazbira deka dràvata na ~ija{to teritorija vlegol vozduhoplovot nema da bara deponirawe na kaucija vo vrska so spomenatoto osloboduvawe od odzemawe ili zadrùvawe na vozduhoplovot. (b) Odredbite na stav (a) od ovoj ~len isto taka se primenuvaat za ~uvawe vo sklad na rezervni delovi i rezervna oprema za vozduhoplovite i pravoto da se koristat i vgradat istite za popravka na vozduhoplov na edna dogovorna zemja na teritorijata na druga dogovorna zemja, pod uslov koj bilo patentiran del ili oprema koja{to se ~uva na vakov na~in da ne se prodava ili distribuira vo zemjata kade{to vlegol vozduhoplovot nitu da se izvezuva od taa dràva zaradi komercijalni celi. (s) Odredbite na ovoj ~len se primenuvaat samo vo onie zemji, strani na ovaa Konvencija, koi se (1) strani na Me|unarodnata konvencija za za{tita na industriska sopstvenost zaedno so nejzinite amandmani, ili (2) koi donesle zakoni koi gi priznavaat ili {titat izumite na dràvjani na drugi zemji koi se strani na ovaa Konvencija.

^len 28

Uredi i standardni sistemi za vozdu{na plovidba

Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva deka vo granicite na svoite mo`nosti: (a) }e obezbedi na svojata teritorija aerodromi, slu`bi za radio i meteorolo{ki uslugi i drugi uredi za vozdu{na plovidba so cel da se olesni me|unarodnata vozdu{na plovidba, soglasno standardite i praktikite koi povremeno se prepora~uvaat ili vospostavuvaat soglasno ovaa Konvencija; (b) }e usvoi ili primeni adekvatni standardni sistemi za komunikaciski postapki, {ifri, oznaki, signali, osvetluvawe i drugi operativni praktiki i propisi koi moàt da bidat povremeno prepora~ani ili vospostaveni soglasno ovaa Konvencija; (s) }e sorabotuva na me|unarodnite merki so koi }e se obezbedi objavuvawe na vozduhoplovni karti i planovi soglasno standardite koi moàt povremeno da bidat prepora~ani ili vospopstaveni soglasno ovaa Konvencija.

GLAVA V

USLOVI KOI TREBA DA SE ISPOLNAT

VO VRSKA SO VOZDUHOPLOVITE

^len 29

Dokumenti koi se nosat vo vozduhoplovot Sekoj vozduhoplov na edna dogovorna zemja koj vr{i me|unarodna vozdu{na plovidba gi nosi slednite dokumenti soglasno uslovite propi{ani so ovaa Konvencija: (a) Uverenie za registracija; (b) Uverenie za plovidbenost; (c) Soodvetnite dozvoli za sekoj ~len na ekipaòt;

(d) Negoviot paten dnevnik;

(e) Ako e opremen so radio aparat, dozvolata za radio stanicata na vozduhoplovot; (f) Ako nosi patnici, spisok so nivnite imiwa i mestata na vleguvawe i napu{tawe na vozduhoplovot; (g) Ako nosi stoka, tovaren list i detalna deklaracija na stokata.

^len 30

Radio-oprema na vozduhoplovite (a) Vozduhoplovite na sekoja dogovorna zemja moàt, vo ili nad teritorijata na drugi dogovorni zemji da nosat radio predavateli samo ako bila izdadena dozvola za instalirawe i koristewe na vakov aparat od strana na soodvetnite organi na zemjata vo koja{to e registriran vozduhoplovot. Koristeweto na radio predavatelot na teritorijata na dogovornata zemja ~ija{to teritorija e nadletuvana se vr{i soglasno propisite na taa zemja. (b) Radio predavatelot moè da se koristi samo od strana na ~lenovite na leta~kiot personal koi gi imaat soodvetnite dozovoli za taa cel, a koi se izdadeni od strana na nadle`nite organi na zemjata vo koja{to e registriran vozduhoplovot.

^len 31

Uverenie za plovidbenost Sekoj vozduhoplov koj vr{i me|unarodna vozdu{na plovidba mora da ima uverenie za plovidbenost koe e izdadeno ili proglaseno za vaè~ko od strana na zemjata vo koja{to toj e registriran.

^len 32

Dozvoli za personalot (a) Pilotot na sekoj vozduhoplov i drugite ~lenovi na operativniot ekipa` na sekoj vozduhoplov koj vr{i me|unarodna vozdu{na plovidba mora da imaat uverenija za kvalifikacija i dozvoli koi se izdadeni ili proglaseni za vaè~ki od strana na zemjata vo koja{to e registriran vozduhoplovot. (b) Sekoja dogovorna zemja go zadrùva pravoto da odbie da gi priznae, vo smisla na letawe nad nejzinata teritorija, uverenijata za kvalifikacija i dozvolite koi im se dadeni na koi bilo nejzini dràvjani od strana na druga dogovorna zemja.

^len 33

Priznavawe na uverenija i dozvoli

Uverenijata za plovidbenost i onie za kvalifikacija kako i dozvolite izdadeni ili proglaseni za vaè~ki od strana na dogovornata zemja vo koja{to e registriran vozduhoplovot, se priznavaat za vaè~ki od drugite dogovorni zemji pod uslov barawata spored koi bile izdadeni vakvite uverenija odnosno bile proglaseni za vaè~ki da se ednakvi ili nad minimumot standardi koi povremeno moè da bidat utvrdeni soglasno ovaa Konvencija.

^len 34

Paten dnevnik Za sekoj vozduhoplov koj vr{i me|unarodna vozdu{na plovidba se vodi paten dnevnik vo koj se vnesuvaat podatoci za vozduhoplovot, nejziniot personal i za sekoe patuvawe, na na~in koj moè povremeno da bide propi{an soglasno ovaa Konvencija.

^len 35

Ograni~uvawa vo odnos na stoki (a) Nikakva voena municija ili voeni materijali ne smeat da se nosat vo ili nad teritorijata na edna zemja vo vozduhoplovi koi vr{at me|unarodna vozdu{na plovidba osven so dozvola na samata zemja. Sekoja zemja opredeluva so propisi za toa {to ja so~inuva voenata municija ili voenite materijali vo smisla na ovoj ~len, so dol`noto vnimanie, zaradi izedna~uvawe, na vakvite preporaki koi moè povremeno da gi donese Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo.

(b) Sekoja dogovorna zemja go zadrùva pravoto zaradi javniot red i bezbednosta da go ograni~i ili zabrani prevozot vo ili nad svojata teritorija na predmeti koi ne se spomenati vo stav (a), pod uslov da ne se pravi razlika vo ovoj odnos me|u vozduhoplovite na nejzinata zemja koi vr{at me|unarodna vozdu{na plovidba i vozduhoplovite na drugite dogovorni zemji koi ja vr{at istata rabota i isto taka dokolku ne se nametnat ograni~uvawa koi moàt da go popre~at prevozot i koristeweto na aparati vo vozduhoplovte koi se neophodni za rabotata ili plovidbata na vozduhoplovite odnosno za sigurnosta na personalot i patnicite.

^len 36

Fotografski aparat Sekoja dogovorna zemja moè da zabrani ili da ja ograni~i upotrebata na fotografski aparati vo vozduhoplovite nad nejzinata teritorija.

GLAVA VI

ME\UNARODNI STANDARDI I PREPORAÂNI PRAKTIKI

^len 37

Usvojuvawe na me|unarodni standardi i proceduri Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva da sorabotuva vo obezbeduvaweto na najvisok moèn stepen na izedna~enost na propisite, standardite, procedurite i organizacijata vo odnos na vozduhoplovite, personalot, vozdu{nite pati{ta i pomo{nite slu`bi za site raboti vo koi{to vakvata izedna~enost bi ja olesnilo i unapredilo vozdu{nata plovidba. Vo taa smisla, Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo povremeno gi usvojuva i nadopolnuva, koga e neophodno, me|unarodnite standardi i prepora~ani praktiki i proceduri vo vrska so: (a) sistemite za komunikacija i sredstvata za vozdu{na plovidba, vklu~uvaj}i go obeleùvaweto na zemja; (b) karakteristikite na aerodromite i zonite za sletuvawe; (s) vozduhoplovnite propisi i praktikite na kontrolata za letawe; (d) izdavaweto dozvoli za operativniot i mehani~arski personal; (e) plovidbenosta na vozduhoplovot; (f) registracijata i identifikacijata na vozduhoplovi; (g) pribiraweto i razmenata na meteorolo{ki podatoci; (h) dnevnicite; (i) vozduhoplovnite karti i {emi; (j) carinskata i imigraciskata postapka; (k) vozduhoplovite vo opasnost i istragata na nesre}i;

i site onie drugi raboti koi se povrzani so sigurnosta, redovnosta i efikasnosta na vozdu{nata plovidba koi povremeno moè da se pokaàt kako potrebni.

^len 38

Otstapuvawa od me|unarodni Standardi i postapki Sekoja zemja koja smeta deka e neizvodlivo da se pridrùva do site aspekti na vakvite me|unarodni standardi ili postapki,odnosno deka ne moè vo celost da gi prilagodi svoite propisi ili praktiki na koj bilo me|unaroden standard duri i po nivnoto izmenuvawe, odnosno koja smeta deka e neophodno da usvoi propisi ili praktiki koi vo koj bilo aspekt se razlikuvaat od onie koi se utvrdeni spored nekoj me|unaroden standard, vedna{ ja izvestuva Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo za razlikata me|u nejzinata praktika i onaa koja e utvrdena so me|unaroden standard. Vo slu~aj na izmeni na me|unarodni standardi, koja bilo zemja koja ne pravi soodvetni izmeni na sopstvenite propisi i praktiki, go izvestuva Sovetot vo rok od {eeset dena od usvojuvaweto

na izmenata na me|unarodniot standard ili ukaùva na dejstvieto {to predlaga da se prezeme. Vo sekoj slu~aj, Sovetot vedna{ gi izvestuva po pismen pat site drugi zemji za razlikata koja postoi me|u edna ili pove}e karakteristiki na me|unaroden standard i soodvetnata nacionalna praktika na taa zemja.

^len 39

Napomeni na uverenijata i dozvolite (a) Sekoj vozduhoplov ili del od nego vo odnos na kogo postoi me|unaroden standard za plovidbenost ili za rabotni karakteristiki, a koj{to ne go ispolnuva toj standard vo vremeto na izdavaweto na uverenieto, nosi napomena ili prilog na svoeto uverenie za plovidbenost vo koj{to se vo celost navedeni detalite vo odnos na koi ne go ispolnuva standardot. (b) Sekoe lice koe ima dozvola koja{to ne gi ispolnuva vo celost uslovite koi se postaveni vo me|unarodniot standard vo vrska so klasata na dozvolata ili uverenieto koe{to go poseduva, na dozvolata mora da ima napomena ili prilog vo koj{to se navedeni site detali zaradi koi{to toa ne gi ispolnuva vakvite uslovi.

^len 40

Va`nost na uverenijata i dozvolite koi nosat napomena Nieden vozduhoplov ili ~len na personal koi imaat uverenija ili dozvoli so napomena ne smee da u~estvuva vo me|unarodna vozdu{na plovidba, osven so dozvola na dràvata ili dràvite vo ~ija{to teritorija vleguva. Registracijata ili koristeweto na koj bilo vakov vozduhoplov ili koj bilo priznat del od vozduhoplovot, vo sekoja druga zemja osven vo onaa vo koja{to e izdadeno prvi~noto uverenie, se prepu{ta na izbor na zemjata vo koja{to e uvezen vozduhoplovot ili delot.

^len 41 Priznavawe na postojnite standardi za plovidbenost Odredbite na ovaa glava ne se primenuvaat za vozduhoplovi i oprema na vozduhoplovi od onoj tip ~ij prototip im e podnesen na odobruvawe na nadle`nite doma{ni organi vo rok od tri godini po usvojuvaweto na nekoj me|unaroden standard za plovidbenost za taa oprema.

^len 42

Priznavawe na postojnite standardi za kvalifikuvanost na personalot Odredbite od ovaa glava ne se primenuvaat za ~lenovi na personalot ~ii{to dozvoli prvi~no se izdadeni vo tek na edna godina po prvi~noto usvojuvawe na me|unaroden standard za kvalifikuvawe na vakov personal, no vo sekoj slu~aj se primenuvaat za onie ~lenovi na personal ~ii{to dozvoli vaàt pet godini po datumot na usvojuvaweto na toj standard.

DEL II

ME\UNARODNA ORGANIZACIJA

ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO

Glava VII

Organizacija

^len 43

Ime i sostav

So ovaa Konvencija se osnova organizacija koja go nosi imeto Me|unarodna organizacija za civilno vozduhoplovstvo. Taa e sostavena od Sobranie, Sovet i drugi tela koi moàt da se pokaàt za potrebni.

^len 44

Celi

Organizacijata ima za cel da gi razviva principite i tehnikata na me|unarodnata vozdu{na plovidba kako i da go pomaga planiraweto i razvitokot na me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo so cel da: (a) obezbeduva siguren i ureden raste` na me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo niz celiot svet; (b) ja pottiknuva ve{tinata na proektirawe vozduhoplovi i nivna eksploatacija vo mirnodopski celi; (s) go pomaga razvojot na vozdu{nite pati{ta, aerodromite i vozduhoplovnite uredi za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo; (d) gi zadovoli potrebite na narodite na svetot za siguren, redoven, efikasen i ekonomi~en vozdu{en soobra}aj; (e) spre~uva ekonomski {teti kako rezultat na neumerena konkurencija; (f) osiguri vo celost po~ituvawe na pravata na dogovornite zemji i sekoja dogovorna zemja da ima pravedna mo`nost da osnova avioprevoznici za vr{ewe me|unaroden vozdu{en soobra}aj; (g) odbegnuva kakva bilo diskriminacija me|u dogovornite zemji; (h) pridonesuva za sigurnosta na letaweto vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj; (i) pomaga voop{to vo razvojot na site aspekti na me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo.

^len 45

Postojano sedi{te

Postojanoto sedi{te na Organizacijata }e se nao|a vo mestoto koe{to }e bide utvrdeno na posledniot sostanok na Privremenoto sobranie na Privremenata me|unarodna organizacija za civilno vozduhoplovstvo koja e organizirana so Privremenata spogodba za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo, potpi{ana vo îkago na 7 dekemvri 1944. Sedi{teto moè privremeno da bide prefrleno na drugo mesto so odluka na Sovetot, a za poinakvo prefrlawe od privremenoto, so odluka na Sobranieto. Ovaa odluka se donesuva so broj na glasovi koj e opredelen od strana na Sobranieto. Vaka opredeleniot broj na glasovi ne smee da bide pomal od tri pettini od vkupniot broj na dogovorni zemji.

^len 46

Prv sostanok na Sobranieto Prviot sostanok na Sobranieto }e go svika Privremeniot sovet na gorespomenatata Privremena organizacija vedna{ po vleguvaweto vo sila na Konvencijata, a mestoto i vremeto na sostanokot }e bidat opredeleni od strana na Privremeniot sovet.

^len 47

Pravno svojstvo Organizacijata ima na teritorijata na sekoja dogovorna zemja pravno svojstvo kakvo {to e neophodno za da gi vr{i svoite funkcii. Vo odnos na ustavot i zakonite na odnosnata zemja, taa ima celosen status na pravno lice.

Ova e tekstot na ~lenot izmenet na osmata sednica na Sobranieto odràna na 14 juni 1954, a vleze vo sila na 16 maj 1958. Soglasno ~len 94(a) od Konvencijata,izmentiot tekst vleguva vo sila vo odnos na onie zemji koi ja ratifikuvale izmenata. Vo odnos na zemjite koi ne ja ratifikuvale izmenata, vo sila e s# u{te originalniot tekst i od tie pri~ini tekstot e daden podolu: “ Postojanoto sedi{te na Organizacijata }e se nao|a na mesto koe }e bide opredeleno na posledniot sostanok na Privremenoto Sobranie na Privremenata me|unarodna organizacija za civilno vozduhoplovstvo koja e osnovana vrz osnova na Privremenata spogodba za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo, potpi{ana na 7 dekemvri 1944. Sedi{teto moè vrz osnova na odluka na Sovetot da bide privremeno prefrleno na drugo mesto.”

GLAVA VIII

SOBRANIE

^len 48

Sostanoci na Sobranieto i glasawe (a) Sobranieto se sostanuva najmalku edna{ vo tri godini i istiot go svikuva Sovetot vo pogodno vreme i mesto. Vonreden sostanok na Sobranieto moè da se odrì vo sekoe vreme na povik na Sovetot ili po barawe na najmalku edna pettina od vkupniot broj na dogovorni zemji dostaveno do generalniot sekretar.

(b) Site dogovorni zemji imaat ednakvo pravo da bidat zastapuvani na sostanocite na Sobranieto i sekoja dogovorna zemja ima pravo na eden glas. Delegatite na dogovornite zemji moè da se pomagaat so tehni~ki sovetnici koi moè da prisustvuvaat na sostanocite, no bez pravo da glasaat. (s) Od mnozinstvoto dogovorni zemji se bara da konstituiraat kvorum za sostanoci na Sobranieto. Dokolku poinaku ne se bara so ovaa Konvencija, odlukite na Sobranieto se donesuvaat so mnozinstvo na dadenite glasovi.

^len 49

Prava i dol`nosti na Sobranieto Pravata i dol`nostite na Sobranieto se: (a) na sekoj sostanok da odbira svoj pretsedatel i drugi funkcioneri; (b) da gi odbira dogovornite zemji koi }e bidat zastapeni vo Sovetot, soglasno odredbite od Glava IX.

Ova e tekstot koj e izmenet so 14 sednica na Sobranieto na 14 septemvri 1962 god., a vleze vo sila na 11 septemvri 1975 god. Soglasno ~len 94(a) od Konvencijata, izmenetiot tekst e vo sila vo odnos na onie zemji koi go imaat ratifikuvano amandmanot. Prethodniot tekst na ovoj ~len e izmenet so 8-mata sednica na Sobranieto od 14 juni 1954 i koj{to vleze vo sila na 12 dekemvri 1956 glase{e vaka: “ (a) Sobranieto se sostanuva najmalku edna{ vo tri godini i sostanocite gi zakaùva Sovetot vo pogodno vreme i mesto. Vonrednite sostanoci na Sobranieto moàt da se dràt vo sekoe vreme po barawe na Sovetot ili po barawe na koi bilo deset dogovorni zemji dostaveno do generalniot sekretar”.

(s) da gi prou~uva izve{taite na Sovetot i prezema adekvatni merki odnosno donesuva odluki za koi bilo pra{awa koi }e mu gi upati Sovetot;

(d) da go opredeluva sopstveniot delovnik i formira pomo{ni komisii dokolku smeta deka se neophodni ili poèlni;

(e) da go glasa godi{niot buxet i gi opredeluva finansiskite {emi na Organizacijata, soglasno odredbite od glava XII;

(f) da gi razgleduva tro{ocite i da gi odobruva smetkite na Organizacijata;

(g) po svoe mislewe da gi upatuva na razgleduvawe kaj Sovetot, kaj pomo{nite komisii ili koe bilo drugo telo site pra{awa koi{to se vo sferata na negovoto deluvawe;

(h) da gi prenesuva na Sovetot site prava i ovlastuvawa koi se neophodni odnosno korisni za vr{eweto na obvrskite na Organizacijata i da gi povlekuva ili menuva tie ovlastuvawa vo sekoe vreme;

(i) da gi sproveduva soodvetnite odredbi od glava XIII;

(j) da gi razgleduva predlozite za izmenuvawe ili dopolnuvawe na odredbite na ovaa Konvencija i, dokolku gi odobruva predlozite, gi prepora~uva na dogovornite zemji soglasno odredbite od glava XXI.

(k) da se zanimava so sekoe pra{awe vo sferata na deluvaweto na Organizacijata koe ne mu e izri~no dadeno na zada~a na Sovetot.

Ova e tekstot na ~lenot koj e izmenet na osamata sednica na Sobranieto na 14 juni 1954, a koj vleze vo sila na 12 dekemvri 1956. Soglasno ~len 94(a) od Konvencijata, izmenetiot tekst e vo sila vo odnos na onie zemji koi go imaat ratifikuvano amandmanot. Vo odnos na zemjite koi ne go ratifikuvale amandmanot, orginalniot tekst e s# u{te vo sila i zatoa tekstot e daden podolu:

“(e) Go glasa godi{niot buxet i gi opredeluva finansiskite planovi na Organizacijata, soglasno odredbite od glava XII;

GLAVA IX

SOVET

^len 50

Sostav i izbor na Sovetot (a) Sovetot e postojano telo koe odgovara pred Sobranieto.Toj e sostaven od 33 dogovorni zemji koi se odbrani od strana na Sobranieto. Izborot se vr{i na prviot sostanok na Sobranieto, a potoa na sekoi tri godini i ~lenovite na Sovetot koi se odbrani na ovoj na~in ja vr{at ovaa funkcija do slednite izbori.

(b) Pri izborot na ~lenovi na Sovetot, Sobranieto vodi grià za soodvetna zastapenost na (1) zemjite koi se od glavno zna~ewe za vozdu{niot soobra}aj; (2) zemjite koi ne se vklu~eni na drug na~in, a koi{to imaat najgolem pridones vo odnos na uredite za civilna vozdu{na plovidba; (3) zemjite koi na drug na~in ne se vklu~eni, a nivnoto nazna~uvawe }e obezbedi zastapenost na site pova`ni geografski oblasti vo Sovetot. Sekoga{ koga vo Sovetot }e se pojavi prazno mesto, Sobranieto istoto }e go popolni vo najkus moèn rok; sekoja dogovorna zemja koja e izbrana na ovoj na~in gi vr{i dol`nostite vo Sovetot do istekot na mandatot na svojot prethodnik. (s) Nieden pretstavnik na edna dogovorna zemja vo Sovetot ne moè da bide aktivno vklu~en ili finansiski angaìran vo vr{eweto na nekoj me|unaroden vozdu{en soobra}aj.

^len 51

Pretsedatel na Sovetot Sovetot go izbira svojot presedatel za mandat od tri godini. Toj moè odnovo da bide izbran. Pretsedatelot nema pravo na glas. Sovetot odbira me|u svoite ~lenovi eden ili pove}e podpretsedateli koi go zadrùvaat pravoto na glas koga ja vr{at dol`nosta na pretsedatel. Pretsedatelot se odbira me|u pretstavnicite na Sovetot, no dokolku e odbran nekoj pretstavnik, negovoto mesto se smeta za isprazneto i toa se popolnuva od strana na zemjata koja{to ja pretstavuval. Pretsedatelot gi ima slednive obvrski: (a) da svikuva sostanoci na Sovetot, na Komitetot za vozdu{en soobra}aj i na Komisijata za vozdu{na plovidba; (b) da raboti kako pretstavnik na Sovetot; i (s) da gi vr{i vo imeto na Sovetot funkciite {to istiot mu gi doveril.

^len 52

Glasawe vo Sovetot

Odlukite na Sovetot treba da bidat odobreni od mnozinstvoto na negovite ~lenovi. Sovetot moè vo odnos na odredeni pra{awa da go prenese ovlastuvaweto na eden od komitetite koi se so~ineti od negovite ~lenovi. Sekoja zainteresirana dogovorna zemja moè na Sovetot da mu se àli vo vrska so odlukite na koj bilo negov komitet.

^len 53 U~estvo bez pravo na glas

Sekoja dogovorna zemja moè bez pravo na glas da u~estvuva vo razgleduvaweto na koe bilo pra{awe koe se odnesuva na nejzinite interesi od strana na Sovetot odnosno na koi bilo nejzini komiteti ili komisii. Nieden ~len na Sovetot nema pravo da glasa pri razgleduvaweto na Sovetot na koj bilo spor na koj{to toj e strana.

^len 54 Zadolìtelni funkcii na Sovetot Sovetot gi vr{i slednite raboti:

(a) podnesuva do Sobranieto godi{ni izve{tai; (b) gi sproveduva direktivite na Sobranieto i gi izvr{uva zada~ite i obvrskite koi mu se postaveni so ovaa Konvencija; (s) ja opredeluva svojata organizacija i delovnikot; (d) imenuva Komitet za vozdu{en soobra}aj sostaven od pretstavnici na ~lenovite na Sovetot koi odgovaraat pred istiot i ja opredeluva negovata nadle`nost; (e) osnova Komisija za vozdu{na plovidba soglasno odredbite od glava X; (f) upravuva so finansiite na Organizacijata soglasno odredbite od glava XII i XV; (g) gi opredeluva nadle`nostite na pretsedatelot na Sovetot; (h) nazna~uva glaven izvr{en funkcioner koj }e se vika generalen sekretar i prezema merki za nazna~uvawe na drug personal spored potrebite, soglasno odredbite od glava XI; (i) bara, pribira, prou~uva i objavuva podatoci vo vrska so unapreduvaweto na vozdu{nata plovidba i rabotata na me|unarodniot vozdu{en soobra}aj, vklu~uvaj}i podatoci za tro{ocite na raboteweto i detali za subvenciite koi od javnite fondovi im se ispla}aat na avioprevoznicite; (j) gi izvestuva dogovornite zemji za sekakvo kr{ewe na ovaa Konvencija kako i za sekoe neispolnuvawe na preporakite ili odlukite na Sovetot; (k) go izvestuva Sobranieto za sekakvo kr{ewe na ovaa Konvencija pri {to edna dogovorna zemja ne gi prezela soodvetnite merki vo razumen rok po izvestuvaweto za ova prekr{uvawe; (l) usvojuva, soglasno odredbite od glava VI od ovaa Konvencija, me|unarodni standardi i prepora~ani praktiki; zaradi polesno snao|awe, gi ozna~uva kako Aneksi na ovaa Konvencija i gi izvestuva site dogovorni zemji za prezemenoto dejstvo; (m) gi razgleduva preporakite koi se formulirani od strana na Komisijata za vozdu{na plovidba, za izmena na Aneksite i prezema dejstvo soglasno odredbite od glava XX; (n) razgleduva sekakvi pra{awa vo vrska so Konvencijata koi{to koja bilo dogovorna zemja }e & gi upati.

^len 55

Fakultativni funkcii na Sovetot Sovetot moè: (a) toga{ koga e pogodno i koga iskustvoto pokaùva deka e poèlno, da formira pomo{ni komisii za vozdu{en transport na regionalna ili inakva osnova i definira grupi na dràvi ili avioprevoznici so koi{to ili preku koi{to }e si go olesni izvr{uvaweto na celite na ovaa Konvencija; (b) da & dodeluva na Komisijata za vozdu{na plovidba drugi ovlastuvawa osven onie koi se sodràni vo Konvencijata i da gi povlekuva ili menuva ovie ovlastuvawa vo sekoe vreme; (s) da vr{i istraùvawa vo odnos na site aspekti na vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata plovidba koi se od me|unarodno zna~ewe, da im gi dostavi na dogovornite zemji rezultatite na svoite istraùvawa i da ja olesni razmenata na informacii me|u dogovornite zemji vo vrska so pra{awa povrzani so vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata plovidba; (d) da gi prou~uva koi bilo pra{awa koi se odnesuvaat na organizacijata i funkcioniraweto na me|unarodniot vozdu{en soobra}aj, vklu~uvaj}i gi me|unarodnata sopstvenost i realizacijata na me|unarodniot soobra}aj na glavnite pati{ta i podnesuva do Sobranieto predlozi vo vrska so toa; (e) po barawe na koja bilo dogovorna zemja da ispita sekakva situacija koja moè da pretstavuva prepreka za razvojot na me|unarodnata vozdu{na plovidba, a koja moè da se odbegne.

GLAVA X

KOMISIJA ZA VOZDU[NA PLOVIDBA

^len 56

Kandidirawe i imenuvawe na Komisijata

Komisijata za vozdu{na plovidba e sostavena od petnaeset ~lena imenuvani od Sovetot od kandidiranite lica na dogovornite zemji. Ovie lica treba da imaat soodvetni kvalifikacii i iskustvo vo vozduhoplovnata nauka i praktika. Sovetot bara od site dogovorni zemji da podnesat kandidaturi. Pretsedatelot na Komisijata za vozdu{na plovidba go imenuva Sovetot.

^len 57

Obvrski na Komisijata Komisijata za vozdu{na plovidba: (a) gi razgleduva i mu gi prepora~uva na Sovetot za usvojuvawe, izmenite na Aneksite na ovaa Konvencija; (b) formira tehni~ki potkomisii vo koi{to koja bilo dogovorna zemja moè da bide zastapena, dokolku toa go saka; (s) go sovetuva Sovetot vo vrska so pribiraweto i ispra}aweto do site dogovorni zemji na site informacii koi gi smeta za neophodni i korisni za unapreduvaweto na vozdu{nata plovidba. ________________________________________________________________ Ova e tekstot od ~lenot koj e izmenet na 18-tata sednica na Sobranieto , odràna na 7 juli 1971, a vleze vo sila na 19 dekemvri 1974. Vo originalniot tekst na Konvencijata bea predvideni dvanaeset ~lenovi na Komisijata za vozdu{na plovidba.

GLAVA XI

PERSONAL

^len 58

Imenuvawe na personal Soglasno propisite doneseni od strana na Sobranieto i odredbite na ovaa Konvencija, Sovetot go opredeluva na~inot na imenuvaweto i na poni{tuvaweto na imenuvaweto, obukata i platite, honorarite i uslovite na vr{eweto na dol`nosta na generalniot sekretar i drugiot personal na Organizacijata i moè da vrabotuva ili da gi koristi uslugite na dràvjani na koja bilo dogovorna zemja.

^len 59 Me|unaroden karakter na personalot Pretsedatelot na Sovetot, generalniot sekretar i drugiot personal nema da bara ili da prima instrukcii vo odnos na vr{eweto na nivnite dol`nosti od koe bilo telo nadvor od Organizacijata. Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva vo celost da go po~ituva me|unarodniot karakter na obvrskite na personalot i deka nema da se obiduva da vlijae na koj bilo od svoite dràvjani vo vrska so vr{eweto na nivnite obvrski.

^len 60

Imunitet i privilegii na personalot Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva, kolku {to e mo`no soglasno nejzinata ustavna postapka, da im priznae na pretsedatelot na Sovetot, generalniot sekretar i drugiot personal na Organizacijata, imuniteti i privilegii kakvi {to im se davaat na takviot personal na drugite javni me|unarodni organizacii. Dokolku se sklu~i op{ta me|unarodna spogodba za imunitetite i privilegiite za me|unarodni slu`benici, imunitetite i privilegiite koi im se davaat na pretsedatelot i generalniot sekretar kako i na drugiot personal na Organizacijata se onie imuniteti i privilegii koi se dadeni soglasno taa op{ta me|unarodna spogodba.

GLAVA XII

FINANSII

^len 61

Buxet i raspredelba na tro{ocite

Sovetot na Sobranieto mu dostavuva godi{ni buxeti, godi{ni izvodi od smetkite i gi presmetuva site prihodi i rashodi. Sobranieto go glasa buxetot so izmeni kakvi {to gi smeta deka se neophodni i so isklu~ok na pridonesite od glava XV koi se baraat od zemjite koi dale takov pristanok,

gi raspredeluva tro{ocite na Organizacijata me|u dogovornite zemji vrz osnova koja{to odvreme navreme taa ja utvrduva.

^len 62

Suspenzija na pravoto na glas Sobranieto moè da go suspendira pravoto na glas vo Sobranieto i vo Sovetot na koja bilo dogovorna zemja koja vo razumen rok nema da gi ispolni svoite finansiski obvrski sprema Organizacijata.

^len 63 Tro{oci za delegatite i za drugite pretstavnici

Sekoja dogovorna zemja gi podnesuva tro{ocite za svoite delegati vo Sobranieto kako i za honorarot, patnite i drugite tro{oci za sekoe lice koe taa go imenuva za rabota vo Sovetot, kako i za licata koi gi preloìla odnosno za pretstavnicite vo koja bilo od pomo{nite komiteti ili komisii na Organizacijata. ___________ Ova e tekstot na ~lenot koj e izmenet na osmata sednica na Sobranieto od 14 juni 1954 koj{to vleze vo sila na 12 dekemvri 1956 godina. Soglasno ~len 94(a) od Konvencijata, izmenetiot tekst e vo sila vo odnos na onie zemji koi ja ratifikuvale izmenata. Vo odnos na zemjite koi ne ja ratifikuvale izmenata, originalniot tekst e s# u{te vo sila i zatoa istiot e daden podolu: “ Sovetotmu podnesuva na Sobranieto godi{en buxet, godi{ni izvodi na smetkite i gi presmetuva site prihodi i rashodi. Sobranieto go glasa buxetot so site izmeni koi smeta deka se potrebni i so isklu~ok na pridonesite od Glava XV na zemjite koi{to dale pristanok za toa, tro{ocite na Organizacijata se delat me|u dogovornite zemji vrz osnova koja{to toa odvreme navreme ja utvrduva.”

GLAVA XIII

DRUGI ME\UNARODNI DOGOVORI

^len 64

Dogovori vo odnos na bezbednosta

Organizacijata moè, vo odnos na vozduhoplovnite pra{awa koi se vo nejzina nadle`nost, a koi se odnesuvaat na svetskata bezbednost, so glasawe na Sobranieto da sklu~uva adekvatni dogovori so koja bilo op{ta organizacija koja e osnovana od narodi na svetot zaradi so~uvuvawe na mirot.

^len 65

Dogovori so drugi me|unarodni tela

Sovetot, vo ime na Organizacijata moè da sklu~uva dogovori so drugi me|unarodni tela za odrùvawe na zaedni~ki slu`bi i za zaedni~ki aran`mani vo vrska so personalot i so odobruvawe na Sobranieto moè da vleguva vo drugi vakvi aran`mani so cel da se olesni rabotata na Organizacijata.

^len 66

Funkcii vo vrska so drugi spogodbi (a) Organizacijata isto taka gi fr{i funkciite koi proizleguvaat od Spogodbata za tranzit vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj kako i so Spogodbata za me|unaroden vozdu{en soobra}aj , doneseni na 7 dekemvri 1944 godina vo îkago, soglasno odredbite i uslovite na spomenatite spogodbi. (b) ^lenovite na Sobranieto i na Sovetot koi ne ja usvoile Spogodbata za tranzit vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj ili Spogodbata za me|unaroden vozdu{en soobra}aj, doneseni na 7 dekemvri 1944 godina vo îkago, nemaat pravo da glasaat za koe bilo pra{awe koe im e predadeno na Sobranieto ili na Sovetot soglasno odredbite na vaè~kata Spogodba.

DEL III

ME\UNARODEN VOZDU[EN SOOBRA]AJ

GLAVA XIV

INFORMACII I IZVE[TAI

^len 67

Podnesuvawe izve{tai na Sovetot Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva deka nejzinite me|unarodni avioprevoznici, soglasno barawata doneseni od strana na Sovetot, }e podnesuva kaj istiot soobra}ajni izve{tai, statistiki za tro{ocite i finansiski izvodi na koi me|u drugoto se prikaàni site prihodi kako i potekloto na istite.

GLAVA XV

AERODROMI I DRUGI UREDI ZA

VOZDU[NA PLOVIDBA

^len 68

Opredeluvawe na vozdu{ni pati{ta i aerodromi Sekoja dogovorna zemja moè, soglasno odredbite na ovaa Konvencija, da go opredeli vozdu{niot pat koj nad nejzinata teritorija treba da se koristi za me|unaroden vozdu{en soobra}aj kako i aerodromite koi za toj soobra}aj moàt da se koristat.

^len 69

Unapreduvawe na uredite za vozdu{na plovidba Dokolku Sovetot smeta deka aerodromite ili drugi uredi za vozdu{na plovidba, vklu~uvaj}i gi slu`bata za radiovrski i meteorolo{ki uslugi na edna dogovorna zemja ne se adekvatni za bezbedno, redovno, efikasno i ekonomi~no vr{ewe na me|unaroden vozdu{en soobra}aj, postojniot ili planiraniot, Sovetot se konsultira direktno so odnosnata zemja kako i so drugite zasegnati zemji, so cel da se iznajdat sredstva za ublaùvawe na sostojbata i moè da podgotvi preporaki za ovaa cel. Niedna dogovorna zemja ne se smeta deka e vinovna za kr{ewe na ovaa Konvencija dokolku ne uspee da gi primeni ovie preporaki.

^len 70

Finansirawe na uredite za vozdu{na plovidba Edna dogovorna zemja vo uslovite koi proizleguvaat od odredbite od ~len 69, moè da sklu~i dogovor so Sovetot zaradi ostvaruvawe na ovie preporaki. Zemjata moè da re{i deka }e gi podnese site tro{oci vo vrska so vakviot dogovor. Dokolku zemjata ne donese vakvo re{enie, Sovetot moè da se soglasi, po barawe na taa zemja, da gi pokrie site ili del od tro{ocite.

^len 71

Dobavuvawe i odrùvawe na uredite od strana na Sovetot Po barawe na dogovorna zemja, Sovetot moè da se soglasi da dobavi, da dade personal, da upravuva i da gi odrùva nekoi ili site aerodromi i drugi uredi za vozdu{na plovidba, vklu~uvaj}i gi slu`bite za radiovrski i metorolo{ki uslugi, koi{to se potrebni na nejzinata teritorija zaradi bezbedno, redovno, efikasno i ekonomi~no vr{ewe na me|unaroden vozdu{en soobra}aj na drugi dogovorni zemji i moè da opredeli pravedni i umereni nadomestoci za koristeweto na dobavenite uredi.

^len 72

Pribavuvawe ili koristewe na zemji{te

Toga{ koga e potrebno zemji{te za uredite koi celosno ili delumno se finansirani od Sovetot po barawe na edna dogovorna zemja, taa zemja ili samata }e go dade toa zemji{te, zadrùvaj}i ja, ako saka, sopstvenosta nad nego, ili na Sovetot }e mu go olesni koristeweto na zemji{teto pod pravedni i umereni uslovi, soglasno zakonite na odnosnata zemja.

^len 73

Tro{oci i raspredelba na pari~nite sredstva

Vo ramkite na ograni~uvawata na pari~nite sredstva koi moè Sobranieto da mu gi stavi na raspolagawe, soglasno glava XII, Sovetot moè da pravi tekovni tro{oci so cel na sproveduvawe na

odredbite na ovaa glava, od op{tite pari~ni sredstva na Organizacijata. Sovetot, sprema prethodno dogovoren razmer i vo razumen vremenski period, im raspredeluva na dogovornite zemji koi prethodno se soglasile i ~ii{to avioprevoznici gi koristat uredite.

^len 74 Tehni~ka pomo{ i koristewe na prihodite

Koga Sovetot, po barawe na dogovorna zemja, }e pozajmi sredstva ili }e obezbedi aerodromi ili drugi uredi vo celost ili delumno, so dogovor moè da predvidi, so pristanok na taa zemja, tehni~ka pomo{ vo vrska so kontrolata i rabotata na aerodromite i drugite uredi, a vo odnos na isplatata, od prihodite dobieni od raboteweto na aerodromite i na drugite uredi, od operativnite tro{oci na aerodromite i drugite uredi, kako i od kamatata i nadomestocite za amortizacija.

^len 75

Prezemawe na uredi od Sovetot

Edna dogovorna zemja moè vo sekoe vreme da se oslobodi od koja bilo obvrska so koja e obvrzana soglasno ~len 70 i da prezeme aerodromi i drugi uredi koi{to Sovetot gi obezbedil na nejzinata teritorija soglasno odredbite od ~lenovite 71 i 72, so isplata na Sovetot na suma koja spored misleweto na Sovetot e razumna za tie okolnosti. Dokolku zemjata smeta deka sumata koja ja opredelil Sovetot e nerazumna, moè da upati àlba do Sobranieto na taa odluka na Sovetot i Sobranieto moè da ja potvrdi ili da ja izmeni odlukata na Sovetot.

^len 76

Vra}awe na pari~ni sredstva

Pari~nite sredstva so koi{to Sovetot se zdobil preku naplati soglasno ~len 75 i od prihodite od kamati i naplati za amortizacii soglasno ~len 74, vo slu~ajot na pozajmici koi prvi~no bile dadeni od strana na zemjite spomenati vo ~len 73, im se vra}aat na zemjite srazmerno preku pridonesi koi Sovetot prethodno gi utvrdil za sekoja od niv.

GLAVA XVI

ORGANIZACII ZA ZAEDNI^KO RABOTEWE I ZA SORABOTKA VO SLU@BITE

^len 77

Zaedni~ki soobra}ajni organizacii i pool sorabotka Ni{to od ovaa Konvencija ne moè da spre~i dve ili pove}e dogovorni zemji da formiraat vozduhoplovni organizacii za zaedni~ko rabotewe ili me|unarodni operativni slu`bi odnosno da imaat zaedni~ki nastap na koi bilo linii ili vo koi bilo oblasti, tuku vakvite organizacii ili slu`bi odnosno vakviot zaedni~ki nastap da bide podloèn na site odredbi na ovaa Konvencija, vklu~uvaj}i gi onie vo vrska so registracija na spogodbi so Sovetot. Sovetot opredeluva na koj na~in odredbite na ovaa Konvencija vo vrska so nacionalnata pripadnost na vozduhoplovite se primenuva za vozduhoplovi so koi rabotat me|unarodni operativni agencii.

^len 78

Funkcija na Sovetot Sovetot moè da im predloì na odnosnite dogovorni zemji da formiraat vozduhoplovni organizacii za zdruèno rabotewe na koi bilo linii ili vo koi bilo oblasti.

^len 79 U~estvo vo rabotnite organizacii Edna zemja moè da u~estvuva vo organizacii za zaedni~ko rabotewe ili vo dogovori za zaedni~ki nastap preku svojata vlada ili preku avoprevozni~ki kompanii odnosno kompanii koi se opredeleni od strana na nejzinata vlada. Kompaniite moàt, so diskreciono pravo na odnosnata zemja, da bidat vo sopstvenost na dràvata, delumno vo sopstvenost na dràvata ili vo privatna sopstvenost.

DEL IV

ZAVR[NI ODREDBI

GLAVA XVII

DRUGI VOZDUHOPLOVNI SPOGODBI I DOGOVORI

^len 80

Konvenciite od Pariz i Havana

Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva vedna{ po vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija da izvesti za otkaùvawe od Konvencijata so koja{to se regulira vozdu{nata plovidba, potpi{ana vo Pariz na 13 oktomvri 1919 ili Konvencijata za trgovska avijacija, potpi{ana vo Havana na 20 fevruari 1928 godina, dokolku e strana na koja bilo od niv. Vo odnosite me|u dogovornite zemji, ovaa Konvencija gi zamenuva spomenatata Pariska i Havanska i Konvencija.

^len 81 Registracija na postojnite spogodbi Site vozduhoplovni spogodbi koi postojat vo vremeto na vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija, a koi{to se me|u edna dogovorna zemja i koja bilo druga zemja ili me|u avioprevoznik na dogovorna zemja i koja bilo druga zemja, odnosno avioprevoznik na koja bilo druga zemja, moraat vedna{ da bidat registrirani vo Sovetot.

^len 82 Raskinuvawe na dogovori koi ne se vo sklad so ovaa Konvencija

Dogovornite zemji se soglasuvaat deka so ovaa Konvencija se ukinuvaat site obvrski i dogovori me|u niv koi ne se vo sklad so nejzinite odredbi i se obvrzuvaat deka nema da sklu~uvaat takvi obvrski i dogovori. Dogovorna zemja koja pred da stane ~len na Organizacijata priznala kakvi bilo obvrski sprema nedogovorna zemja ili sprema dràvjanin na dogovorna zemja odnosno na nedogovorna zemja i koi ne se vo soglasnost so odredbite na ovaa Konvencija, itno prezema ~ekori za da se oslobodi od obvrskite. Dokolku avioprevoznik na koja bilo dogovorna zemja prezel takvi nesoodvetni obvrski, zemjata na koja{to toj & pripa|a pravi s# {to e vo nejzinite mo`nosti da obezbedi nivno ukinuvawe i vo sekoj slu~aj pravi s# tie da bidat ukinati vedna{ koga toa e zakonski mo`no, po vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija.

^len 83

Registracija na novi dogovori

Soglasno odredbite od prethodniot ~len, sekoja dogovorna zemja moè da sklu~uva dogovori koi se vo sklad so odredbite na ovaa Konvencija. Sekakov vakov dogovor vedna{ se registrira pri Sovetot koj istoto go objavuva vo najkus moèn rok.

^len 83 bis * Prenos na odredeni funkcii i obvrski (a) Bez povreda na odredbite od ~lenovite 12, 30, 31 i 32(a), vozduhoplov koj e registriran vo dogovorna zemja, a so nego se operira soglasno dogovor za zakup, za naem ili razmena na vozduhoplovi ili sekakvi drugi sli~ni dogovori od strana na operatorot ~ie{to delovno sedi{te, ili dokolku nema takvo, postojano ìveali{te se nao|a vo druga dogovorna zemja, zemjata na registracijata moè preku dogovor so ovaa druga zemja da & gi prefrli site ili del od svoite funkcii i dol`nosti kako zemja na registracijata na toj vozduhoplov soglasno ~lenovite 12, 30, 31 i 32(a). Zemjata na registerot se osloboduva od odgovornosta vo odnos na prenesenite funkciite i dol`nosti. (b) Prenosot nema da ima dejstvo vo odnos na drugite dogovorni zemji pred spogodbata me|u zemjite vo koja{to istiot e sodràn da bide registrirana vo Sovetot odnosno oglasena soglasno ~len 83 nitu pred da bidat direktno izvesteni za postoeweto i obemot na spogodbata vlastite na drugata dogovorna zemja ili zemji koi se zainteresirani, od strana na zemja koja e strana na spogodbata. (s) Odredbite od stav (a) i (b) pogore isto taka vaàt za slu~aite opfateni so ~len 77. * Na 6 oktomvri 1980 godina Sobranieto donese odluka da vnese izmeni vo îka{kata konvencija so vnesuvawe na ~len 83 bis. Soglasno ~len 94(a) od Konvencijata, izmenata vleze vo sila na 20 juni 1997 godina za zemjite koi{to ja ratifikuvale istata.

GLAVA XVIII

SPOROVI I NEISPOLNETI OBVRSKI

^len 84

Razre{uvawe na sporovi

Vo slu~aj na sekakvo nesoglasuvawe me|u dve ili pove}e dogovorni zemji vo vrska so tolkuvaweto ili primenata na ovaa Konvencija i nejzinite Aneksi, a koe{to ne moè da bide re{eno so pregovori, po barawe na koja bilo od stranite na nesoglasuvaweto,se razre{uva od strana na Sovetot. Nieden ~len na Sovetot nema pravo na glas vo procesot na razgleduvaweto na koj bilo spor na koj{to toj samiot e strana. Sekoja dogovorna zemja moè, soglasno ~len 85 da se àli na odlukata na Sovetot pri ad hoc arbitra`niot tribunal na koj{to se soglasile so drugite strani na sporot ili na postojaniot Me|unaroden sud na pravda. Sekakva vakva àlba se dostavuva do Sovetot vo rok od {eeset dena od priemot na pismenoto izvestuvawe za odlukata na Sovetot.

^len 85 Arbitra`na postapka

Dokolku nekoja dogovorna zemja koja{to e strana na spor za koj{to e podnesena àlba ne go prifatila Statutot na Postojaniot me|unaroden sud i dokolku dogovornite zemji koi se strani na ovoj spor ne se soglasat vo izborot na arbitra`niot tribunal, sekoja dogovorna zemja koja e strana na sporot opredeluva po eden arbiter, a tie arbitri imenuvaat glaven arbiter. Dokolku koja bilo dogovorna zemja koja e strana na sporot ne opredeli arbiter vo rok od tri meseci po podnesuvaweto na àlbata, pretsedatelot na Sovetot, vo imeto na taa zemja, imenuva arbiter kogo go odbira od spisokot na kvalifikuvanite lica koi se na raspolagawe, a koj{to e utvrden od strana na Sovetot. Dokolku vo rok od trieset dena arbitrite ne se soglasat okolu izborot na glavniot arbiter, pretsedatelot na Sovetot opredeluva za glaven arbiter edno od licata koi se nao|aat na spomenatiot spisok. Na toj na~in, arbitrite i glavniot arbiter go so~inuvaat arbitra`niot tribunal. Sekoj arbitraèn tribunal koj e formiran soglasno ovoj ili prethodniot ~len ja utvrduva sopstvenata procedura i donesuva odluki so mnozinstvo od glasovite, pri {to Sovetot moè da odlu~uva za proceduralni pra{awa vo slu~aj da smeta deka postoi preterano odolgovle~uvawe.

^len 86 @albi

Dokolku Sovetot ne re{i poinaku, sekoja odluka na Sovetot za toa dali nekoj avioprevoznik za me|unaroden vozdu{en soobra}aj raboti soglasno odredbite na ovaa Konvencija, ostanuva polnova`na dokolku ne e poni{tena vo àlbena postapka. Za site drugi pra{awa, odlukite na Sovetot se suspendiraat dokolku se obàleni, s# dodeka ne se donese re{enie na àlbata. Odlukite na postojaniot Me|unaroden sud za pravda kako i na arbitra`niot tribunal se kone~ni i zadolìtelni.

^len 87 Sankcii za avioprevoznik koj ne se pridrùva na predvidenite odredbi

Sekoja dogovorna zemja se obvrzuva deka nema da dozvoluva da raboti avioprevoznik na dogovorna zemja vo vozdu{niot prostor nad nejzinata teritorija dokolku Sovetot donesol odluka deka odnosniot avioprevoznik ne ja po~ituva kone~nata odluka koja bila donesena soglasno prethodniot ~len.

^len 88 Sankcii sprema dràvata koja ne se pridrùva na predvidenite odredbi

Sobranieto go suspendira pravoto na glas vo Sobranieto i vo Sovetot na koja bilo dogovorna zemja za koja e utvrdeno deka bila neispolnitelna vo odnos na odredbite na ovaa glava.

GLAVA XIX

VOJNA

^len 89 Vojna i vonredni sostojbi

Vo slu~aj na vojna, odredbite na ovaa Konvencija ne vlijaat na slobodata na deluvawe na koja bilo od pogodenite dogovorni zemji, bez razlika dali se vo voena sostojba ili neutralni. Istiot princip se primenuva vo slu~ajot na koja bilo dogovorna zemja koja objavuva sostojba na nacionalna kriza i za istoto go izvestuva Sovetot.

GLAVA XX

ANEKSI

^len 90 Usvojuvawe i izmena na Aneksite (a) Usvojuvaweto na Aneksite od strana na Sovetot, kako {to e opi{ano vo ~len 54, podstav (l), potrebni se dve tretini od glasovite na Sovetot na sostanokot koj e svikan za taa cel, a potoa Sovetot gi ispra}a ovie Aneksi do sekoja dogovorna zemja. Sekoj vakov Aneks ili izmena na Aneksot stanuva pravosilen vo rok od tri meseci po negovoto podnesuvawe do dogovornite zemji ili po zavr{uvawe na vremenskiot period propi{an od strana na Sovetot, dokolku vo me|uvreme mnozinstvo od dogovorni zemji ne go izvestile Sovetot za svoeto neodobruvawe. (b) Sovetot neodlo`no gi izvestuva site dogovorni zemji za vleguvaweto vo sila na koj bilo Aneks ili promena vo nego.

GLAVA XXI

RATIFIKACII, PRISTAPUVAWA, IZMENI I OTKA@UVAWA

^len 91

Ratifikacija na Konvencijata (a) Ovaa Konvencija e podlo`na na ratifikacija od strana na zemjite potpisni~ki. Instrumentite za ratifikacija se deponiraat vo arhivata na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi koja gi izvestuva site zemji potpisni~ki ili pristapni~ki za datumot na deponiraweto na istite. (b) Vedna{ koga ovaa Konvencija e ratifikuvana ili & pristapile dvaeset i {est zemji, taa za niv vleguva vo sila na teriesettiot den po deponiraweto na dvaeset i {estiot instrument. Taa vleguva vo sila za sekoja zemja koja potoa }e ja ratifikuva na triesettiot den po deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija. (s) Dol`nost e na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi da ja izvesti Vladata na sekoja od zemjite potpisni~ki ili pristapni~ki za datumot na vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija.

^len 92 Pristapuvawe kon Konvencijata (a) Ovaa Konvencija e otvorena za pristapuvawe od strana na ~lenkite na Organizacijata na obedinetite nacii i zemjite pridru`ni~ki odnosno za zemjite koi ostanaa neutralni vo sega{niot svetski sudir. (b) Pristapuvaweto se vr{i so pismeno izvestuvawe do Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi i stanuva pravosilno od triesettiot den po priemot na izvestuvaweto vo Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi, koja od svoja strana gi izvestuva site dogovorni zemji.

^len 93

Priem na drugi zemji

Dokolku dade soglasnost koja bilo op{ta me|unarodna organizacija koja e sozdadena od nacii na svetot zaradi so~uvuvawe na mirot, zemjite koi ne se spomenati vo ~lenovite 91 i 92 a) moàt da bidat primeni za u~esni~ki vo ovaa Konvencija so ~etiri pettini od glasovite na Sobranieto i pod uslovi koi toa }e gi propi{e, no pod uslov za sekoj poedine~en slu~aj da se dobie soglasnost od sekoja zemja koja e osvoena ili napadnata vo tekot na sega{nata vojna, od strana na zemjata koja bara da bide primena.

^len 93 bis*

(a) Bez povreda na odredbite od ~lenovite 91, 92 i 93 pogore:

(1) Zemja ~ija{to vlada po preporaka na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii e isklu~ena od ~lenstvoto vo me|unarodnite organizacii koi se osnovani od strana na ili vo vrska so Obedinetite nacii, avtomatski prestanuva da bide ~lenka na Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo; (2) Zemja koja e isklu~ena od ~lenstvoto vo Obedinetite nacii avtomatski prestanuva da bide ~lenka na Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo dokolku Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na svojot akt za isklu~uvawe ne priloì sprotivna preporaka. _____________

* Na 27 maj 1847 god. Sobranieto re{i da vnese izmeni vo îka{kata Konvencija so voveduvawe na ~len 93 bis. Soglasno ~len 94(a) od Konvencijata izmenata vleze vo sila na 20 mart 1961 god. za site zemji koi ja ratifikuvale.

(b) Zemja koja prestanuva da bide ~lenka na Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo, soglasno odredbite od stav (a) pogore, moè so odobrenie od Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, odnovo da bide primena vo Me|unarodnata organizacija za civilno vozduhoplovstvo po nejzino barawe i so odobrenie na mnozinstvo ~lenovi na Sovetot. (s) Na ~lenovi na Organizacijata na koi im e odzemeno koristeweto na pravata i slobodite {to gi obezbeduva ~lenuvaweto vo Obedinetite nacii, po barawe na Obedinetite nacii moè da im bidat odzemeni i pravata i slobodite {to gi obezbeduva ~lenuvaweto vo ovaa Organizacija.

^len 94

Izmeni i dopolnenija na Konvencijata (a) Sekoja predloèna izmena ili dopolnuvawe na ovaa Konvencija mora da bide odobreno so dve tretini od glasovite na Sobranieto i toga{ vleguva vo sila za zemjite koi ja ratifikuvale ovaa izmena ili dopolnuvawe, po ratifikuvawe od strana na onoj broj na dogovorni zemji koj{to }e bide utvrden od strana na Sobranieto. Brojot koj{to e vaka utvrden ne smee da bide pomal od dve tretini od vkupniot broj na dogovorni zemji. (b) Dokolku Sobranieto smeta deka izmenata i dopolnuvaweto se od takva priroda {to ja opravduva ovaa merka, toa moè da predvidi vo rezolucijata so koja{to se prepora~uva nivno usvojuvawe, deka sekoja zemja koja nema da gi ratifikuva izmenata i dopolnuvaweto vo opredelen rok od denot na vleguvaweto vo sila na izmenata i dopolnuvaweto, prestanuva da bide ~lenka na Organizacijata i strana na Konvencijata.

^len 95 Otkaùvawe na Konvencijata (a) Sekoja dogovorna zemja moè da go najavi svoeto otkaùvawe na ovaa Konvencija tri godini po nejzinoto vleguvawe vo sila, po pat na pismeno izvestuvawe do Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi koja za toa vedna{ gi izvestuva site dogovorni zemji. (b) Otkaùvaweto stanuva pravosilno edna godina po datumot na priemot na pismenoto izvestuvawe i toa ima va`nost samo za onaa zemja koja go podnela.

GLAVA XXII

DEFINICII

^len 96 Za celite na ovaa Konvencija, izrazot: (a) “ Vozdu{en soobra}aj” ozna~uva redoven vozdu{en soobra}aj koj go vr{at vozduhoplovi nameneti za javen prevoz na patnici, po{ta i stoka; (b) “Me|unaroden vozdu{en soobra}aj” ozna~uva vozdu{en soobra}aj koj se vr{i vo vozdu{niot prostor nad teritoriite na dve ili pove}e zemji; (s) “ Avioprevoznik” ozna~uva sekoe pretprijatie za vozdu{en soobra}aj koe nudi ili vr{i vozdu{en soobra}aj; (d) “ Sletuvawe za neprevozni~ki celi” ozna~uva sletuvawe za sekakva druga cel osven zaradi ka~uvawe ili simnuvawe na patnici, stoka ili po{ta.

POTPI[UVAWE NA KONVENCIJATA

KAKO POTVRDA NA GORENAVEDENOTO dolupotpi{anite ovlastenici, uredno ovlasteni, ja potpi{uvaat ovaa Konvencija vo imeto na svoite Vladi na datumite koi se nao|aat kraj nivnite potpisi. PODGOTVENA vo îkago na sedmiot den od dekemvri 1944 godina na angliski jazik.Tekstot sostaven na angliski, francuski i {panski jazik, sekoj so ednakva verodostojnost, e otvoren za potpi{uvawe vo Va{ington (D.C.). Dvata teksta se deponiraat vo Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi, a zavereni kopii Vladata ispra}a do Vladite na site zemji koi }e & pristapat ili koi }e ja potpi{at Konvencijata.

K O N V E N C I J A (VOZDU[NA PLOVIDBAOP[TI PRINCIPI I PRIMENA NA KONVENCIJATASuverenitetTeritorijaVo smisla na ovaa Konvencija, za teritorija na edna zemja se smetaat kopnenite podra~ja i teritorijalnite vodi koi im pripa|aat i koi{to se pod suverenitet, vladenie, za{tita ili mandat na ovaa dr`ava.Civilni i dr`avni vozduhoploviZaedni~ki soobra}ajni organizacii Funkcija na SovetotU~estvo vo rabotnite organizacii

Documents

UNARODNO CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO PREDGOVOR...2019/11/15 · francuski i {panski jazik, pri {to sekoj od tekstovite e so ednakva verodostojnost. ^lenot e vnesen vo ovoj dokument. (s)