Sluzben vesnik na RM, br.34, Cetvrtok, 3 maj 2001..."(3) Visinata na iznosot od stav (1) na ovoj ~len go utvrduva Vladata." ^len 18 Vo ~lenot 58 brojot "100%" se zamenuva so brojot

"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" izleguva po potreba. Rok za reklamacii 15 dena.

êtvrtok, 3 maj 2001 Skopje

Broj 34 God. LVII

Akontacijata za 2001 godina iznesuva7.800 denari. Ovoj broj ~ini 320denari. @iro smetka 40100-603-12498

734.

Vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija, pretsedatelot na Republika Makedonija i pretsedatelot na Sobranieto na Repub-lika Makedonija, izdavaat

U K A Z

ZA PROGLASUVAWE NA ZAKONOT ZA IZME-NUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT

ZA DR@AVNITE SLU@BENICI Se proglasuva Zakonot za izmenuvawe i dopolnu-

vawe na Zakonot za dràvnite slu`benici, {to Sobranieto na Republika Makedonija go do-

nese na sednicata odràna na 25 april 2001 godina. Br. 07-1607/1 Pretsedatel

25 april 2001 godina na Republika Makedonija, Skopje Boris Trajkovski, s.r.

Pretsedatel

na Sobranieto na Republika Makedonija,

Stojan Andov, s.r.

Z A K O N ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZA-

KONOT ZA DR@AVNITE SLU@BENICI

^len 1 Vo Zakonot za dràvnite slu`benici ("Slu`ben

vesnik na Republika Makedonija" broj 59/2000 i 112/2000), vo ~lenot 3 stav (2) po zborovite: "Javnoto obvinitelstvo", se dodavaat zborovite: "Agencijata za dràvni slu`benici", a zborovite: "Narodnata banka na Republika Makedonija" se bri{at.

Vo stavot (5) po zborot "ustanovi" se dodavaat zborovite: "i Carinskata uprava", po zborovite: "Ministerstvoto za vnatre{ni raboti" svrznikot "i" se bri{e, se stava zapirka, a po zborot "razuzna-vawe" se dodavaat zborovite: "i Carinskata uprava".

^len 2

Vo ~lenot 6 stav (5) zborovite: "Narodnata banka na Republika Makedonija" se bri{at, a po zborovite: "Dràvniot zavod za revizija", se stava zapirka i se dodavaat zborovite: "Agencijata za dràvni slu`be-nici".

Po stavot (5) se dodava nov stav (6), koj glasi: "(6) Vo odnos na stru~nata slu`ba na Sobranieto

na Republika Makedonija, generalniot sekretar gi ima pravata i dol`nostite na funkcioner koj rako-vodi so organot od ~len 3 stav (2) na ovoj zakon."

Stavovite (6) i (7) stanuvaat stavovi (7) i (8).

^len 3 Vo ~lenot 7 stav (1) to~kata na krajot na re~eni-

cata se zamenuva so zapirka i se dodavaat zborovite: "kako samostoen dràven organ so svojstvo na pravno lice", a vo stavot (2) alineja 1 se menuva i glasi: "-podgotvuva i donesuva propisi {to se odnesuvaat na dràvnite slu`benici za koi e ovlastena so zakon, po prethodno mislewe od organite od ~len 3 stav (2) na ovoj zakon".

Po stavot (3) se dodava nov stav (4), koj glasi: "(4) Agencijata gi propi{uva pravilata na rabo-

teweto koga odlu~uva po àlbi, odnosno prigovor ka-ko vtorostepen organ."

^len 4

^lenot 8 se menuva i glasi: "(1) So Agencijata rakovodi direktor koj go ime-

nuva i razre{uva Sobranieto na Republika Makedo-nija, na predlog na Vladata na Republika Makedonija za vreme od {est godini.

(2) Direktorot na Agencijata ima zamenik koj go imenuva i razre{uva Sobranieto na Republika Make-donija, na predlog na Vladata na Republika Makedo-nija za vreme od {est godini.

(3) Za svojata rabota i za rabotata na Agencijata, direktorot i zamenikot na direktorot na Agencijata odgovaraat pred Sobranieto na Republika Makedoni-ja.

(4) Direktorot na Agencijata mu podnesuva na Sobranieto na Republika Makedonija izve{taj za svojata rabota, najmalku edna{ godi{no."

^len 5

Po ~lenot 8 se dodava nov ~len 8-a, koj glasi:

"^len 8-a (1) Direktorot na Agencijata, odnosno negoviot

zamenik se razre{uva ako: 1) toa sam go pobara; 2) bide osuden za krivi~no delo na bezuslovna kaz-

na zatvor od najmalku {est meseci; 3) trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na fun-

kcijata {to ja utvrduva Sobranieto na Republika Makedonija i

4) nestru~no, pristrasno i nesovesno ja vr{i fun-kcijata."

^len 6

Vo ~lenot 10 stavot (3) se menuva i glasi: "(3) Mandatot na generalniot sekretar na Vrhov-

niot sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud na Republika Makedonija, Javnoto obvinitelstvo, Re-publi~kiot sudski sovet, Narodniot pravobranitel, Dràvniot zavod za revizija i Agencijata za dràvni slu`benici trae kolku i mandatot na funkcionerot koj rakovodi so organot."

^len 7

^lenot 11 se menuva i glasi: "(1) Baraweto za potrebata od novi vrabotuvawa

na dràvni slu`benici, organite od ~len 3 stav (2) na ovoj zakon go dostavuvaat do Agencijata.

(2) Dràvnite slu`benici, osven generalnite i dràvnite sekretari, se vrabotuvaat so javen oglas, koj go objavuva Agencijata vo najmalku dva dnevni ves-nici.

(3) Generalniot, dràvniot sekretar, kako i fun-kcionerot koj rakovodi so organot od ~len 3 stav (2) na ovoj zakon vo koj ne se imenuva generalen, odnosno dràven sekretar, formira Komisija za sproveduva-we na postapkata za vrabotuvawe na dràven slu`be-nik, sostavena od pet ~lena (vo natamo{niot tekst: Komisija).

Str. 2472 - Br. 34 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 3 maj 2001

(4) Komisijata od stav (3) na ovoj ~len, ja so~inu-

vaat generalniot, odnosno dràvniot sekretar, dva rakovodni i eden stru~en dràven slu`benik od orga-not od ~len 3 stav (2) na ovoj zakon i eden ~len od Agencijata.

(5) Po isklu~ok od stavot 4 na ovoj ~len, kako nad-vore{en ~len na Komisijata moè da se nazna~i stru~no lice vo zavisnost od uslovite {to se baraat za soodvetnoto rabotno mesto."

^len 8

^lenot 12 se menuva i glasi: "(1) Kandidatite {to se prijavile na javniot og-

las od ~len 11 stav (2) na ovoj zakon, osven za rabotni-te mesta za zvawe pomlad sorabotnik i pomlad refe-rent, koi gi ispolnuvaat uslovite, polagaat stru~en ispit.

Stru~niot ispit se polaga vo Agencijata. (2) Agencijata podgotvuva lista od najmalku pet

najuspe{ni kandidati {to go poloìle stru~niot is-pit, koja ja dostavuva do Komisijata od ~len 11 stav (3) na ovoj zakon.

(3) Ako stru~niot ispit go poloìle pomalku od pet kandidati, Agencijata povtorno go objavuva jav-niot oglas i go sproveduva ispitot.

(4) Ako i po sproveduvaweto na postapkata od stav (3) na ovoj ~len ne se obezbedi lista so najmalku pet najuspe{ni kandidati koi go poloìle stru~niot is-pit, Agencijata moè da podgotvi lista i so pomalku od pet kandidati.

(5) Komisijata od ~len 11 stav (3) na ovoj zakon po pravilo izgotvuva lista od trojca kandidati za sekoe rabotno mesto, vrz osnova na koja generalniot sekre-tar, dràvniot sekretar, kako i funkcionerot koj ra-kovodi so organot od ~len 3 stav (2) na ovoj zakon vo koj ne se imenuva generalen, odnosno dràven sekre-tar }e go vr{i izborot.

(6) Protiv odlukata od stav (5) na ovoj ~len, kan-didatot {to ne e izbran ima pravo na àlba do Agen-cijata vo rok od osum dena od denot koga e pismeno izvesten za izvr{eniot izbor. Agencijata odlu~uva po àlbata vo rok od 15 dena od denot na priemot na àlbata.

(7) @albata go odlaga izvr{uvaweto na odlukata od stav (6) na ovoj ~len.

(8) Po zavr{uvaweto na postapkata za izbor, gene-ralniot sekretar, dràvniot sekretar, kako i fun-kcionerot koj rakovodi so organot, vo koj ne se ime-nuva generalen, odnosno dràven sekretar, donesuva re{enie za vrabotuvawe."

^len 9

Po ~lenot 12 se dodava nov ~len 12-a, koj glasi:

"^len 12-a Agencijata so pravilnik gi utvrduva kriteriumi-

te i standardite kako i postapkata za vrabotuvawe i selekcija na dràvnite slu`benici."

^len 10

^lenot 13 se menuva i glasi: "(1) Agencijata podgotvuva lista od prijavenite

kandidati za rabotno mesto vo zvawe pomlad sorabot-nik i pomlad referent i ja dostavuva do Komisijata od ~len 11 stav (3) na ovoj zakon.

(2) Pri sproveduvaweto na postapkata za vrabotu-vawe na kandidatite od stav (1) na ovoj ~len soodvet-no se primenuva ~lenot 12 od ovoj zakon."

^len 11

Vo ~lenot 14 vo stavot (4) brojot "(2)" vo zagrada-ta se zamenuva so brojot "(3)".

^len 12

Vo ~lenot 15 vo stavot (1) po zborot "organizira", se dodavaat zborovite: "i sproveduva", a po stavot (2) se dodava nova stav (3), koj glasi:

"(3) Na~inot, postapkata i kriteriumite za spro-veduvawe na stru~niot i pripravni~kiot ispit gi propi{uva Agencijata."

^len 13

Vo ~lenot 16 zborot "ministrite", se zamenuva so zborovite: "generalniot sekretar, dràvniot sekre-tar".

^len 14

Vo ~lenot 18 po stavot (2) se dodava nov stav (3), koj glasi:

"(3) Agencijata donesuva eti~ki kodeks za dràv-nite slu`benici."

^len 15

Vo ~lenot 27 stavot (2) se menuva i glasi: "(2) Ministerot, odnosno funkcionerot koj rako-

vodi so organot od ~len 3 stav (2) na ovoj zakon, so akt gi opredeluva na~inot na izvr{uvaweto na funkcii-te na organot za vreme na {trajk, kako i brojot na dr-àvnite slu`benici koi }e rabotat na izvr{uvawe na ovie funkcii i na obezbeduvawe na uslovite od stav (1) na ovoj ~len."

^len 16

Vo ~lenot 32 stav (1) zborovite: "go imal" se zame-nuvaat so zborovite: "e soodvetno na steknatoto".

^len 17

Vo ~lenot 48 stavot (2) se menuva i glasi: "(2) Rabotnite mesta od stav (1) na ovoj ~len gi ut-

vrduva Agencijata." Po stavot (2) se dodava nov stav (3), koj glasi: "(3) Visinata na iznosot od stav (1) na ovoj ~len go

utvrduva Vladata."

^len 18 Vo ~lenot 58 brojot "100%" se zamenuva so brojot

"60%". ^len 19

Vo ~lenot 61 po stavot (2) se dodava nov stav (3), koj glasi:

"(3) Agencijata donesuva upatstvo za pobliski kriteriumi za dodeluvawe na pari~nata nagrada od stav (1) na ovoj ~len."

^len 20

Vo ~lenot 68 stav (1) po to~kata 5) se dodava nova to~ka 6), koja glasi:

"6) nepo~ituvawe na aktot od ~len 27 stav (2) na ovoj zakon."

To~kite 6), 7), 8), 9) i 10) stanuvaat to~ki: 7), 8), 9), 10) i 11).

Vo stavot (2) brojot "9" se zamenuva so brojot "10". Vo stavot (3) brojot "10)" se zamenuva so brojot

"11)".

^len 21 Vo ~lenot 85 stav (2) zborovite: "nad deset godini

raboten sta` vo organite od ~len 3 na ovoj zakon", se zamenuvaat so zborovite: "nad pet godini raboten sta`".

^len 22

Po ~len 96 se dodava nov ~len 96-a, koj glasi: "^len 96-a

Aktite od ~len 7 stav (4) i ~len 12-a, Agencijata }e gi donese vo rok od tri meseci, a aktite od ~len 18 stav (3), ~len 48 stav (2) i ~len 61 stav (3) vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon."

^len 23 Vo ~lenot 97 brojot "2001", se zamenuva so brojot

"2002".

^len 24 Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na

objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Ma-kedonija".

3 maj 2001 SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Br. 34 - Str. 2473

735.

Vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija, pretsedatelot na Republika Makedonija i pretsedatelot na Sobranieto na Repub-lika Makedonija, izdavaat

U K A Z

ZA PROGLASUVAWE NA ZAKONOT ZA DEVIZNOTO RABOTEWE

Se proglasuva Zakonot za deviznoto rabotewe, {to Sobranieto na Republika Makedonija go do-

nese na sednicata odràna na 25 april 2001 godina. Br. 07-1600/1 Pretsedatel 25 april 2001 godina na Republika Makedonija, Skopje Boris Trajkovski, s.r.

Pretsedatel na Sobranieto na Republika

Makedonija, Stojan Andov, s.r.

Z A K O N

ZA DEVIZNOTO RABOTEWE

1. OP[TI ODREDBI 1.1. Predmet

^len 1 So ovoj zakon se reguliraat: 1. Tekovnite i kapitalnite transakcii i nivna

realizacija vo vid na pla}awa i transferi me|u rezi-denti i nerezidenti, me|u rezidenti ako rabotat so stranski plate`ni sredstva ili ako predmet na rabo-teweto se stranskite plate`ni sredstva i ednostran prenos na sredstva od i vo Republika Makedonija koi ne pretstavuvaat transakcii me|u rezidenti i nerezi-denti i

2. Devizniot nadzor i kontrola. 1.2. Definicii

^len 2 Oddelni poimi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat

slednovo zna~ewe: Rezidenti se: 1) trgovski dru{tva, trgovci poedinci i drugi

pravni lica so sedi{te vo Republika Makedonija i nivni pretstavni{tva vo stranstvo, osven nivni pod-ru`nici vo stranstvo;

2) podru`nici na stranski dru{tva zapi{ani vo trgovski registar vo Republika Makedonija;

3) fizi~ki lica koi samostojno vr{at dejnost ka-ko zanimawe so postojano mesto na ìveewe vo Repub-lika Makedonija i koi ne se tretiraat za trgovci spored Zakonot za trgovskite dru{tva;

4) fizi~ki lica so postojano mesto na ìveewe vo Republika Makedonija;

5) fizi~ki lica koi privremeno prestojuvaat vo Republika Makedonija vrz osnova na vaè~ka viza za prestoj, odnosno rabotna viza vo traewe od najmalku {est meseci i

6) diplomatski, konzularni i drugi pretstavni{-tva na Republika Makedonija vo stranstvo koi se fi-nansiraat od Buxetot na Republika Makedonija, kako i vrabotenite vo tie pretstavni{tva i ~lenovite na nivnite potesni semejstva.

Nerezidenti se site drugi lica koi ne se defini-rani kako rezidenti.

Ovlastena banka e banka i podru`nica na banka koja gi ispolnuva uslovite za vr{ewe na raboti so stranstvo soglasno so Zakonot za bankite.

Ovlasten u~esnik na pazarot na hartii od vred-nost se brokerski ku}i i banki koi imaat dobieno odobrenie za rabota soglasno so Zakonot za hartii od vrednost.

Stranski plate`ni sredstva se devizi, efektivni stranski pari, ~ekovi, kreditni pisma i drugi ins-trumenti za pla}awe koi glasat vo stranska valuta i moàt da se pretvoraat vo stranska valuta.

Devizi se monetarni pobaruvawa vo stranska va-luta.

Efektivni stranski pari se pari~ni pobaruvawa vo stranska valuta od centralnata banka koja gi izda-la.

êkovi, kreditni pisma i drugi instrumenti za pla}awe koi glasat na stranska valuta i moàt da se pretvoraat vo stranska valuta se monetarni pobaru-vawa od izdava~ot.

Hartii od vrednost se site hartii od vrednost so koi se trguva na pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost i pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost, kako i finansiski derivati.

Hartii od vrednost so koi se trguva na pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost se akcii, obvrznici i drugi seriski hartii od vrednost so koi se trguva na organiziran i neorganiziran pazar.

Hartii od vrednost so koi se trguva na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost se blagajni~-ki zapisi, komercijalni zapisi, dràvni zapisi, ser-tifikati za depoziti, bankarski akcepti i drugi har-tii od vrednost so rok na dostasuvawe do edna godina.

Finansiski derivativi za potrebite na ovoj zakon se dogovori ~ija cena direktno ili indirektno zavi-si od cenata na hartijata od vrednost, stranskata va-luta, berzanskiot proizvod ili visinata na kamatna-ta stapka.

Doma{ni hartii od vrednost se hartii od vred-nost izdadeni od rezidenti. Stranski hartii od vred-nost se hartii od vrednost izdadeni od nerezidenti.

Tekovni transakcii se transakcii me|u rezidenti i nerezidenti ~ija cel ne e transfer na kapital. Pla}awata i transferite za tekovnite transakcii vklu~uvaat:

1) pristignati pla}awa vrz osnova na razmena na stoki i uslugi, kako i voobi~aenite kratkoro~ni bankarski instrumenti za pla}awe i kreditnite ins-trumenti koi se povrzani so razmenata na stoki i us-lugi;

2) pristignati pla}awa na kamata po krediti i na neto dohod od drugi vloùvawa;

3) otplata na umeren del na krediti ili amortiza-cija na direktni investicii i

4) umereni doznaki za semejni ìvotni tro{oci. Kapitalni transakcii se transakcii me|u rezi-

dentni i nerezidenti ~ija cel e transfer na kapital, kako {to se:

1) direktni investicii: Kapitalni transakcii se transakcii me|u rezi-

denti i nerezidenti ~ija cel e transfer na kapital, kako {to se:

1) direktni investicii; 2) vloùvawe vo nedvi`nost: 3) raboti so hartii od vrednost; 4) transakcii so dokumenti za udel vo investicio-

ni fondovi; 5) kreditni raboti; 6) emstva i garancii; 7) depozitni raboti i 8) transferi koi proizleguvaat od osiguruvawe na

ìvot i kreditno osiguruvawe. Direktni investicii se vloùvawa so koi inves-

titorot ima namera da vospostavi trajna ekonomska povrzanost i/ili da ostvari pravo na upravuvawe so trgovskoto dru{tvo ili drugoto pravno lice vo koe investira. Kako direktni investicii se smetaat:

1) osnovawe na trgovsko dru{tvo ili zgolemuvawe na osnovnata glavnina na trgovsko dru{tvo vo celos-na sopstvenost na investitorot, osnovawe podru`ni-ca ili steknuvawe na celosna sopstvenost nad posto-e~koto trgovsko dru{tvo;

2) u~estvo vo novoformirano ili ve}e postoe~ko trgovsko dru{tvo, ako investitorot so toa poseduva


ili se zdobiva so pove}e od 10% u~estvo vo osnovniot kapital na trgovskoto dru{tvo, odnosno pove}e od 10% od pravoto na odlu~uvawe;

3) dolgoro~en zaem so period na dostasuvawe od pet i pove}e godini, koga se raboti za zaem od inves-titorot i koj e namenet za trgovsko dru{tvo vo nego-va celosna sopstvenost i

4) dolgoro~en zaem so period na dostasuvawe od pet i pove}e godini, koga se raboti za zaem namenet za vospostavuvawe na trajna ekonomska povrzanost i ako e daden me|u ekonomski povrzani subjekti.

Raboti so hartii od vrednost se transakcii so hartii od vrednost na pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost i pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost, vklu~uvaj}i gi i transakciite so doku-mentite za udel vo investicioni fondovi koi ne se definirani kako direktni investicii. Kako raboti so hartii od vrednost se smetaat:

1) izdavawe, voveduvawe i prodavawe na doma{ni hartii od vrednost vo stranstvo;

2) izdavawe, voveduvawe i prodavawe na stranski hartii od vrednost vo Republika Makedonija;

3) vloùvawe od strana na rezidenti vo hartii od vrednost vo stranstvo; i

4) vloùvawe od strana na nerezidenti vo hartii od vrednost vo Republika Makedonija.

Voveduvawe na hartii od vrednost zna~i po~etok na trguvawe so stranski hartii od vrednost vo Repub-lika Makedonija i po~etok na trguvawe na doma{ni hartii od vrednost vo stranstvo.

Kreditni raboti se transakcii na sklu~uvawe na dogovori za kredit ili dogovori za zaem.

Emstvata i garanciite soglasno so ovoj zakon se smetaat za kreditni raboti.

Komercijalni krediti se krediti neposredno po-vrzani so me|unarodniot promet na stoki i uslugi, pri {to eden od u~esnicite e rezident. Kako komer-cijalni krediti se tretiraat i dogovorenite trgov-ski krediti, kako {to se odloèno pla}awe ili avan-sno pla}awe i nivnoto finansirawe od strana na banka. Vo komercijalni krediti spa|aat i raboti na otkup na pobaruvawa kako {to se faktoring, forfe-ting i sli~no koga prvi~nata transakcija, zaradi koja pobaruvaweto e nastanato, ima karakteristiki na ko-mercijalen kredit.

Finansiski krediti se site krediti koi ne se de-finirani kako komercijalni krediti.

Depozitni raboti se transakcii koi proizleguva-at od dogovor za tekovna ili depozitna smetka me|u nerezident i rezident ovlastena banka ili me|u rezi-dent i nerezidentna finansiska institucija.

Transferi pri izvr{uvawe na raboti na osiguru-vawe na ìvot i kreditno osiguruvawe se transakcii koi nastanuvaat vrz osnova na dogovor za osiguruvawe sklu~en me|u nerezident (osiguruva~) i rezident (ko-risnik) i obratno, me|u rezident (osiguruva~) i nere-zident (korisnik).

Ednostrani transferi na sredstva se prenosi na sredstva od stranstvo vo Republika Makedonija i od Republika Makedonija vo stranstvo, koi ne se rezul-tat na tekovni ili kapitalni transakcii me|u rezi-denti i nerezidenti. Kako ednostrani transferi se smetaat:

1) li~nite transferi na sredstva i 2) fizi~kite transferi na sredstva. Li~ni transferi na sredstva se prenosi na sred-

stva od Republika Makedonija i vo Republika Make-donija vrz osnova na semejni zaemi, podaroci, miraz, nasledstva, zave{tanija, namiruvawe na dolgovi na doselenik kon mati~nata zemja, prenos na sredstva na iselenik vo stranstvo, igri na sre}a i za{tedi na vraboteni lica vo Republika Makedonija koi ne se rezidenti.

Fizi~ki transferi na sredstva se prenosi na pla-te`ni sredstva, monetarno zlato i hartii od vred-nost od Republika Makedonija i vo Republika Make-donija.

Monetarno zlato e zlato, vo bilo koja forma, koe ne e predmet na kupoproda`ba.

2. TRANSAKCII I TRANSFERI 2.1. Transakcii me|u rezidenti i nerezidenti

^len 3 Transakciite me|u rezidenti i nerezidenti se slo-

bodni, osven ako so ovoj zakon poinaku ne e utvrdeno. 2.2. Transakcii me|u rezidenti

^len 4

Rezidentite me|u sebe moàt da sklu~uvaat trans-akcii vo stranski plate`ni sredstva, kako i transak-cii ~ij predmet e stransko plate`no sredstvo, samo pod uslovi i na~in utvrdeni so ovoj zakon.

Rezidentite moàt da imaat stranski plate`ni sredstva na devizni smetki ili kako devizni vlogovi kaj banki vo Republika Makedonija, ovlasteni soglas-no so Zakonot za bankite.

Narodnata banka na Republika Makedonija go ut-vrduva na~inot na koj rezidentite otvoraat devizni smetki.

Upotreba na devizi i drugi me|unarodni merila za vrednost e dozvolena samo za vrednosno izrazuvawe na dogovorite me|u rezidentite pri {to valutata na izvr{uvawe zadolìtelno e denar.

Odredbite od stav 1 na ovoj ~len ne vaàt pri is-plata na plati na rabotnici koi rabotat vo stran-stvo vrz osnova na dogovor so rezident i za povratok na tro{oci koi tie gi napravile vo stranstvo.

2.3. Ednostrani transferi na sredstva (promena

na statusot rezident-nerezident)

^len 5 Rezidentite i nerezidentite moàt slobodno da

izvr{uvaat ednostrani transferi na sredstva od i vo Republika Makedonija, osven ako so ovoj zakon poina-ku ne e utvrdeno.

3. TEKOVNI TRANSAKCII

^len 6

Tekovnite transakcii me|u rezidenti i nerezi-denti se slobodni.

4. KAPITALNI TRANSAKCII

4.1. Direktni investicii Direktni investicii na rezidenti vo stranstvo

^len 7 Direktnite investicii na rezidenti vo stranstvo

se slobodni. Rezidentite se dol`ni sekoja direktna investici-

ja vo stranstvo prethodno da ja prijavat kaj Minis-terstvoto za ekonomija.

Rezidentite se dol`ni vo rok od 30 dena od denot na sklu~uvaweto na kapitalnata transakcija koja e pravna osnova za steknuvawe na direktna investicija vo stranstvo, da go prijavat vloùvaweto i site nata-mo{ni izmeni na vloùvaweto vo Ministerstvoto za ekonomija.

Ministerstvoto za ekonomija vr{i upis na vloù-vaweto i na site natamo{ni izmeni na vloùvaweto vo registarot na direktni investicii na rezidentite vo stranstvo.

Ministerstvoto za ekonomija vodi registar na di-rektni investicii na rezidentite vo stranstvo.

Ministerot za ekonomija go propi{uva na~inot na prijavuvaweto, upisot, kako i formata, sodrìna-ta i na~inot na vodewe na registarot na direktni in-vesticii na rezidentite vo stranstvo.

Direktni investicii na nerezidenti

vo Republika Makedonija

^len 8 Direktnite investicii na nerezidenti vo Repub-

lika Makedonija se slobodni, ako so drug zakon poi-naku ne e uredeno.


Nerezidentite se dol`ni vo rok od 30 dena od de-

not na sklu~uvaweto na kapitalnata transakcija koja e pravna osnova na steknuvawe za direktna investici-ja vo Republika Makedonija, da go prijavat vloùva-weto i site natamo{ni izmeni na vloùvaweto vo Ministerstvoto za ekonomija.

Ministerstvoto za ekonomija vr{i upis na vloù-vaweto i na site natamo{ni izmeni na vloùvaweto vo registarot na direktni investicii na nereziden-tite vo Republika Makedonija.

Ministerstvoto za ekonomija vodi registar na di-rektni investicii na nerezidenti vo Republika Ma-kedonija.

Ministerot za ekonomija go propi{uva na~inot na prijavuvaweto, upisot, kako na formata, sodrì-nata i na~inot na vodewe na registarot na direktni investicii na nerezidenti vo Republika Makedonija.

Prenos na dobivka, povlekuvawe na sredstva i likvi-

dacija na direktnata investicija

^len 9 Prenosot na dobivka, prenosot na finansiski

sredstva dobieni so otu|uvawe i proda`ba na sopstve-ni~ki del vo direktnata investicija, kako i prenosot na ostatokot od likvidacionata masa e sloboden, pod uslov nerezidentot da ja registriral direktnata in-vesticija soglasno so ovoj zakon i da gi namiril site zakonski obvrski vrz osnova na danoci i pridonesi vo Republika Makedonija.

Pravo na nadomestok

^len 10

Nerezidentot koj e direkten investitor ima pra-vo na nadomestok ili obe{tetuvawe, srazmerno na vloèniot kapital za nastanatata {teta, odnosno za-guba od eksproprijacija ili poradi drugi merki na dràvata koi imaat sli~en efekt pod uslov na stva-ren i praven reciprocitet.

Ako so drug zakon ili ratifikuvan me|unaroden dogovor poinaku e odredeno, nerezidentot investitor ima pravo da go izbere re{enieto koe za nego e popo-volno.

4.2. Vloùvawe vo nedvi`nosti

Vloùvawa na rezidenti vo nedvi`nosti vo stranstvo

^len 11

Rezidentite ne moàt da vloùvaat vo nedvi`nos-ti vo stranstvo.

Isklu~ok na stav 1 od ovoj ~len se diplomatskite, konzularnite i drugi pretstavni{tva na Republika Makedonija vo stranstvo.

Rezidentite koi vloìle sredstva za steknuvawe nedvi`nost vo stranstvo, se dol`ni vo rok od 60 dena od steknuvaweto da go prijavat vloùvaweto i site natamo{ni izmeni na vloùvaweto vo Ministerstvo-to za finansii.

Ministerstvoto za finansii vr{i upis na vloù-vaweto i na site natamo{ni izmeni na vloùvaweto vo registarot na nedvi`nosti na rezidenti vo stran-stvo.

Ministerstvoto za finansii vodi registar na nedvi`nosti na rezidenti vo stranstvo.

Ministerot za finansii go propi{uva na~inot na prijavuvaweto, upisot, kako i sodrìnata, formata i na~inot na vodewe na registarot na nedvi`nosti na rezidenti vo stranstvo.

Vloùvawe na nerezidenti vo nedvi`nosti


^len 12 Nerezidentite i podru`nicite na stranski trgov-

ski dru{tva vo Republika Makedonija moàt da vlo-

ùvaat vo nedvi`nosti vo Republika Makedonija sa-mo pod uslovite opredeleni so poseben zakon ili ra-tifikuvani me|unarodni dogovori.

Licata od stav 1 na ovoj ~len se dol`ni vo rok od 60 dena od steknuvaweto na nedvi`nosta vo Republika Makedonija da go prijavat vloùvaweto vo nedvi`-nosti i site izmeni na vloùvaweto vo Ministers-tvoto za finansii.

Ministerstvoto za finansii vr{i upis na vloù-vaweto vo nedvi`nosti i na site izmeni na vloùva-weto vo registarot na nedvi`nosti na nerezidenti vo Republika Makedonija.

Ministerstvoto za finansii vodi registar na ned-vi`nosti na nerezidenti vo Republika Makedonija.

Ministerot za finansii go propi{uva na~inot na prijavuvaweto, upisot na vloùvaweto, kako i sodr-ìnata, formata i na~inot na vodewe na registarot na nedvi`nosti na nerezidenti vo Republika Makedo-nija.

4.3. Raboti so hartii od vrednost

Izdavawe i voveduvawe na doma{ni hartii od vrednost vo stranstvo

^len 13

Rezidentite se dol`ni sekoja transakcija na izda-vawe i voveduvawe na doma{ni hartii od vrednost vo stranstvo prethodno da ja prijavat kaj Komisijata za hartii od vrednost.

Rezidentite moàt da izdavaat i voveduvaat vo stranstvo hartii od vrednost i dokumenti za udel od rezidentnite investicioni fondovi vo stranstvo, po dobieno prethodno odobrenie od Komisijata za har-tii od vrednost.

Za izdadenoto odobrenie od stav 2 na ovoj ~len Komisijata za hartii od vrednost e dol`na da go iz-vesti Ministerstvoto za finansii.

Obvrskata za dobivawe na odobrenie od Komisija-ta za hartii od vrednost od stav 2 na ovoj ~len ne se odnesuva vo slu~aj koga ovlastenite banki trguvaat so finansiski derivati vo stranstvo.

Komisijata za hartii od vrednost gi opredeluva uslovite i na~inot pod koi e mo`no da se dobie odob-renie za vr{ewe na rabotite od stav 2 na ovoj ~len.

Vloùvawa na rezidenti vo hartii od vrednost

vo stranstvo

^len 14 Rezidentite moàt da vr{at upis, da uplatuvaat i

da trguvaat so hartii od vrednost vo stranstvo samo preku ovlasten u~esnik na pazarot na hartii od vred-nost (vo natamo{niot tekst: ovlasten u~esnik).

Ovlasteniot u~esnik e dolèn za site vloùvawa na rezidentite vo hartii od vrednost vo stranstvo, kako i za izmena na ovie vloùvawa, vklu~uvaj}i i nivno otu|uvawe redovno da dostavuva izve{taj do Narodnata banka na Republika Makedonija.

Rezidentite osven ovlastenite banki ne moàt da kupuvaat hartii od vrednost vo stranstvo.

Ovlastenite banki vo svoe ime i za svoja smetka moàt da kupuvaat i prodavaat hartii od vrednost vo stranstvo.

Pravoto od stav 4 na ovoj ~len se odnesuva na har-tiite od vrednost izdadeni ili garantirani od vladi na dràvi ~lenki na OECD i od me|unarodni finan-siski institucii.

Pravoto od stav 4 na ovoj ~len se odnesuva i na drugi hartii od vrednost koi poseduvaat investici-ski rejting ocenet od strana na najmalku edna prvok-lasna me|unarodna rejting agencija.

Kriteriumite za investiciski rejting }e gi opre-deli Narodnata banka na Republika Makedonija.

Po isklu~ok na stav 3 od ovoj ~len investicioni fondovi registrirani vo Republika Makedonija mo-àt vo stranstvo da kupuvaat sopstveni dokumenti za udel ako toa e vo soglasnost so regulativata koja go ureduva raboteweto na investicionite fondovi.


Izdavawe i voveduvawe na stranski hartii

od vrednost vo Republika Makedonija

^len 15 Za izdavawe i voveduvawe na stranski hartii od

vrednost vo Republika Makedonija potrebno e odob-renie od Komisijata za hartii od vrednost.

Komisijata za hartii od vrednost gi opredeluva uslovite i na~inot pod koi moè da se dobie odobre-nie za realizacija na transakciite od ovoj ~len.

Izdavawe i voveduvawe na stranski dol`ni~ki hartii od vrednost, so rok na dospevawe nad tri godi-ni vo Republika Makedonija ne e dozvoleno.

Vloùvawe na nerezidenti vo hartii od vrednost


^len 16 Nerezidentite moàt da vr{at upis, da uplatuva-

at i da trguvaat so hartii od vrednost vo Republika Makedonija samo preku ovlasten u~esnik.

Ovlasteniot u~esnik e dolèn za site vloùvawa na nerezidentite vo hartii od vrednost vo Republika Makedonija, kako i za izmena na ovie vloùvawa, vklu~uvaj}i i nivno otu|uvawe redovno da dostavuva izve{taj do Narodnata banka na Republika Makedo-nija.

Narodnata banka na Republika Makedonija go pro-pi{uva na~inot i uslovite za rabotewe na nereziden-tite so hartii od vrednost vo Republika Makedonija.

Direktni investicii vrz osnova na vloùvawe

vo hartii od vrednost

^len 17 Odredbite od ~lenovite 14 i 16 na ovoj zakon za

uslovite i na~inot na vloùvawe vo hartii od vred-nost ne se primenuvaat koga se raboti za vloùvawe na vid na direktni investicii vo smisla na ~lenovi-te 7 i 8 od ovoj zakon.

Raboti na investicioni fondovi

^len 18

Za transakciite vo stranstvo so dokumenti za ude-li na investicioni fondovi koi se rezidenti se pri-menuvaat odredbite od ~lenovite 13 i 14 na ovoj za-kon.

^len 19

Za transakciite so dokumenti za udeli na inves-ticionite fondovi koi se nerezidenti se primenuva-at odredbite od ~lenovite 15 i 16 na ovoj zakon.

4.4. Kreditni raboti

Kreditirawe me|u rezidenti i nerezidenti

^len 20 Ovlastenite banki moàt da sklu~uvaat kreditni

raboti so nerezidenti vo svoe ime i za svoja smetka ili vo svoe ime i za tu|a smetka.

Rezidentite, kon ne se ovlasteni banki, moàt da sklu~uvaat kreditni raboti so nerezidentite vo svoe ime i za svoja smetka.

Narodnata banka na Republika Makedonija go pro-pi{uva na~inot na evidencija na kreditnite transak-cii so stranstvo.

Kreditirawe me|u rezidenti vo stranski pari

^len 21

Ovlastenite banki moàt na rezidentite da im odobruvaat krediti vo devizi za pla}awe na uvoz na stoki ili uslugi, za finansirawe na investicioni raboti vo stranstvo ili za namiruvawe na drugi te-kovni obvrski kon stranstvo.

Narodnata banka na Republika Makedonija gi ut-vrduva uslovite pod koi rezidentite moàt da sklu-~uvaat kreditni raboti vo devizi i vr{at pla}awa vrz osnova na transakciite od ovoj ~len.

Kreditni transakcii na Republika Makedonija

^len 22

Republika Makedonija sklu~uva kreditni raboti i izdava sopstveni hartii od vrednost vo stranstvo vrz osnova na Zakonot za buxetite i drugi zakoni.

4.5. Depozitni raboti

Smetki na rezidenti vo stranstvo

^len 23 Rezidentite moàt da otvoraat i da imaat smetki

vo stranstvo, osven ako so ovoj zakon poinaku ne e op-redeleno.

Narodnata banka na Republika Makedonija gi pro-pi{uva na~inot i uslovite pod koi rezidentite koi ne se ovlasteni banki, moàt da otvoraat i da imaat smetki vo stranstvo.

Smetki na nerezidenti

^len 24

Nerezidentite moàt da otvoraat i da imaat smetki kaj ovlastenite banki vo stranska valuta i vo denari.

Pri otvorawe na smetkata, ovlastenata banka za-dolìtelno go utvrduva identitetot na nerezidentot.

Narodnata banka na Republika Makedonija go pro-pi{uva na~inot i uslovite za otvorawe i vodewe na smetkite od stav 1 na ovoj ~len.

4.6. Transfer vrz osnova na osiguruvawe na ìvot

i kreditno osiguruvawe

^len 25 Transferite vrz osnova na sklu~eni dogovori za

osiguruvawe na ìvot i kreditno osiguruvawe se vr-{at samo vo soglasnost so zakonskite propisi.

5. PLA]AWA I TRANSFERI

5.1. Zaedni~ki odredbi

Platen promet so stranstvo

^len 26 Platniot promet so stranstvo go vr{at banki, ov-

lasteni od Narodnata banka na Republika Makedoni-ja za vr{ewe na platen promet so stranstvo.

Za potrebite na Republika Makedonija platniot promet so stranstvo go vr{i Narodnata banka na Re-publika Makedonija.

Narodnata banka na Republika Makedonija go pro-pi{uva na~inot za vr{ewe na platniot promet so stranstvo.

Gotovinski pla}awa

^len 27

Rezidentite koi se trgovski dru{tva, trgovci po-edinci i podru`nici na stranski pravni lica vo Re-publika Makedonija, moàt da vr{at pla}awa i nap-lati vo efektivni stranski pari vo transakciite so nerezidenti na na~in i pod uslovi koi gi propi{uva Narodnata banka na Republika Makedonija.

Rezidentite moàt da vr{at gotovinska naplata i pla}awa na i od nerezidenti vo denari vo Republika Makedonija vo soglasnost so propisite koi go reguli-raat gotovinskoto rabotewe vo doma{niot platen promet.


Pla}awa i transferi na sredstva vrz osnova

na kapitalni transakcii

^len 28 Realizacijata na pla}awa i transfer na sredstva,

vrz osnova na kapitalni transakcii e slobodna, do-kolku se raboti za transakcija koja e sklu~ena, prija-vena i registrirana vo soglasnost so ovoj zakon i do-kolku se namireni site obvrski vrz osnova na danoci i pridonesi sprema Republika Makedonija.

Kako pla}awe i transfer na sredstva od stav 1 na ovoj ~len se smeta prenosot na sredstva za realizaci-ja na kapitalni transakcii, za ostvaruvawe na pravo na investitorot vrz osnova na u~estvo vo dobivka ili ostatok na imot, po izvr{en ste~aj ili likvidacija na pravnoto lice vo koe investiral.

Ovlastenata banka ne smee da go realizira nalo-got za pla}awe vo stranstvo, odnosno da mu ovozmoì na korisnikot raspolagawe so prilivot od stranstvo, ako e vo sprotivnost so stav 1 od ovoj ~len.

5.2. Ednostran transfer na imot

Vnesuvawe i iznesuvawe na efektivni pari, ~ekovi i monetarno zlato

^len 29

Vladata na Republika Makedonija gi propi{uva uslovite i visinata na iznosot na efektivni doma{-ni i stranski pari, ~ekovi i monetarno zlato koi mo-àt da se vnesuvaat vo Republika Makedonija ili iz-nesuvaat od Republika Makedonija.

Rezidentite i nerezidentite pri preminot na dr-àvnata granica dol`ni se iznosot na efektivni do-ma{ni i stranski pari, ~ekovi i monetarno zlato koi gi vnesuvaat ili iznesuvaat, da go prijavat kaj nad-le`nite carinski organi.

Prenos na hartii od vrednost

^len 30

Prenos na hartii od vrednost vo stranstvo ili od stranstvo se vr{i preku ovlastena banka.

Po isklu~ok odredbite od stav 1 na ovoj ~len ne se primenuvaat koga se vr{i privremen prenos na har-tii od vrednost vo i od Republika Makedonija so cel ostvaruvawe na pravata koi proizleguvaat od hartija-ta od vrednost. Za vakviot transfer e potrebna pret-hodna prijava kaj Narodnata banka na Republika Ma-kedonija.

Prenos na hartii od vrednost vo stranstvo ~ij imatel e rezident moè da se vr{i zaradi:

1) ostvaruvawe na pravata koi proizleguvaat od hartija od vrednost;

2) prenos na pravata od hartija od vrednost na ne-rezidentot;

3) ~uvawe na stranski hartii od vrednost ili har-tii od vrednost koi vo stranstvo gi izdal rezident, kaj lice koe e ovlasteno za vr{ewe na takvi raboti vo stranstvo;

4) ~uvawe na doma{ni hartii od vrednost vo stranstvo koi gi izdal rezident i

5) davawe na doma{ni hartii od vrednost vo stranstvo kako zalog.

6. PAZAR NA STRANSKI PLATE@NI

SREDSTVA I KURS NA DENAROT

Pazar na stranski plate`ni sredstva

^len 31 Pazarot na stranski plate`ni sredstva (vo nata-

mo{niot tekst: devizen pazar), spored ovoj zakon, gi opfa}a site transakcii na kupuvawe i prodavawe na stranski plate`ni sredstva vo Republika Makedonija.

Ovlastenite banki sklu~uvaat transakcii za ku-puvawe i prodavawe na stranski plate`ni sredstva vo svoe ime i za svoja smetka, kako i vo svoe ime i za tu|a smetka.

Drugite subjekti moàt da sklu~uvaat transakcii za kupuvawe i prodavawe na stranski plate`ni sred-stva vo svoe ime i za svoja smetka samo so subjekti koi za vr{ewe na takvi raboti prethodno dobile odobre-nie od Narodnata banka na Republika Makedonija.

Rezidentite koi ne se ovlasteni banki i menuva~-nici na devizniot pazar kupuvaat stranski plate`ni sredstva za pla}awe vo stranstvo i prodavaat stran-ski plate`ni sredstva vrz osnova na naplati od stranstvo.

Rezidentite fizi~ki lica moàt na pazarot da kupuvaat i prodavaat stranski plate`ni sredstva i za drugi celi.

Rezidentite, koi ne se fizi~ki lica, ne smeat za vr{ewe na svojata dejnost da kupuvaat ili prodavaat stranski plate`ni sredstva od menuva~nici.

Narodnata banka na Republika Makedonija go pro-pi{uva na~inot i uslovite pod koi se vr{i kupuvawe i prodavawe na stranski plate`ni sredstva vo Repub-lika Makedonija.

Terminski transakcii

^len 32

Na devizniot pazar moè da se vr{at i terminski transakcii.

Pod terminski transakcii se podrazbira kupuva-we i proda`ba na devizi, koga rokot na ispolnuvawe na obvrskite e podolg od dva rabotni dena, smetaj}i od denot na sklu~uvaweto na transakcijata.

Formirawe na kursot na devizniot pazar

^len 33

Kursot na devizniot pazar se formira slobodno.

U~estvo na Narodnata banka na Republika Makedonija na devizniot pazar

^len 34

Narodnata banka na Republika Makedonija na de-vizniot pazar u~estvuva zaradi ostvaruvawe na celi-te utvrdeni so monetarnata i deviznata politika.

^len 35

Srednite kursevi na Narodnata banka na Republika Makedonija se koristat za knigovodstveno iskaùvawe na pobaruvawata i obvrskite izrazeni vo stranski pla-te`ni sredstva soglasno so propisite za smetkovodstve-no rabotewe i za potrebite na platniot bilans.

Za potrebite na carinewe na uvozot se koristi sredniot kurs od kursnata lista koja Narodnata ban-ka na Republika Makedonija ja utvrduva vo posledni-ot raboten den od posledniot mesec.

Menuva~ko rabotewe

^len 36

Pod menuva~ko rabotewe se podrazbiraat raboti na kupuvawe i prodavawe na efektivni stranski pari i ~ekovi denominirani i isplativi vo stranska valu-ta.

Menuva~ko rabotewe vr{at rezidenti koi od Na-rodnata banka na Republika Makedonija imaat dobie-no ovlastuvawe.

Narodnata banka na Republika Makedonija gi pro-pi{uva uslovite i na~inot za dobivawe na dozvola i vr{ewe na menuva~ki raboti.

7. POSEBNI MERKI

Posebni merki na Narodnata banka

na Republika Makedonija

^len 37 Vo slu~aj na opasnost od pozna~itelni naru{uva-

wa vo bilansot na pla}awa i od naru{uvawe na sta-bilnosta na finansiskiot sistem, Narodnata banka


na Republika Makedonija moè da vovede posebni za{titni merki. Za voveduvaweto na za{titnite mer-ki Narodnata banka na Republika Makedonija treba da dobie prethodno soglasnost od Vladata na Repub-lika Makedonija.

Za{titnite merki od stav 1 na ovoj ~len ne smeat da se primenuvaat podolgo od {est meseci.

Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len Narodnata ban-ka na Republika Makedonija moè da go prodolì ro-kot na primenata na za{titnite merki vrz osnova na prethodno dobieno mislewe od Vladata na Republika Makedonija.

Narodnata banka na Republika Makedonija ili Vladata na Republika Makedonija zaradi sproveduva-we na sankcii na Organizacijata na obedinetite na-cii ili drugite me|unarodni organizacii ~ija ~lenka e Republika Makedonija, moàt da vovedat i drugi za{titni merki.

Vo slu~aj na namaluvawe na bruto deviznite re-zervi za 5% vo period od deset posledovatelni dena, Narodnata banka na Republika Makedonija moè da opredeli rok vo koj pravnite lica - rezidenti, mora-at devizite koi gi kupile na devizniot pazar da gi upotrebat za pla}awe na svoite obvrski sprema stranstvo ili da gi prodadat na ovlastenata banka od koja devizite se kupeni.

^len 38

Za{titnite merki na Narodnata banka na Repub-lika Makedonija od ~len 37 na ovoj zakon, koi se vove-duvaat vo slu~aj na opasnost od naru{uvawa vo bilan-sot na pla}awa i naru{uvawe na stabilnosta na fi-nansiskiot sistem na Republika Makedonija, prediz-vikani od pogolem odliv na kapital od Republika Makedonija se odnesuvaat na:

- sostojbata na smetkite na rezidentite vo stran-stvo ili na nivnite devizni smetki vo Republika Ma-kedonija;

- trguvawe so stranski plate`ni sredstva, ako e vklu~en rezident;

- davawe pozajmici i krediti od rezidenti na ne-rezidenti, kako i avansni pla}awa od rezidenti na nerezidenti ili odloèni pla}awa od nerezidenti na rezidentite;

- naplata na pristignati i nenaplateni pobaruva-wa od nerezidenti;

- prenos na hartii od vrednost, gotovina, hartii od vrednost i zlato vo i od Republika Makedonija i

- transakcii so hartii od vrednost i zlato me|u rezidenti i nerezidenti.

^len 39

Posebnite merki na Narodnata banka na Republi-ka Makedonija od ~len 37 na ovoj zakon, koi se vovedu-vaat vo slu~aj na opasnost od naru{uvawa vo bilansot na pla}awe i naru{uvawe na stabilnosta na finan-siskiot sistem na Republika Makedonija predizvika-ni od pogolem priliv na kapital vo Republika Make-donija se odnesuvaat na:

- sostojbata na smetkite na nerezidentite vo Re-publika Makedonija;

- trguvawe so stranski plate`ni sredstva, ako e vklu~en rezident;

- zemawe pozajmici i krediti na rezidenti od ne-rezidenti, kako i avansni naplati na rezidenti od ne-rezidenti ili odloùvawe na pla}awa od rezidenti na nerezidentite;

- pla}awe na pristignati i neplateni obvrski na rezidenti sprema nerezidenti;

- prenos na hartii od vrednost, gotovina, hartii od vrednost i zlato vo i od Republika Makedonija;

- transakcii so hartii od vrednost i zlato me|u rezidenti i nerezidenti i

- izdavawe na garancii i/ili sli~ni emstva i dava-we na zalog i drugi vidovi obezbeduvawa vo korist na nerezident.

8. IZVESTUVAWA

8.1. Na~in na izvestuvawe

^len 40 Subjektite (rezidenti i nerezidenti), spored ovoj

zakon se dol`ni da izvestuvaat, neposredno ili pos-redno preku ovlasteni banki, ovlasteni u~esnici na pazarot na hartii od vrednost, klirin{ko depotni dru{tva i carinski organi.

Subjektite od stav 1 na ovoj ~len se dol`ni na Na-rodnata banka na Republika Makedonija i na Minis-terstvoto za finansii da im ovozmoàt uvid vo svoi-te delovni knigi i druga delovna dokumentacija, koga takov uvid e potreben zaradi proverka na podatocite.

Narodnata banka na Republika Makedonija, mi-nisterot za finansii i ministerot za ekonomija vo ramkite na svoite ovlastuvawa go propi{uvaat na~i-not i postapkata na izvestuvawe.

8.2. Izvestuvawe za rabota so hartii od vrednost

^len 41

Ovlasteniot u~esnik e dolèn do Narodnata ban-ka na Republika Makedonija da izvestuva za site transakcii na rezidentite so hartii od vrednost vo stranstvo i na nerezidentite so hartii od vrednost vo Republika Makedonija.

Rezidentite od ~len 13 izdava~i na dol`ni~ki hartii od vrednost se dol`ni do Narodnata banka na Republika Makedonija da dostavuvaat izve{tai za iz-davaweto i proda`bata na ovie hartii od vrednost vo stranstvo.

8.3.Izvestuvawe za kreditni transakcii

^len 42

Rezidentite se dol`ni da podnesuvaat izve{taj za site kreditni transakcii sklu~eni so nerezidenti.

Narodnata banka na Republika Makedonija gi pro-pi{uva na~inot i uslovite za podnesuvawe na izve{-tai za sklu~enite kreditni raboti.

Za potrebite na izvestuvawe, kako kreditni rabo-ti spored ovoj zakon se smetaat i slednive transakcii me|u rezidentite i nerezidentite:

1) transakcii ~ij predmet e kupuvawe ili proda`-ba, odnosno vr{ewe na odredeni uslugi, ako pla}awe-to za stokata, odnosno na uslugite vrz osnova na tak-vite raboti, ne se izvr{eni vo rok od 180 dena po dos-tavuvaweto na stokata, odnosno ponudata na uslugata;

2) transakcii ~ij predmet e kupuvawe ili proda`-ba na stoka, odnosno ponuda na odredeni uslugi, ako pla}aweto za stokata, odnosno uslugite vrz osnova na takvite raboti, se izvr{i vo rok podolg od 180 dena pred dostavuvaweto na stokata, odnosno uslugata;

3) davawe i primawe hipoteki i drugi formi na zalog;

4) kupuvawe na pobaruvawa od pravnite odnosi me-|u rezidentite, ako kupuva~ot e nerezident i

5) kupuvawe na pobaruvawa od pravnite odnosi me-|u nerezidentite, ako kupuva~ot e rezident.

Za potrebite na izvestuvaweto, Narodnata banka na Republika Makedonija moè i drugi raboti me|u rezidentite i nerezidentite koi spored ekonomskata namena imaat karakter na kreditna transakcija, od-nosno zaem vrz osnova na dogovor za pozajmuvawe da gi utvrdi kako kreditni transakcii.

9. NADZOR

^len 43

Nadzorot za sproveduvawe na ovoj zakon i propi-site doneseni vrz osnova na nego vo ramkite na svoite nadle`nosti go vr{at: Narodnata banka na Republi-ka Makedonija, Ministerstvoto za finansii, Minis-terstvoto za ekonomija i Komisijata za hartii od vrednost (vo natamo{niot tekst: organi na nadzor).


^len 44

Organite za nadzor, spored ovoj zakon, se dol`ni da sorabotuvaat me|usebno i po barawe na nekoj nad-zoren organ, na drugiot nadzoren organ da mu gi dade site potrebni informacii i podatoci koi na nadzor-niot organ mu se potrebni vo postapkata na izvr{u-vawe na zada~ite koi proizleguvaat od nadzorot.

Organite na nadzorot se dol`ni me|usebno da se izvestuvaat za nepravilnostite koi gi konstatirale pri vr{eweto na nadzorot, ako naodite se zna~ajni za rabotata na drugite organi na nadzorot.

Na~inot i postapkata na me|usebnoto izvestuvawe na organite od stavovite 1 i 2 od ovoj ~len go propi-{uva ministerot za finansii.

^len 45

Narodnata banka na Republika Makedonija vr{i neposreden nadzor nad raboteweto na bankite, {te-dilnicite i menuva~nicite na koi im izdala dozvola za rabota.

Narodnata banka na Republika Makedonija vr{i posreden nadzor i na drugite rezidenti vrz osnova na dobienite izvestuvawa soglasno so odredbite od ~le-novite 40, 41 i 42 na ovoj zakon.

Za utvrdenite nezakonitosti i nepravilnosti od izvr{eniot nadzor na rezidentite od stav 2 na ovoj ~len, Narodnata banka na Republika Makedonija pre-zema soodvetni merki soglasno zakon.

^len 46

Inspekciski nadzor vrz raboteweto na rezidenti-te koi ne se banki, {tedilnici i menuva~nici so doz-vola za rabota, kako i na nerezidentite, go vr{i Mi-nisterstvoto za finansii - Dràvniot devizen in-spektorat.

^len 47

Rezidentite i nerezidentite od ~len 46 na ovoj za-kon se dol`ni na devizniot inspektor (vo natamo{-niot tekst: inspektor) da mu ovozmoàt nepre~eno vr{ewe na inspekciskiot nadzor, uvid vo raboteweto i na negovo barawe da mu ja stavat na raspolagawe ili dostavat celata potrebna dokumentacija i podatoci.

^len 48

Ako inspektorot pri vr{ewe na inspekciskiot nadzor utvrdi kr{ewe na zakonot ili drug propis, so re{enie }e naredi da se otstranat nezakonitostite i nepravilnostite vo rokot koj }e go opredeli.

^len 49

Ako subjektot vo rokot koj go opredeli inspekto-rot so re{enieto od ~len 48 na ovoj zakon ne gi ots-trani utvrdenite nezakonitosti, odnosno nepravil-nosti ili na barawe ne ja dade, odnosno dostavi doku-mentacijata, inspektorot }e donese re{enie so koe privremeno }e zabrani vr{ewe na opredelena dej-nost. Privremenata zabrana }e vaì do ispolnuvawe na obvrska propi{ana vo re{enieto.

Re{enieto za privremena zabrana na vr{ewe na opredelena dejnost, inspektorot go dostavuva na izvr-{uvawe do institucijata koja vo ime na subjektot go vr{i platniot promet.

Za subjektite koi vr{at dejnost bez upis vo trgov-skiot registar, odnosno bez odobrenie od nadleèn organ na upravata, odnosno Narodnata banka na Re-publika Makedonija, inspektorot vedna{ }e donese re{enie za privremena zabrana na vr{ewe na oprede-lena dejnost i istoto go dostavuva na izvr{uvawe do Upravata za javni prihodi.

^len 50

Protiv re{enijata doneseni vrz osnova na ~leno-vite 48 i 49 od ovoj zakon dozvolena e àlba do minis-terot za finansii vo rok od osum dena od denot na priemot.

@albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 51 Ako pri kontrolata inspektorot utvrdi kr{ewe

na zakon ili drug propis, moè privremeno da gi od-zeme predmetite so koi bil izvr{en prekr{okot ili krivi~noto delo, ili koi bile nameneti za izvr{uva-we ili nastanale so izvr{uvawe na krivi~noto delo ili prekr{okot.

Za privremeno odzemenite predmeti inspektorot sostavuva zapisnik i izdava potvrda.

Vidot i sodrìnata na potvrdata gi propi{uva ministerot za finansii.

Efektivnite doma{ni i stranski pari, ~ekovi, monetarno zlato i hartii od vrednost, {to se privre-meno odzemeni, se deponiraat kaj Narodnata banka na Republika Makedonija.

Ministerot za finansii go propi{uva na~inot i postapkata na deponirawe i vra}awe na privremeno odzemenite predmeti od stav 1 na ovoj ~len.

^len 52

Efektivnite doma{ni i stranski pari, ~ekovi, monetarno zlato i hartii od vrednost, {to se privre-meno odzemeni kako predmeti na prekr{ok ili kri-vi~no delo, od strana na ovlastenite organi po ovoj ili drug zakon, se deponiraat kaj Narodnata banka na Republika Makedonija.

Ministerot za finansii go propi{uva na~inot i postapkata na deponirawe i izdavawe na privremeno odzemenite predmeti od stav 1 na ovoj ~len.

10. KAZNENI ODREDBI

Krivi~ni dela

^len 53

Odgovornoto lice, trgovec-poedinec i fizi~ko lice (rezidenti), koi so svoeto rabotewe }e gi povre-dat odredbite od ovoj zakon, so upotreba na devizi i drugi me|unarodni merila na vrednost kako valuta na izvr{uvawe na dogovorite me|u rezidenti, }e se kaz-ni so kazna zatvor od tri godini do pet godini.

^len 54

Odgovornoto lice vo pravnoto lice ili trgovec poedinec koj na teritorijata na Republika Makedo-nija vr{i vo svoe ime i za svoja smetka, kako i za dru-go lice (pravno ili fizi~ko) naplata ili isplata vo efektivni stranski pari sprotivno na odredbite na ovoj zakon }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.

^len 55

Odgovornoto lice vo pravnoto lice ili trgovec - poedinec koj za drugo pravno lice ili fizi~ko lice prodava ili kupuva gotovinski stranski plate`ni sredstva i ~ekovi denominirani i isplativi vo stranska valuta bez ovlastuvawe od Narodna Banka na Republika Makedonija }e se kazni so kazna zatvor od tri meseci do tri godini.

Prekr{oci

^len 56

So pari~na kazna od 250.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice, rezident ili ne-rezident, ako:

1) vr{i pla}awe ili naplata vo devizi za izvr{u-vawe na dogovorite me|u rezidenti sprotivno na ovoj zakon (~len 4 stavovi 1, 4 i 5);

2) drì plate`ni sredstva ili devizni vlogovi kaj institucii koi nemaat ovlastuvawe soglasno so Zakonot za bankite (~len 4 stav 2);

3) direktnata investicija vo stranstvo prethodno ne ja prijavil vo Ministerstvoto za ekonomija (~len 7 stav 2);

4) ne go prijavi vloùvaweto i site natamo{ni izmeni na vloùvaweto vo Ministerstvoto za ekono-


mija vo utvrdeniot rok od sklu~uvaweto na kapital-nata transakcija koja e pravna osnova za steknuvawe na direktnata investicija vo stranstvo (~len 7 stav 3);

5) ne go prijavi vloùvaweto i site natamo{ni izmeni na vloùvaweto vo Ministerstvoto za ekono-mija vo utvrdeniot rok od sklu~uvaweto na kapital-nata transakcija koja e pravna osnova za sklu~uvawe na direktna investicija vo Republika Makedonija (~len 8 stav 2);

6) izvr{i prenos na dobivkata i finansiskite sredstva dobieni so otu|uvawe i proda`ba na sopstve-ni~ki del vo direktnata investicija, kako i prenos na ostatokot od likvidaciona masa sprotivno na ovoj zakon (~len 9 );

7) vloùva vo nedvi`nost vo stranstvo sprotivno na ovoj zakon (~len 11 stav 1);

8) vloùvaweto vo nedvi`nosti vo stranstvo, od-nosno za izmenite na istoto, ne go prijavi vo Minis-terstvoto za finansii vo utvrdeniot rok so ovoj za-kon (~len 11 stav 3);

9) vloùvaweto vo nedvi`nosti vo Republika Ma-kedonija, odnosno za izmenite na istoto, ne go prijavi vo Ministerstvoto za finansii vo rokot utvrden so ovoj zakon (~len 12 stav 2);

10) izdavaweto i voveduvaweto doma{ni hartii od vrednost vo stranstvo prethodno ne go prijavi kaj Komisijata za hartii od vrednost (~len 13 stav 1);

11) izdava i voveduva hartii od vrednost i doku-menti za udel vo rezidentni investicioni fondovi vo stranstvo bez dobieno odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost (~len 13 stav 2);

12) upisot, uplatuvaweto i trguvaweto so hartii od vrednost vo stranstvo ne go vr{i preku ovlasten u~esnik (~len 14 stav 1);

13) za izvr{enite vloùvawa na rezidentot vo hartii od vrednost vo stranstvo, kako i izmena na ovie vloùvawa i nivno otu|uvawe redovno ne dosta-vuva izve{taj do Narodnata banka na Republika Ma-kedonija (~len 14 stav 2);

14) rezidentite, osven ovlastenite banki, kupuva-at hartii od vrednost vo stranstvo sprotivno na od-redbite od ovoj zakon (~len 14 stav 3):

15) ovlastenite banki kupuvaat i prodavaat har-tii od vrednost vo stranstvo vo tu|o ime i za tu|a smetka ili vo svoe ime i za tu|a smetka (~len 14 sta-vovite 4, 5 i 6);

16) izdava i voveduva stranski hartii od vrednost vo Republika Makedonija bez odobrenie od Komisija-ta za hartii od vrednost (~len 15 stav 1);

17) izdava i voveduva stranski dol`ni~ki hartii od vrednost so rok na pristignuvawe nad tri godini vo Republika Makedonija (~len 15 stav 3);

18) upisot, uplatuvaweto i trguvaweto so hartii od vrednost vo Republika Makedonija ne go vr{i pre-ku ovlasten u~esnik (~len 16 stav 1);

19) za vloùvawata na nerezidentite vo hartii od vrednost vo Republika Makedonija i izmenite na is-tite, vklu~uvaj}i i nivno otu|uvawe, ne dostavuva re-dovno izve{taj do Narodnata banka na Republika Ma-kedonija soglasno so ovoj zakon (~len 16 stav 2);

20) za transakciite vo stranstvo so dokumenti za udeli na investicionite fondovi koi se rezidenti ne postapuva soglasno so odredbite od ~lenovite 13 i 14 na ovoj zakon (~len 18);

21) za transakciite so dokumenti za udeli na in-vesticionite fondovi koi se nerezidenti ne postapu-va soglasno so odredbite od ~lenovite 15 i 16 na ovoj zakon (~len 19);

22) kreditnite raboti so stranstvo gi vr{i spro-tivno na na~inot propi{an so ovoj zakon (~len 20);

23) na rezident mu odobruva krediti vo devizi sprotivno na odredbite od ovoj zakon ( ~len 21 stav 1);

24) sklu~uva kreditni raboti vo devizi sprotivno na uslovite utvrdeni od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija (~len 21 stav 2);

25) rezident otvora i ima smetki vo stranstvo sprotivno na uslovite od ovoj zakon (~len 23);

26) otvora i vodi smetki na nerezidenti vo stran-ska valuta i vo denari vo sprotivnost so odredbite od ovoj zakon (~len 24 stav1);

27) pri otvorawe na smetkata ne go utvrdi identi-tetot na nerezidentot (~len 24 stav 2);

28) vr{i transfer vrz osnova na sklu~eni dogovo-ri za osiguruvawe na ìvot i osiguruvawe na krediti vo sprotivnost so zakonskite propisi (~len 25);

29) platniot promet so stranstvo go vr{at spro-tivno na na~inot utvrden od Narodnata banka na Re-publika Makedonija (~len 26 );

30) vr{i pla}awe i naplata na efektivni stran-ski pari vo transakcii so nerezidenti sprotivno na na~inot i uslovite propi{ani od Narodnata banka na Republika Makedonija (~len 27);

31) vr{i pla}awe i transfer na sredstva vrz os-nova na kapitalni transakcii vo sprotivnost so od-redbite od ovoj zakon (~len 28);

32) vnesuva ili iznesuva efektivni doma{ni i stranski pari, ~ekovi i monetarno zlato sprotivno na uslovite utvrdeni od Vladata na Republika Make-donija (~len 29);

33) vr{i transfer na hartii od vrednost vo stran-stvo nadvor od slu~aite utvrdeni so ovoj zakon (~len 30);

34) vr{i transakcii na kupuvawe i prodavawe na stranski plate`ni sredstva so subjekti koi za vr{ewe na takvi raboti nemaat dobieno odobrenie od Narod-nata banka na Republika Makedonija (~len 31 stav 3);

35) kupuva i prodava stranski plate`ni sredstva na devizniot pazar sprotivno na odredbite od ovoj za-kon (~len 31 stav 4 );

36) za vr{eweto na svojata dejnost kupuva ili pro-dava stranski plate`ni sredstva od menuva~nica sprotivno na ovoj zakon (~len 31 stav 6 ):

37) upotrebata na srednite kursevi od kursnata lista na Narodnata banka na Republika Makedonija e vo sprotivnost so odredbite od ovoj zakon (~len 35 stav 1):

38) pri carineweto na uvozot ne se koristi kur-snata lista na Narodnata banka na Republika Make-donija soglasno so ovoj zakon (~len 35 stav 2);

39) vr{i menuva~ki raboti bez dobieno ovlastuva-we od Narodnata banka na Republika Makedonija (~len 36 stav 2);

40) vr{i menuva~ki raboti sprotivno na na~inot i uslovite propi{ani od Narodnata banka na Repub-lika Makedonija (~len 36 stav 3);

41) ne izvestuva za site transakcii soglasno so ovoj zakon (~len 40);

42) ne izvestuva za site transakcii so hartii od vrednost vo stranstvo (~len 41);

43) ne izvestuva za site kreditni transakcii sog-lasno so ovoj zakon (~len 42);

44) ne ovozmoùva nepre~eno vr{ewe na inspek-ciskiot nadzor, uvid vo raboteweto i na negovo bara-we ne mu ja stava na raspolagawe ili dostavuva celata potrebna dokumentacija ili podatoci (~len 47) i

45) ne go izvr{i re{enieto na inspektorot (~le-novi 48, 49).

So pari~na kazna od 40.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok i odgovornoto lice vo pravnoto lice za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len.

So pari~na kazna od 40.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok i fizi~koto lice, rezident i ne-rezident, koe }e napravi prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len.

^len 57

Za storenite prekr{oci od ~len 56 na ovoj zakon, pokraj pari~nata kazna moè da se izre~e i merka za bezbednost zabrana na vr{ewe na opredelena dejnost i toa:

- za pravnoto lice od edna godina do pet godini i - za fizi~koto lice od {est meseci do edna godina.


Za storenite prekr{oci od ~len 56 na ovoj zakon,

pokraj pari~nata kazna }e se izre~e i merka za bez-bednost odzemawe na predmetite so koi bil izvr{en prekr{okot ili koi bile nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot ili {to nastanale so izvr{uvawe na prekr{okot.

Za storeniot prekr{ok od ~len 56 stav 1 to~ki 31 i 32 na ovoj zakon }e se izre~e merka za bezbednost od-zemawe na prevoznoto sredstvo ako negovite tajni, odnosno skrieni mesta bile koristeni za sokrivawe na predmetot na prekr{okot i ako vrednosta na pred-metot na prekr{okot e pogolema od edna tretina od carinskata osnovica na prevoznoto, odnosno prenos-noto sredstvo.

Po isklu~ok na stav 2 od ovoj ~len moè da se iz-vr{i delumno odzemawe na predmeti {to se upotre-beni, {to bile nameneti ili {to nastanale so izvr-{uvaweto na prekr{okot, ako motivite ili drugite okolnosti pod koi prekr{okot e izvr{en ukaùvaat deka ne e opravdano predmetot da se odzeme vo celost.

^len 58

Postapkata za prekr{ocite od ovoj zakon ne moè da se povede nitu da se vodi ako pominat dve godini od denot na storuvawe na prekr{okot.

Zastaruvaweto se prekinuva so sekoe procesno dejstvie {to se prezema zaradi gonewe na storitelot na prekr{okot.

Po sekoj prekin zastaruvaweto zapo~nuva povtor-no da te~e.

Zastaruvaweto na prekr{o~noto gonewe nastapu-va vo sekoj slu~aj po izminuvaweto na ~etiri godini od denot na storuvaweto na prekr{okot.

11. PREODNI ODREDBI

^len 59

Odredbite na ~len 4 stav 4 od ovoj zakon vleguvaat vo sila od 1 januari 2004 godina.

Po istekot na prvata etapa od Spogodbata za sta-bilizacija i asocijacija me|u Republika Makedonija i Evropskata unija, odredbite na ~len 11 stav 1, ~len 13 stav 2, ~len 14 stavovi 3, 4, 5, 6, 7 i 8 i ~len 15 stav 3 od ovoj zakon, }e prestanat da vaàt.

Vo slu~aj na razli~ni formi na povrzuvawe i spo-juvawe na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost so drugi stranski berzi, odredbite na ~len 14 stavovi 3, 4, 5, 6 i 7 od ovoj zakon nema da se odnesuvaat za vloùvawata na rezidentite vo hartii od vrednost na tie berzi.

Po istekot na vtorata etapa od Spogodbata za sta-bilizacija i asocijacija me|u Republika Makedonija i Evropskata unija, odredbata na ~len 23 stav 2 od ovoj zakon }e prestane da vaì.

12. ZAVR[NI ODREDBI

^len 60

Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od 60 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 61

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da vaì Zakonot za devizno rabotewe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 30/93 i 54/2000) i Zakonot za kreditni odnosi so stranstvo ("Slu`ben vesnik na Republika Makedoni-ja" broj 31/93 i 41/96).

^len 62

Ovoj zakon vleguva vo sila so denot na objavuvawe-to vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e otpo~ne da se primenuva od 1 oktomvri 2001 godi-na.

736. Vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 od Ustavot na

Republika Makedonija, pretsedatelot na Republika Makedonija i pretsedatelot na Sobranieto na Repub-lika Makedonija, izdavaat

U K A Z

ZA PROGLASUVAWE NA ZAKONOT ZA PODA-TOCITE VO ELEKTRONSKI OBLIK

I ELEKTRONSKI POTPIS Se proglasuva Zakonot za podatocite vo elektron-

ski oblik i elektronski potpis, {to Sobranieto na Republika Makedonija go do-

nese na sednicata odràna na 25 april 2001 godina. Br. 07-1535/1 Pretsedatel 25 april 2001 godina na Republika Makedonija, Skopje Boris Trajkovski, s.r.

Potpretsedatel na Sobranieto na Republika

Makedonija, Tomislav Stojanovski, s.r.

Z A K O N

ZA PODATOCITE VO ELEKTRONSKI OBLIK I ELEKTRONSKI POTPIS

I. OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduva i regulira elektronsko-to rabotewe koe vklu~uva upotreba na informati~ka i telekomunikaciona tehnologija i upotreba na poda-toci vo elektronski oblik i elektronski potpis i vo sudski, upravni postapki i vo platniot promet, osven ako poinaku ne e predvideno so zakon.

^len 2

Oddelni poimi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednovo zna~ewe:

1. Podatoci vo elektronski oblik se podatoci koi se formirani ili ~uvani na elektronski na~in.

2. Elektronska poraka e niza na podatoci koi se prateni ili primeni po elektronski pat koe, pred se, vklu~uva i elektronsko razmenuvawe na podatoci i elektronska po{ta.

3. Elektronski potpis podrazbira niza na podato-ci vo elektronski oblik koi se sodràni ili se lo-gi~no povrzani so drugi podatoci vo elektronski ob-lik i e namenet za utvrduvawe na avtenti~nost na po-datocite i za utvrduvawe na identitetot na potpisni-kot.

4. Op{to prifaten elektronski potpis e elek-tronski potpis ako:

a) isklu~ivo i edinstveno e povrzan so potpisni-kot;

b) moè od nego so sigurnost da se utvrdi potpis-nikot;

v) e kreiran so upotreba na podatoci i sredstva za op{to prifateno elektronsko potpi{uvawe koi se vo celosna kontrola na potpi{uva~ot i

g) e povrzan so podatoci na koi se odnesuva, na na-~in {to ovozmoùva utvrduvawe na sekoja podocne`-na promena na tie podatoci na koi se odnesuva potpi-sot ili promena na logi~nata povrzanost na samite podatoci.

5. Vremenski ìg e elektronski potpi{ana potvr-da od strana na izdava~ot na sertifikati, za odredena sodrìna na podatoci vo to~no odredeno vreme i da-tum.

6. Ispra}a~ na elektronska poraka e lice koe is-pra}a ili vo negovo ime se ispra}a elektronska pora-ka.

7. Adresa na elektronska poraka zna~i mesto ili lice na koe ispra}a~ot sakal da ja isprati porakata .


8. Prima~ na elektronska poraka e lice koe ja

primilo porakata. 9. Posrednik na elektronska poraka e lice koe za

drugo lice pra}a, prima ili ~uva elektronski pora-ki, odnosno obezbeduva drugi uslugi povrzani so elek-tronski poraki.

10. Potpisnik e lice koe vo svoe ime ili vo ime za drugo pravno ili fizi~ko lice koe go zastapuva, nap-ravi elektronski potpis, odnosno se potpi{e.

11. Informacionen sistem e sistem koj se koristi za sostavuvawe, pra}awe, primawe, ~uvawe ili druga obrabotka na elektronski podatoci.

12. Podatoci za elektronsko potpi{uvawe se edinstveni podatoci koristeni pri kreirawe na elektronskiot potpis kako, na primer, kodovi ili privatni kriptografski klu~evi.

13. Sredstvo za elektronsko potpi{uvawe e kon-figurirana programska ili ma{inska oprema koja se koristi za oformuvawe na elektronski potpis.

14. Sredstvo za op{to prifateno elektronsko potpi{uvawe e: sredstvo so koe se obezbeduva edins-tveni, sigurni i doverlivi podatoci za elektronsko potpi{uvawe; da ne moè vo razumno vreme i so raz-umni sredstva od podatocite za proverka na elek-tronskiot potpis da se dobijat podatoci za elektron-sko potpi{uvawe; elektronskiot potpis da bide za{-titen od falsifikuvawe so upotreba na momentalno dostapnata tehnologija i potpisnikot da moè sigur-no da gi za~uva podatocite za elektronsko potpi{u-vawe od neovlasten pristap.

15. Podatoci za proverka na elektronski potpis se edinstveni podatoci koristeni pri proverka na elektronskiot potpis kako, na primer, kodovi ili javni kriptografski klu~evi.

16. Sredstvo za proverka na elektronski potpis e konfigurirana programska ili ma{inska oprema ko-ja se koristi za proverka na elektronski potpis.

17. Sertifikat e potvrda vo elektronski oblik so koj se potvrduva vrskata me|u podatocite za proverka na elektronski potpis so odredeno lice, nositelot na sertifikatot i identitetot na toa lice.

18. Kvalifikuvan sertifikat e sertifikat koj sodrì ime ili naziv i dràva na ìveali{teto, od-nosno sedi{teto na izdava~ot; ime ili naziv, odnosno psevdonim na nositelot ili naziv, odnosno psevdonim na informati~kiot sistem so naznaka na nositelot; podatoci za proverka na elektronskiot potpis koi se povrzani so podatocite za elektronsko potpi{uvawe; po~etok i kraj na vaèweto na sertifikatot; identifikacionen broj na sertifikatot; op{to pri-fateniot elektronski potpis na izdava~ot i eventu-alnite ograni~uvawa za upotreba na sertifikatot i

19. Izdava~ e fizi~ko ili pravno lice koe izdava sertifikati ili obezbeduva drugi uslugi povrzani so sertifikati, odnosno elektronski potpisi.

^len 3

(1) Ako poinaku ne e dogovoreno, odredbite od ovoj zakon so isklu~ok na odredbite od ~lenovite 4 i 12 ne vaàt za zatvoreni sistemi koi vo celost se ureduvaat so pismeni spogodbi me|u poznat broj na do-govorni stranki.

(2) Pravnite ili fizi~kite lica moàt odnosite vo vrska so podatocite vo elektronski oblik, elek-tronskite poraki i elektronskiot potpis da gi ure-dat poinaku otkolku {to e opredeleno so ovoj zakon, ako od oddelna odredba na ovoj zakon ili od nejzinata smisla ne proizleguva ne{to drugo.

^len 4

Podatok vo elektronski oblik ne moè da se od-bie ili da ne se prifati kako dokaz samo za toa {to e vo elektronski oblik.

II. PODATOCI I PORAKI VO ELEKTRONSKI OBLIK

^len 5

Prima~ot sekoja primena elektronska poraka ja smeta za posebna, osven vo slu~aj koga elektronskata poraka e duplirana ili multiplicirana i prima~ot znae ili moè da znae deka se raboti za istata poraka.

^len 6

Ako poinaku ne e dogovoreno za vreme na pra}awe na elektronskata poraka se smeta momentot koga taa vleguva vo informacionen sistem koj e nadvor od kontrola na ispra}a~ot, odnosno na liceto koe ja pra}a porakata vo ime na ispra}a~ot.

^len 7

(1) Ako poinaku ne e dogovoreno za vreme na pri-em na elektronska poraka se smeta vremeto koga taa vlegla vo informacioniot sistem na prima~ot.

(2) Ako prima~ot odredil informacionen sistem za primawe na elektronski poraki vo toj slu~aj po is-klu~ok na odredbata od stav (1) na ovoj ~len, za vreme na priem na elektronska poraka se smeta vremeto ko-ga elektronskata poraka vlegla vo odredeniot za toa informacioniot sistem ili ako elektronskata pora-ka e pratena na drug informacionen sistem za vreme na priem na elektronska poraka se smeta vremeto ko-ga elektronskata poraka e prezemena od prima~ot.

^len 8

Ako poinaku ne e dogovoreno za mesto na ispra}a-we na elektronskata poraka se smeta mestoto kade {to ispra}a~ot ima sedi{te ili mesto na ìveewe, odnosno prebivali{te vo vreme na ispra}awe na po-rakata.

^len 9

Ako poinaku ne e dogovoreno za mesto na priem na elektronskata poraka se smeta mestoto kade {to e se-di{teto na prima~ot ili mestoto na postojanoto ì-veali{te, odnosno prebivali{te na prima~ot vo vre-me na primawe na porakata.

^len 10

(1) Ako so zakon ili drug propis e predvideno de-ka odredeni dokumenti, zapisi ili podatoci treba da se za~uvaat, toa moè da se napravi i na elektronski na~in pod slednive uslovi:

a) podatocite sodràni vo elektronskiot doku-ment ili zapis, da se dostapni i da se na raspolagawe za podocne`na upotreba;

b) da se za~uvani vo oblik vo koj bile formirani, prateni ili primeni ili vo oblik koj to~no ja pret-stavuva formiranata, pratenata ili primenata in-formacija;

v) da e so~uvana na na~in koj ovozmoùva identi-fikacija na mestoto i vremeto od kade {to e pratena, odnosno primena elektronskata poraka i

g) da se upotrebuva tehnologija i postapki koi onevozmoùvaat promena ili bri{ewe na podatoci-te, a dokolku toa se slu~i da bide lesno voo~livo.

(2) Obvrskata za ~uvawe na dokumenti, zapisi ili podatoci od stav (1) na ovoj ~len ne se odnesuva na po-datoci ~ija edinstvena cel e da ovozmoàt priem ili ispra}awe na elektronskata poraka (komunikacioni podatoci).

(3) Ako so zakon ili drug propis se bara odredeni podatoci da se prezentiraat ili za~uvaat vo origi-nal ovoj uslov e ispolnet od podatocite vo elektron-ski oblik vo slu~aj koga gi ispolnuvaat uslovite od stav (1) na ovoj ~len.

^len 11

(1) Ako so zakon ili drug propis se bara informa-cijata da bide vo pismena forma ovoj uslov e ispol-net koga od podatoci vo elektronski oblik ako poda-


tocite sodràni vo elektronskiot dokument ili za-pis se dostapni i se na raspolagawe za podocne`na upotreba.

(2) Odredbite od stav (1) na ovoj ~len ne se odnesu-vaat za akti koi zadolìtelno se zaveruvaat pred sud ili notar.

III. ELEKTRONSKI POTPIS

^len 12

Elektronskiot potpis ne moè da se ospori ili da se odbie kako dokaz samo poradi toa {to:

1) e vo elektronski oblik ili 2) ako za istiot nema kvalifikuvan sertifikat

ili 3) ako sertifikatot ne e izdaden od akreditiran

izdava~ ili 4) ne e formiran na sredstva za op{to prifatli-

vo elektronsko potpi{uvawe.

^len 13 (1) Op{to prifatliv elektronski potpis so kva-

lifikuvan sertifikat daden vo vrska so elektronski podatoci e izedna~en so svoera~en potpis i zatoa ima ednakva va`nost i sila na dokaz, kako i svoera~niot potpis daden vo vrska so hartieni dokumenti.

(2) Elektronskiot potpis ne vaì tamu kade {to se bara svoera~en potpis pred notar ili sud.

^len 14

Licata koi ~uvaat dokumenti koi se elektronski potpi{ani so upotreba na podatoci i sredstva za elektronsko potpi{uvawe se dol`ni da gi ~uvaat i komplementarnite podatoci i sredstva za proverka na elektronskiot potpis isto tolku dolgo kolku {to se ~uva i dokumentot.

^len 15

Zabraneta e upotrebata na podatoci i sredstva za elektronsko potpi{uvawe bez soglasnost na potpis-nikot ili nositelot na sertifikatot koi se odnesu-vaat na navedenite podatocite i sredstva.

^len 16

(1) Izdava~ot e dolèn najmalku 30 dena pred po-~etokot na svojata dejnost da se registrira vo Minis-terstvoto za finansii.

(2) Izdava~ot e dolèn da donese pravila koi tre-ba da bidat usoglaseni so zakonot i site podzakonski akti .

(3) Pri registrirawe vo Ministerstvoto za fi-nansii izdava~ot gi dostavuva pravilata, kako i seko-ja izmena na istite.

(4) Izdava~ot e dolèn dosledno da gi sproveduva svoite pravila.

(5) Ministerot za finansii gi propi{uva na~i-not i postapkata za registracija na izdava~i, kako i sodrìnata na pravilata na izdava~ot.

^len 17

(1) Izdava~ot e dolèn vo rok od eden den da go iz-vesti Ministerstvoto za finansii ako poradi nekoi okolnosti ne moè ili e spre~en da raboti soglasno so zakon, podzakonski akti i svoite pravila.

(2) Izdava~ot e dolèn vo rok od eden den da go iz-vesti Ministerstvoto za finansii za moèn ste~aj ili likvidacija.

^len 18

(1) Izdava~ot e dolèn vo rok od dva dena da gi poni{ti site sertifikati pred istekot na nivnata va`nost vo soglasnost so svoite pravila so koi se predviduva poni{tuvawe na sertifikat, no sekoga{ vo slu~ai ako:

a) toa go bara nositelot na sertifikatot ili b) izdava~ot utvrdi deka nositelot na sertifika-

tot umrel ili ja izgubil delovnata sposobnost ili

prestanal da postoi ili ako se promenile okolnosti-te koi bitno vlijaat na polna va`nost na sertifika-tot ili

v) podatocite vo sertifikatot se pogre{ni ili sertifikatot e izdaden vrz osnova na pogre{ni poda-toci ili

g) podatocite za proverka na elektronskiot pot-pis ili informacioniot sistem na izdava~ot se zag-rozeni na na~in koj vlijae na sigurnost na sertifika-tot ili

d) podatocite za elektronsko potpi{uvawe ili informacioniot sistem na nositelot na sertifika-tot se zagrozeni na na~in koj vlijae na sigurnosta na elektronskoto potpi{uvawe ili

|) izdava~ot prestanal so dejnosta ili istata mu e zabraneta i negovata dejnost ne ja prezemal drug izda-va~ ili

e) sertifikatot treba da se poni{ti so odluka na sud ili drug nadleèn organ.

(2) Izdava~ot e dolèn vo svoite pravila da pred-vidi dali, kade i kako }e go vr{i izvestuvaweto za izdavawe ili poni{tuvawe na sertifikat.

(3) Izdava~ot e dolèn da go izvesti nositelot na sertifikatot za poni{tuvaweto na istiot bez ogled na toa {to e utvrdeno so negovite pravila. Podatoci-te za poni{tuvaweto na sertifikatot izdava~ot e dolèn da gi dade i na treto lice ako toa go bara tre-toto lice ili da go objavi ako vodi registar na po-ni{teni sertifikati.

^len 19

Ministerstvoto za finansii e dol`no da obezbe-di poni{tuvawe na sertifikatite na izdava~ite koi prestanale so rabota ili na koi im e zabraneto rabo-teweto ako toa prethodno samite ne go napravile ili ako dejnosta na izdava~ot ne ja prezel drug izdava~.

^len 20

(1) Nositelot na sertifikatot e dolèn podatoci-te i sredstvata za elektronsko potpi{uvawe da gi ~uva kako dobar doma}in i da gi upotrebuva vo soglasnost so ovoj zakon i podzakonskite akti i da go spre~i sekoj neovlasten pristap do tie podatoci i sredstva.

(2) Nositelot na sertifikatot e dolèn da poba-ra poni{tuvawe na svojot sertifikat ako negovite podatoci za elektronsko potpi{uvawe ili negoviot informati~ki sistem se izgubeni ili zagrozeni na na~in koj vlijae na sigurnosta na formirawe na elek-tronskiot potpis ili ako postoi mo`nost za zloupot-reba ili ako do{lo do promena na podatocite navede-ni vo sertifikatot.

^len 21

Ako sertifikatot vo sebe sodrì i podatoci za treto lice koe ne e nositel na sertifikatot, tretoto lice moè da bara poni{tuvawe na sertifikatot od pri~ini dadeni vo stav (2) na ~len 20 od ovoj zakon.

^len 22

(1) Poni{tuvawe na sertifikatot me|u nositelot na sertifikatot i izdava~ot ima pravno dejstvo od momentot koga sertifikatot e poni{ten.

(2) Poni{tuvaweto na sertifikatot me|u treto lice i izdava~ot ima pravno dejstvo od momentot koga izdava~ot }e go objavi poni{tuvaweto ili ako po-ni{tuvaweto ne e objaveno od momentot koga tretoto lice }e doznae za poni{tuvaweto.

(3) Pri poni{tuvaweto na sertifikatot mora da se navede to~noto vreme i datumot na poni{tuvawe.

(4) Poni{tuvaweto sekoga{ vaì od momentot na poni{tuvawe pa vo idnina. Zabraneto e retroaktiv-no poni{tuvawe na sertifikat.

^len 23

Izdava~ot mora da ja ~uva najmalku pet godini: (a) dokumentacijata za prezemenite merki na bez-

bednost soglasno so ovoj zakon i podzakonskite akti i


(b) dokumentacijata za site izdadeni i poni{teni

sertifikati i toa na na~in koj }e obezbedi podatoci-te od ovaa dokumentacija da bidat sekoga{ dostapni i nivnata avtenti~nost i promenite vo istite da mo-è sekoga{ da se proveri.

^len 24

(1) Izdava~ot e dolèn pred da prestane so vr{e-we na dejnosta da go izvesti Ministerstvoto za fi-nansii i nositelite na izdadenite sertifikati i da gi obezbedi site prava i obvrski okolu izdadenite sertifikati da bidat prezemeni od drug izdava~ ili da gi poni{ti site vaè~ki sertifikati.

(2) Izdava~ot e dolèn celokupnata dokumentaci-ja da ja predade na drug izdava~ koj }e gi prezeme site prava i obvrski vo vrska so izdadenite sertifikati, a ako takov nema toga{ istata e dolèn da ja predade na Ministerstvoto za finansii.

^len 25

(1) Od kvalifikuvaniot sertifikat zadolìtel-no mora da moè da se utvrdi:

a) deka se raboti za kvalifikuvan sertifikat; b) ime ili naziv i dràva na ìveali{te, odnosno

sedi{te na izdava~ot; v) ime ili naziv, odnosno psevdonim na nositelot

ili naziv, odnosno psevdonim na informati~kiot sistem so naznaka na nositelot pod ~ija kontrola e istiot, so zadolìtelna oznaka deka se raboti za psevdonim ;

g) dopolnitelni podatoci za nositelot na serti-fikatot koi se propi{ani za namenata za koja serti-fikatot }e se upotrebuva;

d) podatoci za proverka na elektronskiot potpis koi se povrzani so podatocite za elektronsko potpi-{uvawe koi se pod nadzor na nositelot na sertifika-tot;

|) po~etok i kraj na va`nost na sertifikatot; e) identifikacionen broj na sertifikatot; `) op{to prifateniot elektronski potpis na iz-

dava~ot; z) eventualni ograni~uvawa za upotrebata na ser-

tifikatot i y) eventualni ograni~uvawa na iznosot na trans-

akciite koi moàt da se vr{at so sertifikatot. (2) Ako poinaku ne e dogovoreno na kvalifikuva-

niot sertifikat ne smee da ima nikakvi drugi poda-toci.

^len 26

Izdava~ot koj izdava kvalifikuvani sertifikati e dolèn uslugite da gi dava stru~no i sovesno.

^len 27

(1) Izdava~ot koj izdava kvalifikuvani sertifi-kati e dolèn da vodi registar na poni{teni serti-fikati koj registar treba da go sodrì najmalku identifikacioniot broj na poni{teniot sertifikat za da moè so sigurnost da se utvrdi koj e poni{teni-ot sertifikat.

(2) Registarot ne smee da sodrì podatoci za pri-~inite na poni{tuvaweto ili bilo koi drugi podato-ci koi ne se sodràni vo sertifikatot, osven datu-mot i vremeto na poni{tuvawe.

(3) Izdava~ot e dolèn registarot da go potpi{e so svojot op{to prifaten elektronski potpis za koj ima kvalifikuvan sertifikat koj e najmalku poded-nakvo siguren, kako i sertifikatite koi se vodat vo registarot.

(4) Izdava~ot e dolèn da obezbedi mo`nost za momentalno i sigurno poni{tuvawe na kvalifikuvan sertifikat, kako i mo`nost za precizno odreduvawe na momentot na izdavawe i poni{tuvawe na kvalifi-kuvaniot sertifikat.

(5) Izdava~ot koj izdava kvalifikuvan sertifi-kat i prestane so dejnosta soglasno so ovoj zakon e dolèn da obezbedi drug izdava~ koj izdava kvalifi-

kuvani sertifikati da go prezeme vodeweto na po-ni{tenite kvalifikuvani sertifikati vo svojot re-gistar.

(6) Ako izdava~ot ne obezbedi prezemawe na vode-weto na poni{tenite kvalifikuvani sertifikati toga{ toa }e go napravi Ministerstvoto za finansii na tro{ok na izdava~ot.

^len 28

Izdava~ot koj izdava kvalifikuvani sertifikati e dolèn da go utvrdi identitetot i drugite potrebni podatoci na nositelot na sertifikatot so li~na karta ili paso{ i site drugi potrebni dokumenti. Za prav-nite lica e potrebna i registracijata na firmata.

^len 29

(1) Izdava~ot koj izdava kvalifikuvani sertifi-kati e dolèn da vraboti kadar so potrebno stru~no znaewe i iskustvo i da bide osposoben za vr{ewe na ovaa dejnost i da raboti i primenuva postapki koi se vo soglasnost so op{to prifatenite svetski standar-di.

(2) Ministerot za finansii poblisku }e gi propi-{e uslovite od stav (1) na ovoj ~len.

^len 30

(1) Izdava~ot e dolèn da upotrebuva sistemi i oprema koja obezbeduva tehni~ka i kriptografska si-gurnost i koja }e garantira maksimalna bezbednost i doverlivost na podatocite so standardite na Evrop-skata unija i svetskite standardi.

(2) Izdava~ot ne smee da ~uva podatoci za elek-tronsko potpi{uvawe.

(3) Izdava~ot e dolèn za ~uvawe na kvalifikuva-ni sertifikati da koristi sigurni sistemi so koi:

a) se ovozmoùva da se proveri avtenti~nosta na sertifikatot;

b) se obezbeduva dostapnost na sertifikatot samo ako toa prethodno go dozvolil nositelot ;

v) se ovozmoùva samo ovlasteni lica da vnesuva-at novi podatoci ili da gi menuvaat postojnite i

g) se ovozmoùva korisnikot na ednostaven na~in da gi zabeleì promenite koi moàt da go zagrozat ispolnuvaweto na prethodnite uslovi.

(4) Ministerot za finansii podetalno }e ja pro-pi{e potrebnata oprema i sistem za ~uvawe na kvali-fikuvaniot sertifikat.

^len 31

(1) Izdava~ot koj izdava kvalifikuvani sertifi-kati e dolèn da bide osiguran od eventualna {teta koja toj moè da ja predizvika.

(2) Ministerot za finansii ke go propi{e najnis-kiot iznos na osiguruvawe.

^len 32

(1) Izdava~ot koj izdava kvalifikuvani sertifi-kati e dolèn da gi ~uva site relevantni podatoci za site izdadeni kvalifikuvani sertifikati so cel is-tite da moè da se upotrebuvaat vo eventualni sud-ski, upravni i drugi postapki.

(2) Site relevantni podatoci izdava~ot koj izdava kvalifikuvani sertifikati e dolèn da gi ~uva onolku vreme kolku {to se ~uvaat podatocite koi bi-le potpi{ani so elektronski potpis na koj se odnesu-va kvalifikuvaniot sertifikat, no najmalku pet go-dini od izdavaweto na kvalifikuvaniot sertifikat.

(3) Za relevantni podatoci od kvalifikuvaniot sertifikat se smetaat osobeno:

a) podatocite za na~inot na proverka na identite-tot na nositelot na sertifikatot;

b) vremeto, datumot i na~inot na izdavawe na sertifikatot;

v) pri~inite, vremeto, datumot i na~inot na po-ni{tuvawe na sertifikatot;

g) vreme na vaèwe na sertifikatot i


d) site poraki koi se povrzani so va`nosta na ser-

tifikatot razmeneti me|u izdava~ot i nositelot na sertifikatot.

(4) Podatocite od stav (3) na ovoj ~len moàt da se ~uvaat i na elektronski na~in.

^len 33

(1) Izdava~ot mora pred izdavawe na sertifika-tot i sklu~uvawe na dogovorot da go izvesti liceto na koe }e mu izdade sertifikat za site okolnosti na izdavawe na sertifikatot.

(2) Izvestuvaweto zadolìtelno gi sodrì sled-nive informacii:

a) precizen izvadok od zakonskite odredbi i svoi-te pravila i drugi uslovi koi se odnesuvaat na koris-tewe na sertifikatot;

b) za mo`nite ograni~uvawa na primenata na ser-tifikatot;

v) za postoewe na mo`nosta za akreditacija; g) za postapkite za spogodbeno re{avawe na spo-

rovite i postapkata za àlba; d) za merkite na pretpazlivost koi mora da gi

sproveduva sopstvenikot na sertifikatot i |) predupreduvawe deka po istekot na odreden pe-

riod podatocite koi ve}e edna{ se potpi{ani treba povtorno da se potpi{at.

(3) Site informacii treba jasno i razbirlivo da se napi{ani i zadolìtelno se davaat vo pismena forma na medium koj obezbeduva trajnost i nepromen-livost na podatocite.

(4) Izdava~ot e dolèn na treti lica da im obez-bedi pristap do ovie informacii.

^len 34

(1) Ministerstvoto za finansii vodi registar na izdava~i na sertifikati vo Republika Makedonija.

(2) Izdava~ite od stranstvo moàt da se registri-raat vo Ministerstvoto za finansii pod uslov nivni-te sertifikati da se priznaat vo Republika Makedo-nija.

(3) Registarot se potpi{uva so op{to prifatliv elektronski potpis ~ij kvalifikuvan sertifikat se ob-javuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

^len 35

(1) Sredstvata za op{to prifatlivo elektronsko potpi{uvawe treba da go obezbedat slednovo:

a) podatocite za elektronsko potpi{uvawe da se edinstveni sigurni i doverlivi;

b) da ne moè vo razumno vreme i so razumni sred-stva od podatocite za proverka na elektronskiot pot-pis da se dobijat podatocite za elektronsko potpi{u-vawe;

v) elektronskiot potpis da bide za{titen od fal-sifikuvawe so upotreba na momentalno dostapnata tehnologija i;

g) potpisnikot da moè sigurno da gi so~uva poda-tocite za elektronsko potpi{uvawe od neovlasten pristap.

(2) Ovie sredstva ne smee da gi promenat podato-cite koi se potpi{uvaat ili da go spre~at potpisni-kot da gi vidi podatocite koi gi potpi{uva.

(3) Ministerot za finansii poblisku }e gi propi-{e uslovite koi treba da gi ispolnuvaat sredstvata za elektronsko potpi{uvawe soglasno so ovoj ~len.

^len 36

(1) Za vreme na procesot na proverka na op{to prifateniot elektronski potpis zadolìtelno tre-ba da se obezbedi:

a) podatocite koi se upotrebuvaat za proverka na elektronskiot potpis da se isti so podatocite koi korisnikot gi gleda;

b) potpisot da se proveri na siguren na~in, a re-zultatot od ovaa proverka i identititetot na nosite-lot na sertifikatot pravilno da se prikaàt na ko-risnikot;

v) korisnikot da moè na siguren na~in da ja pro-veri sodrìnata na potpi{anite podatoci;

g) proverka na avtenti~nosta i polnova`nosta na sertifikatot vo vremeto na proverka na elek-

tronskiot potpis; d) jasno predupreduvawe, ako sertifikatot e izda-

den pod psevdonim i |) site promeni koi vlijaat na sigurnosta na elek-

tronskiot potpis treba da se utvrdat i prikaàt. (2) Ministerot za finansii poblisku }e gi propi-

{e uslovite koi treba da gi ispolnuvaat sredstvata za proverka na elektronskiot potpis od ovoj ~len.

^len 37

(1) So izdavawe na kvalifikuvan sertifikat iz-dava~ot e odgovoren sprema sekoe lice koe se poviku-va na kvalifikuvan sertifikat za:

a) to~nosta na site podatoci vo sertifikatot; b) deka sertifikatot gi sodrì site propi{ani i

dogovoreni podatoci; v) deka nositelot na sertifikatot vo vreme na iz-

davawe na istiot gi imal podatocite za elektronsko potpi{uvawe koi se sovpa|aat so podatocite za pro-verka na elektronskiot potpis koi se nazna~e

Documents

Sluzben vesnik na RM, br.34, Cetvrtok, 3 maj 2001..."(3) Visinata na iznosot od stav (1) na ovoj ~len go utvrduva Vladata." ^len 18 Vo ~lenot 58 brojot "100%" se zamenuva so brojot