Lutatapiperka

i domatot,

eLektronsko upravuvawemart 2010 broj 53 www.ffrm.org.mk cena: 50 den.

Lutatapiperka

i domatot, dohoden biznis

Podarok za pretplata - zemjodelska svetilka

najstariot bonsai ]e nÈ odvede vo Ginis?

podGotovki na po^vata vo pLasteniCite

[eeset Godini eGzistenCija od bivoLite

Spisanieto „Moja zemja” iz­le guva mese~no i e vo sop­st venost na Federacijata na farmeri vo Repub lika Ma kedonija. Prviot broj iz le ze kako orga ni zaciski bil ten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se dis t ri bu ira kako me se~ no spe cijalizirano spi sa nie za zem jodelstvo i ru ra len raz voj.

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra} ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa } e vlijaete na kvalitetot na sodr` inata i } e dobiete informacii za va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.

UREDNI^KI ZBOR

Protesti na jabolkoproizvoditelite. Nezadovolst­vo na farmerite vo strumi~kiot region od subvenci­ite, strav deka pazarite od sosedstvoto }e im bidat zatvoreni. I ponatamu bolna to~ka na mlekoproiz­voditelite e „Svedmilk“. Site zemjodelci se `alat na niskata otkupna cena...

Site ovie problemi, nekako, dobivaat poinakov izgled vo javnosta. Politi~arite se rastr~aa po zem­jodelskite regioni, organiziraat forumi za da gi slu{nat makite na zemjodelcite, da se napijat edno kafe so niv, da porazgovaraat. Potoa sleduvaa demanti i potsetuvawe na opozicijata ili vlasta {to pravel Branko za zemjodelcite, {to pravi Gruevski za farmer­ite. I taka, s# si te~e i ni{to ne se menuva.

Vo posledno vreme politi~arite od opozicijata ili vlasta go svrtea vnimanieto kon zemjodelstvoto. Dobro bi bilo ako toa go pravat so cel da im pomognat na farmerite, a ne i za ponatamu da manipuliraat so niv.

Tuka se postavuva pra{aweto: Zo{to igra i manipu­lacija so farmerite?

Od edna strana, odgovornost nosat partiite koi toa go pravat za svoi interesi, a od druga strana, odgo­vornost nosat i samite zemjodelci koi go dozvoluvaat toa. Na krajot, koga farmerite pak }e ostanat izigra­ni, se javuva revolt, sleduvaat protesti i prikaznata pak si te~e i ni{to ne se menuva.

Koga }e se sfati deka vo zemjodelstvoto treba da se nastapuva obedineto, bez politi~ki vlijanija, bez ma­nipulacii, toga{ zemjodelcite }e imaat rezultati. Vo noemvriskiot broj na „Moja zemja“, od Sektorot za poli­tika i razvoj na FFRM potenciraa deka vo praktikata najdobar instrument za gra|anskite organizacii vo ostvaruvawe na svoite prava i interesi e SISTEM­SKOTO RE[AVAWE koe nudi dolgoro~na perspektiva. „Zdru`enijata se tie koi treba da iniciraat dvi`ewa, da vnesuvaat inovacii i da iznao|aat re{enija i idei za procesot na promeni vo stavovite na javnosta i vo politikata“, se veli vo tekstot.

Na vakov na~in, organizirani i obedineti, farmer­ite }e stanat vistinska vlijatel­na sila so koja nema da mo`e da ma­nipulira nitu edna vlast. Toga{ }e imame vistinsko lobirawe, toga{ }e imame rezultati, toga{ }e odime vo razvoj.

TOGA[ PRIKAZNATA ]E TE^E I ]E SE MENUVA!

So po~it,Biljana Petrovska ­ Mitrevska

P.S.: Panta rei – „S# te~e“, poznatata fraza na anti~kiot

filozof Heraklit za promenite, no ovaa anti~ka misla ne

funkcionira kaj nas

SODR@INA

Panta rei – S# te~e, no ni{to ne se menuva

Moja zemjaMart 2010

Izdava~:FFRM MedijaUl. Gigo MihajlovskiBr. 3, 1000 SkopjeTel/Faks: 02 3099042e-mail: mojazemja@gmail.com

Broj na ` iro smetka:250­0050000485­38 Invest banka380­1­645333 001­46 Prokredit banka

Izvr{en direktor i glaven i odgovoren urednikTrajan Dimkovskitrajan.dimkovski@ffrm.org.mkUrednikBiljana Petrovska Mitrevskabiljana.petrovska@ffrm.org.mkZamenik urednikMakedonka Baldazarskadomenmk@gmail.comMarketing i distribucijaBlagoj~e Najdovski 070/937132blagojche.najdovski@media.ffrm.org.mkFoto vest - naslovnaBlagoj~e Najdovski

LektorVerica NedelkoskaNovinariAntoanela DimitrievskaStru~ni sorabotniciprof. d­r Dragi Tanevski, Safka Markudova, Atanas Dimitrov

SorabotniciMartin Traj~ev, Marija Kotevska, Stojan Lazarov, Nada Karaivanova, Stojan~e Anastasov, Risto Velkov, Nedim Kasami, Eleonora Veljanoska

Dizajn: Brigada dizajn ­ SkopjePe~ati: Propoint Skopje

5

10

14

22

28

Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewa­ta od farmerite vo [vedska na farmerite vo Make­donija preku proektot Poddr{ka na zemjodelskite zdru`enija vo Republika Makedonija ­ SFARM.

Nastani3.000 FarMerI Se DeL oD FFrM

aFPZrrPrograMa Za FINaNSISka PoDDr[ka Na rUraLNIot raZvoj Za 2010

gradinarstvo raNata ZeLka - BrZ PrILIv Na SreDStva

PoledelstvoSertIFIcIraNoto SeMe - kLU^ Za PoDoBar PrINoS

P~elarstvo P^eLIte - SPaS Za ZeMjoDeLStvoto

4 | MOJA ZEMJA

KOMENTAR

Finansiskata poddr[ka vo zemjodelstvoto koja se zgolemi i do 100 milioni evra za celoto

zemjodelstvo, prakti^no, nema nikakvo zgolemuvawe po merka za

subvencii vo mlekoproizvodstvoto. vo programata za ruralen

razvoj ovaa godina, isto taka, se ukinati merkite za investicii

vo mlekoproizvodstvoto

Koj pat da go fatat mlekoproizvoditelite!?

Pi{uva: Nedim Kasami, zamenik-pretsedatel na FFRM

Edna od najzagrozenite zem­jodelski granki so godini e mlekoproizvodstvoto. Prob­lemi otsekoga{ imalo i tie

najmnogu vlijaat na farmerite. Naj­golem problem i ponatamu e otkupot na mlekoto, kade {to ne e utvrden na~inot na pla}awe, a isto taka i nema unificirani dogovori pome|u otkupuva~ite i farmerite. Na niza sostanoci so Ministerstvoto za zem­jodelstvo, {umarstvo i vodostopan­stvo ni be{e veteno deka }e se stavi red vo mlekoproizvodstvoto i deka tie }e pomognat okolu podgotovkata i sproveduvaweto na vakvite dogov­ori. Toa, za `al, i do den­denes ne e napraveno. S# u{te ne se utvrdeni nitu cenite, a kvalitetnoto i pomal­ku kvalitetnoto mleko se otkupuvaat po ista cena i se sobiraat vo edna cisterna. S# u{te ne postojat ref­erentni, nezavisni laboratori za is­pituvawe na kvalitetot na mlekoto, ne se po~ituva Zakonot za higiena i bezbednost na mlekoto...

Dopolnitelen fakt za vakvite sostojbi vo mlekoproizvodstvoto e i nesoodvetniot tretman od strana na dr`avata. Finansiskata poddr{ka vo zemjodelstvoto koja se zgolemi i do 100 milioni evra za celoto zem­jodelstvo, prakti~no, nema nikakvo zgolemuvawe po merka za subvencii vo mlekoproizvodstvoto. Vo Programata za ruralen razvoj ovaa godina, isto taka, se ukinati merkite za inves­ticii vo mlekoproizvodstvoto.

Ova se edni od glavnite problemi vo mlekoproizvodstvoto. Ako tuka se dodade i „Svedmilk”, toga{ mo`e da se ka`e deka ovaa granka se nao|a vo vistinski kolaps.

E, sega, tuka se postavuva edno logi~no i te{ko pra{awe. Koj pat da se fati za da se re{at problemite?

Mnogu e te{ko da se dade odgovor na ova pra{awe. Sepak, ako se obrne pogolemo vnimanie na gorenaveden­ite problemi od site involvirani strani, mo`e da se najde re{enie. Ako se zapo~ne da se igra po utvrdeni

pravila, toga{ }e imame napredok. Isto taka, treba da se formira i bord za nadminuvawe na problemite (pret­stavnici od FFRM, prerabotuva~ite i MZ[V, Veterinarniot institut, Veterinarniot fakultet).

Ako se zeme predvid iskustvoto na zemjite­~lenki vo EU, kako i na onie koi neodamna stanaa del od evrop­skoto semejstvo, mo`e da se vidi deka tie posvetuvaat golemo vnimanie na zemjodelstvoto. Od nekolkute sredbi so stru~ni lica od ^e{ka, [vedska, Francija, Irska, Germanija, Polska, mo`e da se uvidi deka farmerite gi {titat i branat svoite prava preku silni zemjodelski organizacii, a svo­eto proizvodstvo preku kooperativi.

Edinstven spas za nas, farmer­ite, e tokmu FFRM (zatoa nie treba da rabotime na nejzino jaknewe i raz­vivawe) i formiraweto kooperativi. Na vakov na~in }e se re{at ne samo problemite vo mlekoproizvodstvoto, tuku i voop{to vo zemjodelstvoto.

mart 2010 | 5

sredbi na FFrm so lokalnite zdru`enija NastaNI

Na inicijativa na Federacijata na farmerite vo rm, Bugarskata asocijacija na zemjodelski proizvoditeli i romanskata asocijacija na zemjodelski proizvoditeli, formiran e regionalen sovet za sorabotka na nacionalni zemjodelski organizacii od razli~ni dr`avi. sovetot e formiran so cel da gi pretstavuva i {titi zaedni~kite interesi, kolektivnite stavovi na zemjodelskite proizvoditeli, koi }e bidat pretstavuvani i braneti pred instituciite na Evropskata Unija. vo sovetot ~lenuva po eden pretstavnik na sekoja zemja-~lenka na ova telo. Na vakov na~in se ovozmo`uva makedonskite zemjodelci da bidat vo pogolema interakcija i zdru`eni so ostanatite farmeri od regionot i da mo`at organizirano i obedineto da nastapuvaat i da gi branat svoite interesi pred doma{nite i evropskite institucii.

B.p

razvivawe na liderskite i pretpriema~kite ve{tini na mladite farmeri vo makedonija, podignuvawe na interesot za zemjodelstvoto, pridones vo razvojot na ekonomijata i za{titata na `ivotnata sredina, kako i podobra komunikacija i aktivnost pome|u farmerite. Ova e misijata na mre`ata na mladi farmeri (mmF) vo FFrm.

mmF so poddr{ka na Institutot za trajni zaednici (ItZ) zapo~na so vnatre{na reorganizacija, analiza na potrebite i resursite, ekipirawe i razvivawe na plan na aktivnosti. Kako rezultat na taa aktivnost, mmF vo ovoj moment ima pet operativni regionalni timovi i eden nacionalen tim, koi aktivno rabotat na realizacija na planot za 2010 g. mre`ata na mladi farmeri vo april }e go organizira nastanot „den na mladi farmeri”.

Imeno, mre`ata na mladi farmeri (mmF) e formirana na 21.03.2007 godina od mladi farmeri na vozrast do 35 godini od zemjodelskite zdru`enija koi se del od FFrm. E.v

Okolu 3.000 ~lenovi od 83 zdru`enija od celata dr`ava se del od FFrm.

„Na vakov na~in FFrm zapo~na so postavuvawe na kriteriumite za legitimni pretstavnici na farmerite vo odnos na brojot na ~lenovi, struktura i organiziranost. FFrm gi ispolni uslovite za legitimni pretstavnici, spored noviot Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj, spored koj za relevantno gra|ansko zdru`enie } e se smeta ona koe{to ima registrirano najmalku 1.000 ~lenovi”, izjavi pretsedatelot na FFrm, \oko danailov. pozdravuvaj} i gi izmenite vo Zakonot za zemjodelstvo {to naskoro treba da stapat na sila, danailov izrazi o~ekuvawe deka }e bide voveden red vo pregovorite na zemjodelcite so resornoto ministerstvo. aktivnosta za dodeluvawe na ~lenskite kni{ki FFrm ja zapo~na u{te vo dekemvri, a vo tekot na januari be{e sprovedena kampawa vo site regioni niz makedonija. aktivnostite za izdavawe ~lenski kni{ki }e prodol`at i se o~ekuva naskoro da se zgolemi brojot na ~lenovi na FFrm.

B.p

Federacijata na farmerite vo rm i Konfederacijata na rabotodava~i na rm potpi{aa dogovor za sorabotka. Na vakov na~in }e se ovozmo`i dvete organizacii da sorabotuvaat i da gi usoglasuvaat svoite stavovi vo vrska so evrointergraciskiot proces preku razmena na informacii, gradewe na zaedni~ki stavovi, sorabotka vo nasoka na podobruvawe na klimata za delovni aktivnosti vo republika makedonija, kako i sorabotka vo nasoka na namaluvawe na nevrabotenosta i podobruvawe na ekonomsko-socijalniot dijalog vo r.makedonija. so dogovorot za sorabotka ke se ovozmo`i zaedni~ki nastap vo Ekonomsko socijalniot sovet na r. makedonija , ZKK na EU i rm, Kopa-Ko`eka . B.p

Farmerite od regionot formiraa Regionalen sovet

Zapo~nuvawe na sorabotka pome|u FFRM i Konfederacijata na rabotodava~i

3.000 farmeri se del od FFRM

Mladite farmeri - dvi`e~ka sila vo zemjodelstvoto

rUBrIKa pod naslov

77% od vkupno 116 anketirani individualni farmeri se zdobile so osnovni informacii za Ipard-programata. Ova se rezultatite od anketnoto istra`uvawe za Ipard-programata, sprovedeno od FFrm so farmeri od strumi~kiot, prespanskiot, pelagoniskiot, polo{kiot i ov~epolskiot region. Od anketata e dobien u{te eden indikator: 59,50% od anketiranite se izjasnile deka }e apliciraat za programata. Ovoj procent se ~ini mnogu optimisti~ki vo odnos na realnata sostojba vo sektorot bidej}i golem del od anketiranite farmeri ne zapo~nale procedura za iskoristuvawe na ovie evropski fondovi. samata aplikacija, osobeno obezbeduvaweto na potrebnite dokumenti, e procedura koja odzema podolgo vreme, duri i nekolku meseci, mo`eme da zaklu~ime deka golem del od anketiranite zemjodelci vleguvaat vo grupata na farmeri koi nema da apliciraat. Naj~estite izjavi na farmerite kako

pri~ina za nepodnesuvawe na aplikacija se: programata e optovarena so administrativni raboti i e nedostapna; potrebna e obemna dokumentacija i treba da se ispolnat golem broj uslovi i standardi; nedostigot na finansiski sredstva za start na investicii; golem broj na farmeri ne go ispolnuvaat uslovot za poseduvawe imoten list. drug problem ili preduslov e dozvolata za gradba i registarskiot broj za farmata. preduslov za aplicirawe e farmite da bidat oddale~eni najmalku 500 metri od naseleno mesto, a kaj nas skoro site farmi se nao|aat vo samoto naseleno mesto.

Farmerite informirani, no procedurite za aplicirawe gi kolebaat

so cel da se re{at problemite na jabolkoproizvoditelite

Prodol`en rokot za prijavuvawe na pau{alnoto odano~uvawe

Zemjodelcite }e mo`at da gi dostavuvaat obrascite za pau{alno odano~uvawe vo zemjodelstvoto do krajot na mart 2010 godina. Rokot za prijavuvawe be{e do dekemvri 2009 godina, no na barawe na FFRM, Upravata za javni prihodi go prodol`i rokot. Spored Zakonot za personalen danok za dohod vo zemjodelstvoto, obrascite treba{e da se dostavat do krajot na dekemvri 2009 g. Zakonot e vo sila od januari 2009 godina, me|utoa obrascite za prijavuvawe bea podgotveni okolu 20 dekemvri 2009 godina, taka {to farmerite imaa samo 10 dena za prijavuvawe na pau{alnoto odano~uvawe, {to e kratok period za site farmeri.

Okolu sproveduvaweto na personalniot danok na dohod, FFRM i ponatamu raboti na re{avawe na problemite, kako {to se registracija na firmi ako e ostvaren bruto-prihod nad 1.300.000 denari, definirawe na kategorijata na zemjodelci na koi zemjodelstvoto im e osnovna dejnost i farmeri na koi zemjodelstvoto im e dopolnitelna dejnost... Za re{avawe na vakvite problemi FFRM ve}e podolgo vreme bara sredba so ministerot za finansii, Zoran Stavreski.

B.P

FFRM pobara izmeni vo subvencioniraweto

da se napravat izmeni vo programata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto, odnosno del od predvidenite sredstva za podignuvawe novi ovo{ni nasadi da se prefrlat vo merkata za subvencionirawe na ovo{tarstvoto po hektar. Ova e edna od dopolnitelnite merki {to gi predlo`i FFrm na sredbata so ministerot Qup~o dimovski, so cel da se pomogne na jabolkoproizvoditelite. so vakvata izmena, namesto sega{nite predvideni sredstva od 18.000 denari po hektar, ovo{tarite bi dobile okolu 40.500 denari za hektar ovo{en nasad. sredbata vo resornoto ministerstvo be{e inicirana od strana na FFrm i na nea prisustvuvaa i sojuzot na obedineti agroproizvoditeli - ~lenki na FFrm, ~ii protesti bea poddr`ani od Federacijata. Od strana na ministerot dimovski be{e istaknato deka predlogot e izvodliv i deka }e bide prifaten.

B.p

NastaNI anketno istra`uvawe za Ipard - programata

6 | mOJa ZEmJa

Pi{uva: Nada Karaivanova, analiti~ar na FFRM

EVROPSKA UNIJA

Vo Brisel se vodi ̀ e{ka debata za povrzuvawe na subvencion­iraweto na zemjodelstvoto so takanare~enoto dostavuvawe

na javni dobra (za~uvuvawe na biodi­verzitetot, proizvodstvo na kislorod, obnovlivi energii, stornirawe na jaglerod dioksid itn). Raspravata se pro{iri do taa mera {to se involvi­rani golem broj subjekti, zapo~nuvaj}i od lobi­grupite, potoa ekstrem­nite pobornici za za{tita na `ivo­tnata sredina koi sakaat ukinuvawe na Zaedni~kata zemjodelska poli­tika (ZZP), zemjodelcite koi sakaat u{te pogolemo subvencionirawe, do golemite kompanii koi sakaat pove}e pari za svoite industrii.

Site trgnuvaat od svoi aspekti i interesi, taka {to se zaborava na edna isklu~itelno va`na rabota: [to bez zemjodelstvo i hrana?

Sigurno se se}avate na 2008 go­dina koga cenite na prehranbenite proizvodi skoknaa do nebo. EU vedna{ reagira{e so zgolemena poddr{ka za zemjodelcite. Evropskata komisija vo poseben izve{taj potvrduva deka os­novata za postoewe na ZZP e bezbed­niot i kontinuiran pristap do hrana {to, po definicija, e javno dobro.

Ottuka, sledej}i gi debatite i trendovite vo EU, nie vo Makedonija, a voop{to i celiot svet, treba da se zapra{ame dali proizvodstvoto i prerabotkata na zemjodelski proiz­vodi e javno dobro? So drugi zborovi, dali celta na subvencioniraweto na p~elarstvoto e samo zgolemeno proiz­vodstvo na med ili so istiot proces se obezbeduva i opra{uvawe na site drugi zemjodelski kulturi, proces

bez koj }e zamre zemjodelstvoto? Dali pottiknuvaweto na konsumacijata na mleko i mle~ni proizvodi od doma{no poteklo (isto kako vo EU) vo obra­zovnite institucii zna~i pove}e pari za mlekoproizvoditelite ili zna~i i podobra i pozdrava ishrana na decata koi u~at vo tie institucii (istoto va`i i za ovo{jeto i zelen~ukot)? Dali subvencioniraweto na tutunot zna~i samo pari za proizvoditelite ili i dr`avata e ekonomski posilna so zgolemeniot izvoz?

Istata logika mo`e da se primeni na najgolem del od potsektorite vo zemjodelstvoto i zatoa treba da u~ime od EU i nekoga{ da bideme pogolemi

Evropejci od Evropejcite i na proizvodstvoto na hrana

treba da gledame kako na najgolemo javno dobro.

Proizvodstvoto na hrana

- NajgolEMo javno dobro

Nedostasuva debata za toa {to vleguva vo definicijata na vistinski javni dobra. Nie, vo

Makedonija, a voop{to i celiot svet, treba da se zapra{ame dali proizvodstvoto i prerabotkata na

zemjodelski proizvodi e javno dobro.

Pi{uva: Martin Traj~ev, Pretstavnik na FFRM vo EU

Site trgnuvaat od

svoi aspekti iinteresi, taka {to se zaborava na edna

isklu~itelno va`na rabota:

[to bezzemjodelstvo

i hrana?

FEBRUARI 2010 | 7

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

Od Programata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto za ovaa godina se odvoeni okolu 2,9 milijardi denari za ras­

titelnoto proizvodstvo, {to pretsta­vuva najgolemiot del od parite predv­ideni za poddr{ka na agrarot od 5,3 milijardi denari ili okolu 100 milioni evra za subvencii vo zemjodelstvoto i vo ruralniot razvoj.

Po 8 iljadi denari za hektar }e dobi­jat zemjodelcite za proizvodstvo na ̀ itni kulturi za najmalku tri dekari od sekoja kultura oddelno. Visinata na poddr{kata se reducira vo zavisnost od goleminata na zaseanite povr{ini. Stoprocentna isplata na subvenciite }e dobijat proiz­voditelite koi imaat zasejano do 20 hek­tari. Dopolnitelna finansiska poddr{ka od 2 iljadi i 500 denari za hektar }e dobi­jat prozvoditelite koi upotrebile serti­ficiran semenski materijal.

Za minimum zasejani dva dekara so gradinarski kulturi na otvoreno, predv­ideni se subvencii od 20 iljadi denari za hektar, a 80 iljadi denari za hektar za plasteni~ko i oran`erisko proizvodstvo na domati, piperki, krastavici i re`ano

cve}e. Osnoven uslov za dobivawe subven­cija e gradinarite da imaat najmalku dva dekara pod plastenici ili oran`erii i do 31 oktomvri da imaat evidentirano proizvedeno i prodadeno koli~estvo gradinarski proizvodi na doma{niot ili na stranskite pazari. Za sekoj kilo­gram gradinarski kulturi predaden vo prerabotuva~kite kapaciteti najdocna do 31 oktomvri godinava, vrz osnova na sklu~en dogovor, proizvoditelite }e do­bijat po 1,50 denari za kilogram.

Za odr`uvawe na starite lozovi na­sadi evidentirani vo lozoviot katastar lozarite }e imaat pravo na 40 iljadi denari za hektar. Za ovie proizvoditeli va`i principot na reducirawe na visi­nata na poddr{kata so zgolemuvawe na prijavenata proizvodstvena povr{ina. Minimalnata povr{ina {to }e se poddr`uva e dva dekara.

Osumnaeset iljadi denari za hektar iznesuva finansiskata poddr{ka za odr`uvawe na postojnite ovo{ni nasa­di. I za ovaa kategorija proizvoditeli va`i reduciraniot princip na isplata. Minimum proizvodstvena povr{ina so koja treba da raspolagaat za da dobijat

subvencija e tri dekari. Osnoven krite­rium za subvencionirawe na ovaa kate­gorija proizvoditeli e prifatliviot broj sadnici po hektar.

Subvencijata za podigawe novi lo­zovi nasadi evidentirani vo lozoviot katastar najdocna do krajot na noemvri }e iznesuva 140 iljadi denari za hektar. Uslov za isplata e zemjodelecot da dosta­vi dokaz za izvr{ena agrohemiska analiza i vo periodot esen 2009 ­ prolet 2010 go­dina da raspolaga so najmalku dva dekara lozje. Proizvoditelot koj go podiga nasa­dot mora da vodi smetka sortite da bidat vo soglasnost so listata na odobreni i prepora~ani sorti, a sadniot materijal da bide sertificiran.

Za novi ovo{ni nasadi, poddr{kata iznesuva 90 iljadi denari za hektar, so is­tite uslovi za isplata na subvencii kako i za podigawe novi planta`i so lozje.

Godinava, tutunarite }e dobijat subvencija od 60 denari za kilogram proizveden i predaden, orientalen, po­luorientalen i aromati~en tutun od re­koltata 2009 godina.

Programata predviduva subvencion­irawe i na proizvodstvoto na serti­ficiran semenski materijal za `itni, industriski kulturi (osven za tutun) i za gradinarski kulturi. Za ovaa merka Ministerstvoto za zemjodelstvo odvoi od buxetot po 14 iljadi denari za hektar.

Po 15 denari za kalem, odnosno za sadnica, }e dobijat i registriranite proizvoditeli na lozovi kalemi i ovo{ni sadnici. Za proizvodstvo i dorabotka na sertificirano tutunsko seme regis­triranite proizvoditeli godinava } e dobijat po 60 iljadi denari za hektar. So Programata za finansiska poddr{ka Ministerstvoto za zemjodelstvo gi kofi­nansira i tro{ocite za izvr{eni agrohe­miski i pedolo{ki analizi na po~vata i toa vo visina od 70 procenti, no ne pove}e od 9 iljadi denari po baratel.

Kriteriumite za ostvaruvawe pravo na finansiska poddr{ka vo oblasta na rastitelnoto proizvodstvo se namalu­vaat za 50 procenti ako proizvodst­venite podra~ja se nao|aat vo podra~ja so ote`nati uslovi za proizvodstvo. Na semejnite zemjodelski stopanstva vo ovie regioni nema da im se reducira poddr{kata vo odnos na goleminata na prijavenata povr{ina.

8 | MOJA ZEMJA

[to i kolku }e se finansira

vo rastitelnoto proizvodstvo

vo 2010 godiNa

Pove}e od 1 milijarda i 733 milio­ni denari godinava odvoi dr`avava za finansiska poddr{ka na sto~arskoto proizvodstvo so Programata za finan­siska poddr{ka vo zemjodelstvoto. Za unapreduvawe na proizvodstvoto, so godina{nata Programa subvencii }e dobijat odgleduva~ite na goveda, ovci, kozi, sviwi, `ivinarite, p~elarite, kako i onie koi se zanimavaat so alter­nativno sto~arsko proizvodstvo, odnos­no odgleduva~ite na noevi i pol`avi.

Za sekoe obele`ano grlo govedo, odgleduva~ite }e dobijat po 2.500 den­ari. Za ovaa kategorija proizvoditeli va`i principot na reducirawe na poddr{kata zavisno od brojot na obele`ani grla. Za onie sto~ari koi se zanimavaat so proizvodstvo na kravjo mleko, vo Programata e predvidena do­polnitelna finansiska poddr{ka od 2,5 denari za sekoj predaden litar mleko vo prerabotuva~kite kapaciteti.

Po 1.500 denari za grlo }e dobijat i sto~arite koi odgleduvaat tovni goveda i koi vo periodot oktomvri 2009 ­ sep­temvri 2010 godina govedata gi zaklale vo registrirana klanica. 1.200 denari iznesuva godina{nata subvencija za tele dobieno po pat na ve{ta~ko os­emenuvawe. So Programata e predvidena i finansiska poddr{ka za nabavka na najmalku pet visokostelni pedigrira­ni junici vo periodot januari ­ septem­vri. Subvencijata iznesuva 35 procenti od vrednosta na nabavenite grla, no ne pove}e od 30 iljadi denari za grlo.

Vo ov~arstvoto e predvidena sub­vencija od 900 denari za obele`ani minimum 30 grla ovci od site kategorii. Subvencii }e se dobivaat i za nabavka na priplodni grla za podobruvawe na genetskiot i proizvodstveniot poten­cijal. Za nabaveni ma{ki priplodni grla od registrirani odgleduvali{ta na priploden dobitok, od januari do septemvri, so pari od Programata za finansiska poddr{ka }e im se kompen­ziraat 50 procenti od tro{ocite za

nabavka na grlata, no ne pove}e od 15 iljadi denari po grlo originalni i 5 iljadi denari za reproduktori.

Vo kozarstvoto godina{nata sub­vencijata iznesuva 800 denari za grlo za sto~arite koi odgleduvaat najmal­ku deset kozi od site kategorii i so kompenzirawe na tro{ocite za nabavka na priplodni ma{ki grla.

Vo delot na sviwarstvoto, Progra­mata za finansiska poddr{ka predvidu­va subvencii za odgleduvawe matorici, goenici i za nabavka na priplodni grla. Po 700 denari za grlo }e dobijat sto~arite koi imaat najmalku dve ma­torici, a po 1.000 denari za grlo zakla­no vo registriran klani~en kapacitet. Za ovaa kategorija sto~ari va`i prin­cipot na reducirawe na poddr{kata vo odnos na brojot na predadeni grla za minimum pet goenici zaklani vo klani­ca, minimalna te`ina od 90 kilogrami za grlo zaklano vo periodot oktomvri 2009 ­ septemvri 2010 godina.

Za nabavka na pedigrirani nez­imki i nerezi od registrirani odgleduvali{ta nezavisno od vred­nosta na nabavkata na priplodni grla i hibridi, so pari od Programata, na sto~arite }e im se kompenziraat 50 procenti od tro{ocite, no ne pove}e od 20 iljadi denari za originalno pri­plodno grlo i najmnogu pet iljadi den­ari za hibridi.

Vo `ivinarstvoto, za najmalku 1.000 odgledani i zaklani brojleri od oktom­vri 2009 do septemvri 2010 godina, sub­vencijata iznesuva 25 denari za pile, a 22 denari za amortizirani nesilki. Tri denari e subvencijata za proizvedeni i predadeni ednodnevni brojlerski pi­liwa isto kako i za proizvedeni ednod­nevni jajcenosni hibridi.

Za najmalku 35 registrirani prezi­meni p~elni semejstva, p~elarite }e do­bijat po 500 denari za edno semejstvo. Trista i pedeset denari e poddr{kata za nabavena matica za p~elarite so minimum 15 p~elni semejstva nukleusi

koi kupile najmalku 10 matici. So Pro­gramata, finansiski se poddr`uva i po­digaweto na novi nasadi so medonosni rastenija (facelija, evodija i bagrem) za p~elarite so minimum 35 p~elni semejst­va koi so medonosni rastenija poseale ili zasadile najmalku dva dekara. Za niv subvencijata iznesuva 2.500 denari za hektar i 8 denari za sadnica.

Od godina{nite subvencii za sto~arstvoto }e se poddr`uva i al­ternativnoto sto~arsko proizvodstvo – odgleduvawe noevi i pol`avi. Fin­ansiskata poddr{ka za odgleduva~ite na noevi iznesuva 1.700 denari za grlo, za sto~arite koi imaat najmalku ~etiri noja. Odgleduva~ite na pol`avi dr`avata }e gi poddr`i so 90 iljadi denari za hektar i toa za registrirano odgleduvali{te so minimum dva dekara.

Zgolemuvawe za 15% na subvenci­ite }e imaat zemjodelcite od region so ote`nati uslovi za proizvodstvo, 10 za mladi zemjodelci i `enite­farmeri nositeli na zemjodelsko stopanstvo, a 5 procenti pogolem iznos za subvencii e predviden i za registriranite zem­jodelci soglasno Zakonot za vr{ewe zemjodelska dejnost i za samostojnite osigurenici na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

Barawata za finansiska poddr{ka se podnesuvaat vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo i toa

po zavr{uvaweto na seidbata, odnosno sadeweto na kulturite. Za edna proizvod­stvena povr{ina mo`e da se podnese ba­rawe samo za edna kultura.

Do 31 maj treba da se podnesat bara­wata za proizvodstvo na poljodelski, gradinarski kulturi (na otvoreno i vo za{titen prostor), za lozarstvo i za ovo{tarsko proizvodstvo. Zaklu~no so krajot na avgust treba da se dostavat i barawata za finansiska poddr{ka za izvr{eni agrohemiski i pedolo{ki ana­lizi na po~va. Krajniot rok za aplicirawe za subvencii za gradinarski kulturi pre­

dadeni vo prerabotuva~kite kapaciteti, za proizvodstvo na sertificiran semen­ski materijal za `itni, gradinarski i industriski kulturi, kako i za proizvod­stvo na lozovi kalemi, ovo{ni sadnici i za proizvodstvo i dorabotka na serti­ficirano tutunsko seme e 5 noemvri.

Isplatata na sredstvata od ovaa Programa ja vr{i Agencijata za finan­siska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ru­ralniot razvoj na transakciski smetki na baratelite najdocna do 25 dekemvri, vedna{ po izvr{enite administrativni i kontrolite na teren.

FEBRUARI 2010 | 9

FiNaNSiSKa PoddR[Ka vo STo^aRSTvoTo za godiNava

RUBRIKAageNcIja Za FINaNSISka PoDDr[ka vo ZeMjoDeLStvoto I rUraLNIot raZvoj

Vrz osnova na ~len 7, alineja 9 od Zakonot za osnovawe na Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 72/07 i 5/09), Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj go objavuva sledniot

j a v e N P o v I k b r . 0 1 / 2 0 1 0za dostavuvawe na barawa za koristewe sredstva od Programata za

finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za 2010 godina

I. PreDMet Na ogLaSotPredmet na ovoj oglas e dodeluvawe finansiska poddr{ka za slednite merki:

Merka 1Investicii za podobruvawe na konkurentnost i modernizacija na zemjodelski stopanstva

Maksimalna vrednost na prifatlivi tro{oci (do)

1.1Modernizacija na lozarstvoto, ovo{tarstvoto i gradinarstvoto (na otvoreno)

2.500.000 denari

1.2. Modernizacija na odgleduvaweto `itni kulturi 6.000.000 denari

1.3Modernizacija na proizvodstvoto na industriski kulturi (maslodajni, fura`ni kulturi, tutun) vklu~itelno i proizvodstvo na kompir

4.000.000 denari

1.4 Investicii za odgleduvawe cve}e i ukrasni drvja i rastenija3.000.000 denari i

do 5% od vrednosta na proektot za uslugi za izrabotka na proekt

1.5Investicii vo odgleduvawe goveda za tov (vklu~itelno i teliwa od sistem krava­tele)

4.500.000 denarido 3% od vrednosta na proektot za

uslugi za izrabotka na proekt

1.6 Investicii vo odgleduvawe nesilki 1.500.000 denari

do 3% od vrednosta na proektot za uslugi za izrabotka na proekt

1.7 Modernizacija na p~elarstvoto 500.000 denari

Merka 2Investicii za dorabotka, prerabotka, skladirawe, pakuvawe i marketing na zemjodelski proizvodi

Maksimalna vrednost na prifatlivi tro{oci (do)

2.1Investicii za postignuvawe na standardite za bezbednost na hrana vo prerabotka na zemjodelski proizvodi (osven za prerabotka na ovo{je i zelen~uk, grozje za vino, mleko i mle~ni prerabotki i klani~ni kapaciteti)

5.000.000 denari i do 5% od vrednosta na proektot za

uslugi za izrabotka na proekt

2.2Investicii za voveduvawe ili modernizacija na proizvodstveni kapaciteti za dobito~na hrana

5.000.000 denari

2.3Investicii za voveduvawe proizvodstveni kapaciteti za proizvodstvo na melan`

20.000.000 denari

2.4Investicii za voveduvawe proizvodstveni kapaciteti za prerabotka na kompir

15.000.000 denari

Merka 4Finansiska poddr{ka na promotivni aktivnosti za razvoj na ruralen turizam

Maksimalna vrednost na prifatlivi tro{oci

4.1Izrabotka na bro{uri, mapi, knigi so istoriski fakti za lokaliteti i znamenitosti i knigi za tradicionalni obele`ja i kulturno nasledstvo

500.000 denari

4.2Odbele`uvawe na kulturni i prirodni znamenitosti vo ruralni sredini i ruralni smestuvali{ta

250.000 denari

4.3 Izgradba na pe{a~ki i velosipedski pateki vo ruralni sredinido 2.000.000 denari i

do 3% od vrednosta na proektot za uslugi za izrabotka na proekt

II. Pravo Za korISteWe Na SreDStva

Pravo na koristewe na sredstva imaat slednite subjekti, i toa za merkite:

Subjekti Merka

Zemjodelsko stopanstvo zapi{ano vo Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva soglasno Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj

1

Pravni lica registrirani soglasno Zakonot za trgovski dru{tva ili Zakonot za zadrugite so broj na vraboteni ne pomal od tri lica i ne pogolem od 50 lica, koi gi ispolnuvaat minimalnite uslovi za vr{ewe na soodvetnata dejnost soglasno Zakonot

2

Zdru`enija i fondacii registrirani soglasno Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii so sedi{te vo ruralno podra~je

4 (osven

to~ka 4.3)

Samostojno edinicite na lokalnata samouprava kade {to se nao|a ruralnoto podra~je ili javno­privatno partnerstvo kade {to kako nositel na javnoto­privatno partnerstvo se javuva edinicata na lokalnata samouprava

4.3

III. vISINa Na FINaNSISkata PoDDr[ka

Sredstvata se nameneti za investicii za nabavka na novi osnovni sredstva, operativni tro{oci povrzani so nabavenite sredstva i ostanati tro{oci predvideni so Programata za finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za 2010 godina.

Finansiskata poddr{ka se ispla}a po princip na kofinansirawe na zavr{eni i isplateni investicii od strana na korisnikot, vo visina od 50% od vrednosta na odobrenite prifatlivi tro{oci za investicii, dokolku ne e opredeleno poinaku.

Stavkata na kofinansirawe za Merkata 1 se zgolemuva do 55%, 60% i 65% vo slu~aite koga:

- se raboti za nositel na zemjodelsko stopanstvo koj na denot na podnesuvawe na baraweto e so starost od 18 do 40 godini,

- baratelot e `ena i/ili - zemjodelskoto stopanstvo se nao|a vo ridsko­planinsko ruralno podra~je

Za Merkata 4 kofinansiraweto iznesuva 100%.Dodelenata finansiska poddr{ka e nepovratna.

IV. USLovI Za korISteWe Na SreDStva I DokUMeNtacIja koja Se PoDNeSUva

Eden baratel mo`e da podnese najmnogu dve poedine~ni barawa po razli~ni merki, odnosno podmerki. Poedine~nite barawa za sekoja merka, odnosno podmerka, se dostavuvaat vo originalen primerok.

Uslovite {to treba da gi ispolnuvaat baratelite na sredstva se utvrdeni vo Programata za finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za 2010 godina i Uredbata za sproveduvawe na politikata za ruralen razvoj.

Baratelite koi gi ispolnile uslovite za koristewe sredstva se rangiraat so boduvawe utvrdeno vo Uredbata za sproveduvawe na politikata za ruralen razvoj.

Baratelite ne smeat da zapo~nat so realizacija na investicijata pred potpi{uvaweto na Dogovorot za kofinansirawe so agencijata.

Finansiski sredstva ne se ispla}aat dokolku baratelot na denot na podnesuvaweto na baraweto ima nepodmireni obvrski kon Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo po osnov na sklu~eni dogovori za koristewe na dr`avno zemjodelsko zemji{te i traktori od japonskata pomo{.

V. PoDIgNUvaWe Na oBraScI I UPatStvaObrazecot Barawe za koristewe na sredstva zaedno so listata na potrebni dokumenti i Upatstvoto za korisnicite mo`e da se podigne na veb­stranicata na Agencijata www.ipardpa.gov.mk, vo Podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i vo najbliskite regionalni centri ili rabotni edinici na agencijata za pottiknuvawe na razvoj vo zemjodelstvoto, sekoj raboten den od 8:30 do 16:30 ~asot.

Upatstvoto za izrabotka na deloven plan za Merkata 2 mo`e da se podigne na veb­stranicata na Agencijata www.ipardpa.gov.mk.

Gorenavedenite obrasci mo`e da se podignat i direktno vo Agencijata na adresa:

agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, ul. Skupi br. 3-a, (zgrada “Fonko”)

1000 Skopje

VI. Na^IN Na DoStavUvaWe Na DokUMeNtItePopolnetite barawa za koristewe sredstva od Programata za finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za 2010 godina na makedonski jazik zaedno so celokupnata potrebna dokumentacija se dostavuvaat vo zatvoren plik so naznaka na prednata strana na plikot vo gorniot lev agol „NE OTVORAJ” za Javen povik broj 01/2010 i nazna~uvawe na brojot na merkata/podmerkata za koja se podnesuva baraweto. Baraweto mo`e da se dostavi po po{ta ili li~no vo pisarnicata na Agencijata, vo sprotivno, Agencijata ne prezema odgovornost za zafrlawe ili predvremeno otvorawe na baraweto.

krajniot rok za dostavuvawe na barawata e 12.04.2010 godina. Barawata dostaveni po predvideniot rok nema da bidat razgleduvani.

Podetalni informacii na kontakt­telefonot (02) 3097­460 ili na kontakt e­po{ta: ipardpa.info@ipardpa.gov.mk i na veb­stranicata: www.ipardpa.gov.mk.

Kontakt:Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, Sektor za odobruvawe na proekti.

Telefon: 02/3097-460, sekoj raboten den od 10.00 do 14.30 ~asot

E­po{ta: ipardpa.info@ipardpa.gov.mk

objavuva

IZMeNUvaWe Na javNIot PovIk Br. 01/2009 Za DoStavUvaWe Na BaraWa Za korISteWe Na SreDStva oD IParD PrograMata 2007-2013

Agencijata za finansiska pod dr{­ka vo zemjodelstvoto i ruralniot raz voj (vo ponatamo{niot tekst: Agen cija) gi izvestuva site zainte­re sirani subjekti za podnesuvawe na barawa za koristewe na sredst­va od IPARD Programata 2007­2013 deka rokot za nivno dostavuvawe se prodol`uva do 17.03.2010 godina, 16:30 ~asot po lokalno vreme.Ostanatite delovi od javniot oglas ostanuvaat nepromeneti i ne govata celosna sodr`ina mo`e da se najde na veb­adresata na Agen­ci jata: www.ipardpa.gov.mk.Prodol`uvaweto na rokot za dosta­vu vawe na barawata e so cel da se ovoz mo`i efikasno iskoristuvawe na sredstva od IPARD Programata 2007­2013.

vLaDa Na rePUBLIka MakeDoNIja

ageNcIja Za FINaNSISka PoDDr[ka

vo ZeMjoDeLStvoto I rUraLNIot raZvoj

vo sorabotka so

MINISterStvoto Za ZeMjoDeLStvo, [UMarStvo I voDoStoPaNStvo

teLo Za UPravUvaWe So IParD

Instrument za pretpristapna

pomo{ na Evropskata Unija

za ruralen razvoj za 2007­2013

12 | mOJa ZEmJa

pod poimot „redovno |ubrewe na vinovata loza" se podrazbira osnovno esensko |ubrewe so kompleksni |ubriva vo koi e naglasena sodr`inata na fosfor i kalium, kako i pro-

letna prihrana so NPK |ubriva so pove}e azot, a pomal-ku fosfor i kalium ili samo azotni |ubriva.

va`nosta na osnovnoto |ubrewe e vo toa {to edinstveno toga{ fosforot i kaliumot se vnesuvaat vo podlabokite sloevi i se pribli`uvaat do korenoviot sistem. Najdobro e osnovnoto |ubrewe da se izvr{i vedna{ po berbata i toa bi trebalo da bide neizostavna agrotehni~ka merka na site lozari. se smeta deka za rod od 10 toni grozje po hektar na po~vite siroma{ni so fosfor i kaluim treba so |ubreweto godi{no da se dodade 100-120 kg/ha azot, 50-80 kg/ha fosfor i 85-150 kg/ha kalium.

Za osnovno esensko |ubrewe najpogodni se slednite formulacii na NPK |ubre:

NPK 7-14-21NPK 5-20-30NPK 7-20-30

vo ovie formulacii e naglasena sodr`inata na fosforot i kaliumot, a odnosot (1 : 2 : 3) odgovara na potrebite na vinovata loza. Najdobro e kaliumot da bide vo sulfaten oblik, bidej}i sulfurot kako biogen element go zgolemuva pribiraweto na suvite materii. tie sulfatni formulacii se zna~ajno povolni za primena na karbonatni

i varovni~ki po~vi koi imaat visok pH, bidej}i sulfurot od |ubrivata }e vlijae na sni`uvawe na pH.

vakvoto |ubrewe gi podmiruva celokupnite god i{ni potrebi za fosfor i kalium, a ma-lo to koli~estvo azot naesen vinovata loza } e go iskoristi za rast i razvoj na korenoviot sistem vo zima. Naesen ne e prepora~livo obilno |ub-rewe so azot, bidej}i se prodol`uva vegetacijata, pa postoi opasnost od izmrznuvawe na lozata. Osven toa, mo`e da dojde i do izmivawe na pogolemi koli~estva azot od po~-vata {to ne e po`elno od ekolo{ki pri~ini. Ne postoi opasnost od izmivawe na fosforot i kaliumot bidej}i nivnata podvi`nost e mnogu slaba, a i se vrzuvaat za po~venite ~esti~ki. Istra`uvawata poka`ale deka fosforot i kaliumot godi{no se premestuvaat samo eden do dva santimetri vo dlabo~ina. Najprepora~livo e rasturawe na |ubreto so |ubrerastura~i (depozitori) zaradi pogolem efekt od |ubreweto i pomali zagubi.

Kaliumot $ e najpotreben na vinovata loza vo faza na cvetawe i vo faza na pro{aruvawe. vinovata loza se smeta kako kaliumova bilka, koja kako i site bilki koi proizveduvaat skrob ili {e}er, bara mnogu kalium. toj vlijae na zgolemuvawe na koli~estvoto na {e}er vo grozjeto, vlijae na zgolemuvawe na otpornosta na vinovata loza na bolesti i niski zimski temperaturi, go zgolemuva obrastuvaweto na korenot so apsorpciski `ili~ki (so {to se zgolemuva sposobnosta na korenot za usvojuvawe na vodata i hranlivite materii {to se rastvoreni vo nea, a so toa se zgolemuva otpornosta na bilkata na su{a).

Nedostigot od kalium pridonesuva za ponizok kvalitet na grozjeto, koli~estvoto na {e}er e pomalo, lozata e po~uvstvitelna na botritis, porastot na lastarite e slab i zabaven, a listovite po rabovite se su{at i se vitkaat nadolu.

Vo prolet - azotni

|ubrivaPi{uva: Dipl. in`. agr. Atanas Dimitrov

lOZarstvO \UBrEWE Na vINOvata lOZa

Najprepora~livo e rasturawe na |ubreto so |ubrerastura~i (depozito ri) zaradi pogolem efekt od |ubreweto i pomali zagubi.va`nosta na osnovnoto |ubrewe e vo toa {to edinstveno toga{ fosforot i kaliumot se vnesuvaat vo podlabokite sloevi i se pribli`uvaat do korenoviot sistem

Naslovvo dve reda

Naslov vo dva reda

MART 2010 | 13

Nadnaslov RUBRIKA

Uprava za seme i saden materijal POLEDELSTVO

Vo prvite dva meseca od go­dinava do Upravata za seme i saden materijal se pod­neseni okolu 50 barawa za

uvoz na potrebnite koli~estva na seme i posado~en materijal za pret­stojnata proletna sezona. Spored zakonskite normativi, semenskiot i sadniot materijal se obezbeduva od strana na pove}e od 400 registrirani snabduva~i, odnosno 30 zastapnici koi imaat sklu~en dogovor so stran­ski firmi, za uvoz na semenski i saden material, koi po podnesenoto barawe za uvoz do Upravata dobivaat odobre­nie za uvoz. Koli~inite na semenskiot i sadniot materijal ne se ograni~eni, me|utoa semeto mora da bide serti­ficirano i zapi{ano vo Nacionalna­ta sortna lista. Vo po~etokot na mart se o~ekuva snabduva~ite da podnesat pove}e barawa za uvoz, bidej}i sega i po~nuva sezonata za seewe i sadewe na semenskiot i sadniot material.

Republika Makedonija prete`no uv­ezuva sertificiran semenski materi­jal, pred s#, za gradinarski kulturi,

seme od kompir, kromid, piperki, doma­ti, zelka, krastavici i drugi, potoa za `itni kulturi (p~enica, p~enka,ja~men, tritikale), ovo{ni i lozovi sadnici i dr. Najgolemiot del od sertificiran­iot semenski i saden materijal go uvezuva od Holandija, Italija, Fran­cija, Izrael, Japonija, Hrvatska i od Republika Srbija od kade se uvezuva prete`no semenski materijal za `itni kulturi, ovo{ni i lozovi nasadi.

Spored posledniot izgotven reka­pitular za 2008 godina za koli~ini za uvezen semenski i saden materijal, Makedonija najmnogu uvezla seme za kompir ­ 1.318.810 kilogrami, 209.700 kg seme za arpaxik, 238.780 kg p~enica i 222.637 kg seme za p~enka ­ prosti hi­bridi; potoa 2.333.010 lozovi sadnici i 1.069.492 brojki lukovici. Rekapitu­larot za uvezenite koli~ini na semen­ski i saden materijal za 2009 godina s# u{te ne e izgotven, bidej}i se ~ekaat zbirnite podatoci od Carinskata up­rava na RM, me|utoa vo Upravata velat deka koli~inite, so mali otstapki, se standardni so godini nanazad.

I pokraj toa {to se koristi uvozen semenski i saden materijal, Upravata za seme i saden materijal, vo soglasnost so zakonskata regulativa, ja naso~uva svojata aktivnost kon doma{no proiz­vodstvo na sertificiran semenski i saden materijal, kako i negovo etiketi­rawe za podobra kontrola pri negovoto pu{tawe vo trgovija. Analogno na vak­vata zakonska osnova, i vo na{ata zemja se proizveduva sertificirano seme od `itni rastenija (p~enica, ja~men, tri­tikale, soja, esparzeta i drugo), kako i ovo{ni i lozovi nasadi. Taka, na prim­er, eden od kontinuiranite barateli za proizvodstvo na sertificirano seme e ZK “Pelagonija” od Bitola. Na ovoj zemjodelski kombinat lani Upra­vata mu odobrila za sertifikacija 769 hektari so o~ekuvan prinos na seme od p~enica od okolu 3.745.000 kilogrami. Isto taka, mu bile odobreni za serti­fikacija na semenski materijal 171 ha za ja~men so o~ekuvan prinos na seme od okolu 989.500 kg. Minatata godina i Nau~niot institut za tutun od Prilep prijavil 13,05 hektari povr{ina za

Pi{uva: Makedonka Baldazarska

14 | MOJA ZEMJA

SERTIFICIRANOTO SEME ­ - KlU^ za PodoBaR

Pove}e vidovi na sertificirana p~enica

proizvodstvo na semenski posevi na tutun. Vo grupata na doma{ni proiz­voditeli na sertificiran semenski material,konstantno sekoja godina e i Fakultetot za zemjodelski nauki i hra­na. Toj lani prijavil proizvodstvo na sertificiran semenski materijal za p~enica na vkupno 347 hektari i 2.725 hektari za proizvodstvo na semenska p~enica, potoa 910,88 ha za semenski ja~men i za seme na tritikale 85,71 ha, dodeka za saden materijal prijavile 401.885 broja, 228.700 o`ileni rezni­ci, 56.000 semenici i 32.000 podlogi.

Vo princip, kako {to velat od Up­ravata za seme i saden material, ova se, vsu{nost, postojanite barateli za proizvodstvo na semenski serti­ficiran materijal so godini nanazad, {to povlekuva deka i ovaa sezona tie } e bidat vo grupata na doma{ni proiz­voditeli na sertificiran semenski i posado~en materijal.

Inaku, vo 2009 godina Upravata go raspi{a i realizira javniot konkurs za dodeluvawe javni ovlastuvawa na

pravni lica za vr{ewe na stru~na kontrola na proizvodstvo, podgotovka za trgovija, postkontrola i za ispi­tuvawe na vidovi sorti od semenski materijal, kako i dodeluvawe javni ovlastuvawa na laboratorii za ispi­tuvawe na kvalitetot na semenskiot i sadniot materijal i za negovo ~uvawe i odr`uvawe vo gen­banki.

Upravata za seme i saden materi­jal vo 2009 godina izdala vkupno 503 odobrenija za uvoz na semenski i saden materijal od zemjodelskite ras­tenija, 146 re{enija za zapi{uvawe vo Registarot na snabduva~i na semenski materijal i 57 re{enija za zapi{uvawe vo Registarot na snabduva~i na saden materijal, koi{to se vo nejzina nadle`nost. Lani Upravata priznala i 96 novi sorti na zemjodelski ras­tenija i ja prodol`ila va`nosta na pet sorti na zemjodelski rastenija koi se zapi{ani i vo Nacionalnata sortna lista.

Isto taka, lani bile prijaveni i 97 novi sorti na zemjodelski rastenija

za ispituvawe i nivno zapi{uvawe vo Nacionalnata sortna lista, a podato­cite za niv se o~ekuvaat i najverojat­no godinava }e dovedat do nivno priz­navawe i zapi{uvawe vo Nacional nata sortna lista.

Vo Upravata za seme i saden materi­jal prepora~uvaat na{ite zemjodelci da se snabduvaat so kvaliteten semen­ski i saden materijal od registrira­ni snabduva~i, a ne od {vercuvano seme koe ne e kontrolirano. Tie velat deka nikoj ne mo`e da uvezuva neserti­ficirano seme bidej}i uvozot e regu­liran so zakon, a mo`e da se uvezuva samo seme koe e sertificirano i seme koe e zapi{ano vo Nacionalnata sort­na lista na Republika Makedonija.

Zemjodelcite mo`at da se in­formiraat vo Upravata za seme i saden materijal, a isto taka i vo Sektorot za zemjodelstvo pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostop­anstvo i preku site podra~ni edinici vo 33 grada niz zemjava.

Republika Makedonija uvezuva serti­ficiran semenski materijal, pred s#, za gradinarski kulturi, seme od kompir, kromid, piperka, domati, zelka, krastavi­ci i drugi, potoa za `itni kulturi (p~e­nica, ja~men, tritikale), ovo{ni i lo­zovi sadnici i dr. Najgolemiot del od sertificiraniot semenski materijal go uvezuva od Holandija, Italija, Fran ci­ja, Izrael, Slovenija, Hrvatska i Srbija (semenski materijal za `itni kulturi i ovo{ni i lozovi nasadi.

Pi{uva: Makedonka Baldazarska

FEBRUARI 2010 | 15

PRiNoSSERTIFICIRANOTO SEME ­

Kompir od sertificirano seme Ispituvawa na novi sorti na kompir

ПРОКРЕДИТ БАНКА ВО ПОДДРШКА НА АГРО БИЗНИС СЕКТОРОТ За претстојната пролетната прихрана на есенските посеви сега е идеално време за набавка на семенски материјал, вештачки ѓубрива, средства за заштита на родот, гориво, нова и современа агро механизација... ПроКредит Банка нуди кредити за обртни средства и агро механизација со брза и едноставна процедура и одлични услови, ПроКредит Банка е лидер во кредитирањето на агро бизнис секторот во Македонија и прва банка која на пазарот понуди кредити за земјоделците со подобрени услови пред се во поглед на флексибилниот залог и индивидуланиот начин на отплата, прилагодени на можностите и капацитетите на земјоделците.

Актуелно: финансиска понуда според ИПАРД Програмата ПроКредит Банка нуди одлична финансиска понуда за земјоделски инвестиции според Програмата за рурален развој ИПАРД.

- инвестиции во земјоделски стопанства за нивно преструктурирање и надградба - инвестиции во преработка и рекламирање на земјоделски производи - диферзификација и развој на рурални економски активности

Сите земјоделски производители и преработувачи имаат можност да аплицираат за специјалниот кредит за инвестиции под атрактивни услови

ниски каматни стапки кратка процедура за одобрување продолжени рокови на отплата ниски административни трошоци можност за подвижен залог за кредити до 150.000 евра можност за хипотека на село можност за флексибилен план на отплата на кредитот грејс период

ПроКредит Банка успешно го поддржува македонското земјоделие. повеќе од 650.000 евра се исплатени за агромеханизација според понудата на ПроКредит Банка адаптирана на Програмата за рурален развој (септември – декември 2009) повеќе 57.5 милиони евра во кредити се исплатени на агро секторот. вкупно 6.304 агро кредити се исплатени од ПроКредит Банка

За кредитите над 50.000 евра, поволноста е што се прифаќаат имоти со локација на село како и земјиште кое е на село, односно обезбедувањето не мора да биде од недвижен имот од град. Ваквите услови се направени со цел да се излезе во пресрет на можностите и условите на земјоделците и да се направат кредитите подостапни.

MART 2010 | 17

AGROVESTI

^e{ka vkusi makedonski ajvar i lutenicaDeset makedonski kompanii, prerabotuva~i na ze len ~uk, gi posetija prodavnicite na malo vo Praga i nej zi na ta okolina, vklu~uvaj}i gi „Tesko“, „Makro“, „Bila“ i „Glo­bus“. Stu di sko to patuvawe be{e organizirano od 26 do 29 januari, vo sorabotka so Makedonskoto zdru`enie na pre rabotuva~i (MAP), programata AgBiz na USAID.Makedonskite izvoznici na proizvodi od prerabotena piperka imaa mo`nost da gi doznaat pazarnite tren­dovi na odredeni proizvodi, cenite, vidot na pakuva­wata i nivnoto brendirawe. Isto taka, imaa mo`nost da gi pretstavat svoite proizvodi na prezentacijata organizirana vo sorabotka so makedonskata ambasada vo Praga.

„Nie bevme mnogu zadovol­ni {to imavme mo`nost da gi pretstavime na{iot do­ma {en ajvar i lutenicata i da gi slu{neme pozitivnite ko mentari od posetitelite za na{ite proizvodi. ^e{­ki ot pazar mo`e da bide mno gu interesna mo`nost za pro izvodite od prerabo­ten ze len~uk od Makedonija, ko j treba ponatamu da se is tra`uva“, re~e Sa{o Risteski, koordinator na lan­ecot na vrednost za prerabotki od zelen~uk na AgBiz.

[est makedonski proizvoditeli na jabolka prestojuvaa na studisko patuvawe vo Budimpe{ta, preku koe imaa mo`nost da gi zapoznaat tehnikite i tehnologiite {to gi koristat nivnite kolegi od Ungarija vo proiz­vodstvoto na jabolko, da gi posetat trgovskite pret­prijatija {to rabotat so jabolkoto, kako i mo`nost da iznajdat novi pazari za plasman na makedonskoto jabolko. Grupata ima{e mo`nost da gi poseti trite najgolemi odgleduva~i i prerabotuva~i na ovo{je, da vidi kako ungarskite kompanii go tretiraat jabolkoto po berbata. Tie imaa sredba i so Nacionalniot sovet na proizvoditelite i bea zapoznaeni so inovativ­nata programa na Sovetot, koja se realizira niz cela Ungarija i se narekuva „Edno jabolko na den za sekoj

u~enik“. ^lenovite na Sojuzot na obedineti jabolkoproizvoditeli vo tekot na ovie ~etiri dena se zdo­bija so informacii od prva raka za najdobrite praktiki i preporaki od svoite kolegi i razgovaraa za mo`na sorabotka, znaej}i deka proizvodst­voto na jabolka vo Ungarija ne ja za­dovoluva zgolemenata pobaruva~ka vo zemjata.Studiskoto patuvawe na jabolko­proizvoditelite go organiziraa Programata AgBiz na USAID vo partnerstvo so Altagra, podru`nica na USAID od Budimpe{ta.

Makedonskite proizvoditeli na jabolka u~at od ungarskite kolegi

Uvoznik - glaven distributeri zastapnik za Makedonija:

VIP AGENSI DOO Skopje

Ul Vladimir Komarov 18a/5e-mail: vipagency@mt.net.km

tel. 02 3111 235 mob. 070 230 277

18 | mOJa ZEmJa

aGENCIJa Za pOttIKNUvaWE Na raZvOJOt Na ZEmJOdElstvOtO pOdGOtOvKI Na pO^vata vO plastENICItE

Pi{uva: Dipl. in`. agr. Savka Markudova

vo ranogradinarskoto plasteni~ko proizvodstvo paralelno so proizvodstvoto na rasad treba da te~at i podgotovkite za rasaduvawe vo plastenikot na „stalno mesto”. stanuva zbor za zbir od pove}e agrotehni~ki, mehani~ki, fizi~ki, biolo{ki i hemiski merki. sklopot od ovie programirani i kombinirani merki e del od Integralnoto upravuvawe vo zemjodelskoto stopanstvo i osnova na Integralnata za{tita na rastenijata, koja pretstavuva strategija za suzbivawe na {tetni insekti, bolesti i pleveli. dobrite uslovi za razvoj na rastenijata vo plastenikot se pogodni i za razvoj na pleveli, bolesti i golem broj rastitelni {tetnci, pa poradi toa i borbata i spravuvaweto so niv bara dopolnitelni preventivni merki, koi se prezemaat pred i vo tekot na odgleduvaweto na rastenijata so cel da se obezbedat optimalni uslovi za razvoj na rastenijata.

Osnovnata podgotovka zapo~nuva vedna{ po pribiraweto na prethodnata kultura vo plastenikot. se vr{i dezinfekcija na plastenkot i konstrukcijata. Najdobro e ovaa faza da se izvr{i pred korneweto na rastenijata so palewe na elementaren sulfur 5-10 kg/dekar. pritoa objektot se dr`i zatvoren nekolku dena, no treba da se vnimava da ne dojde do poka~uvawe na temperaturata nad 500 C vo plastenikot, poradi mo`ni o{tetuvawa na sistemot za navodnuvawe, za orosuvawe ili druga plasti~na oprema. potoa se pribiraat site rastitelni ostatoci i se zapaluvaat ili se zakopuvaat v zemja nadvor od plastenikot.

vo praktikata, gradinarskite proizvoditeli, ne obrnuvajki vnimanie na ovaa operacija, ~esto i bez da napravat dezinfekcija so sulfur, gi ostavaat ovie rastitelni ostatoci pokraj plastenikot {to pretstavuva potencijal za zaraza na idnata kultura.

Dezinfekcijata na konstrukcijata (stolbovi i metalni profili) mo`e da se izvr{i i rano naprolet, neposredno pred pokrivaweto na plastenikot, preku prskawe so kombinacija od preparati na baza na bakar, sulfur i insekticid koj isparuva i dejstvuva preku pareata, no vo ovoj slu~aj se koristi dvojna koncentracija, vo odnos na onaa koga se prskaat rastenijata vo tekot na sezonata.

Dezinfekcijata na po~vata e mnogu va`na merka. Najefikasni metodi na dezinfekcija se: termi~ko zaparuvawe na po~vata i hemiska dezinfekcija. Ovie dva metoda se poskapi i zatoa onamu kade {to nema organizirano esensko proizvodstvo vo plastenikot ja prepora~uvame termi~kata dezinfekcija poznata pod imeto solarizacija, pri koja se koristi son~evata energija i treba da se izvede vo najtoplite meseci vo godinata. ako ne e izvr{ena nikakva dezinfekcija od gorenavedenite, pred freziraweto na po~vata se vr{i nanesuvawe na fungicidi, zemji{ni insekticidi i nematocidi, koi imaat uloga na dezinfekcija na po~vata. Zemji{nite insekticidi, nekoi fungicidi i nekoi nematocidi se koristat za suva dezinfekcija so rasfrlawe po srednovla`na po~va, pa nivna inkorporacija so frezirawe. Od fungicidite, za suva dezinfekcija mo`e da se koristi granuliran sin kamen, kaptan, folpet i drugi, a od nematocidite - nematorin i dr. Nekoi od fungicidite se koristat i so t.n. vla`na dezinfekcija ili polevawe so rastvor vo tekot na vegetacijata, kako {to se rastvor od kaptan, folpet benomil, armetil i drugi ili nematocidot vajdate i dr.

Osven po~vata treba da se dezinficira priborot i alatot so potopuvawe vo dezinfekcionen rastvor kako {to e 5% rastvor od sin kamen.

Hemiska analiza na po~vatavrz osnova na rezultatite od hemiskata analiza na

po~vata se podgotvuvaat preporakite za |ubrewe. Kako osnovno |ubrewe se koristi pregoreno arsko |ubrivo 50-60 toni/ha i 500-1000 kg/ha mineralno NPK |ubrivo.

Pravilno rasaduvawe na rasadotpred rasaduvaweto se vr{i za{tita na rasadot i

polevawe vo korenot so rastvor od nekoi od fungicidite za vla`na dezinfekcija. se vr{i brazdewe ili kopawe na dupki vo koi vnimatelno se postavuva rasadot, pritoa vodej}i smetka da ne dojde do rasturawe na supstratot

dezinfekcija na plastenik

rasaduvawe na domat

Dezinfekcija, pa potoa hemiska analiza

FEBrUarI 2010 | 19

pOdGOtOvKI Na pO^vata vO plastENICItE

od korenoviot sistem pri rasaduvaweto, bez pritiskawe na po~vata i bez zagrluvawe, odnosno dodavawe po~va, tuku povr{inata na po~vata od rasadot vo saksijata da bide postavena na isto nivo so povr{inata na po~vata vo plastenikot. Navodnuvaweto e najdobro da se vr{i preku sistemot kapka po kapka poradi pove}e pri~ini i prednosti, koi vo pove}e navrati se objasnuvani i ve}e {irum prifateni od proizvoditelite.

Odr`uvaweto povolen vodno-vozdu{en, temp-eraturen i svetlosen re`im e od isklu~itelna va`nost za dobar rast i razvoj na rastenijata i spre~uvawe na pojavi na bolesti i {tetnici. toa se postignuva preku redovno i navremeno provetruvawe na plastenikot, dopolnitelno zagrevawe ili dodavawe na folija “tavan” ili niski tuneli vo plastenikot, pa ponatamu po zatopluvaweto na vremeto, otstranuvawe na tavanot so cel da se odr`uva optimalna dnevna i no}na temperaturata na konkretniot vid na gradinarskata kultura. treba da se vnimava da se ovozmo`i razlika pome|u dnevnata i no}nata temperatura. Za gradinarskite kulturi dnevnata treba da se dvi`i od 20 do 25 0 C, a no}nata 12-140 C.

Mul~irawe - Upotrebata na crna folija onamu kade {to se navodnuva so sistemot “kapka po kapka” ima brojni prednosti:

- se postignuva pobrzo i podobro zatopluvawe na korenoviot sistem;

- se re{ava problemot so plevelite, nema potreba od upotreba na herbicidi i okopuvawe;

- se spre~uva isparuvaweto od po~vata, a so toa i sozdavaweto rosa na tavanot;

- se spre~uva preminuvaweto na insekti i bolesti koi prezimuvat vo po~vata vo nadzemniot del;

- se za{teduva voda.

Odr`uvawe na EC (elektrosprovodlivost) i PH vrednost (kiselost)

Na ovoj na~in na rastenijata im se ovozmo`uva da prezemat od po~vata s#, toga{ koga im e potrebno. Za vreme na navodnuvaweto so prihranuvawe (fertirigacijata) doa|a do promena na ovie koncentracii. Najlesen na~in na odr`uvawe optimalni vrednosti na PH i EC e konstantno merewe na ovie vrednosti i nivno sledewe. Ova se vr{i so digitalni mera~i, koi povremeno se kalibriraat so posebni rastvori so to~no poznata vrednost.

Za najgolem broj na gradinarskite rastenija optimalnata PH e od 6 do 6,5, a EC od 1,5 do 2,5 mS. dokolku ovaa vrednost e povisoka, pogolem del od hranlivite materii stanuvaat nedostapni za rastenieto. Ova e edna od sostojbite koga rastenijata redovno se prihranuvaat, a ne rastat, zatoa {to do{lo do zasoluvawe i blokirawe.

Hemiska za{tita na rastenijata vo sklop na integralnata se koristi kako posledna merka na za{tita po primena na site preventivni agrotehni~ki merki, samo koga e neophodno, odnosno koga napadot na insektot ili infekcijata na bolesta go nadminuva „ekonomskiot prag na {tetnost” i e vo najosetlivata faza za {tetnikot ili bolesta. toa zna~i deka pesticidite se apliciraat samo koga se predviduva deka o~ekuvanata {teta od namno`enite insekti i bolesti finansiski e pogolema od ekonomskite tro{oci za primena na hemiskata za{tita. prskaweto ne treba da se vr{i pretpladne dodeka ne ispari rosata, tuku najdobro e da se izvr{i vo popladnevnite ~asovi.

Pratewe na temperaturata

Opra{uvawe so bumbari

Postavuvawe na rasad vo iskopani dupki

Bansko pliva pod plastenici GRADINARSTVO

Strumi~koto selo Bansko e poznato kako najgolem i na­jran proizvoditel na luta piperka vo zemjava. Kade i da

se svrtite, do kade {to e horizon­tot na va{iot pogled, nasekade se belee, no ne od sneg, tuku od belite najloni na plastenicite. Lu|eto vo ovoj kraj u{te od po~etokot na godi­nata (okolu 10 januari) od domovite se preseluvaat vo plastenicite, kade {to pokraj standardnite zemjodelski aktivnosti okolu ranogradinarskite kulturi, moraat i da gi zatopluvaat i preku sopstveni sistemi na greewe so drva. Pa, taka, niz ezeroto od plas­tenici se branuva i ~adot od kotlite za greewe. Gletka koja posetitelite ne gi ostava ramnodu{ni, tuku gi privlekuva da poglednat kakva e veg­etacijata pod belite najloni...

Tokmu vo Bansko, najgolemiot del od plastenicite mu pripa|aat na Sa{ko Pandev, najgolem proizvodi­

tel na ranogradinarski proizvodi. Toj ve}e 20 godini se zanimava so zem­jodelstvo, no poslednite pet godini isklu~itelno so oran`erisko proiz­vodstvo. Godina{nava sezona Pandev ja zapo~nal so zasaduvawe luta piperka i domati na dva hektara, odnosno 20 dekari pod plastenici. Godinava zasa­dil 26.000 koreni luta piperka od vi­dot “fortes” i 50.000 domati od sor­tata “Magnus i Blet”.

Iskusniot zemjodelec objasnuva deka so pomo{ na sovetite od agrono­mot, koj{to e postojano anga`iran, proizveduva visokokvalitetni luti piperki i domati. Od eden dekar vo prosek vadi od osum do deset toni domati i okolu 30 luti piperki od eden koren. Za da gi proizvede ovie koli~estva, Pandev objasnuva deka mu se potrebni 1.000 kubika ogrevni drva za koi tro{i 40.000 evra. Dopolnitelni tro{oci se i platite za deset redovno vraboteni i za 15 sezonski rabotnici.

“Vsu{nost, za da startuvam ovaa sezona, za seme, za{tita i prehrana na posevot, zagrevawe na plaste­nicite i anga`man na rabotnicite, mi bea potrebni okolu 70.000 evra. Sekako, o~ekuvam ovaa investicija da mi donese prihod od okolu 150.000 evra, ako s# bide kako {to treba. Vo momentov te{ko se spravuvame so vremenskite nepriliki, mnogu do`d, oblaci, ni nedostasuva svetlina...”, raska`uva Pandev.

Toj objasnuva deka vkupnata in­vesticija za ova ezero od plastenici go ~ini okolu 500.000 evra. Imeno, poslednite ~etiri godini postojano investiral, pred s#, vo okrupnuvawe na zemjodelskata povr{ina. Od tatka si nasledil samo tri dekari, a osta­natite 17 gi kupil. Investiral i vo gradba na plastenicite, opremuvawe, a mnogu potro{il i za odvodnuvawe na rabotnite povr{ini, bidej}i e blisku do Monospitskoto blato.

LUTATA PIPERKA

i domatot, dohodEN BizNiS

Pi{uva: Makedonka Baldazarska

SA[KO PANDEV E NAJGOLEM PROIZVODITEL NA RANOGRADINARSKI PROIZVODI POD PLASTENICI. IMA 20 DEKARI SO LUTA PIPERKA I DOMATI. I SEMEJSTVOTO ANDONOVI PERSPEKTIVATA ZA @IVOTOT JA GLEDAAT VO PRIVATNIOT BIZNIS SO PLASTENI^KO PROIZVODSTVO. ROBERT ANDONOV PO 20 GODINI REDOVEN RABOTEN ODNOS KAKO ^UVAR, JA NAPU[TIL RABOTATA I SE POSVETIL NA ORAN@ERISKO PROIZVODSTVO

Najgolemiot proizvoditel ima i dobar sistem za navodnuvawe

20 | MOJA ZEMJA

Inaku, Pandev dve godini koristel i sredstva od Programata za ruralen razvoj. Godinava zel i subvencii, no samo za eden hektar, bidej}i za ostana­tite povr{ini s# u{te trae postapka­ta na zaveduvawe na negovo ime.

Pandev veli deka dr`avnite sub­vencii i sredstvata od Programata se dobredojdeni za sekoj zemjodelec, no sepak im zabele`uva na nadle`nite deka treba da ja uprostat postapkata na dodeluvawe za da mo`at zemjodel­cite navistina da go po~uvstvuvaat benefitot od ovie sredstva, da isko­ristat pogolem del od parite za toa za {to se nameneti, a ne tie da zavr{at kaj posrednicite, kako {to e voobi~aeno, pa krajnite korisnici da dobijat re~isi najmalku.

Pandev tvrdi i deka nema problem so plasmanot na proizvodite ako vo prv plan e kvalitetot.

Od oran`erisko proizvodstvo mo`e da se egzistira. Toa go poka`uva i `ivotnata prikazna na Suzana i Robert Andonovi. I tie, kako Pandev, perspektivata za `ivotot ja gledaat vo privatniot biznis so plasteni~ko proizvodstvo. Toj po 20 godini re­doven raboten odnos kako gotva~, ja napu{til rabotata i se posvetil na oran`erisko proizvodstvo. Spored niv, rabotata nemala perspektiva, za­toa {to ne mo`elo da se zaraboti do­volno za pet~lenoto semejstvo. Sega ve}e treta godina odgleduvaat luta piperka pod zatvoreno. Zapo~nale so osum folii, a godinava izgradile u{te 11, za {to pokraj sopstvenoto zemji{te, zele i pod naem.

Sopru`nicite Andonovi pod plastenici obrabotuvaat vkupno tri dekari, so okolu 14.000 koreni luta piperka, a imaat i eden dekar so domati. I tie ja koristat sortata „fortes” za luta piperka.

Tie ne go krijat zadovolstvoto od minatogodi{nata zarabotka, pa zatoa godinava go pro{irile svojot biznis so lutata piperka od 1,5 na tri dekari.

Nivnata matematika za isplatli­vost na ovoj semeen biznis pribli`no izgleda vaka: okolu 1.000 evra za se­menski materijal, okolu 5.000 evra za 200 kubika drva so koi 24 ~asa gi zagrevaat plastenicite; odredeni tro{oci imaat i za repromaterijali, najloni i po 10 evra od den za dopol­nitelno anga`iranite rabotnici vo ekot na berbata (do 10 lu|e). Ili, vku­pno, okolu 12.000 evra. No, se nadevaat i na dobar prihod. Lani od 1,5 dekar luta piperka zarabotile 10.000 evra i u{te tolku od eden dekar domat, {to im vleva verba deka godina{niov trud }e im donese mnogu golem prihod.

Andonovi velat deka nemaat prob­lem i so plasmanot. Ako proizvodite se kvalitetni i dobro klasirani, re­zultatite nema da izostanat.

lUTaTa PiPERKa - doBaR SEMEEN BizNiS

Pandev ja skina i prvata piperka

Sopru`nicite Andonovi pod plastenici obrabotu-vaat vkupno tri dekari, so okolu 14.000 koreni luta piperka, a imaat i eden dekar so domati.

Temperaturata pod plastenici se sledi 24 ~asa.

Rodot od luta piperka, ve}e se gleda

FEBRUARI 2010 | 21

Zelka pod plasteniciGRADINARSTVO

Poleto na strumi~koto selo Bansko preplaveno od brojnite najlonski folii nalikuva na golemo belo

ezero. A, ako sakate da dojdete do nekoja od ovie folii, nema pateki, tuku mora da pominete mnogu pomali i pogolemi izleani brazdi so voda i da zaglavite vo kalta na tremovite, koi vi ostanuvaat kako edinstveno mesto za dvi`ewe. Patot niz vakvite kallivi me|i ovoj pat ekipata na “Moja zemja” ja odvede do foliite na proizvoditelot na najrana proletna zelka pod zatvoreno.

Olivera i Blagoja Micevski od ova strumi~ko selo gi zateknavme pod foliite, kade {to zaedno so anga`iranite rabotni~ki ja kopaa ve}e izniknatata zelka. Tie godi­nava zasadile dva dekara proletna zelka na zatvoreno, odnosno okolu 8.000 koreni pod 12 folii.

Ovaa zelka od sortite „parel“ i „nazomi“, kako {to objasnuvaat na {i­te doma}ini, ne se zagreva, tuku samo se za{tituva od nadvore{nite vre­men ski i temperaturni vlijanija so najlonski folii, a dopolnitelno na po~vata postavuvaat paloma­akril. Tie so ovaa gradinarska kultura se zanimavaat ve}e pet­{est godini.

Semejstvoto Micevski godinava

zelkata ja zasadile na 10 januari i smetaat deka sekoj {to saka da pro­dava rana zelka mora da ja zasadi naj­docna do krajot na januari. Micevski objasnuva deka godinava za sadewe na zelkata vo dvanaesette folii potro{ile okolu 1.000 evra, ne vklu~uvaj}i go tro{okot za najlonite koi gi koristat po nekolku godini, a o~ekuvaat da izvadat {est do osum toni rod, kako i prethodnite godini.

Za da uspeat navreme da gi zavr{at aktivnostite so sadewe, kopawe i berba, tie dopolnitelno anga`iraat i po nekolku rabotnici na koi im is­platuvaat po 600 denari dnevnica.

Micevski objasnuva deka nema golema zarabotka od ranata zelka bidej}i edno par~e dostignuva mala te`ina, od 800 grama do 1,2 kilo­grami, za razlika od zimskata koja dostignuva i do tri kilogrami. Za­toa toj ima zabele{ka na otkupnata cena od 10­15 denari na golemo.

No, bidej}i se raboti za prva kul­tura, koja nosi brz priliv na sredst­va, ranata zelka i ponatamu }e bide edna od redovnite rezervni zemjodel­ski kulturi koi }e bidat vo fokusot na ova semejstvo. Inaku, semejstvoto Micevski pod folija obrabotuva i eden dekar blaga piperka i dva deka­ra luta piperka.

RaNaTa zElKa - BRz PRiliv Na SREdSTva

SEMEJSTVOTO MICEVSKI OD SELOTO BANSKO, STRUMI^KO, VE]E PET ­ [EST GODINI SE ZEMJODELCI KOI NAJRANO ZASADUVAAT PROLETNA ZELKA OD DVE RAZLI^NI SORTI „PAREL“ I „NAZOMI“ POD PLASTENICI.

Pi{uva: Makedonka Baldazarska

22 | MOJA ZEMJA

Ova se del od foliite na Micevski

Ranata zelka - del od semejniot biznis

Olivera Micevska zaedno so rabotni~kite ja kopaat proletnata zelka

MART 2010 | 23

Agrotehni~ki merki za kvalitetni prinosi od domat GRADINARSTVO

Pi{uva: in`. agr. Risto velkov

Pri proizvodstvo na domati vo plastenici i staklenici, kvalitetot i kvantitetot na dobienite rezultati zavisat

pred s# od na~inot na navodnuvawe i od ishranata na ovoj vid kultura. Dokolku kompleksot od faktori (pravilen re`im na ishrana i pravilen re`im na navod­nuvawe) go odr`uvame vo pribli`no optimalni uslovi, upotrebata na za{titni sredstva (pesticidi) }e bide vo sosema mali koli~estva, odnosno se namaluva brojot na prskawata za 2­4 pati, se zgolemuvaat prinosite po edi­nica povr{ina i se dobivaat prinosi i od 20.000 kilogrami po dekar, odnosno se zgolemuva profitot.

Proizvodstvoto na domati vo vto­riot turnus (leten), osven frezirawe ili doteruvawe na po~vata za seidba, bara osobeno vnimanie pri seidbata. Taa treba da bide izvr{ena na ramna povr{ina, bez pravewe brazdi, bidej}i korenoviot sistem e plitok t.e. raz­vien vo gorniot sloj od po~vata. Ot­kako }e se izvr{i ovaa agrotehni~ka merka, se prio|a kon agrohemisko ispi­tuvawe na po~vata: prisustvo na mikro i makroelementi, kako i so koja pH i RC (hranliva vrednost na po~vata).

Koli~estvo i kvalitet na vodata za navodnuvawe

Za dobivawe visoki i kvalitet­ni prinosi od osobeno zna~ewe e kvalitetot i koli~estvoto na vodata {to se koristi.

Treba da se potencira deka vo razli~ni fazi od rastot i razvitokot,

kulturata ima razli~ni potrebi od voda. Tie obi~no se dvi`at od 0,3 litri vo po~etokot, do 3,5 litri po koren vo podocne`nite fazi. Isto taka, treba da se potencira deka vo proletniot turnus (mart, april, maj, juni) se tro{i od 1,5­3,5 litri, pa s# do 5­6 litri vo juli i avgust.

Koli~estva i vidovi na |ubriva za domat

Postojat dva tipa na |ubriva: or­ganski (prirodni) i mineralni.

Od organskite naj~esto se up­otrebuva arskoto, kako osnovno |ub­rivo, a od mineralnite ­ granularnite i kristalnite (koi se primenuvaat pri sistemot kapka po kapka).

Od granularniot tip na |ubriva naj~esto se upotrebuvaat onie koi imaat izedna~ena aktivna materija 10:10:20 NPK; 15:15:15 NPK; 10:30:20 NPK. Tipovite na kristalni |ubriva koi vo praktikata poka`uvaat izvonredni re­zultati se primenuvaat vo zavisnost od potrebata, t.e. od fazata na razvoj. Vo po~etokot, po rasaduvaweto postojano se primenuvaat tipovi na |ubriva kaj koi{to aktivnata materija na P (fos­for) e najzastapena bidej}i ovozmo`uva podobar razvoj na korenoviot sistem vo natamo{niot razvoj na rastenieto, dobro go snabduva rastenieto, kako so hranlivi materii, taka i so voda. Naj~esti kombinacii koi se upotrebu­vaat vo taa faza se: 15:30:15 + Mg+ME; 11:40:11 + Mg+ME; 11:48:11 + Mg+ME...

Po pojavata na prvite kitki i formiraweto na prvite plodovi se primenuva izedna~ena zastapenost na

elementite N, P, K ili naj~esto se pri­menuvaat |ubriva od tipot 20:20:20 + Mg+ME; 19:19:19 + Mg+ME...

Po skratuvaweto na vrvot se preminuva kon upotrebuvawe na |ubri­va koi sodr`at pove}e K (kalium) koj igra va`na uloga vo rastot i zreeweto na samite plodovi. Se upotrebuvaat pove}e kombinacii: 18:9:27 + Mg+ME; 18:8:32 + Mg+ME; 13:0:46 itn.

Od gorenavedenite podatoci se zabele`uva deka pri ishranata e nemi­novna i upotrebata na MgSO

4 (magne­

zium sulfat) vo doza od 200­500 grama na dekar nedelno i ME (mikroelementi: mangan, cink, molibden) i toa po 200­500 grama na dekar nedelno. Site ovie elementi se primenuvaat vo sulfatna sostojka (magnezium sulfat, kalium sulfat, cink sulfat, mangan sulfat...).

Neminovna e i upotrebata na CaNO

3 (kalium nitrat) i toa 2 kg na

dekar nedelno.Me|utoa, pred da se premine na

re`imot na ishrana, neminovno e is­pituvawe, t.e. analiza na po~vata na koja{to treba da se rasadat rasteni­jata i od toa }e zavisi koj tip na |ub­rivo }e se primenuva za ishrana. Isto taka, treba da se znae vo kakva hranliva sostojba e po~vata (prepora~liva RC vrednost e od 1,5 do 2,5 mS) i so kakva pH raspolaga samata po~va (najdobro e da ima pH od 4,2 do 4,5, vo zavisnost od tipot na po~vata).

Posebno vnimanie treba da se obrne na toa vo koj del od denot se vr{i ish­ranata i na samiot na~in na dozirawe, t.e. upotreba na |ubrivoto. Najpogoden period se utrinskite ~asovi.

Za uspeh i dobivawe visoki prino­si, spored moeto iskustvo, od golema va`nost e i toa so kolkavo koli~estvo na |ubrivo }e se izvr{i ishranata: do cvetawe 10­15 gr/m2; do sozrevawe 15­20 gr/m2; potpolno optovaruvawe so rod 15­25 gr/m2.

Od ponudenite dozi se zaklu~uva deka prose~no treba da se vr{i pri­hra nuvawe so okolu 1 gr po rastenie dnevno. Primenata na vakov tip na is­hrana i odgleduvaweto domati na dva straka rezultira so prinos od okolu 20.000 kg po dekar.

dokolku kompleksot od Faktori (pravilen re@im na ishrana i pravilen re@im na navodnuvawe) go odr@uvame vo pribli@no optimalni uslovi, upotrebata na za[titni sredstva (pesticidi) ]e bide vo sosema mali koli^estva, a prinosite po edinica povr[ina pogolemi

PRINOS OD OKOLU 20.000 kilogrami po dekar

24 | MOJA ZEMJA

Pe~urkarata vo Veles ­ 17 godini na pazarotAGROBIZNIS

Kako da se proizvede kvalitetna, golema, ubava, bela pe~urka od sortata “{ampiwoni” koja e edna od najbaranite na

doma{niot i na svetskiot pazar? Pod koi uslovi i koi se parametrite na tem­peraturata, vlagata i sve`iot vozduh koj e potreben za nivno proizvodstvo, ob­jasnuva Taska Atanasovska, rakovoditel na DVIL „FUNGIS“ TD od Veles. „Bazata za proizvodstvo na {ampiwoni e kompos­tot, koj{to se nosi zasean so micelium, koj go ima vo nekolku vida vo zavisnost od toa za kakva namena se pe~urkite: in­dustriski, za prerabotka ili za upotre­ba vo sve`a sostojba“, veli Atanasovska. Najva`no za proizvodstvoto, kako {to veli Atanasovska, e soodvetnata temper­aturata vo halite, koja treba da bide od 23 do 27 celziusovi stepeni, so toa {to temperaturata vo kompostot sekoga{ treba da bide povisoka za dva stepena od onaa vo prostorijata, koja{to se zagreva so kaloriferi. Za razlika od drugite vidovi, {ampiwonite baraat posebno vnimanie i nega, istaknuva Atanasovska. Taa pojasnuva deka den­dva pred berbata na pe~urkite treba osobeno da se vnimava na ladeweto bide}i temperaturata vo toj period treba da bide od 16 do 18 stepeni, a vlagata vo prostorijata da bide 85%.

Proizvodstvo„Se zapo~nuva so inkubacija na

kompostot, koja trae 15 dena. Ako e do­bro inkubiran, mu se stava treset, ili torfo, ili se pokriva so crna zemja, koja se nabavuva od Polska. Tresetot e vo visina od 4­5 santimetri. Potoa se po~nuva so obilno polevawe. Vo sled­nite 15 dena ima faza na miruvawe. Toga{ miceliumot navleguva vo pokrivniot sloj pri {to temperaturata e visoka i vo kompostot i vo prostorijata, a vla­gata vo prostorijata mora da bide od 95 do 98%. Na 22­23. den se vr{i grebewe na pokrivniot sloj ili ~e{lawe, pov­torno polevawe i toga{ ve}e po~nuva da se sozdava zavrzot ili malite pe~urki”, pojasnuva Atanasovska. Prvata berba po~nuva od 30. do 32. den od vnesuvaweto na kompostot i trae pet do sedum dena. Taa e dobra, no vtorata e najjaka, odnos­no najproduktivna. Inaku, celokupniot proces kaj {ampiwonite trae od 75 do 90 dena i ima pet berbi. Potoa stariot kom­post se isfrla i se vnesuva nov so {to po~nuva nov ciklus na proizvodstvo.

PasterizacijaProcesot na prerabotka na {ampi­

wonite zapo~nuva vo edna prostorija vo koja ima golemi kazani za blan{irawe otkako prethodno ubavo }e se izmijat pe~urkite. Blan{iraweto vo kazanite trae od pet do sedum minuti, vo zavis­nost od kvalitetot i goleminata na pe~urkata. Po blan{iraweto, pe~urkite se ladat pod mlaz voda i se stavaat vo

buriwa da fermentiraat od 7 do 14 dena. Vo ova postapka sekoja firma si primenu­va poseben recept. Potoa {ampiwonite se stavaat vo tegli, folii i tubi i taka se plasiraat na pazarite, odnosno vo mar­ketite vo zemjava. Vele{ki DVIL “FUNG­IS” TD proizveduva pe~urki na povr{ina od 1.500 kvadratni metri, odnosno vo tri hali od po 500 kvadratni metri, vo koi vre}ite so kompost se posta veni na specijalni metalni raftovi.

[aMPiwoNiTE za

75-90 dENaTRPaT PET BERBi

POD KOI USLOVI I KOI SE PARAMETRITE NA TEMPERATURATA, VLAGATA I SVE@IOT VOZDUH KOJ E POTREBEN ZA NIVNO PROIZVODSTVO, OBJASNUVA TASKA ATANASOVSKA, RAKOVODITEL NA DVIL „FUNGIS“ TD OD VELES

Pi{uva: antoanela dimitrievska

MART 2010 | 25

SEKOJ DOBIVA Za sekoja godi{na pretplata na spisanieto Moja Zemja vo iznos od 550 denari dobivate

podarok:

12 spisanija za 2010 godina PTT Tro{oci za dostava na doma{na adresa

Podarok bateriska lamba so 7 LED diodi

+

+

=

550 denari

Regionalen centar Bitola ul.Josif Josifovski br.28 vo blizina na Glavnata po{ta Tel: 047 225 635

Regionalen Centar Ko~ani ul.29 Noemvri bb vo blizina na Avtobuskata stanica Tel: 033 278 475

Regionalen centar Strumica ul.Vasil Sur~ev br.17 Tel: 034 340 425

Regionalen Centar Gostivar ul.Beli~ica bb (IKL Gorni polog) Tel: 042 218 157

26 | MOJA ZEMJA

CENTAR ZA PROMOCIJA NA ODR@LIVO ZEMJODELSTVO I RURALEN RAZVOJ CeProSARD

Ekoselata - izvor na zdrav `ivot

Ekoselata kako model na naselbi se odr`livi, gi zadovoluvaat ~ovekovite potrebi i imaat malo vlijanie vrz `ivotnata sredina. Tie mora

da razvijat sopstven model na odr`livost. Ova be{e istaknato na sostanokot na Mre`ata na ekosela na Bal-kanot (MEB) odr`an vo fevruari vo Latinovac, Hrvats-ka, kade {to u~estvuva{e i Centarot za promocija na odr`livo zemjodelstvo i ruralen razvoj. MEB pretsta-vuva zdru`enie na organizacii koi aktivno rabotat na poleto na istra`uvawe, u~ewe i razbirawe na zdrav-ite `ivotni stilovi, kako i na tolerancija i `ivot vo harmonija so prirodata odnosno kon zacvrstuvawe na permakulturata i oformuvawe na ekosela. CePro-SARD kako pridru`en ~len na mre`ata ja poddr`uva strategijata na MEB i razvojot na permakulturata i ekoselata. Permakulturata se temeli na kreirawe odr`livi `iveali{ta primenuvaj}i primeri od priro-data. Toj sistem gi zema predvid site potencijalni iz-vori na energija {to gi nudi prirodata (veter, sonce, voda, zemja) i gi iskoristuva na najdobar mo`en na~in,

upotrebuvaj}i najmalku energija so cel da se sozdade samoodr`liva celina. Vo permakulturata nema otpad, s# povtorno se koristi, a seto ona {to se iskoristilo se obnovuva i prirodata ne se o{tetuva.

Celta na vmre`uvaweto na Centarot za promocija na odr`livo zemjodelstvo i ruralen razvoj vo MEB e prenesuvawe i razvivawe na tradicionalniot na~in na ̀ ivot vo zaednica so spojuvawe na ekolo{kite prin-cipi i dejstvuvawe vo slednite oblasti:

Razvoj na lokalna ekonomija1. Lokalno organsko proizvodstvo na hrana2. Permakulturni principi na dizajnirawe 3. `iveali{taEkolo{ka gradba4. Iskoristuvawe na obnovlivite izvori na 5. energijaOdr`livo upravuvawe so otpadot6.

mart 2010 | 27

sostanok na mEB (mre`a na ekosela na Balkanot) vo Hrvatska

Ekoselata - izvor na zdrav `ivot

vmre`uvaweto na ekoselata pretstavuva mo`nost za sozdavawe rasadnik na zdrava hrana i idei, koi bi mo`ele da se pro{irat na gradovite so nov dizajn na `ivot, proizvodstvo na hrana taka {to sekoja zgrada bi pretstavuvala samo-odr`liva edinka. Ekoselata vo site kra -i{ta na zemjata se razlikuvaat me|u se-be. Ekoseloto vo danska e razli~no od ekoseloto vo Ungarija, [panija, anglija ili vo Germanija. me|utoa sorabotkata pome|u ~lenovite na mre`ata so me|u-sebnata tehni~ka poddr{ka se odviva niz zaedni~ki aktivnosti: poseti, doverba, razmena na znaewe i iskustvo. lEts sostavite (skratenica od Local Exchange Trade System) im ovozmo`uvaat na onie koi raspolagaat so znaewe, energija, vreme, no ne i materijalni sredstva, da razmenuvaat i da go delat ona so {to raspolagaat vnatre, vo lokalnata zaednica.

^lenovite na mEB na-pra vija zaedni~ka foto-grafija vo latinovac so `elba za oformuvawe na ekoselo vo makedonija i nade` deka sekoja ~lenka na mEB }e ima mo`nost da pomogne so svoeto iskustvo i znaewe vo prenesuvawe na permakulturata vo na-{ite krai{ta. mre`ata na ekosela vo Balkanot e del od globalnata mre`a na ekosela GEN.

28 | mOJa ZEmJa

NadnaslovrUBrIKa

vo Ju`na Kina brojot na p~eli e namalen pora-di golemiot broj na hemiski preparati {to se koristat za za{tita na jabolkata. poradi toa naselenieto vo grofovijata maoksijan vo pro-vincijata se~uan, Ju`na Kina, zapo~na so ra~no opra{uvawe na jabolkata, so cel da ja za{titat svojata egzistencija. Globalnata organizacija „Bees for development” sprovede istra`uvawe vo ova mesto so cel da sogleda koi se pridonesite i zagubite na naselenieto so izumiraweto na p~elite vo provincijata se~uan

Istra`uvawep^ElarstvO

Istra`uvawe na globalnata organizacija “Bees for development”

vo grofovijata maoksijan ima 2.830 hektari jabolko-vi drvja koi proizveduvaat okolu 30.000 toni ja-bolka, vo vrednost od 33,9 milioni jeni (4,2 milioni amerikanski dolari) godi{no. sepak, vo izminatite godini proizvodstvoto na jabolka e namaleno kako vo prinosite, taka i vo kvalitetot. Jabolkarite vo ovaa oblast prekumerno koristat pesticidi. tie prskaat 10-15 pati vo sekoja sezona, duri i za vreme na cvetawe-to. porane{nite iskustva poka`ale deka pesticidite koristeni za vreme na sezonata na cvetawe ubile mnogu p~elni semejstva i drugi insekti-prirodni opra{uva~i, osven {to ubile mnogu {tetnici kaj jabo-lkata. Od druga strana, p~elarite ne se zainteresira-ni za iznajmuvawe p~elni kolonii za opra{uvawe na jabolkata bidej}i zemjodelcite ra~no gi opra{uvaat svoite jabolka. Zatoa napravivme istra`uvawe za toa dali e soodvetno i ekonomski efikasno opra{uvaweto na jabolkata. prosekot na zemjodelsko zemji{te vo ovaa oblast e mnogu nizok, okolu 0,2 hektari. Zatoa, zaradi najdobro iskoristuvawe na zemji{teto, zemjodelcite posadile samo od glavnata sorta jabolka i mnogu mal procent (5-7%) na drvja-opra{uva~i. minimumot od us-lovot e 20%. Zemjodelcite, ednostavno, ne sakaat da go zgolemat procentot na drvja-opra{uva~i, bidej}i od komercijalen aspekt tie se pomalku va`ni. so tolku ni-zok procent na opra{uva~i, p~elite mo`at da odigraat samo mala uloga vo opra{uvaweto. Bidej}i jabolkoto e glavna rentabilna kultura vo oblasta, zemjodelcite sakaat povisoki prinosi od podobri sorti na jabolka, po koja bilo cena. tie sakaat da se osiguraat deka sekoj cvet e soodvetno opra{en.

Ra~no opra{uvawe.

ra~noto opra{uvawe na jabolka e napor na zaedni-cata. Cvetaweto na jabolkata zapo~nuva na poniska visina i potoa odi nagore. pri ra~noto opra{uvawe, pra{nicite se sobiraat od cvetot na sortata-opra{uva~ koga e delumno otvoren i se su{at za da gi ispu{tat polenovite zrna. Obi~no zemjodelcite gi su{at pra{nicite iznesuvaj}i gi na sonce na eden ili dva dena. Nekoi od niv koristat kartonski kutii vo koi ima elektri~na svetilka, a treti duri koristat elektri~ni }ebiwa za da gi su{at pra{nicite. po-lenovite zrna se skladiraat vo ladni i suvi pros-torii i se upotreblivi tri do ~etiri dena. tie se me{aat so malku bra{no ili obrano mleko vo prav i se nanesuvaat na cve}iwata od glavnata sorta (dva dena otkako }e se otvori cvetot), so pomo{ na ra~no izrabotena ~etka, so filter od cigara ili so guma za moliv. Zemjodelcite opra{uvaat tri od pet cvetovi vo sekoe jabolkovo socvetie. ra~noto opra{uvawe se izveduva tri pati vo edna sezona, za da se osigura opra{uvaweto na docnite cvetovi. Ekonomika na ra~noto opra{uvawe na cvetovi

ra~noto opra{uvawe cvetovi e mnogu ma~no i odze-ma vreme. Okolu 20-25 lu|e dnevno se potrebni za eden ovo{tarnik. dnevnicata za edno lice iznesuva okolu 20 jeni, a toa zna~i deka zemjodelcite pla}aat okolu 600 jeni (70 amerikanski dolari) za opra{uvawe na svoite jabolka. Zemjodelcite bi mo`ele da anga`iraat pomala rabotna sila, bidej}i jabolkata cvetaat za oko-lu edna nedela, no tie sakaat da pobrzaat vo slu~aj na nepovolni vremenski uslovi.

Ekonomska vrednost od opra{uvaweto1,6 - 9,0 milijardi amerikanski dolari e

zarabotkata samo vo sad od opra{uvaweto od p~eli na 100 najzna~ajni zemjodelski kul-turi. procenata na svetskata godi{na mone-tarna vrednost na opra{uvaweto se dvi`i od 120 milijardi dolari za site opra{uvawa so ekosistemski uslugi do 200 milijardi dola-ri za ulogata na opra{uvaweto vo svetskoto zemjodelstvo.

P~elite - spas za

zemjodelstvtoZa dobivawe prinos od eden ton jabolka potrebni se okolu devet rabotni dena naporno ra~no opra{uvawe.

FEvrUarI 2010 | 29

P r a k t i ~ n i p~elni sandaci

“dadan blat” i “Farar” - modificirani

peco stamatovski od Bitola, koj e ~len na p~elarskoto zdru`enie „p~ela“ od ovoj grad,

e eden od retkite p~elari koi sami gi izrabotuvaat p~elnite sandaci. so ovaa aktivnost zapo~nal koga uvi-del deka p~elnite sandaci (so trite standardni p~elni semejstva) so koi zaplovil vo p~elarstvoto pred dve godini ne ja ispolnuvaat baranata funkcija. Ottoga{ se zainteresiral i samiot po~nal da izrabotuva san-daci. Informaciite za pravilniot oblik, dimenzii i standardite koi treba da gi ispolnuvaat p~elnite sandaci za da bidat poprakti~ni, stamatovski gi sobiral od internet, spisanija, knigi, gi slu{al sovetite od postarite p~elari i sovetite od p~elarskoto zdru`enie. taka, kon-struiral sandaci za polesno rabo-tewe so p~elnite semejstva i za brza podgotovka pri selidba na p~elite. so ovoj vid na sandak e potrebno okolu edna minuta za tovarawe, za razlika od drugite sandaci za koi e potrebno e okolu 20 minuti.

stamatovski po~nal da izrabotu-va dva tipa na sandaci: „dadan blat” i „Farar”, od ~amovo drvo, koe e polesno za manipulacija. sledej}i ja sovremenata stru~na literatura, re{il ovie dva tipa na sandaci da gi modificira vo pogled na spojuvawe na telata i soodvetna ventilacija.

„leti{teto pri selidba se kreva vo viso~ina, se pricvrstuva so ra-jber i na nego e obezbedena mre`a za ventilacija, za razlika od drugite sandaci koi upotrebuvaat sun|eri, zemja, stiropor i sl. ventilacija ima na sekoj sprat i na poklopnata {tica so {to se obezbeduva slobodna cirku lacija na vozduh zatoa {to ako nema dovolno ventilacija p~elite gi fa}a panika i pri preseluvawe na podolga relacija mo`e da izumrat“, objasnuva stamatovski.

toj raska`uva deka od stranite sekoj sprat e vrzan so fiberni spoj-ki za da bide siguren deka nema da se pomestuvaat telata pri transport, za razlika od drugite, koi stavaat remeni, selotejp, razni lenti i sl.

Nosa~ite na ramkite vo medi-{teto imaat dol`ina od 38 mm i se po{iroki od plodi{nite ramki koi

se so standardna golemina od 26 mm. Kako rezultat na toa, maticata ne go posetuva medi{teto i ne nese jajca vo nego. Za razlika od drugite sandaci, ovie imaat isti ramki vo plodi{teto i medi{teto. so toa p~elarot se izlo`uva na dodatni tro{oci so ku-puvaweto mati~na re{etka koja tre-ba da se postavi za maticata da ne go posetuva medi{teto.

ramkite ne se za`lebeni, tuku se koristat lajsni za pricvrstuvawe na osnovata, dodeka kaj drugite sandaci e potrebno da se topi vosok za da se zalepi osnovata so za`lebeniot del. so ovoj nov tip na ramki od 38 mm p~elarot ima pogolemo proizvodstvo na med, tvrdi na{iot sogovornik.

p^ElarstvO

P~elarot Peco Stamatovski od Bitola konstruiral san-daci za polesno rabotewe so p~elnite semejstva i za brza podgotovka pri selidba na p~elite. So ovoj vid na sandak e potrebno okolu edna minuta za tovarawe, za razlika od drugite sandaci za koi e potrebno okolu 20 minuti

Pi{uva: Marija Kotevska

Nadnaslov

Najstariot bonsai }e n# odvede vo Ginis?

CvE]arstvO

makedonija e edna od retkite zemji na ovie prostori koja mo`e da se pofali i da se gordee so bonsai-gradinata vo skopje. Kako se pravi bonsai, kolkav period e potreben za da

dobieme bonsai vo edna odredena forma i kako se za{tituvaat tie vo zimskiot period, objasnuva horti-ekspertot Blagoja sotirovski, koj e bonsai-majstor na okolu 400 bonsai koi se izlo`eni vo skop-skata bonsai-gradina. toj objasnuva deka makedonija e bogat teren za iznao|awe na bonsai, a posebno od vidot Buksus sempervirene vo vardarskata dolina, koja e registrirana i vo pove}e svetski encik-lopedii za hortikulturata. Bonsai se pravi od re~isi sekoe drvo. Od gaber, zelenika, jasen, javor (javorot od trpeica go ima vo site svetski knigi).

Bonsai pretstavuva harmoni~na celina me|u korenot, stebloto i lisnata masa, zaedno so saksijata ili kamenot na koj vegetira. Bonsai mo`e da se proizvede od seme ili po vegetativen pat, od gotova sadnica ili od reznik. No, koga se pravi bonsai drvo vo iz-borot mora da postoi vizija - dali ima mo`nost toj da bide bon-sai ili ne, vo zavisnost od mo`nosta da se naso~i kon nekoj bonsai stil.

sotirovski veli deka prvo treba da se najde potencijalen kan-didat vo prirodata koj }e bide iden bonsai (dokolku se konektira od prirodata, a mo`e da se proizvede i od seme ili reznik).

„Koga se bara bonsai vo priroda, potrebno e znaewe za pravilno da se izvedat site etapni operacii za negovo pravilno konekti-rawe. prakti~no, na teren ne treba po sekoja cena da se iskopa ma-terijalot {to e potencijal za pravewe bonsai, tuku treba na samoto mesto, otkako }e se proceni dali odbraniot materijal e kandidat za bonsai ili ne,da se dejstvuva", objasnuva sotirovski. a, za da se znae dali navistina izbraniot materijal e dobra osnova za bonsai, del od fazite se sproveduvaat na samoto mesto. Otkako }e se kon-statira deka ima gradivo za bonsai, vo odredeno vreme od godinata, naj~esto rano naprolet ili docna naesen, se odi na teren i ako e drvo so pomlad korenov sistem se vadi naedna{, no ako e postaro drvo so star i razvien korenov sistem koren, a e kandidat za bon-sai, treba da se izvadi sukcesivno. postepeno se eliminira koren po koren za da ne ugine drvoto, kandidat za bonsai. Ednata strana

vo Bonsai-gradinata na Bruski Internacional vo skopje

Pi{uva: Makedonka Baldazarska

Bonsai-majstorot Blagoja sotirovski, ve}e 50-tina godini se zanimava so hortikultura.

makedonija konkurira{e za Ginisovata kniga na rekordi so bonsai drvo, staro 557,5 godini i so debelina na debloto od 34 santimetri. svetskiot ginisov rekorder e vo [kotska, velika Britanija so 16,4 santimetri debelina na debloto.

30 | mOJa ZEmJa

mart 2010 | PB

od korenot treba da se ise~e i da se vrati zemjata na mesto. pritoa e po`elno okolu korenot na drvoto da se stavi mov za da dr`i i da dava vlaga.

slednata godina se otsekuva drugata strana od ko-renot. me|utoa, ako vo me|uvreme se pogodi su{no leto, mora da se nosi voda na teren (sum nosel voda dve-tri godini na odredeni drvja) i da se navodnuva, dodeka ne se konstatira deka iniciral novi korewa,” detalno ob-jasnuva sotirovski.

potoa, prodol`uva iskusniot bonsai majstor, sledu-va slednata faza za doodgleduvawe vo zemja, medium kade {to se odgleduva nekolku godini (3-5)... No, koga }e se zeme bonsai drvoto od priroda mo`e da se slu~i da nema dovolno korewa. toga{ vedna{ se dejstvuva so fitohormoni za da se inicira nov korenov sistem, koj mora da se dr`i pod kontrola.

Koga }e se fati, koga }e razvie korenov sistem se stava vo trening-saksija (zboruvam za poserioznite mostri) kade {to se odgleduva dve do tri godini, {to e dovolen period za adaptirawe na bonsaito.

Koga }e se ise~e i ottrgne od prirodata, bonsaito ne mo`e vedna{ da bide bonsai. Zatoa se pristapuva kon sukcesivno kratewe na podzemniot del za da se dojde do odredena harmonija so nadzemniot del, koj{to se educira i se formira vo nekoj posakuvan stil (treta faza). Bonsaito pak se modelira tri do ~etiri godini. Koga }e sozree i dojde vo faza na eden stil, potstil i taka natamu, bonsaito se prefrla od trening-saksija-ta vo finalna saksija soodvetna za toj vid na bonsai... Zna~i, se sozdava edna harmonija pome|u dolniot del, saksijata, stebloto i kro{nata, {to e pravilo za ubav Bonsai. dobivaweto finalen proizvod trae 10-12 godi-ni... No, treba da se znae deka toa nikoga{ ne e gotovo, toa e `iva materija koja sekoga{ treba da se oblikuva. vsu{nost, bonsaito nikoga{ ne e gotovo. sekoga{ ne-dostiga nekoja granka. tie se treniraat, se vrzuvaat so `ica i se pravi habitus, formata na sadnicata, za da se dobie izgledot na bonsai.

Za{tita vo zima „vo zima bonsai-drvcata miruvaat za da se do`ivee

t.n. jarovizacija (se hibernira), bidej}i postoi opas-nost da izmrznat i toa ne gorniot del, nadzemniot, tuku korenoviot sistem, koj{to e senzitiven koga e vo sak-sija i mora da se {titi. Koga e vo zemja i ako e pokrien so sneg, ne postoi opasnost od izmrznuvawe. Nie gi pokrivame so listovi i so orizova arpa. potoa, koga }e pomine opasnosta od jaki mrazevi, gi vadime i bonsaite gi izlo`uvame”, veli sotirovski.

„vo zimskiot period e va`no da bide za{titen kore-noviot sistem. sepak, nadzemniot del treba da do`ivee zima, a po mo`nost da padne i sneg da gi pokrie.No ubavo e da gi do`ivee site godi{ni vremiwa. tie rastat i vo zima. ako izrasne ne{to nekontrolirano, toa treba da se skrati, da ne se rasturi habitusot. sekoj bonsai tre-ba da ima lice”.

Bonsai za Ginis, staro 557,5 godini. Ova e avtohton vid. Bonsajot e kolektiran od Makedonija.

Ova se sedumte jaseni vo znak na po~it na mojot prijatel Slavko Janevski.

Bonsai od mnogu star gaber. Naprolet }e ima i listovi.

Koga se sprema sadnica od bonsai za izlo`ba, od prvite listovi {to }e izlezat, nekade na krajot na maj, se kine sekoe vtoro liv~e, izleguvaat mali, pa potoa od onie {to ne bile skinati, izbivaat pomali liv~iwa.

GODINIGODINI egzistencija od BivoliTE

STO^ARSTVO

Ako nekoga{ bivolite se sre­} a vale po skoro site sela vo na{ata dr`ava, denes ovie `ivotni se vistin­

ska atrakcija. Tie se na rabot na izumirawe i se odgleduvaat vo mali stada samo vo nekolku mesta vo zem­java. Eden od farmerite koj gi ~uva bivolite pove}e od 60 godini e Ilija Krstov od ko~anskoto selo Mojanci. Tradicijata na odgleduvawe bivoli vo negovoto semejstvo e od ~etirieset­tite godini na minatiot vek. Samiot Ilija se se}ava deka u{te kako mal mu pomagal na tatka si vo oraweto so bivolite, a osven toa gi pasel i sel­skite goveda, kowi i drugi `ivotni. Na po~etokot odgleduvale samo edna bivolica i ottoga{ toj postojano e so bivolite, a denes ~uva devet grla.

Imeno, samite `ivotni ­ bivoli se nalik na amerikanskoto bafalo. Tie se pokrupni od kravite i te­loto im e pokrieno so crni vlakna (ima i beli bivoli). I pokraj nivnata sna`nost, tie se miroqubivi kopi­tari koi dobro go poznavaat svojot stopan. Nivniot `ivoten vek mo`e da dostigne i do 40 godini. Niv so pravo mo`eme da gi nare~eme vistin­ski ekolo{ki `ivotni. Tro{at malku hrana, isklu~itelno prirodna, imu­ni se na re~isi site bolesti koi ja napa|aat drugata stoka i ne fa} aat mastitis. Za razlika od kravite, bi­volite ne se hranat preku celiot den, tuku samo dva do tri ~asa, po {to obo`avaat da odmorat valkaj}i se vo kalta i kapej}i se vo voda.

Na farmata na Ilija Krstov od Mojanci

EDNA BIVOLICA DNEVNO DAVA PO DESETINA LITRI MLEKO. MLEKOTO OD BIVOLICA E POSKAPO BIDEJ]I NEGOVATA MASLENOST E DVOJNO POGOLEMA OTKOLKU NA KRAVJOTO MLEKO. VO SVETOT BIVOLITE SE ^UVAAT ZA DOBIVAwE NA SIREwETO MOCARELA, A KAJ NAS PROIZVODITE OD SIREwE SE KORISTAT ZA BORBA PROTIV MNOGU BOLESTI

Pi{uva: Stojan lazarov

Porano Ilija gi koristel bivo­li te za obrabotka na selskite nivi ili onie nivi koi gi zemal pod naem bidej} i ne poseduva sopstvena obrabotliva zemja. Ako nekoga{ ima­lo `ivotni vo golem broj i dovolno pa{a, sega situacijata e obratna. Vo 40­tite i 50­tite godini od mi­natiot vek vo Makedonija imalo nad 5.000 grla od ova mnogu jako i izdr`livo `ivotno, koe se koristelo pred s# za obrabotka na zemjodelskite povr{ini i za transport. So indus­trijalizacijata na zemjata, nivniot broj zna~itelno se namalil. Kolku i da izgleda beznade`na sostojbata, semejstvoto Krstovi prodol`uva da gi ~uva ovie blagorodni `ivotni, svesni za zna~eweto {to tie go imaat vo nivnite `ivoti. Tie se edinstve­niot izvor na egzistencija za celoto semejstvo vo tekot na celiot nivni `ivot. Edna bivolica dnevno dava po desetina litri mleko. Mlekoto go prerabotuvaat vo sirewe i go pro­davaat na pazarite vo Ko~ani i [tip. Sve`o mleko prodava samo po pora~ka, po cena od 60 denari za litar. Vo sporedba so kravjoto, mlekoto od bivolica e poskapo zatoa {to nego­vata maslenost e dvojno pogolema ot­kolku na kravjoto mleko.

Vo svetot bivolite se ~uvaat za dobivawe na sireweto mocarela, a kaj nas proizvodite od sirewe se ko­ristat za borba protiv mnogu boles­ti. Spored postarite lu|e, mlekoto od bivolica e dobro za jaknewe na imunitetot, protiv anemija, protiv bronhitis, a isto taka e dobro i za dijabeti~arite. Odredeni proizvodi se koristat i kako mast protiv izgo­renici i ko`ni zaboluvawa.

32 | MOJA ZEMJA

Bivolite se nalik na amerikanskoto bafalo

34 | MOJA ZEMJA

Primena na BUS-sistemot kaj traktorite MEHANIZACIJA

Zgolemuvaweto na pogonskata mo} ovozmo`ilo proizvodstvo na pogolemi ma{ini. Upra-vuvaweto so takvite ma{ini

(so golema {iro~ina i dol`ina) do-polnitelno go optovaruva voza~ot. Denes toa pretstavuva ograni~uva~ki faktor vo zgolemuvaweto na produk-tivnosta na sistemot i taka }e bide s# dodeka taa tehnologija zavisi isklu~itelno od inteligencijata i ve{tinata na ~ovekot za nadzor, up-ravuvawe i regulirawe. Komunikaci-jata pome|u traktorot i priklu~nite ma{ini, koja e nezavisna od voza~ot, otvora sosema novi perspektivi za de-lumna i potpolna avtomatizacija na sistemot koi dosega bea upravuvani isklu~itelno od strana na voza~ot.

Kako osnova za razvitokot na BUS-sistemot vo sredinata na 1988 godina, firmata Bosch izrabotila Controler Area Network (CAN), so koj bile opfateni pove}e barawa. So pomo{ na ovaa mre`a e ovozmo`eno adresirawe do 2048 razli~ni in-formacii. Vo vtorata verzija nave-denoto ograni~uvawe e eliminirano. Za traktorite i priklu~nite ma{ini treba da se zema predvid slednoto ograni~uvawe:

maksimalno istovremeno nu~estvo na 16 u~esnici (vklu~uvaj}i go traktorot kako eden u~esnik),maksimalnata dol`ina na oBUS-sistemot e 40 metri,mo`nosta za prenesuvawe ppodatoci e do 50 kBit/s.

Za da se ovozmo`i primena na

mikroprocesorskiot sistem, neza-visno od re{enijata na oddelnite firmi, e predvidena standardiza-cija. Za prenesuvawe na podatocite pome|u traktorot i priklu~nata ma{ina se predvideni sedmopolni vodovi so priklu~ok, standardot DIN 9684 prv del, vo soglasnost so ISO normite. Predvideno e site centralno izmereni veli~ini vo

forma na standardni signali da se stavat na raspolagawe na ostanatite sistemi. Navedeniot standard vo Ger-manija postoi od 1.5.1989 godina i e zadol`itelen za proizvoditelite na traktori. Priklu~okot se postavuva vo kabinata na traktorot vo desniot raboten prostor.

Elektronskoto upravuvawe stan-dardno se primenuva kaj motornite vozila za upravuvawe na motorot, transmisijata, antiblokira~kiot sistem na sopira~kite (ABS), siste-mot za spre~uvawe na lizgaweto na trkalata (ASR) i dr. Site ovie uredi me|usebno se povrzani i zaedni~ki komuniciraat za vreme na rabotata. Vakviot na~in na rabota bara vrski so `ica, {to e mnogu neprakti~no. Za re{avawe na ovie problemi se javuva BUS-sistemot. Posebna pogodnost na ovoj sistem e mo`nosta za obedinu-vawe na celiot sistem vo celina, a potoa i izvr{uvawe na negova dijag-noza od edno mesto.

Komunikacijata pome|u oddelnite kontrolori se vr{i vrz optovaruvawe na kontrolorot. Ova se postignuva so poseben na~in na adresirawe na in-formacijata i specifi~niot na~in na nejzino ~itawe na BUS-sistemot. Imeno, informacijata nema to~na adresa za ispra}awe, tuku na nea se dodava standardna identifikacija i nejzin prioritet, pa vo taa forma

se ispra}a do BUS-sistemot. Site ostanati kontrolori celo vreme gi ~itaat informaciite koi se pojavu-vaat, no se prifa}aat samo onie poda-toci koi se interesni za niv, dodeka drugite se ignoriraat.

^ovekot ima mo`nost da vr{i kon-trola i upravuvawe na kompletniot agregat, preku vgradeniot videoter-minal vo kabinata na traktorot.

BUS-sistemot se povrzuva i so upravuva~kiot kompjuter na far-mata. Rabotata so inteligentnata tehnologija ovozmo`uva direktno upravuvawe vo ramkite na izvedu-vawe na proizvodstveniot proces. Komunikaciskata tehnika ovozmo`uva avtomatizacija vo pribiraweto na podatocite. Tuka od golemo zna~ewe e registracijata na operativnoto vreme, ma{inskoto vreme, vremeto na prekinite za vreme na rabotata, ko-risteweto na operativniot materi-jal i optovaruvaweto na ma{inata.

Kone~no, kompjuterski kontro-liranata edinica traktor-priklu~na ma{ina }e bide ostvarena vo posled-nite razvojni ~ekori. Takapostave-niot drive-line menaxment vo trak-torot i barawata za integracija na bezbednoto odvivawe, optimizaci-jata na koristenata tehnologija vo soglasnost so izbranata strategija, ovozmo`uva upravuvawe, no bez voza~ (bez ~ovekot).

Namesto voza^,

elektroNsko upravuvawe pi{uva: prof. D-r Dragi tanevski

^OVEKOT IMA MO@NOST DA VR[I KONTROlA I

UPRAVUVAwE NA KOMPlETNIOT AGREGAT, PREKU

VGRADENIOT VIDEOTERMINAl VO KAbINATA NA

TRAKTOROT. BUS-SISTEMOT SE POVRZUVA I SO

UPRAVUVA^KIOT KOMPJUTER NA fARMATA

BUS-sistem kaj traktorot FeNDt

EKE - Elektronska kontrolna edinica

MART 2010 | 35

36 | mOJa ZEmJa

rEGIONalEN paZarEN INFOrmatOr

mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi izrazuvaat stavovite na agencijata na sad za me|unaroden razvoj ili na vladata na soedinetite amerikanski dr`avi.

Cenata na domatite vo Albanija raste

Cenite na doma{no proizvedenite domati vo prvata polovina na fevruari vo albanija se poka~eni i ne se stabilni. trendot na poka~uvawe e zapo~nat od 18 januari poradi nedostatok na ovoj proizvod na pazarite kako rezultat na promenata na ciklusot. Cenata na eden kilogram domati na prvi ovoj mesec iznesuva{e 138 leki vo tirana, odnosno 115 leki vo Fier, dodeka na desetti ovoj mesec cenite se poka~ija na 172, odnosno 154 leki. vo istiot period domati od uvoz mo`at da se najdat vo tirana i lu{we, no ne i na pazarite vo drugite gradovi. Uvezenite domati se od Grcija i turcija.

Cenite se od www.kash.org.al

Blag rast na izvozot na ovo{je od Srbija vo 2009 godina

„srpskiot izvoz na sve`o ovo{je vo minatata godina ima zabele`ano blag rast vo sporedba so 2008 godina, dodeka izvozot na zamrznato ovo{je ima zabele`ano malo opa|awe" , veli Evica mihajlevi}, direktor na biznis-zdru`enieto za ovo{je i zelen~uk. srbija vo 2009 godina ima izvezeno okolu 3.000 toni cre{i, pribli`no isto koli~estvo kajsii, okolu 13.500 toni praski i nektarini, okolu 40.000 toni jabolka, okolu 1.500 toni kru{i, 45.000 toni sve`i i zamrznati slivi i okolu 60.000 toni malina. Ovo{jeto e izvezeno glavno na ruskiot pazar i na pazarite na sosednite zemji, no isto taka i na prebirlivite pazari vo zemjite od Evropskata Unija.

www.stips.minpolj.sr.gov.yu

Proizvoditelite na jabolko od^a~an ostvarija izvoz od 80 toni

Zdru`enieto „^a~ansko jabolko” vo januari ispora~a 80 toni jabolko za kupuva~ite od rusija. Za sortata „ajdared” so potrebna dokumentacija i transportna ambala`a na ruskiot pazar mo`e da se dobie cena od 29 do 30 evrocenti po kilogram jabolko, istaknaa od Zdru`enieto na proizvoditeli na jabolko. Jabolkata od ^a~anskiot region se prodavaat i vo Crna Gora, no zasega vo pomali koli~estva i po cena

od 20 do 40 evrocenti, vo zavisnost od kvalitetot i sortata. dokolku prodol`at vakvite isporaki vo rusija i Crna Gora, ovo{tarite od ^a~an se nadevaat deka do sredinata na mart }e go prodadat najgolemiot del od koli~inata od 700 toni jabolko od obilniot rod vo minatata sezona.

www.stips.minpolj.sr.go

Ruskiot maloproda`en pazar, eden od najatraktivnite pazari vo svetot

vo 2008 godina obrtot vo ruskiot maloproda`en pazar iznesuval pove}e od 500 milijardi amerikanski dolari i vo sporedba so minatite godini, pazarot se zgolemuva vo prosek za 28 otsto godi{no. Ova se rezultatite od istra`uvaweto na Institutot pmr. vo Izve{tajot se potencira deka i doverbata na potro{uva~ite se vra}a, po~nuvaj}i od tretoto trimese~je na 2009 godina.

www.freshplaza.com

Rastot na pobaruva~kata od Rusija predizvikuva porast na cenite vo Polska

Golemiot stud vo Evropa ja ote`nuva trgovijata so zelen~uk. poradi golemiot stud, operatorite na ladilnicite vo polska ne gi otvoraat poradi rizik od o{tetuvawe na nivnite skladirani proizvodi. pobaruva~kata za skladirani proizvodi raste, osobeno poradi porastot na cenata na kromidot na 32 evrocenti. Isto taka, cenata na morkovot e poka~ena na 27 evrocenti vo polska, kako i cenata na belata i crvenata kineska zelka. situacijata e ista i so kompirite so dobar kvalitet ~ija cena se dvi`i od 17 do 20 evrocenti za kg. Cenata na uvezenite domati e blago opadnata na 8,60 evra do 8,84 evra za 6 kg. vo kartonska ambala`a. Cenata na uvezenite krastavici, marula, praz, brokula i na ovo{jeto ostanuva stabilna ili e blago opadnata. Izvozot na ovo{je vo Istokot rezultira so poka~uvawe na cenite na „ajdared” na 21 evrocenti, „zlaten deli{es” na 32-34 evrocenti i cenata na „mucu” na 37 evrocenti. site ceni se odnesuvaat za jabolka so golemina nad 70 mm vo kartonska ambala`a. vo fevruari se o~ekuva golem uvoz od Holandija, koj mo`e da predizika dopolnitelen pritisok na cenite.

www.freshmarket.pl

Farmerite vo Francija gi dadoa jabolkata na veresija

dvaeset proizvoditeli na jabolka od aluitaw, Francija, razdadoa pet toni jabolka vo prvata nedela od fevruari. proivoditelite sakaa da poka`at deka ne zarabotuvaat nitu eden cent od jabolkata. spored niv, tro{ocite se previsoki za da mo`e da se profitira od jabolkata vo ovaa situacija. tro{ocite za

proizvodstvo na 1 kg jabolko iznesuvaat 80 evrocenti, a proda`nata cena iznesuva 60 evrocenti. spored presmetkite na ovie proizvoditeli, za proizvoditel so 13 hektari ova zna~i zaguba od 90.000 evra.

www.freshplaza.com

EU gi zaostruva kontrolite za uvoz na ovo{je i zelen~uk

Zemjite na Evropskata Unija po~naa so carinska kontrola na uvoznite proizvodi vklu~uvaj} i go potekloto na ovo{jeto, zelen~ukot i drugi zemjodelski proizvodi, so cel da se onevozmo`i uvoz na proizvodi so ostatoci od pesticidi i drugi supstancii koi go zagrozuvaat zdravjeto. vo januari novata regulativa ve}e stapi vo sila ovozmo`uvaj} i pravila za oficijalna inspekcija na uvozot na odredeni zemjodelski proizvodi. Kontrolata }e bide zaostrena za dokumentacijata, dodeka fizi~kata kontrola nema da bide tolku ~esta. Celta na ovie kontroli e da se spre~i uvozot na proizvodi koi sodr`at supstancii koi mo`at da bidat rizi~ni za lu|eto i `ivotnite kako {to e aflatoksin i drugi pesticidi vo ovo{jeto i zelen~ukot. Evropskata komisija redovno go sledi sproveduvaweto na ovoj standard vo zemjite, a Brisel dopolniteno }e vr{i kvartalni pregledi na listata na proizvodi koi se zasegnati od ovie pravila.

www.freshplaza.com

Zgolemen uvozot vo EU od tretite mediteranski zemji

Uvozot na zelen~uk od tretite mediteranski zemji (al`ir, Egipet, Jordan, Izrael, liban, maroko, tunis i turcija) vo EU e 1.360.011 toni, dodeka na ovo{jeto eden milion toni. vkupniot izvoz na ovie zemji do septemvri 2009 godina e zgolemen za 3%. Zgolemuvaweto na uvozot na EU od ovie zemji e zabele`itelen posebno kaj: domatite 27%, piperkite 16%, krastavicite 18% i tikvi~kite 5%. maroko e najgolemiot izvoznik na ovo{je i zelen~uk vo EU so vkupno 33% od vkupniot izvoz na mediteranskite zemji so koli~estvo od 958.149 toni. sledna e turcija so 864.317 toni, koi pretstavuvaat 29% od vkupniot izvoz. potoa doa|a Izrael (545.005 toni, 18%), Egipet (491.464 toni, 16%), tunis (101.842 toni, 3%), Jordan (18.775 toni, 1%), al`ir (11.028 toni) i liban (2.010 toni).

Vo Rusija postoi kartel na vino

Francuskite vina se prodavaat na ruskiot pazar do 25 pati poskapo od nivnata vistinska cena. Igor artemiev, direktor na ruskoto telo protiv monopol, FAS, istakna deka vinata koi ~inat {est evra vo Francija, vo rusija se prodavaat za 150 evra. toj, isto taka, ja iska`a svojata zagri`enost za situacijata so pazarot na vino vo rusija, koj{to funkcionira sli~no na kartel so primitivni elementi na monopol. vadim dobriz, direktor na regionalniot i federalen centar za studii na pazarot so alkohol, za ruskata novinska agencija „Novosti” izjavi deka francuskite vina regularno mo`e da se prodavaat {est pati poskapo otkolku vo Francija. takov e primerot so „Bordo”, vtora berba Chateau Brane-Cantenac 2005, koe se prodava za 6.080 rubli (147

evra) na www.finewine.ru, dodeka nivnata cena vo francuskite maloproda`ni internet-prodavnici iznesuva 45 evra. artemiev dodava deka ovie podatoci se dobieni preku istra`uvaweto na FAS za uvezenite vina, koe } e bide objaveno pred letoto.

Golemoproda`ni ceni vo R.M. za fevruari

proizvod Klasa

min. maks. Najzast

domat

prva 50 60 50

vtora

Krastavica 80 100 80

Bel piper 60 80 65

Kompir 12 17 12,5

Zelka 15 30 22,5

Kromid 25 30 27,5

Grav 80 120 95

Kru{i 40 45 40

Jabolka 10 20 15,5

Japonsko jab. 20 25 20

portokal 30 45 34

limon 40 55 47,5

Banana 25 45 35

maloproda`ni ceni vo r.m. za fevruari

proizvod Klasa

min. maks. Najzast

domat

prva 86,3 102,5 93

vtora

Krastavica 84,5 100 89,4

Bel piper 102,7 114,5 110

Kompir 15 22,8 19,2

Zelka 19,4 26 22,5

Kromid 32 43 37

Grav 97 122 106

Kru{i 59 72,5 67

Jabolka 15,5 24 19,5

Japonsko jab. 19,5 27 25

portokal 39 47 42

limon 52 62 55

Banana 39 46 42

Izvor: www.mzsv.gov.mkZpIs-pazarni informacii

38 | mOJa ZEmJa

rEGIONalEN paZarEN INFOrmatOr

Proda`ni ceni vo Kosovo vo fevruari, 2010 (vo Evra)

proizvod pri{tina Uro{evac pe}

Jabolko 28.00 0.25 0.40

Grozje 2.25 1.70

domati 0.95 1.25 1.17

piperki 1.35 1.57 1.55

piperki (luta)

1.65 2.25 1.90

Zelka 0.22 0.12 0.21

Krastavici 0.93 1.10 1.15

Izvor: www.food-ks.org

Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo fevruari 2010 (vo kuni)

proizvodi Osijek split Zagreb

domati 11.75 11.33 12.00

piperki 14.33 15.33 17.50

piperki (babura) 15.67 16.33 17.50

Krastavici 11.33 13.00 11.50

Zelka 2.63 2.50 2.75

pe~urki 21.00 23.00 15.75

Jabolko ajdaret 3.65 4.83 3.50

Jabolko Jonagold 4.25 4.83 4.00

Jabolko Zlaten deli{es

5.25 4.67 4.75

Grozje 22.67 20.67 22.00

Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo fevruari 2010 (vo lev)

proizvod poteklo Cena

domatidoma{na/[panija/ Grcija

2.00/1.870/2.20

piperki (zeleni) doma{no 3.00

piperki (crveni) doma{no 3.00

Krastavici turcija/makedonija 2.40/2.00

Zelka doma{no 0.6

Jabolko doma{no/Grcija/ makedonija/

0.50/0.95/0.60

Grozje[panija/Ju`na afrika

4.50/5.00

Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo fevruari 2010 (vo dinari)

proizvod Belgrad Novi sad

domati 155 130

piperki 180 170

piperki (babura) 180 160

Krastavici 150 150

Zelka 26 25

Jabolko ajdaret 25 25

Jabolko Crven deli{es 40 40

Jabolko Zlaten deli{es 40 40

Grozje 400 400

1 Evro - 97.8 dinari Izvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu

Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo fevruari 2010 (vo Evra)

proizvod min maks prosek

Jabolko ajdaret 0.34 0.38 0.36

Jabolko Zlaten deli{es 0.52 0.53 0.53

Jabolko Crven deli{es 0.55 0.55 0.55

trpezno grozje 2.90 2.90 2.90

domati 1.55 1.65 1.60

piperka 1.60 1.80 1.70

piperka (babura) 1.45 1.70 1.58

Zelka 0.20 0.40 0.30

Krastavici 1.30 1.50 1.40

Izvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu

Proda`ni ceni vo Albanija vo fevruari 2010 (vo Lek)

proizvod tirana Fier Kor~a

Jabolko ajdaret 45 43 35

Zlaten deli{es 55 63 63

domati 190 174 180

piperki (zelena)

234 206 199

Zelka 31 21 25

Krastavici 192 165 240

Ceni od dobito~nite pazari vo r.m. za fevruari

Kategorija

sto~ni pazari Zabele.

skopje prilep Ko~ani merka

tele 1-6 meseci

min. 140 110 140 KG/@.m

maks. 150 120 160 KG/@.m

najzastap. 150 110 150 KG/@.m

June 6-18 meseci

min. 130 100 100 KG/@.m

maks. 140 110 120 KG/@.m

najzastap. 135 100 110 KG/@.m

molzni kravi

min. 66000 36000 45000 Grlo

maks. 80000 74000 55000 Grlo

najzastap. 70000 61000 50000 Grlo

Jagniwa do 18kg.

min. 160 180 130 KG/@.m

maks. 160 180 150 KG/@.m

najzastap. 160 180 140 KG/@.m

Jagniwa nad 18kg.

min. 130 120 120 KG/@.m

maks. 130 150 140 KG/@.m

najzastap. 130 140 130 KG/@.m

prasiwa do 20kg.

min. 180 150 150 KG/@.m

maks. 180 150 170 KG/@.m

najzastap. 180 150 160 KG/@.m

prasiwa od 20-35kg.

min. 150 140 140 KG/@.m

maks. 150 160 160 KG/@.m

najzastap. 150 140 150 KG/@.m

Goenica od90-110kg

min. 100 110 90 KG/@.m

maks. 100 130 110 KG/@.m

najzastap. 100 120 100 KG/@.m

Jariwa

min. 160 100 100 KG/@.m

maks. 160 120 120 KG/@.m

najzastap. 160 100 110 KG/@.m

seno (bala) najzastap. 100 13-18 kg

lucerka(bala) najzastap. 80 10-15 kg

slama (bala) najzastap. 50 4-6 kg

* Cenite se izrazeni vo denari

1 Evro - 1.95 LevIzvor: www.slatina-bulgarplod.com

1 Evro - 7.29 KunaIzvor: www.tisup.mps.hr

1 Evro - 139 LekIzvor: www.kash.org.al