LETO XXII . — številka 75

Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja C P Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I A L I S T I C F

KRANJ , sreda, 1.10. 1969 Cena 50 par

List uhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. ianuarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. 3d !. 'anuaria 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h i n s o b o t a h

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Tuberkuloza je še nevarna

Zadnja leta v razvitejših deželah in tud i p r i nas obo-vanje in smrtnost upadata . V zadnj ih devetih let ih

l e padec na novo odk r i t i h bo lnikov okrog 50 %. T a Padec je uspeh med ic insk ih dejavnosti k ako r tud i dv i ­ga standarda. O d med ic insk ih ukrepov je vsekakor naj-v tak!«* ° 0 v e z n o zdravljenje na novo odkr i t ih bo ln ikov nih° - C '" ^ a t m J * a leta i m a m o na voljo vse več uspeš-izv f d r a v i l 2 3 t o bolezen. V seh teh ukrepov ne b i mogl i

vajati, če b i b i lo odkrivanje na novo obole l ih bo ln i -v Prepuščeno samo sebi, aH bolje rečeno, brez dobro ganizirane službe. Zdravstvena prosvetljenost, kot

« e n činitelj v odkr ivan ju tuberku loznih bo ln ikov, je l j e

m a r » « k a t e r e g a bo ln ika pripel jala k zdravniku . Nada -vanli v n e organizacije, k i skrb i jo za redno na d zoro-k |

J e 2 d r a v j a svoj ih zaposlenih i n občinska skupščina, omogoča občasne f luorografske akcije kot sredstvo u t i r an j e tuberkuloze.

r j « ^ a z e n zgoraj omenjenih ukrepov ne smemo zanema-p ° r ganizacl je zdravstvene službe, k i prek svojih služb nh\ V o d k r i v a i n končno zdravi tuberkulozne bol-najv ? d r a v s t v e " a služba pa ima še eno posebnost, k i je blst t o J e preprečevanje bolezni. T a k o se v t o . V u P^Preču je začetek bolezni z ro j s tvom otroka , i n ša k W e b ° r b e prot i tej bolezni, kakor tudi kasnej-y p x ontrola prebivalstva, predvsem tistih skup in , k i so

»Postavl jene infekci j i .

P r e d e , i k 0 V , 0 g ° V t e J b o r b i v s e k a k o r ' » r a R d e č l k r i ž ' k l

» r i V S € m 1 mater ia lno podporo pot rebn im bo ln ikom " " s p e v a k hitrejšemu zdravl jenju. r a , * 1 1 0 z g ° r a j omen jen im dejstvom odkr i vamo in mo-K e r

2 d r a v u l 'etno ok rog 60 na novo odkr i t ih l judi . *dr i i " 1 0 ' da j e zdravi jen je dolgotrajen proces, kajti Pred d i " ' * t r a ' a p r , b , , ž n o , e t o i n P 0 ' - s m o * e zmeraj j e l d

e l * t v o m , da Je tuberkuloza prob lem. T a prob lem teta V , V s t v e n ' socialen in ekonomski . Zdravstven zaradi i oboi i V C n i ° d a " ° b i , e Poprečno štiri osebe v st iku c ' a l e n C | T ° S e o ° m s o potrebne posebne pozornosti ; so-d a r d o 8 0 l * 0 0 * * * 0 ^ prizadeti ljudje z nižjim stan s t a n e 1 " ' - 1 1 1 c k o n ° m s k i , ker zdravljenje enega bo ln ika

Približno 30.000 novih dinarjev.

< ah tev ' i ' ' 1 ' 0 0 n a D o r o v In ukrepov ter sodelovanja bo seči r b ° r b a prot i tuberkulozi , če bomo hoteli do-

C l r a v e n drugih držav. dr . Gorazd Zavrn lk

Seminar slovenistov končan

Podpisana pogodba

o združitvi L J U B L J A N A 30. septembra

— Danes dopoldne, na slo­vesnosti v prostor ih Gospo­darske zbornice S R S , so d i ­rektor j i treh naših železarn — Jesenice, Ravne in Štore — podpisa l i ustanovno po­godbo Združenega podjet ja s lovenskih železarn. O po­membnost i tega dogodka sta spregovori la Leopo ld Krese , predsednik Gospodar ­ske zbornice Slovenije, i n Gregor Klančnik, d i rektor železarne Ravne. S lednj i je poudar i l , da združitev pred­stavlja pomembno pre lomni ­co v razvoju vseh treh indu­str i j sk ih gigantov k i l ahko služi za vzor d rug im go­spoda r sk im organizaci jam. »Skok naprej to ravno n i , je pa prav gotovo vel ik korak,« je končal tov. Klančnik.

O nuklear­ni medicini

V t o r e k , 30. s e p t e m b r a , s e j e n a B l e d u z a b e l o d e v e t o j u g o s l o v a n s k o p o s v e t o v a n j e o n u k l e a r n i m e d i c i n i . S t r o ­k o v n j a k i b o d o o b r a v n a v a l i p r o b l e m e d i a g n o s t i k e i n zdravljenj* b o l e z n i z i z o t o ­p i . P o s v e t j e p r i p r a v i l a l j u b ­l j a n s k a I n t e r n a k l i n i k a .

K R A N J

C E N J E N I POTROŠNIKI! ZA VAS SMO PRIPRAVILI

od 1.—31. oktobra POSEBNO

R E K L A M N O PRODAJO

» J E S E N V K O K R I « Z NAGRADNIM ŽREBANJEM

100 d e n a r n i h p r i z n a n i c

podjetja K o k r a za nakup blaga v vseh naših prodaja lnah — v vred­nosti 30.000 \ d in in

300 p r a k t i č n i h d a r i l

proizvajalcev ter druga presenečenja

Vsak nakup prek 50.00 \ d in bo žreban 8., 15. i n 22. oktobra ter 3. novembra 1969 Rezultati žrebanja bodo objavljeni ob vsakem žre­banju v časopisih G L A S , Kmečki glas In v vseh naših prodaja lnah

POTROŠNIKI! Za jesen smo vam pripravili bogato izbiro blaga po konkurenčnih cenah in ugodnih kreditnih pogojih OBIŠČITE PRODAJALNE K O K R E

Cestni odsek v Mostah odprt . __ j - . i ™ nr, orradbeno p o d j e t j e S a i

2 e k s k u r z i j o 5 0 s ' o g l e d a l

med katero m ( . n . rojstno hišo s i -

lo-g r u d u i n Tavča r j e v d o m se j

t e r p r i s o s t v o v a l i o d k r i t fu »pomintfke plošče pbatelj« Cvetku Golai ju na Ooetečem,

m i n u l o n e d e l j o , 28. sep­t e m b r a , končal i n d n e v m i

V s o b o t o d o p o l d n e s o o d ­p r l i n o v c e s t n i o d s e k i n m o ­s t o v e v M o s t a h p r i Ž i rovn ic i . O t v o r i t v e s o se udeleži l i p r e d S t a v n i k j jeseniške i n r a d o v l j iškc obč inske skupščine, re­publ iških o r g a n o v , i z v a j a l c i m d r u g i V kra jšem g o v o r u je predsednik jeseniške o b ­č inske skupščine Ob te j p r i l i ­k i d e j a l , da se občani jeseni ške obč ine o z i r o m a tega d e l a Gorenjske z a v e d a j o , kakšen

p o m e n i m a d a n e s d o b r a ce ­s t n a p o v e z a v a z a t u r i z e m i n g o s p o d a r s t v o n a s p l o h . O m e ­n i l j e , d a s i c e r n e s m e m o b i t i n e s t r p n i , v e n d a r p a b i se z a u r e d i t e v n e k a t e r i h t o v r s t n i h vprašanj n a G o r e n j s k e m m o ­r a l i r e s n e j e z a v z e t i .

P r i g r a d n j i c e s t n e g a o d s e ­k a i n m o s t o v v M o s t a h p r i Ž i rovn ic i je s p rece j šn j im zneskom sodelovala t u d i j e s e ­niška obč ina, j esen iško sploš-

jat • • • i t t***

VSAKOMUR prija KAVA ŠPECERIJA

Strokovni s e m i n a r Slavistič­n e g a društva S R S . Z b o r u , k i j e b i l v K r a n j u , g o r e n j s k i m e t r o p o l i , s o p r i s o s t v o v a l i m n o g i zna i i i i j c z i k o s ' o v e i im s l o v e n i s t i . R a z p r a v l j a l i s o O p o s e b n o s t i h pesniške zapušči­na. S i m o n a J e n k a , o s o d o b ­n e m s l o v e n s k e m j e z i k o s l o v j u in o naši l i t e r a r n i z g o d o v i ­n i t e r se n a z a d n j e s e z n a n i l i z u t r i p o m k u l t u r n e g a ž iv l je­n j a v m e s t u . 27. s e p t e m b r a ju S lav is t i čno d r u š t v o i m e l o t u d i i z r e d n i občni z b o r , n a k a t e r e m s o n j e g o v i člani s p r e j e l i p o s e b n o r e s o l u c i j o o dvo j e z i čnem šol t v u v P r e k -m u r j u — le- to b o d o p o s r e d o ­v a l i republiški skupščini — i n i z v o l i l i m o v o g a p r e d s e d n i k a d i uštva. -Ig

n o g r a d b e n o p o d j e t j e S a v a p a j e p r i v s e h d e l i h s o d e l o v a ­l o k a r s 53 o d s t o t k i . G r a d n j a se j e začela 1. n o v e m b r a l a n i , v r e d n o s t v s e h d e l p a znaša 415 m i l i j o n o v s t a r i h d i n a r j e v . C e s t n i o d s e k je d o l g 1703 m e ­t r e , v i a d u k t Završnica p a 141 m e t r o v .

O b 10. u r j d o p o l d n e je n o v c e s t n i o d s e k o d p r l član r e ­publ iškega i/vršnega s v e t a t o ­var iš B o r i s V a d n j a l , k i j e o b tej p r i l i k i d e j a l , d a je G o r e n j ­s k a m a g i s t r a l a že d a n e s e n a na jpomembne j š ih v s l o v e n ­s k e m c e s t n e m križu R e k e l j e , d a p r a v z a t o že n e k a j l e t na ( l o i e n j s k i m a g i s t r a l i p o t e ­k a j o r a z n a o b n o v i t v e n a d e l a . P o t e m p a j e u g o t o v i l , d a s e b o m o r a l a v s a s l o v e n s k a g r a d b e n a o p e r a t i v a k m a l u r e s n o p r i p r a v i t i n a g r a d n j o t e s t e V r h n i k a — P o s t o j n a .

N a o t v o r i t v i s o t u d i u g o t o ­v i l i , d a s o v s i i z v a j a l c i , k i s o s o d e l o v a l i p r i g r a d n j i t e g a c e s t n e g a o d s e k a i n 141 m e t r o v d o l g e g a v i a d u k t a , v o k v i r u p o d j e t j a G i p o s h k r a t i uspeš­n o p r e s t a l i p reskušn jo z a d e ­l o v n o n a l o g o p r i g r a d n j i oe-s t e V r h n i k a — P o s t o j n a .

A . /-

Proslava v Radovni pod dežniki »Kakšno pa je b i lo vreme

dvajsetega septembra 1944. le­ta?« sem povprašal Klemenč-kovo Roz iko na pros lavi , ko sva skupno z d rug im i ude-ženci proslave zaman zr la skozi meglo prot i nebu in iskala sonca. »Bi lo je megle­no kot danes,« je odgovori la Roz ika , »le da ni bi lo dežja.«

V nedeljo je b i la do l ina Ra ­dov ne zavita v gosto meglo, k i je preživele vaščane in očividce spominja la na d i m po/gani h domačij , skozi me­glo pa so rahle kaplje dežja kot solze vpijočih žrtev mo­čile požgane ostanke ruševin.

Goren j ska se je dostojno pok lon i l a žrtvam po gapst Radovne. Prek 200 osebnih avtomobi lov , več avtobusov, domačinov in mladine, k i je v okv i ru partizanskega poho­da peš prišla v Radovno , je je očiten dokaz, da Radovna n iko l i ne bo pozabljena.

Pavel Lotrič, sekretar ob­činske konference Z K Jeseni­ce je pred zbrano množico obud i l spomine na septem­ber 1944. leta. Šolska mlad ina iz Radovl j ice In G o r i j pa je z Izbranimi verzi in citat i oži­vela spomine na vse dru ­žine, na vse žrtve požga­ne Radovne. G o r j a n s k a godba in pevski zbor »A . L inharta Iz Radovl j ice pa sta poživila vestno pr iprav­

ljen in lepo izpeljan pro­gram. Predstavnik i občinskih odborov Z Z B N O V Jesenice in Radovl j ice pa so položili vence na grobišča žrtev na pokopališču v Gor jah in ob spominskem obeležju v Ra ­

dovni . ža l so se ljudje po prosla­

vi zaradi dežja k m a l u razkro­pi l i in so tako odpad la na­povedana tovariška srečanja borcev in aktivistov.

J . V i d i c

V poroč i lu za sejo Izvršnega odbora republiške kon­f e r e n c e socialistične z v e z e , k i so r a z p r a v l j a l i o p r o b l e ­matiki lokalne radiofuzne mreže v Sloveni j i , je b i lo z a p i s a n o tudi to:

» G l e d a n o s sedanjih i zhodišč je t r e b a o p o z o r i t i p r e d ­v s e m n a n a s l e d n j e . P r i m e r S l o v e n i j e z 1,700.000 p r e b i v a l ­c e v i n 16 r a d i j s k i m i p r o g r a m i je že danes e d i n s t v e n v E v r o p i i n p o m e n i že d a n e s i z r a z i t o p r o g r a m s k o i n f i ­nančno n c r a c i o n a l n o s t . D a l j e . Oč i tno je p r i s o t e n s t i h i j ­s k i d e j a v n i k , d a i m a m o p r e t i r a n o r a z v i t o m r e ž o r a d i j ­s k i h p r o g r a m o v o b z e l o n e r a z v i t i časopisni d e j a v n o s t i . T o p a kaže n a p r e c e n j e v a n j e r a d i a k o t s r e d s t v a o b v e ­ščanja n a e n i s t r a n i i n p o d c e n j e v a n j a t i s k a , še p o s e b e j l o k a l n e g a t i s k a n a d r u g i . ZnačHno za S l o v e n i j o j e , da beležimo v i s o k p o r a s t l o k a l n i h r a d i j s k i h p rogramov hkrat i z u k i n j a n j e m l o k a l n i h l i s t o v . . .«

T o r e j b i b i l o p r i p o r o č l j i v o , d a n a eni p r i h o d n j i h sej I z v ršn i o d b o r r epub l i ške k o n f e r e n c e soc ia l is t ične z v e z e prouči t u d i m a t e r i a l n i po loža j l o k a l n i h časop isov , ne pa da bi se u s t a v l j a l i o b u g o t o v i t v i , da s o nekatera glasila » o l x i n s k a t r ob i l a « . J . V .

P9M 25-letnica požiga vasi Gozd

V nedeljo, 4. oktobra , ob 11. u r l dopoldne bo v znani part izanski vasi G o z d p r i

Nenavadna praksa

Pretekl i teden je skup­nost študentov Ljubl jane In Ma r i bo r a (Izvršna od­bora) zaprosi la za razgo­vor predstavnike kranj ske občinske skupščine In temeljne izobraževalne skupnost i K r a n j . V K r a ­n ju so poslano gradivo sk rbno preučili, oddelek za občo upravo in druž­bene službe občinske skupščine pa je za pred­videni sestanek pr iprav i l tudi p o s e h i o gradivo — pregled ob l ik in pomoči

d i j akom in študentom. Dogovorjeno je bilo, da bo ta sestanek v torek, 30. septembra, ob 11. u r i . Predlagatel j i so se str i ­njali . O b napovedani u r i predstavnikov iz Ljublja­ne ni bi lo. Vz rok . Ne po znamo ga. Zgodba pa mo-ra vendarle Imeti konec — naj bo tokrat kar tole. A l i takšen odnos do pro­blemov, ki so tako po­membn i za študentsko mlad ino vendarle ni kr i ­vičen do članstva?

K r i z a h spominska svečanost ob 25-letnicl požiga te vasi. 7. oktobra 1944 so Nemc i po­žgali 10 hiš v tej vasi, med­tem ko so eno požgali že ne­kaj mesecev prej. Omenjena vasica je bila popo lnoma po žgana, vse prebivalce pa so okupator j i odgnal i v dol ino. O b tej priložnosti je padel tudi komandant II. batal jona kr?vrškcga odreda S lavko Dobre Ka r l o .

S p o m i n s k o svečanost ob

požigu vasi Gozd bodo

povezali tudi s proslavo 25-

letnlce mladinske konference

za trži-ko okrožje, k i Je bila

maja 1944. Na obeh proslavah

bodo soilelovali ku l tu rn ik i iz

Tržiča ter šolska mladina ,

udeležili pa se je bodo tudi

akt iv ist i in nekdanj i borc i s

tega območja.

vg

V Kranju o bližnjih konferencah ZK

V torek je b i l v K r a n j u sestanek občinskega komite­ja, predsednikov komis i j ob činske konference ter sekre­tarjev organizacij Z K S . Te­m a razprave: pr iprave na vo­

lilne konference organizacij Z K S . Pogovor i l i so se o vse­b insk ih , organizac i j sk ih in ka­drovsk ih izhodiščih za voli l ­ne konference Z K v kranj­sk i občini. 1

Odlikovanja za najpri-zadevnejše gasilce

V počastitev 100-letnice ga­silskega delovanja na Sloven­skem in ob koncu požarno­varnostnega tedna je bi la v soboto popoldne v koncertn i dvorani delavskega d o m a v K r a n j u slavnostna seja občin­ske gasilske zveze. Na seji so na kratko ocenil i p o m e n gasilskega delovanja od za­četka do danes in opo/.ordi na pomen gasilske organi/a cije oz i roma požarnovarnost­ne službe v gospodarstvu, vsel judski ob ramb i itd. Na ­zadnje pa je načelnik za po­žarno varnost p r i državnem sekretariatu za notranje /a deve lov. Bor i s Lenarčič naj prizadevnejše gasilce iz kranj ske občine od l ikova l z zvezni­mi in republiškimi od l ikova­nji ter j ih hkrat i seznanil, da je predsednik republ ike J o s i p BrOZ T i to pred nedavn im odl ikova l republiško gasilsko /vezo In s tem vse slovenske gasilce z medalje« zaslug za narod prve stopnje.

Na sobotni s lavnostni seji so dobi l i zvezna od l ikovanja : inž. K imovee Demeter, An ton Ko/man, M i r o Ravnikar . Alojz Zakrajsek, Ivan Mlk lav -člČ In Janez Kovač. Repub l i ­ška gasilska /veza pa Je od­

l ikovala : dr . Bajžlja H P f j J Leopo lda Tep ino , Antona * beliča, F r a n c a Snedica, <-' r ' ' Jeraja, Petra Rozmana , J a " za ši frerja. Andre ja Verbiča, Ivana Pecnika, M i h a N a g i * * Antona Betona, F i l ipa Je« ča, Janeza Petka, Jožeta i»r gorča, E d a Bečana, M a n j žergaja . F r anca S t n j J g J F ranca Fcr jana , Ivana M«*«* na, Ivana Gašperliua, P j g Omana , Jožeta Dolenca, N g J ta Krča , Ma r t ina Vrtaču* - « ' F r anca Omana , Načeta B«»J^ Ija In F ranca Mal i ja . — V s C

od l lkovanccm čestitamo. A. z *

R a z v e l j a v i t e v

r a z p i s a

V zadnji številki G t o j (*t. 74, s o b o t a , 27. s i t e m b r a ) j e b i l n a 3. s i ­n i objavljen razpi" » • ' s e i n e obč ine Jesen«-*; U . i/pis r a z v e l j a v l j a m o z a b t e v o tajništva s k u p * ne obč ine J e s e n i c e .

Uredništvo

wamm

Z varčevanjem pri G o r e n j s k i k r e d i t n i

b a n k i — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo In s tem

£ — DOSEŽETE visoko obrestovanje h ran l l i dh vlog In deviznih računov;

# — S T E ZAVAROVANI za p r imer nezgodne smr t i ln trajne inval idnost i (pogoj : vloga 1000 d in vezana na odpovedni rok nad eno leto);

Z A T O S E Č IMPREJ VKLJUČITE M E D N A Š E V L A G A T E L J E !

B L E D • J E S E N I C E • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA • TRŽIČ

— DVIGATE VVOj življenjski s t n n l m l

U T Z Z * . v i , S „ i v Kranjski g.^«££5£E Pregrada zadržuje 120.000 m' proda. Toda pregrau

Kako odstraniti poso ­dice neurja in poplav -š tab z a p o m o č p r e d n a ­

r a v n i m i i n h u d i m i nesrečami P r i k r a j e v n i s i k u p n o s t i K r a n j ­c a g o r a j e p r e d k r a t k i m r a z p r a v l j a l o p o s l e d i c a h z a d ­r g a n e u r j a . S e s t a n k a s o se u ^ l e ž i l i t u d i p r e d s t a v n i k i f i n s k e g a štaba inž. Jože p i n t a r , p r e d s t a v n i k z a v o d a z a U r >\ianje h u d o u r n i k o v i z L j u b l j a n e i n tovar i š J e r e . d i ­r e k t o r v o d n e s k u p n o s t i G o ­r e n j s k e .

S poboč ja v i s o k i h g o r a se v ' g o r n j c s a v s k i d o l i n i o b ne­d r j i h p o j a v l j a več h u d o u r n i ­kov, k i s s e b o j p r inaša jo ve h ko p e s k a , k a m e n j a i n l e s a . U g o t o v i l i s o , d a j e h u d o u r n i k N a d i ž a v P l a n i c i n a n e s e l s k o ­ra j 4000 kubičnih m e t r o v r a z -• f materiala, k i je o s t a l V »i k o m e k u s k a k » l n i c . P o d iz te-h u u p , a n ' S k i l i s k a k a l n i c jo

V i t , V s » h u d

taca o u r n i k i s poboi i•

n a n o " S ° V s ' / ; i P o l n j e n i z c l 0 | ; . S 1 , t a k o da se le v o d e v č ' Se " r i • 1 : u l i v ; ' i , » - v ravnini je Zato ' ' . 0 S , I U K neuč inkov i to , re k J f , t r e ° a z a v a r o v a t i IZVO

H ^ » n s k e g a materiala. S ( J " u d o u r n i k S u h e l j d r o b n o Pa h p h l v i n ' " I p l a v l i a . če U r n i k ' V O d n i tok t ega h u d o -

*' h » o z g a s t ( g o s t ) , se

b o d o m o r a l i t a k o j l o t i t i u k r e ­p o v z a p r e u s m e r j a n j e s t r u g e Z n o r m a l n i m i z p i r a n j e m h u ­d o u r n i k S u h e l j n i n e v a r e n . V p r i m e r u n e n a d n i h z e m e l j ­s k i h p l a z o v p a se l a h k o p r i ­čakuje k a t a s t r o f a , k e r se l a h ­k o o b v e l i k e m n a l i v u p r e ­u s m e r i t o k h u d o u r n i k a i n s t e m o g r o z i n a s e l j a P o d k o r e n i n K r a n j s k a g o r a .

H u d o u r n i k Pišnica j e z a p r e g r a d o n a Požaru i n v J a s ­n i od lož i l o k r o g 20.000 kubič­n i h m e t r o v p r o d a , k a r j e u g o d n o v p l i v a l o d a n i pr iš lo d o z a s t o j a m a t e r i a l a o b so­točju S a v e , M a r t u l j k a i n H l a d n i k a . L e s e n e p r e g r a d e v J a s n i zadržujejo o k r o g 120.000 m 1 p r o d a , t o d a p r e ­g r a d a z e popušča.

T u d i hudourniki i / p o d Čr­n e g a v r h a s o p r i i z t o k u v r a v n i n s k i d e l m o č n o zasičeni z. m a t e r i a l o m i n s t r u g e d v i g ­n j e n e n a d n i v o d r u g e g a z e m ­ljišča, k a r k a ž e , d a b o n a teh področjih p l o d n o gemlji s e e k m a l u z a s u t o s p r o d o m

V K r a n j s k i g o r i s e b o d o prizadevali, d a b i o d g o v o r n i v obč inskem, g o r e n j s k e m i n repub l i škem m e r i l u p o s p n o nadaljevali d e l a pri ure j a n j u h u d o u r n i k o v .

J . V l d i c

Cestno gluho za

N a z a d n j i s e j i t rž iške občin­s k e skupščine j e o d b o r n i k D o l i n a r o p o z o r i l n a s t a n j e c e s t e K r i ž e — G o l n i k . D e j a l j e , d a p r e b i v a l c i S n a k o v e g a i n Seničnega p o s e b n o p a še vo z ­n i k i m o t o r n i h v o z i l s s t a n j e m c e s t e n i s o z a d o v o l j n i . Z l a s t i k r i t i čno j e n a c e s t n e m o d s e ­k u p r i R j a v i peči , k j e r j e b i l l a n i p r o m e t večkra t p r e k i ­n j e n z a r a d i z e m e l j s k e g a p l a ­z u , p o z i m i p a z a r a d i s n e g a . K o t j e d e j a l o d b o r n i k D o l i ­n a r , a v t o b u s n o p o d j e t j e S A P z a r a d i p r e k i n i t e v p r o m e t a n i i m e l o n o b e n e škode , t o l i k o b o l j p a s o b i l i p r i z a d e t i de­l a v c i , k i s o k l j u b p lačan im mesečn im v o z o v n i c a m m o r a l i pešačit i n a d e l o . N a o m e n j e ­n e m c e s t n e m o d s e k u j e u v e ­d e n e n o s m e r n i p r o m e t , v e n ­d a r s o c e s t n i z n a k i p o l o m l j e ­n i i n r a z m e t a n i . S k r a t k a , ž e s e d a j v deževn ih j e s e n s k i h d n e h se l a h k o p o n o v e l a n s k o ­l e t n e p r e k i n i t v e p r o m e t a . — Z n a n o je, d a m o r a c e s t o I I I . r e d a K r i ž e — G o l n i k vzdrževa­t i c e s t n o p o d j e t j e i z K r a n j a .

V r a z p r a v i o t e m o d b o r n i -škem vprašanju j e p r e d s e d ­n i k t rž iške obč inske skupšči­ne M a r j a n B i z j a k d e j a l , d a

podjetje opozorila?

i j e v l e t ošn j em p ro računu 1 p r e d v i d e n i h 150.000 d i n a r j e v

z a u r e d i t e v c e s t e K r i ž e—Go l ­n i k . P o u d a r i l j e , d a j e s k u p ­ščina že naroč i la p r o j e k t z a u r e d i t e v c e s t e , k i p a b i p o p r v i h p o d a t k i h v e l j a l a o k o l i d v a m i l i j o n a 600.000 d i n a r j e v . R e s j e , d a b i b i l a končna v s o ­t a m o r d a n e k o l i k o niž ja, t o ­d a k l j u b t e m u j e še p r e v i s o ­k a z a z m o g l j i v o s t i t rž iškega obč inskega pro računa i n obči­n e s a m e . M a r j a n B i z j a k j e d e j a l , d a s o c e s t n o p o d j e t j e v e čk ra t o p o z a r j a l i n a s l a b o s t a n j e o m e n j e n e c e s t e , v e n ­d a r s o n j i h o v e p r i t o žbe n a l e ­t e l e n a g l u h a ušesa.

Z a t o s o o d b o r n i k i s k l e n i l i , d a p o n o v n o o p o z o r e k r a n j s k o c e s t n o p o d j e t j e n a s l a b o v zd r ž evan j e c e s t e t e r d a s s r e d s t v i , k i s o v l e t ošn j em proračunu n a m e n j e n a z a u r e ­d i t e v c e s t e K r i ž e — G o l n i k , u r e d e n a j b o l j k r i t i čne o d s e ­k e n a te j c e s t i . V s e k a k o r b o ­d o n a j p r e j u r e d i l i c e s t n i o d s e k p r i R j a v i peč i , k a s n e j e p a b o obč inska skupščina skušala d o b i t i t u d i k r e d i t z a n a d a l j n j e u r e j a n j e t e g a p o ­m e m b n e g a c e s t n e g a o b j e k t a .

V . Guček

Predstavniki avstrijske­ga sindikata v Sloveniji

Vče ra j j e priš la v S l o v e n i ­j o t r i e l a n s k a d e l e g a c i j a av ­s t r i j s k e g a s i m d i k a t a g r a d b e ­n i h i n l e s n i h d e l a v c e v (Ge -v v e i k s c h a l t d e r B a u - u i u d H o l z b c i t e r ) , k i j o v o d i go­s p o d H a n s B d c k , p r e d s e d n i k c e n t r a l n e g a o d b o r a s i n d i k a t a g r a d b e n i h Ln l e s n i h d e l a v c e v Avstrije. Spremljata g a de ­želni sekt l e t a t l e g a s in .d ika . l a z a Š ta j e rsko g o s p o d J o s e f I . o i d l i n s e k r e t a r s i n d i k a t a g r a d b e n i h i n l e s n i h d e l a v c e v A v s t r i j e g o s p o d F r a n z PritZ.

S predstavniki republ iške ga o d b o r a sindikata g r a d b e ­n i h d e l a v c e v S l o v e n i j e i n c e n t r a l n e g a o d b o r a s i n d i k a

t a g r a d b e n i h d e l a v c e v J u g o ­s l a v i j e s o s e v i s o k i g o s t j e i z A v s t r i j e p o g o v a r j a l i o u r e j a ­n j u d e l o v n i h i n ž i v l j en jsk ih r a z m e r j u g o s l o v a n s k i h d e l a v ­c e v , k i d e l a j o v raz l i čn ih g r a d b e n i h p o d j e t j i h š i rom p o A v s t r i j i .

D a n e s b o d o g o s t j e o b i s k a ­l i M a r i b o r , k e r s e z a n i m a j o z a p r i z a d e v a n j a časnika V e ­čer , k i se t r u d i , d a b i b i l i naši d e l a v c i v A v s t r i j i č im-b o l j c obveščen i o d o g a j a n j i h v d o m o v i n i . P o o g l e d u M a r i ­b o r a se b o d o o d p e l j a l i v p r e k m u r s k o zdrav i l i šče S l a t i ­n a R a d e n c i .

J. K.

P i ^ e d s t a v a ­

l j a m o v a m :

Gozdno gospodar­stvo Kranj

G o z d n o g o s p o d a r s t v o i z K r a n j a — u s t a n o v l j e n o j e b i l o 1953. l e t a — g o s p o d a ­r i z g o z d o v i , k i s e r a z p r o ­s t i r a j o n a o b m o č j u t r e h obč in — K r a n j a , Ško f j e L o k e i n T r ž i ča . Družben ih g o z d o v j e 20.183 h e k t a r o v , z a s e b n i h p a 45.670 h a . V s i g o z d o v i se r a z t e z a j o n a o b m o č j u 107.576 h e k t a r o v , n j i h o v a g o z d n a t o s t j e p r e ­ce j v i s o k a — 61,2 o d s t o k a . M e d t e m k o i m a j o družbe­n i g o z d o v i 216 m 3 l e s a n a h e k t a r , j e v z a s e b n i h t o štev i lo n e k o l i k o niž je — 185 m*. R a z l o g i z a t o raz ­l i k o s o z n a n i — g o z d o v i družbenega s e k t o r j a s o ne­k o l i k o b o l j o h r a n j e n i , p o ­l e g t e g a p a s o že d a l j ča­s a p o d s t r o k o v n i m v o d ­s t v o m .

M e d t e m k o j e i m e l o go­z d n o g o s p o d a r s t v o K r a n j o b s v o j i u s t a n o v a t v i 374 z a p o s l e n i h , k i s o u s t v a r i l i d v a m i l i j o n a 687.000 d i ­n a r j e v c e l o t n e g a d o h o d k a . Takšen p o r a s t s o p o m n e ­n j u d i r e k t o r j a G G K r a n j i n g . M e t o d a V i z j a k a dose ­g l i s pov e čano p r o d u k t i v ­n o s t j o i n bo l j šo o r g a n i e a c i j o d e l a , s a j s o d o s l e j v največj i možn i m e r i m o ­d e r n i z i r a l i g o z d n o d e l o . Na j več ja težava je_ k e r p r i m a n j k u j e d o m a č i h de ­la vcev-sekačev i n g r a d b e ­n i h d e l a v c e v , z a t o s o d e l u ­j e j o z g o z d n i m i g o s p o d a r ­s t v i v d r u g i h r e p u b l i ­k a h . G o z d n o g o s p o d a r s t v o j e v z a d n j i h p e t i h l e t i h n a m e n i l o p r e c e j s r e d s t e v t u d i z a g r a d n j o g o z d n i h c e s t , sa j s o j i h z g r a d i l i več k o t 100 k i l o m e t r o v .

V G .

"i*obci iz razmišljanj o gospodar­jenju v obči g i b Jesenice v

Zaradi enostranske razvi tost dvojno žetev, vendar moraš

zapovrst jo mo (Nadaljevanje)

i l a rac

r d a

£ * l a n s k o

P R O D U K T I V N O S T

de la x / ' ' " '» letošnje leto produkti* noati n . i e x\\ L L / ' " M l neprestano narašča. T o narašča-Pač p a

m a ' ' - »/navi io a l i m o r d a s imbo l i čno 1%7 l i k ,

/;< ft , 1 I i lani proizvodno*! Iz leta P^eseic, , o l k o v in letos bo skoraj z a ton ^ ' ^ i i i t « a ' ' " ^ ' i - ' v lanskih prvih osmih k ? u ' k " i l " V. | ) '" I | , ' |I |I zabeleži l i d v a n o v a mi I J , a 8a Z a , ' * r « " / v ed l i s o namreč nad 27,000 t o n

1 » k r o m " ° V ' " ' l - » s o l i r e k o r d , l e t o s že i 'r iđ

i? ^

i s k l o n , , , » • i ' u a i s o i i r e K o r u i l e i o s z e

• , , | ( | ' ' s e t " i ' ' "'' /"''1 ' ' 1 1 1 rekord 1? b'i>> 1 t o n blagovne proizvodnje. Le-ta

* k " U l » k bik) l a n . k

prol w i m š t ev i l om sapo

l a n . k o povp r e č j e . L a n i

h k o kdaj pa kdaj požanješ unat i s tem, da boš več let OStal brez nje s m o k l j u b povečani p r o i z v o d n j i i n p r o d u k t i v n o ­s t i u g o t a v l j a l i naraščanje i z g u b e , k a r kaže n a d e p l a s i r a n o s t c e n , v e n d a r s o se v p o d j e t j u k l j u b t e m u n e p r e s t a n o u b a d a l i s t i s t i m d e l o m s t r o škov, n a k a t e r e s o i m e l i v p l i v . T a k o je t u d i l e t o s i n k e r v p r v e m p o l l e t j u c e n e še n i s o b i l e s p r e m e n j e n e , l a h k o u g o t o v i m o , d a so s t roške znižali p o n e k o d d o p r e d n e d a v n i m k o m a j v e r |#tne m e j e , s a j j e i z g u b a l e t o s d o k a j m a j h n a . N a man jšo i z g u b o je v p l i v a l t u d i p r e m i k n a t i s t o p r o i z v o d n j o k a t e r e c e n e so spre j eml j i v e j š e , r a z e n t ega s o včasih t a k o n e v a r n o znižali z a l o g e s u r o v i n i n r e p r o m a l e r i j a l o v , d a j e v i s e l a p r o i z ­v o d n j i na n i t k i D a to s l e d n j e n i č is to n o r m a l n o za s t a b i l i z i r a n o p r o i z v o d n j o i n gospodarjenje je več k o l r a z u m l j i v o .

L a n i s o t o r e j v že lezarni v s e l e t o d e l a l i m n o g o več ko t p r e d l a n s k i m i n l e t o s d e l a j o m n o g o v eč ko t l a n s k o l e t o . Z a t o teče na josnovne jša b i l k a z a t o , d a b i d e l a l i t u d i b o l j e . Drugače p o v e d a n o , g r e z a t o , d a b i d e l a l i s č i m man jš im i s t rošk i , s k a r na jv iš j imi i z p l e n i , z na jn iž j imi p o r a b a m i metalurških g o r i v i t d .

C e s o l a n i že lezar j i d e l a l i več ( d o s e g l i v i š j o p r o d u k t i v n o s t ) k o t p r e d l a n s k i m , i z g u b a p a j i m j e s k o k o v i t o naraščala s o m o r a l i n u j n o r a z m i ­s l i . m k a m se preliva v r e d n o s t n j i h o v e g a d e l a i n k i l o p o b i r a n j i h o v o presežno v r e d n o s t . N a t e j o s n o v i s o se začel i l j u d j e spraševat i , a l i j e d e l o p lavžar ja , m a r t i n a r j a , v a l j a v c a s p l o h še k a j vredno, k a j t i postajalo j e oč i tno , d a g a drušba ne p r i z n a v a / e l e z a r j e v n a p o r j e b i l i z d n e v a \ dan bolj devalviran. L e t o s s m o v s a j n e k o l i k o večji o p t i m i s t i C e je n a v d a j a l l a n i že leza: j a pc u i i z e i n , v i d i m o , d a j e z a r a d i n a p o r o v t k i j i h je v lož i l v s v o j o p r o i z v o d n j o l a n i i n l e t o s , p r i ­p r a v l j e n z d a i zelo g l a s n o p o v e d a t i , d a pred-itavlja pomemben delež s l o v e n s k e g a i n j u g o s l o -v a n s k e g . i g o s p o d a r s t v a , d a se b o z a s v o j i b s t o j i n k r u h od l očne j e b o r i l i n z d e l o v n i m i u s p e h i d o k a z o v a l u l e m i I j enos t s v o j e g a b o j a .

F . /va l i (Dalje prihodnjič)

Kompromis s priporočilom republiške skupščine SRS

P r e g l e d p o s l o v a n j a s k l a d a z d r a v s t v e n e g a z a v a r o v a n j a de­l a v c e v z a l e tošn j ih o s e m m e ­s e c e v kaže, d a se s k l a d u v s a j z a s e d a j n e o b e t a i z g u b a . V o s m i h m e s e c i h j e n a s t a l p r e ­sežek d o h o d k o v n a d i z d a t k i 1 m i l i j o n 334 t isoč n o v i h d i ­n a r j e v n a J e s e n i c a h , v K r a n j u i n T r ž i ču , m e d t e m k o i m a j o z d r a v s t v e n e u s t a n o v e v Škof-j i L o k i i n R a d o v l j i c i p r i ­m a n j k l j a j . D o k a j u g o d n o s t a ­

n j e s k l a d a s o o d b o r n i k i s p r e ­j e l i b r e z r a z p r a v e .

Skupšč ina k o m u n a l n e s k u p ­n o s t i s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a d e l a v c e v K r a n j j e n a p o n e ­d e l j k o v e m z a s e d a n j u od l oč i l a t u d i o načinu p o k r i t j a l a n ­s k o l e t n e i z g u b e s k l a d a . P r i ­m a n j k l j a j v v iš ini 272 m i l i j o ­n o v s t a r i h d i n n e b o d o p o ­k r i l i z a v a r o v a n c i z i z r e d n i m p r i s p e v k o m , pač p a b o d o i z ­g u b o k r i l i i z r a zpo l o ž l j i v ih

Zazidalni načrt za Britof, Mlako in Pesnico

O b a z b o r a k r a n j s k e obč in­s k e skupšč ine s t a n a z a d n j i s e j i s p r e j e l a o d l o k o z a z i d a l ­n i h načrt ih z a B r i t o f , M l a ­k o in P e s n i c o . Z a z i d a l n e n a ­č r t e s t a s p r e j e l a , k e r j e p o u rban i s t i čnem p r o g r a m u k r a n j s k e obč ine v t e h k r a j i h g r a d n j a raz l i čn ih o b j e k t o v mogoča le ma podlagi z a v i d a l n e g a načrta . N a z b o r i h ob ­čanov , k j e r so o b r a v n a v a l i o s n u t k e z a z i d a l n i h n a č r t o v , n i b i l o p o s e b n i h p r i p o m b . K a j več p r i p o m b pa j e b i l o n a p o s a m e z n e d o v o z n e pot ' « T e p r e d l o g e j e s ve t z a u r b a ­n i z e m p r i k r a n j s k i obč insk i Skupščini d e l n o upoš teva l i n j i h pred lož i l v p o t r d i t e v t u d i

Sprašujemo direktor ja F l r e *>kofja L o k a tov. l j u b a Slavkoviča

»Tovariš d i rektor , ko l iko r vemo, jc E I ro pred meseci hkrat i zapusti lo nekaj vodil h in s t rokovnjakov (inženir­jev) . S o b i la zato k r i va na­sprot ja znotraj tovarniškega kolekt iva ali kaj drugega? K a k o ste oz i roma kako na meravate zapolnit i vrzel , na stalo spričo izgube dragoce­n ih kadrov?

» P r e d v s e m m o r a m reči , d a t o v a r n a z o d h o d o m inženir­j e v e l e k t r i k e i n s t r o k o v n j a k a z i računaln ike n i u t r p e l o p o s e h n e i z g u b e , s a j g r e z a l j u ­d i , k i b i s o d i l i n a d rugačna d e l o v n a m e s t a , v p o d j e t j a i z d r u g e i n d u s t r i j s k e p a n o g e . P r i n a s p o t r e b u j e m o p r e d ­v s e m s t r o j n i k e , n e p a e l c k -t ro inžen i r j ev . Čeprav j e t r o ­j i c a z a v z e m a l a v o d i l n e p o l o ­ža je , j i m d e l o o č i t n o n i u s t r e z a l o . I z ko r i š ču j o č svoj v p l i v s o skušali doseč i t i s t o , k a r j i m n i u s p e l o s s t r o k o v ­n o , t o . P rece j šn jo v l o g o p r i v s e m s k u p a j i m a j o s e v e d a t u ­d i razmeroma n i z k i o s e b n i d o h o f k i ( l a n s k o p o p r e č j e — 670 M đ i n ) ( . r a d i m o n a m r e č tovarno V Hatečah, z a t o s c j e b i l o t r e b a mars i č emu o d T T o d a r a v n o m l a d i k . u l r i b ' t o m o r a l i r a z u m e t i , saj por,- " no\ o b i a l n a j b o l j š o n a l o ž b o z a bodočns t . R e s p a

j e , d a se č l ovek , k i g a z a n i m a j o računski s t r o j i , ne m o ­re navduševat i n a d k u h a l n i k i .

Ce p u s t i m o o b s t r a n i k o n ­k r e t n e p r i m e r e , o k a t e r i h sprašuje te , n a j p o v e m , d a m e p r e t a k a n j e d e l o v n e s i l e n i t i n a j m a n j ne preseneča. O b r e f o r m i s m o u v e d l i nače­l o s v o b o d n e k o n k u r e n c e t e r s p r o s t i l i z a k o n p o n u d b e i n povpraševan ja , z a t o se m o r a m o s p r i j a z n i t i t u d i s f l u k t u a ­c i j o k a d r o v , k i j e l e sprem­l j e v a l n i p o j a v l i žnega g o s p o ­d a r s t v a . V e n d a r f l u k t u a c i j a ne b i s m e l a b i t i p o s l e d i c a t a z l i k v o s e b n i h d o h o d k i h m e d p o d j e t j i z n o t r a j i s t e p a ­noge . M e n i m , d a b i m o r a l a družba p r e d p i s a l i o k v i r e v k j g e i l i s.- le t i l a h k o g i b l j e ­j o .

P r i n a s k a d r o v s k a s t r u k t u ­r a še zda leč n i z a d o v o l j i v a . M a n j k a n a m e k o n o m i s t o v , a n a l i t i k o v t e r s t r o j n i h t e h n i ­k o v i n inženir jev . N e k a j s t r o ­k o v n j a k o v s m o Že u s p e l i do ­b i t i , t o d a če h o č e m o — k o t j e p r e d v i d e n o — o r g a n i z i r a t i a n a l i t s k o s lužbo t e r zače l i z. r a z i s k o v a n j e m trž išča, b o t r e b a p r i t e g n i t i še p r e c e j no­v i h l judi . «

1. G.

o b e m a z b o r o m a obč inske skupšč ine .

V s p r e j e t e m o d l o k u je d o ­l očeno , d a s v e t z a u r b a n i ­z e m l a h k o d o v o l i man j š e s p r e m e m b e ( o d m i k e o d ) z a ­z i d a l n i h načr tov , k i se n a n a ­ša j o n a p o s a m e z n e o b j e k t e i n k o m u n a l n e n a p r a v e . N e t m o r e p a sve t z a u r b a n i z e m d o v o l i t i s p r e m e m b k i s e n a ­naša jo na n a m e m b n o s t zazi d a v e itn s p r e m e m b e p r o m e t n i h r a z m e r ma c e s t n e m p r o -

t e m o m r e ž j u . O d l o k o t e h zazidalnih načr t ih j e b i l že o b j a v l j e n v U r a d n e m v e s l n i -k u G o r e n j s k e i n b o začel ve l j a t i t a t e d e n .

A. Ž.

s r e d s t e v r e z e r v e s k l a d a . P o uspešnih r a z g o v o r i h z G o r e n j s k o k r e d i t n o b a n k o — o t e m s m o že p i s a l i — s k l a d r a z p o ­l a g a z m i l i j o n o m i n 200 t isoč ( n o v i h ) d i n a r j e v , k i j i h j e b a n k a s p r o s t i l a . O s t a l o r a z l i ­k o p a b o d o p o k r i l i še s s r e d ­s t v i t ekoče r e z e r v e i z l e t a 1968 i n d r u g i m i razpo lož l j i v i ­m i s r e d s t v i r e z e r v e .

N a d n e v n e m r e d u skupšči­n e j e b i l t u d i p r e d l o g izvrši l­n e g a o d b o r a o p r i po r o č i l u repub l i ške skupšč ine S R S o s r e d s t v i h o d povečanega os ­n o v n e g a p r i s p e v k a , k i j e v e č j j z a 6,5 o d s t o t k a . F inančni načrt s k l a d a j e b i l namreč i z d e l a n p o p r e d v i d e v a n j u , d a se b o d o o s e b n i d o h o d k i n a G o r e n j s k e m v l e t u 1969 p o v e ­čal i v pop reč ju z a 7 o d s t o t ­k o v . K e r p a s o se o s e b n i d o ­h o d k i poveča l i b o l j k o t j e b i l o p r e d v i d e n o p o p l a n u , j e republ iška skupščina p r i p o r o ­či la v s e m k o m u n a l n i m s k u p ­šč inam s o c i a l n e g a z a v a r o v a ­n j a d e l a v c e v n a j b i r a z l i k o , k i j e n a s t a l a m e t i f inančn im p l a n o m i n d e j a n s k i m p r i l i ­v o m s r e d s t e v — t a b i b i l a z a l e t o 1969 n a G o r e n j s k e m več ko t 500 m i l i i o n o v s t a r i h d i n — p r e n e s l i n a p o s e b e n račun s k l a d a . N a t e m računu b i de­n a r čaka l n a d a l j n j e r a z p o r e ­d i t v e . Skupšč ina k o m u n a l n e s k u p n o s t i z a v a r o v a n j a d e l a v ­c e v p a n i m o g l a v c e l o t i s p r e ­j e t i p r i po roč i l a repub l i ške skupšč ine , k e r b i sc n a t a način l a h k o p o n o v i l a težka s i t u a c i j a I. 1%8. S k l a d b i t a k o p o s t a l n e l i k v i d e n , r a z e n t ega p a b j končal i p o s l o v n o l e t o l % 9 z i z g u b o . P o d o s e d a n j i h p r e d v i d e v a n j i h b o namreč s k l a d konča l p o s l o v n o l e t o

1969 brez. i z g u b e , čeprav b o d o upoštevane n a k n a d n e z a h t e v e z d r a v s t v e n e s lužbe p o razši­r i t v i do ločen ih d e j a v n o s t i . Skupšč ina s c je z a t o od loč i -l a , d a b o s r e d s t v a , k i s o se z b r a l a z n e p l a n i r a n i m v e č j i m p r i l i v o m o d o s e b n e g a d o h o d k a , u p o r a b l j a l a k o t s t a l n o r e ­z e r v o s p r a v i c o r a z p o l a g a n j a o b k o n c u l e t a .

Skupšč ina j e t u d i d o d e l i l a z d r a v s t v e n i službi 130 m i l i j o ­nov s t a r i h d i n z a p o k r i v a n j e več j ih m a t e r i a l n i h s t r oškov

i n v i š j ih o s e b n i h d o h o d k o v .

L. M .

Napoved: proračunski dohodki preseženi

Osemmesečn i p o d a t k i o d o h o d k i h k r a n j s k e g a obč inske­ga proračuna kaže j o , d a b o ­d o d o h o d k i p ro računa d o k o n c a l e t a preseženi . D o k o n ­c a a v g u s t a se j e v obč inski proračun n a t e k l o že 66,2 o d ­s t o t k a p r e d v i d e n i h c e l o l e t n i h d o h o d k o v . G l e d e n a p o d a t k e p r e t e k l i h l e t , k o se j e p r i t o k d e n a r j a v p ro računu v d r u g i p o l o v i c i l e t a p r e d v s e m p a v z a d n j e m t romeseč ju , m o č n o poveča l , f inančni s t r o k o v n j a ­k i k r a n j s k e obč inske skupšči­ne up rav i č eno n a p o v e d u j e j o , d a b o d o lctoš.:iji d o h o d k i obč inskega pro računa p r e s e ­ženi . P o d o b n a zapažan ja s o t u d i v n e k a t e r i h d r u g i h go­r e n j s k i h obč inah i n v r e p u b ­l i k i .

K e r kaže , d a b o presežek le tošn j ih proračunsk ih d o ­h o d k o v v r e p u b l i k i n e k a k o splošen p o j a v , j e že j u l i j a o proračunsk i po t rošn j i i n p o trošnj i s k l a d o v s a m o u p r a v ­n i h s k u p n o s t i r a z p r a v l j a l a i n s k l e p a l a republ iška skupšči­n a . S p r e j e l a j e u s t r e z n e s k l e ­pe i n p r ipo roč i l a z a r e p u b l i ške o r g a n e i n druge družbe­nopo l i t i čne s k u p n o s t i . T a k o se n a obč inske skupščine n a ­naša p r i po r o č i l o , n a j l c - t e

v s e d o h o d k e n a d p r e d v i d e n i ­m i v p ro račun ih , i m o b i l i z i r a -j o , v n e s e j o v s v o j e r e z e r v n e s k l a d e i n j i h p o r a b i j o p r i ­h o d n j e l e t o z a zmanjšan je o b r e m e n i t e v g o s p o d a r s t v a .

K o s o o uresničevanju p r o ­računskih d o h o d k o v Ln i zda t ­k o v r a z p r a v l j a l i n a z a d n j i se­j i k r a n j s k e obč inske skupšči­n e i n u g o t o v i l i , d a b o d o v k r a n j s k i obč in i p r e d v i d e n i proračunski d o h o d k i n a k o n ­c u l e t a preseženi , s o o d b o r n i ­k i n a p r e d l o g s v e t a z a f i n a n ­c e s p r e j e l i n a s l e d n j a s k l e p a :

• Čeprav se pričakuje pre­sežek proračunskih dohod­kov za leto 1969, skupščina ne bo izvedla rebalansa pro­računa za letos.

# Presežena leto&nja pro­računska sredstva se ne pre­nesejo v rezervni sklad (ker za rezervni sk lad družbeno­političnih skupnost i po zako­nu velja poseben način upo­rabe) n i t i v posebni rezervo*

prenesejo sklad. Sredstva se . kot preseženi dohodek v pr° ; račun za pr ihodnje leto. n j im pa naj b i omogoc* zmanjšanje obremenitev spodarstva.

Z K i l i

A. t-

Premostitveni kredit i& spomenik I\OB v Tržiču

< e p i a v so s p o m e n i k N O B i n r a z s t a v n i p a v i l j o n v T r ž i ču že s l o v e s n o o d k r i l i , p a n j e -f O V V g r a d n j a še n i končana. P r a v z a p r a v j c z a p lač i l o s p o m e n i k a z m a n j k a l o s r e d s t e v . 15. s e p t e m b r a j e o t e m že r a z p r a v l j a l sve t z a družben i p l a n i n f i n a n c e i n p r e d l a g a l , d a obč inska skupščina n a j a ­m e p r i g o r e n j s k i k r e d i t n i b a n k i p r e m o s t i t v e n o p o s o j i l o z a g r a d n j o s p o m e n i k a N O H v z n e s k u 353.500 d i n a r j e v . S v e t je v s v o j e m p r e d l o g u obč in s k i skupščini — p r e d u e d a v n i m s o o d b o r n i k i p r e d l o g s v e t a t u d i s p r e j e l i — pouda­r i l , d a s i e d s t v a , k i s o j i h predvideval] z a f i n a n c i r a n j e g r a d n j e s p o m e n i k a , še n i s o z b r a n a . G o s p o d a r s k e o r g a n i - * z a c i je i z t rž iške obč ine b o d o 1

d o k o n č n o d a l e s v o j e pri s p e v k e šele p o zak l jučn ih r a ­čunih, m e d t e m k o p r o s l o v o l j n a a k c i j a / b i r a n j a p r i s p e v k o v

P r i občanih še teče i n b o kon--

tata, k l i n i ) temu vseh P * * * " v i d e n i h s r e d s t e v ne b o do ­v o l j i n b o p o m n e i i m s v e t a za d ružben i p l a n i n linance t r e b a angaž i rat i proračunska s r e d s t v a .

S p o m e n i k N O B i n ra zs tav ­n i p a v i l j o n o b n j e m s t a v

s e d a n j i g r a d b e n i e t a p i 771.029 d i n a r j e v — s e m * s l e t a p r i p r a v l j a l n a d e l a V

-troški

i j a l a so

v r e d n o s t i 53.629 d * , s t . c t i s k a o g l a s o v - 2000 d m , J £ n o r a r z a s k u l p t u r o d i n . v l i v a n t e 42.000 d , , . , g - ; u i K ; n : ; u ;

aarancir

skulpture .^T i n « n r T

olika d e i a " - 610.000 j e v i n d c s c t o d s l o t m &

s k i znesek D o s l e j s o t rz i

3l.ttX) d i n a r j a

' » * « $ 5

" ; . de-,99

v.

z b r a l i 407.870 d h W J « v . , , | U , i z občinske,'.;« P ' o " ! \ 1 " -226.411 d i n so P 1 r , >2.699 l o v n e o r g a n i z a c i j e d i n a r j e v o l n a r u .

Tržiška občina bo imela več dohodkov kot lani

V p r i m e r j a v i z l a n s k i m p r v i m p o l l e t j e m s o b i l e v e n a k e m le tošn jem o b d o b j u d o h o d k i obč ine Tr ž i č z a 4,7 o d s t o t k a več j i . P o l e t n e m p l a n u na j b i i m e l a l e t o s obči n a T r ž i č 8,317.854 d i n a r j e v d o h o d k o v , o d t ega 4,905.116 di ;u z a p roračun i n 3,412.738 d i ­n a r j e v z a i zobraževan je . V p r v e m le tošnieni p o l l e t j u j e b i l o doseženih 3,964.775 d i n a r j e v b r u t o d o h o d k o v a l i 47,7 o d s t o t k a l e t n e g a p l a n a .

V s i p r e d v i d e n i d o h o d k i p r i ­t e k a j o p o načrtu, i z j e m e s o le p r i s p e v e k iz o s e b n e g a d o h o d k a o d d e l a na d o m u , p r i s p e v e k o d s k u p n e ; i d o h o d k a občanov , s o d n i h t a k s i n d a v e k n a d o h o d e k dosežen z di p o l n i l n i m d e l o m , k i so b i l i doseženi že j u l i j a , i n d o k o n ­c a l e t a nj pr i čakova t i b i s t v e ­n e g a povečan ja . N e k o l i k o p o časi ic je r a s t e j o t u d i d o h o d k i o d d . n k a na p r o m e t a l k o l u >l n i h p i jač v g o s t i n s t v u , d a v k a

n a dediščine m l l a l k ' o n e a

u p i a v n i h t a k s . ' ' [ l V i ć lc

a v g u ,ta je občina • ) l u , j . z b . a l a 67,6 o d s t o t k a ( ^ kov p r e d v i d e n i h v . j t P l a n u , k a r je v ' » ' " 1 V p i • n , ' j i e n a k i m l a n s k i m o b d o b j e m 8,2 o d s t o t k a več. . <*?

P o d o b n o k o t d ' * k i t u d i l / a ' l _ . i | c t -I>111 doseženi •ni P "

j u d o s e g l i 46,8 o u s *

n o g a p l a n a .

let-

vg

Kooperacija dobiva svoj smisel

K m e t i j s k a zadruga Cerk l j e i m a dobre odnose z zasebn imi kme tova l c i . Pomaga j i m i n svetuje, zato j i zaupajo

s , " K l l J s k o zadrugo Cerkl je smo omenjal i ob otvor i tv i nov ih tet- V ^ ° k ' c r n m n J e n i h pr izadevanj ih p r i premagovanju d n V | ° * > ' e t o * n J i prodaj i k rompi r j a svojih kooperantov i n 2 a . B m kmetov z njenega področja. Da bo sl ika cerkl janske n j . ' U L X P °P °h ie j ša , je prav, da pogledamo še ostale panoge

jenega delovanja. Zadržali se bomo pr i dveh, poleg k r o m -sieJ U l l a J P ° m e m b n c j š i h kooperaci jah z zasebnimi kmet i , in d . r . p r i pro izvodnj i in odkupu s kooperac i j sk imi pogodbami

°eenih količin mleka in vzreji ter proda j i goveje živine.

2 4 v ! d r u g a ' ° l e t a s s k l c n i l a 2 3

•'#.000 l i t r o v m l e k a p o g o d b

i ^ c l w i n i 1 k m e t o v a l c i , k a r

ni v ' 0 0 0 l i t r m ' v e č k a k ° r l a

^ V se o m e n j e n e ko l i č ine za -" S a v s v o j i h z b i r a l n i c a h

f ^ V z a i " e , v e n d a r i m a p r i , f n do ločene težave. K v a l i t c -

1^ '^eka k r a v v . . n i \ e d n o n a z a d o v o l j i v i V l § ' n > z a r a d i

z a s e b n i h k me­n a z a d o v o l j i v i

r e d u k t a z c ( s t o p ­

n j a m i k r o o r g a n i z m o v v m l e ­k u ) . Z a t o s c z a d r u g a p r i z a d e ­v a , d a b i k m e t e u s p o s o b i l a z a p r i d o b i v a n j e k v a l i t e t n e g a m l e k a . R a z n o v r s t n a k o r i s t n a s t r o k o v n a p r e d a v a n j a i n n a ­s v e t i s o s t a l n a o b l i k a p r o s v e t -I j e v a n j a p r o i z v a j a l c e v m l e k a . V e n d a r k m e t j e o m e n j e n e ob- , l i k e i zobraževan ja p o m n e ­n j u z a d r u g e p r e m a l o c e n i j o .

Mlezivo je prvo zdravilo

d . a > l 0 d r a s t c v m a t e r n i c i po ' ^ n i h z a k o n i h in i z osnov-

C l - ' l i e n e mase s p e r m o v i j a p U )

r a z v , J e j o p o l e « p l o d a t u d i n « , K " " v , ' i " k l •>'• p l o d .v i 5 5 " L

Z u n a n J * ovo jn ica Je riti •' a n a , ° g o n s t v a -j | n

S , ' k ' m a t e r n i c o . s , l ' P i t e l „ i m s i o j c n i n ' " t a " a i luzn ico

« V o h u V a n J O V r i n , a K o M , a

vin, , , , n d n , « i l . K i H P r a " v r t j . , " l o U . z d r u ž i t a , p r i tois, v U t d u P r ek /il a l . m h 0 r i o

V k i , P i l a r n i pletež resic

do e n h . I U p i , a r e t l k

k ,| a h » r i o n a In s tem P l i , , i ' 7 k i ^ n 0 , t ' d i ' p r c , d c i o

svo-na-

maternice

ki v m C S n . r h l a n | j i v e si

o g l i k o v d v o -.. s k o / i

e s ,«>ie med k r v n i m a To ? ° n , a ' . * v m e s n c

in p lodu, » 'oje imenu jemo

Placentama l u r i , i . i . - t na vrinjeno*t b o r i o «

* * luznko maternice Je odvis-? ° . kako velike molelDJS« •"hko prodro Iz maternice v »fvni obtok p lodu P r i P''*1''1

6 u< govedu In kob i l i BO OdnO-* l najbolj e n o s t a v . i . V r i n t " ' * * * horlon na s luznic i mater-

Epitel h •• Ion i K ' U l » v i lmi . - » s l o ) . P e r n i c e In sc

* l o b m sloj, p<Hl m l k r o ko 1 > l , l n na l a h k o M m c<* krvnim., ob tokoma ma -l c r c in plodu sedem vme auh

I1C I-../

sluznice torej ho

ne vrinjnju v r.jcn s l o J . p(Hl

tkivnih slojev. Skoz i to pla-centarno bar iero pr idejo lah­ko le manjše molekule, ne pa ob rambna teleaca ( p i o i i u lesa ) , ki se tvori jo v telesu matere in so velike molekule . Novorojene živali torej niso odporne proti bo lezenskim k l icam in je zato izredno po­membno , da se pri p rvem se­sanju dobro napi jejo m le/i va ali ko lostruma, kJ ima obil ico protiteles raznih bo­lezni. Kpite l tankega črevesa novorojencev ima namreč sposobnost, da prevzame iz mlc/.iva cela, t j . neokrnjena protitelesa in tako dobe živali pasivno odpornost. Km. ' i n po prvem sesanju prične ta spo­sobnost h i t ro upadati in čre­v o protitelesa, k i so bdjsjko vine, razdiru na manjše del­ce. I a t i pa niso več obramb no učinkoviti.

Za pr imer javo k povedane­mu naj dodamo, da je pri človeku odnos med sluznico maternice In p lodov im me­hur jem tesnejši. M e d krvn i ma ob tokoma Je burlera le Iz dveh ali treh plasti In sko /i to oviro lahko p rv in : a jo protitelesa proti razn im bo-I satan Iz mat«*tlnc krv i v plodovo. Za lo ima otrok ob rojstvu lahko že dob ro razvi­to pasivno odpornost .

d r . l l a v d e k S .

K d o r i m a m o l z n i s t r o j , j c k v a l i t e t a neoporečna , v e n d a r s o s t r o j i še r e d k i . K l j u b te­m u j e r a z v e s e l j i v a u g o t o v i t e v , d a p r o i z v o d n j a m l e k a n a g l o narašča. L e t a 1964 ga je K Z C e r k l j e o d k u p i l a 1.320.000 l i ­t r o v , l e t o s p a se b o š t ev i l o p o v z p e l o n a 2.500.000 l i t r o v .

Z a d r u g a v s a k o l e t o o d k u p i s k o r a j v s o k o o p e r a c i j s k o k o ­l ič ino ž iv ine . Več j ih težav n i , sa j i m a j o d o b r o o r g a n i z i r a n d o g o n n a p r o d a j n a m e s t a . T e ž j e j e s c e n o , k i j e s o r a z ­m e r n o n i z k a i n n i s t a l n a .

P r i p r o d a j i t e l e t s o težave več je , k e r se p o j a v l j a j o z a ­s e b n i m e s a r j i k i k u p u j e j o p o d o m o v i h , k a r j e p r o t i p r e d p i s o m . Z a d r u g a i m a z a r e j c e ž iv ine, njeme k o o p e r a n ­te, k i p r o d a j a j o t e l e t a t e m m e s a r j e m , p r e d v i d e n e s a n k ­c i j e . N a k o n c u l e t a u g o t o v i j o , če j e r e j e c z a d o s t i l k o o p e r a -c i j s k i p o g o d b i . C e n i p o svo ­j i k r i v d i , p lača p o v z r o č e n o škodo i n m o r e b i t n e o b r e s t i n a k r e d i t k i b i b i l d rugače b r e z o b r e s t e n Z a kakšen k r e ­d i t g r e ? K m e t j e k o o p e r a n t i d o b i j o n a začetku l e t a p r i z a d r u g i b re zp lačno r e p r o ­d u k c i j s k i m a t e r i a l ( g n o j i l a , močna i n d r u g a k r m i l a i t d ) . Ob k o n c u l e t a , k o s v o j e p r i ­d e l k e p r o d a j o , p a p lača jo za ­d r u g i s p o m l a d i k u p l j e n a k r ­m i l a a l i g n o j i l a b r e z o b r e ­s t i . T o j e n e k e v r s t e k r e d i t , k a t e r e g a s o u v e d l i že 1966. le-

K M E T U S K O Ž I V I L S K I K O M B I N A 1 K R A N J

S K L A D I Š Č E (b ivš i B e k s e l )

obvešča poitošnikc krmi l , d a i m a s t a l n o na zalogi razna kr­mi la za: 9 kokoši nesnice in pi

ščanec % krave molznice in tele

ta 0 prašiče 0 koruzo v zrnju, i ro t ,

pšenico pšenico, tropine itd.

Cene zmerne D o . l a v a hitra

ta. L e t o s se j e viš ina k r e d i ­ta p o v z p e l a na 700.000 d i n a r ­j e v . N e k a t e r i k m e t j e s o se »zadolžili« tudi z a 10.000 d i ­n a r j e v , na jveč p a j e t a k i h , k i v z a m e j o s p o m l a d i z a 400 a l i 500 d i n a r j e v najraz l ične j ­šega r e p r o d u k c i j s k e g a m a t e ­r i a l a . I n še d r u g a d o b r a p l a t t e h k r e d i t o v : po t rošn ja gno ­j i l se j e m o č n o poveča la (1964 l e t a 898 t o n , l e t o s 1,600,000 t o n ) , r a z e n t ega r a ­s t e t u d i n a k u p m e h a n i z a c i j e i n o s t a l i h n o v o s t i n a t r g u s k m e t i j s k o t e h n o l o g i j o . K o n ­čni r e z u l t a t t e ga j e tržna proizvodnja in njeni viški.

Zadružna p r i z a d e v a n j a s o p r i z a s e b n i h k m e t o v a l c i h n a ­l e t e l a n a u g o d e n o d m e v , sa j p o s t a j a z a d r u g a pomočn i ca , s v e t o v a l k a i n u s m c r j c v a l k a . K m e t j e i z V o k l a i n V o g e l j s o p o s e b n o v e s e l i , k e r j e z a d r u ­ga v V o k l o m u r e d i l a n o v e p o s l o v n e i n skladiščne p r o s t o ­r e , z b i r a l n i c o m l e k a i n 20-t o n s k o t e h t n i c o . K l j u b t e m u s o l e t o s k d a j p a k d a j z l i l i n a z a d r u g o n e k a j žo lča, p o s e b ­n o s e d a j , k o s o n j i h o v a s k l a ­dišča založena s k r o m p i r j e m

i n ga p r i na jbo l j š i v o l j i io stežka prodajo .

# F ranc čebul j iz V o k l a pozdrav l ja zadružne kred i te z a g n o j i l a i n o r g a n i z i r a n o d ­k u p ž iv ine , k r o m p i r j a i n m l e ­k a . T a k o lažje n a j d e po t roš ­n i k a . T e ž i j o p a g a n i z k e o d ­k u p n e c e n e k m e t i j s k i h p r i -d e k o v . T a l e p r . m e r n a m ;e p o v e d a l : » Za k i l o ; - - a m gno­j i la plačam 55 ali 65 d i n a r j e v , ki log ram krompi r j a je pa ve­ljal 46 dinarjev. No, če c a sam peljem v K r an j , je d i ­nar dražji. AH je poplačan t rud in v s e , kar vložim v k i ­l o g r a m k r o m p i r j a . P o m o j e n i « !

# Lov ro Šhnnovec se j e r a z g o v o r i l o k o o p e r a c i j i . »Potrebna je, če ne zaradi drugega, pa zadruga vsaj ve, s ko l iko blaga lahko v enem letu računa. Ce s i v koope­raciji je tudi cena proizvo­dov višja; če pa nisi , ne veš, k a m boš z n j imi , posebno ta­krat ne, ko je vsega dovol j .

V e s e l i g a , da c e r k l j a n s k a z a d r u g a t a k o d o b r o g o s p o d a ­r i i n žel i , d a b i b i l o t a k o še vnaprej . J . Košnjek

K m e t i j s k i n a s v e t i

Priprava na setev Čeravno p r i d e l o v a n j e žit v S l o v e n i j i ni najbolj g o s p o d a r e n

način rabe k m e t i j s k e z e m l j e , mora jo p o l j e d e l c i zaradi p r a v i l ­n ega v r s t e n j a po l jšč in pr ib l i žno t r e t j i n o njiv v s e e n o z a s e j a t i z žiti. Za h r i b o v s k e k r a j e velja, da je n a m e s t o krušnih žit l ) o l j e s e j a t i k r m n a ž i ta, ker d e l a j o le te v slabših r a s t n i h raz­m e r a h več h r a n i l n i h s n o v i .

% Skora j odveč je znova poudar jat i , da mora biti seme za setev zdravo, neizrojeno, sortno čisto, dobro kal ivo in brez pr imesi plevelnih semen. P red setvijo ga razkužimo z agrosa-nom, abavitom, rodosanom ali k ak im d rug im podobn im raz-kužilotn (za 100 kg 200 g pr ipravka ) .

P r i p r a v a z e m l j e i m a najvažne jš i c i l j n a r e d i t i z e m l j o č im­b o l j s t r u k t u r n o , t o jc t a k o , d a n i ne preveč g r u d a s t a n e p r e ­več z d r o b l j e n a i n j e s p o s o b n a s p r e j e t i r a v n o p r a v v e l i k o ko l i č ino vode i n z raka t e r j u v sebi t u d i zadržat i . V s e t o dos e ž emo , če n j i v o p ravočasno p r e o r j e m o ( n i k d a r ne s m e m o o b d e l o v a t i p reveč v lažne z e m l j e , / l a s t i č e j c t e ž k a ) , t a k o j p r e b r a n a m o , z a s e j e m o p a m a l o p o z n e j e , k o se z e m l j a ž e sesede .

£ K o l i k o naj sejemo, sprašujejo poljedelci v želji, d a b i pridelal i čimveč zrnja. Z a rodovitne pšenične sorte pr iporo ­čajo 500 do 600 kaUvnlh z rn na en kvadratni meter, to |c «ez 200 kg semena na hektar. Man j zahtevne sorte terjajo ( u d i m i l i l i semena Vedet i je tudi treba, da je na roko treba sejati četrtino več semen, taka setev pa ima tudi dnu>e slabe p o s l e ­dice in jo je treba nadomestit i s stroino.

Za čas s e t v e p r a v i l j u d s k a m o d r o s t , d a j c l>olje v m l i n n e s t i , k o t p o z n o s e j a t i . O z i m n o ž i t o p o t r e b u j e čas, d a s e u k o r e n i m i n r a / r a s t e . sa j le t a k o l a h k o d o b r o prenaša z i m o i n m r a z . Raz l i čne s o r t e s e j e m o raz l i čne čase. V v iš j ih l e g a h s e j e m o p o z n e s o r t e že o b k o n c u s e p t e m b r a , v tople jš ih p a v začetku o k t o b r a . N e k a j d n i k a s n e j e s e j e m o s r e d n j e /gen in je s o i te, zgodnje- s o r t e s e j e m o s r e d i o k t o b r a , n a P r i m o r s k e m p a d o k o n c a o k t o b r a . fatiL VI . L.

OBRTNIK LJUBLJANA,

PRIPOROČAMO NEOBVEZEN OGLED LEPE IZBIRE VSEH vrst Konfekcije — plete­nin - MOŠKEGA IN 2 E N S K E (JA PERILA.

P R O D A J A L N A K R A N J 12 (PRI R E S T A V R A C I J I

I z k o r i s t i l e

l / r e d n o p i

< > I .čils nas!

PRAVKAR SMO PREJELI NA Z A L O G O ZIMSKA OBLAČILA Z I Z R E D N I M T U D I l*> s n H " i " 1 1

POPUSTOM. IN SICER: P R O D A J A M O T U D I N A 6 M I

K O R O Š K A C E S T A — ženske plašče — ženske kost ime — moške plašče — moške obleke

P A R K ) od 180 N d in dalje

200 N d in od 120 N d in do 180 N d in od 250 N d in do 300 N din

otroške hlače iz velvetona za 12 do 14 letne do 30 N d in . — Po tovarniško znižanih cenah nud imo metrsko blago za ženske plašeč, ženske obleke in za moške obleke.

S i t M K R U D i r B R E Z P O L O G A IN P O R O K O V !

• • * : • • 1

Delovne organizacije na Jesenicah se zavedajo vloge delavske univerze N a področju Gorenjske deluje sedem delavskih univerz, k i letos praznujejo desetletnico svojega obstoja. M e d ob i skom delavske univerze na Jesenicah n a m je d i rektor M i h a Cene dejal, da je za delovanje gorenjskih delavskih univerz značil­no dogovarjanje in sodelovanje p r i pr iprav l janju določenih predavanj in izobraževalnih obl ik dela. T o sodelovanje je zla­sti pr istno med jeseniško i n radovljiško delavsko univerzo, saj druga drugi prepuščata slušatelje s svojega področja. T a ­ko imajo na Jesenicah skupaj z Radovl j ico ekonomsko sred­njo šolo, medtem ko imajo Radovijičani upravno adminis t ra ­t ivno in komerc ia lno šolo. Zan ima lo nas je, kako je z vp i s i v posamezne oddelke jeseniške delavske univerze v letošnjem letu.

»Odz i v t r e n u t n o še n i p o ­s e b n o v e l i k v e n d a r pr ičaku­j e m o v p o z n i j e s e n i , d a se b o š tev i l o p r i j a v z a p o s a m e z n e teča je i n d r u g e d e l o v n e o b l i ­k e m o č n o poveča lo . S i c e r p a i m a m o s k o r a j v s a k o l e t o o k o l i 8000 u r i zobraževan ja . Z a n i m i v o j e , d a je l e t o s n a J e s e n i c a h p o štir ih l e t i h spe t e k o n o m s k a s r e d n j a šola i n s k u p a j s slušatelj i i z r a d o v ­l j iške obč ine j e l e t o s v p i s a ­n i h v p r v i l e t n i k 30 slušate­l j e v . L a n i s m o začel i t u d i s k o m e r c i a l n o šo lo i n d r u g i l e t n i k h o l e t o s n a d a l j e v a l o 10 slušate l jev . L e t o s je konča la fcvoje d e l o a \ t o m e h a n s k a šo­l a , o d 11 slušatel jev j e p o u k konča lo 10.«

»A l i p r i p r a v l j a t e kakšne p o ­s e b n e izobraževalne obl ike za d e l o v n e organizacije v jeseni- ' ški obč in i? «

'Železarna jc že l a n i d a l a v naš leča j o p i s m e n j e v a n j a 62 j l j u d i i n 52 teča jn ikov je ' uspešno p r e s t a l o t e s t i r a n j e ! i n l e t o s b o d o v e r j e t n o n a - ! d a l je v a l i s poučevan j em p r e d ­m e t o v 1. i n d r u g e g a r a z r e d a I o s n o v n e šole . Sp l o šno g r a d - j b e n o p o d j e t j e S a v a b o i m e l o , l o t o s p o s e b e n o d d e l e k 7. i n osmega r a z r e d a o s n o v n e šole.

Z a I z o l i r k o b o m o p r i p r a v i l i p o s e b n o i z obraževan j e v a r n o ­s t i p r i d e l u t e r i zobraževan j e z a do ločena d e l o v n a m e s t a , m e d t e m k o b o m o z a K o v i n o -t e h n o p r i p r a v i l i tečaj z a sklad iščnike . L e t o s b i r a d i t u d i začel i z d e l o v o d s k o šo lo g r a d b e n e s t r o k e i n p o k l i c n o šo lo g o s t i n s k e s t r o k e , s e v e d a če b o d o v o l j p r i j a v . V letoš­n j i i zobraževa ln i s e z o n i b o ­m o v e r j e t n o začel i t u d i s te­ča j em z a kur jače c e n t r a l n i h kur jav . «

»Ka j pa tako imenovano splošno izobraževanje?«

» V j esen iškem m l a d i n s k e m k l u b u s m o začeli s r e d i p o l e t ­j a s c i k l u s o m p r e d a v a n j o a s t r o n a v t i k i . D o s l e j j e b i l o že 6 t a k i h v eče rov , i n s i c e r v s a k o s r e d o . P r e d k r a t k i m s m o začel i v m l a d i n s k e m k l u ­b u t u d i s teča jem k o z m e t i k e z a m l a d a d e k l e t a i n d v a i s e t d e k l e t je že vp lača lo s i m b o ­lični p r i s p e v e k d e s e t i h d i n a r ­jev . Ta tečaj n a m e r a v a m o k a s n e j e p o n o v i t i t u d i za o s t a l e Jcscničanke. D o b r o s p r e j e t a s o b i l a t u d i v s a do ­s e d a n j a p r e d a v a n j a z a u p o kojence v njihovih d o m o v i h . «

Seveda se dejavnost jeseni­ške delavske univerze ne

Kulturne vesti J E S E N I C E — Ko t nagrado za požrtvovalno in kval itetno

delo v l e t o . n j e m l e t u jc izvršni odbor s indikata Železarne Jesenice članom pevskega zbora J E K L A R konec preteklega i i <;<,, pr i redi l dvodnevni avtobusni Izlet v C r ikven ico . T a m k a j so pevci imeli dva koncerta : prvega m inu l i petek, 26. septem­bra, zvečer na terasi doma Železarne Jesenice, drugega pa v s o b o t o popo ldan na trgu v Cr ikven ic i . P rogram, sestavljen iz udarn ih , umetnih i n narodnih pesmi, je navdušil tako do­mače I ot tudi t u j e goste. Zadnj i dan, nedeljo, so člani zbora izkorist i l i /a i/iet v ši lo na otoku K r k u . — (P. U.)

GOSTEČE P R I S K O F J I L O K I — V n r d e l i o s o na C o s l c c e m p n s k o t ji L o k i odkrili s p o m i n s k o p loščo pesniku C v e t k u G o -l a i j u . Svečanost i , n a k a t e r i je s o d e l o v a l o m n o g o f a n t o v in d e k l e t v n a r o d n i h nošah, s o p r i s o s t v o v a l i t u d i števi lni s l o v e -n i s t i , udeleženci seminarja Slavističnega društva S R S v K i a nju. Ravnatelj škofjeloške gimnazije Lojze M a l o v r h je p o z d r a ­v i l vse navzoče, slasti Golarjeve sorodnike. P r o f . V i d a Z u p : u iv­i n p r e d s t a v n i k Ljutomera, k j e r je pesnik prež ive l z a d n j a l e t a svojega življenja, p a s t a nato govorila o l i k u i n de lu tega velikega oboževalca Sorskega p o l j a . S p o m i n s k o ploščo je odkril predsednik občinske skupščine Skofja l .oka Z d r a v k o k i v i n a . Ženski kvartet i n moški o k t e t g l a s b e n e šole Ikofjs Loka ter recitator)i so p.»tem izvedli krajši k u l t u r n i p rogram.

(I. K.) S K O F J A LOKA — V galeriji na loškem gradu so minu l i

petek zvečer odpr l i razstavo akademskega kipar ja Janeza PI n a t a . Otvor itvena slovesnost je bila združena s konce r tom Slovenskega godalnega kvarteta. Gostje so Imeli p r i l iko slišati več del VV A. Mozarta , F . Schubcr ta In M . Vodop ivca . Razstava, katere pokrovitel ja sta podjetje Slovenijales iz Ljubl jane ter tovarna K r k a , ho odpr ta ves mesec. — ( L G.)

kranj - Galerija m u z e j a n a Titovem t r g u v Kranju ie u - d m prizorišče razstave planinske fotografije, Spričo izredna k v a l i t e t e p o s n e t k o v s i je r a z s t a v o z a r e s v r e d n o o g l e d a t i

( IG. )

končuje samo z naštetimi izobraževalnimi ob l ikami , temveč prirejajo še vrsto d rug ih , k i so podrobno opi ­sane v skupnem prog ramu gorenjskih delavskih univerz, k i so ga izdale ob svojem de­setem jubi le ju .

V. G.

€Xl/^S^gp^\S/% NOVOPOROČENCI!

• O - ^ Zakaj skrbi, ) zakaj težave?

Kosilo za to priložnost

v G R A D U HRIB

— Preddvor

Z novo dvorano v novo sezono Not ran jos t Prešernovega gledališča k m a l u ne bo več prepoznat i T r i d e s e t l e t j a , s r a m o t n o

d o l g o , P r e š e r n o v o g leda l i šče K r a n j n i b i l o de l ežno n o b e n e p o z o r n o s t i ( b e r i : p o p r a v i l a ) . Z a o s r e d n j o d r a m s k o h išo n a G o r e n j s k e m j e s t a r a , nees t e t -s k o u r e j e n a n o t r a n j o s t p o m e ­n i l a v s a k d a n hujšo o v i r o . G l e d a l c i , / l a s t i a b o n e n t i , s o g o d r n j a l i . V času, k o razkoš­no o p r e m l j e n e k i n o d v o r a n e i n l o k a l i r a s t e j o k a k o r g o b e p o dež ju , škr ipa joč i s t o l i t e r p o d , s l a b o o b d e l a n e s t e n e i n s t r o p pač ne m o r e navdušit i n i k o g a r . T o d a že p r i h o d n j i m e s e c b o v s e drugače . D o k o n c a o k t o b r a , d o o t v o r i t v e ­ne p r e d s t a v e le tošnje g l e d a l i ­ške s e z o n e , k i n a j b i se zače­l a s p o n o v i t v i j o C a n k a r j e v e d r a m e H l a p c i — o b te j p r i ­ložnost i n a m e r a v a j o domač i dramski družini podeliti zlato p l a k e t o i n d r u g a p r i z n a n j a , o s v o j e n a n a h v a i s k e m I c M i v a l u — m o r a b i t i o b n o v a d v o ­r a n e končana. K r a n j s k i l j u b i ­t e l j i odrske u m e t n o s t i b o d o p r o s t o r b r žkone težko p r e ­p o z n a l i . N e l e , d a j e n j e g o v vide/, s k o r a j p o v s j m s p r e m e -n j en . a m p a k se ponaša tttdi N p o s e b n i m i n a p r a v a m i z a či-apenje I I o g r e v a n j e z r a k a t e r z n o v o r a z s v e t l j a v o i n o z v o ­čen j em.

V uprav i gledališča so več kot zadovol jni . »Končno smo usp?l l « pravijo. »Obč i na, k i f inancira dela, Je dr­žala besedo — prva etapa g radn ic poteka natanko po načrt : h. Prenovl jena dvorana bo vsestransko uporabna , pri ­merna tudi za najrazličnejše proslave in akademije. Doslej namreč K ran j ni Imel spo­dobnega prostora , ki bi ustre­zal tovrstn im prireditvam.«

Z a o b n o v o g ledal išča s o d o d a n e s potroš i l i 470 tisoč d i n , a če hoče jo u r e d i t i g a r d e r o ­bi - , b l a g a j n o , d o h o d n a ba l k o n i n k a d i l n i c o , p o t r e b u j e j o še 120 tisoč d i n . K o t s m o z v e d e l i , se b o d o o b r n i l i n a d o m a č e g o s p o d a r s k e o r g a n i racije, s a j j i m l e t e k o t je p o k a z a l a p r a k s a , z l e p a n e o d r e č e j o pomoč i .

D r u g a e t a p a d e l , s k a t e r i m i n a j b i začel i t a k o j p o končan i p r v i f a z i — t u d i n j o b o f i n a n c i r a l a obč inska s k u p ščina — p r e d v i d e v a i z g r a d n j o n o v i h p i s a r n , d e l a v n i c , g a r d e r o b / a i g r a l c e i n skladišč te­le v z a d n j i , t r e t j i e t a p i , n e k a ­k o l e t a 1971, p r i d e n a v r s t o (K l e r , k i ga n a m e r a v a j o razši­r i t i i n sodobno i fM e m i t i .

Kran jčan i s c o č i t n o v e s e l i ­j o s p r e m e m b v s v o j i g l e d a l i ­ški hiši. š t e v i l o a b o n e n t o v j e več j e k o t l a n i , z a n i m a n j e z a d r a m s k e p r e d s t a v e m e d čla­n i d e l o v n i h k o l e k t i v o v r a s t e iz t e d n a v t e d e n , p a t u d i s i n ­d i k a l n e o r g a n i z a c i j e s o zače­le b o l j p o p u l a r i z i r a t i o b i s k g ledal išča.

Pogle jmo še, kakšen je okv i rn i spored kranjske gle­dališke hiše za sezono 1969/70. Domači igralski ansambel na­merava naštudirati tr i dela: Levst ik — Gr i inovo Kaste lko , P lautova Dvojčka in Fr i t scho -vo Andoro . S N G iz Ljubl jane gostuje z Amf i t r i onom 38 avtorja Jeana G i raudouxa in z Legendo o svetem Che dra ­

mat ika Primoža Kozaka , Me­

stno gledališče pa z NeilovinS de lom Bosa v p a r k u ter Albeejevim Vr t om . Poleg na­vedenega bodo abonenti i n drug i lahko videli tudi N e p o kopanega mrtveca , eno

od mojst rov in Jeana Paula Sar-tra, k i jo bo predstavi lo SLG Celje.

K o t p o s e b n o z a n i m i v o s t ve­l j a o m e n i t i s a m o še n o v i c o , d a m i s l i Prešernovo g l e d a l i ­šče letošiTjo s e z o n o u r n i k i g e r razšir i t i i n z n o v a u v e s t i n ek ­d a j z e l o p o p u l a r n e i n o b i s k o ­v a n e n e d e l j s k e p o p o l d a n s k e p r e d s t a v e . I s k r e n o / e l m i o , d a b i se z n o v a u v e l j a v i l e .

I. Guzelj

Občni zbor slavističnega društva Slovenije

Dvojezične šole v Prekmurju

niso uspešne Slovenc i bi potrebova l i znanstveno ustanovo za preučevanje l i t e rarne

zgodovine lanja na drug ih *i°ve™W£ Slovenist l naše republ ike,

ki so h!l| prejšnji teden na tr idnevnem zborovanju v Kran ju , so imeli v soboto po­poldne izredni občni zbor. E n o osrednj ih vprašanj, k i so jih na njem obravnaval i , je bilo dvojezično šolstvo v Prekmur ju . Odbor , ki je pre­učeval razmere na šolah, na katerih teče pouk hkrat i v slovenskem in madžarskem jeziku, je posredoval z b r an im več ugotovitev, k i pričajo, da te šole niso USpeŽnC.

M i m o tega, da že sam si­stem, ki so ga v P r ekmur ju uvedli , šolsko delo zelo kom­p l ic i ra , so ugotovil i tudi slabo jezikovno in strokovno usposobljenost učiteljev, k i mora jo učiti v dveh jezikih. Preverjanje učnih uspehov pr i učencih na teh šolah je odkr i lo , da je raven njihove­ga znanja občutno ni • ja kot na drug ih šolah. V najbolj nelogičnih p r imer ih se celo dogaja, da v razredih, v kate­rih so samo slovenski učenci, poučujejo le madžarski uči­telji. Učenci takih šol so ta­ko prikral.-.anl za temeljit pouk materinščine in v male rinrčinl in praktično ne mo­rejo uspešno nadaljeval) *o-

Šolah. P r e k m u r s k i otroci P* Imajo v šoli že tako ali večje težave kot učenci dru­gih s lovenskih pokraj in, sa) mora jo premagovati največje razl ike med narečjem t t t

knjižno slovenščino.

Občni zbor Je sprejel reso­lucijo, k i j o je naslovil " a

skupščino S R S In ustav** skupščino s n a bšir-sodišče Jugoslavije. Po ° nih dokaz ih v njej zal«c*\tf, pr isto jnih organov, da i

uredl-r j «

Jo osnovno šolo v 1 , , ' e k I £ t ) | ) r -tako kot je urejena na ^ skem. T o pomeni , da > J . imeli s lovenski učenci * i ske šole, madžarski nw ske, vsi pa naj hI se uc t

naroda ivai zlk sosednjega

učni predmet. Starši imeli sami pravico ' v kateri šoli naj »c otroci šolajo.

Občni /bor je vso

h i

,dloč* njih'> vi

- * £ £ e S l podporo p r * " ^ V " J >

Akademije znanosti m j t l

nosti ter njenih I > ° * a ' n ' , | U . članov, da naj bi pri » " * _ tu za literature osnovai ^ seben oddelek * » p r t * 0dt> nje slovenske literarne * *

vine. M > S-

Plastika kiparja Petra Jovanoviča je romala v Preddvor

» Š e b o l j p r i ­

d n o b o m o

p i s a l i ! « S o nam m i n u l o sredo, na svečani pode l i t v i n a g r a d , ob l j ub i l i letošnji zmagova lc i tek­movanja goren jsk ih osnovn ih šol, p ion i r ­j i - n o v i n a r j i z osemletke M a t i j a Val javec

P ^ j u b a dela d o l g , p r a v i s t a r p r e g o v o r . T r e b a j o j e i z p e l ­j e ' ' D a naj stane kar hoče . In k o s e m lani j e s e n i , o b zače tku s k h •' u ^ e n c e m 7- v s e r i k o n c e v G o r e n j s k e , p i o n i r j e m k r a n j -

m > jeseniških, ško f j e lošk ih , trž.iških in d r u g i h o s n o v n i h šol , ^ P r i d n o s o d e l u j e j o v naši r u b r i k i S šo lskih k l o p i , o b l j u b i l , n . . " > ° n i o v se n j i h o v e p r i s p e v k e o c e n j e v a l i , d a n a m e r a v a m o eta osemletko nagradit i , sem mis l i l h u d o r e s n o . K u p i dan z g ° d b i c , p e s m i i n s p i s o v , k i so potlej n e p r e t r g o m a (j,^ . Z a d n e m p r i t e k a l i v uredn iš t vo , p r i ča jo , da s te t u d i v i , lahlT r n ' a t , i P r»jateiji, vzeli napoved zares Javit,

P

' s e te množ i c e z a p i s o v i z b r a t i na jbo l jše i n j i h o b -

P o č t ° t C r n J C p r i ^ J u n ' J i n z n J i r n v r e < * k o n e c šole. ?.c sredi ? a v ' n i c s m o se l o t i l i d e l a , zvlekli s k u p a j g o m i l o G l a s o v in P isa t ' p r c k ' r a t ' vaše p r i s p e v k e , j i h o c e n j e v a t i , k o m e n t i r a t i , stite O p o i n o e • •• P o t r e h t e d n i h j e b i l r e z u l t a t znan. O p r o n a : , ' r e / u ' t a t a . Člani k o m i s i j e s o namreč t o k r a t i z b i r a l i t u d i b r a i ° J s c g a učenca-novinar ja . Z m a g a l a j e , k o t s te l a h k o p r e -nied' V n a s ' o v u < o s n o v n a šola M a t i j a V a l j a v e c P r e d d v o r , f v | a t - . 1 1 l ; s a i , 1 e z n i k i p a K o n d i P i žon, p r a v t a k o z o s n o v n e šo le r a n i ' , J a YaVjavcc. Učenci d r u g i h o s e m l e t k , n e b o d i t e razoča-S r T l 0

a s i v r s t n i k i i z P r e d d v o r a s o b i l i z a r e s bo l jš i . O d n j i h v r z j t

r > r c J e ' i največ č l ankov , in t o d o b r i h č lankov . T o d a ne J c r <ih ? U ^ e v k o r u z o . V e m , d a je t u d i d r u g o d v e l i k o n a d a r -icjCj j l a i l t o v i n d e k l e t , m l a d i h n o v i n a r j e v s p o l n i m i glavami p r ' R o ? S r r u s ' ° , n z « p i s a n j e . S e/ i t e p o sv inčniku, op iš i te svoje c C j n • m nam j i h pošl j i te . Razlika med letošnjim zmagoval-p r a n J n Osnovnimi šo lami L u c i j a n a S e l j a k a , S i m o n a J e n k a , čif a . c , a Prešerna t e r S t a n e t a Žagar ja iz K r a n j a . Petra K a v V(),.||''' *koi je I . okc , h e r o j a Brač iča i z Trž i ča , Pfežihovega J ^ J ^ m T o n e t a Cufarja z Jesenic t e r o s n o v n i m i šolami k a t c r ' i . c / n ' k i i n P r e d o s l j e n i t a k o v e l i k a , d a bi jo učenci ^ n p a l t 0 ( * " š t e t i h » n >š m o d r o s t i « n e m o g l i n a d o k n a d i t i . So n a i

n ° š t e n o se m o r a t e z a v z e t i , k a j t i p r e d d v o r s k i p i o n i r j i j i m \^ y. s r e d o , n a svečani p o d e l i t v i n a g i a d , p o t e m , ko smo K o n ( j i p . ' n ' e s e n o p l a s t i k o , d a r k i p a r j a Jovanov iča , in k o j e IqVq ^ . °n i 2 i o k o d g o v o r n e g a urednika Glasa p r e j e l M e l v i l -Več ,v,"Vyo k i t ' o b l j u b i l i : »Se bolj p r i d n o bomo p i s a l i , še

S i / I s ' » Prispevkov b o s t e dob i l i ! « C c n ° torej. I n ne p o z a b i t e — t e k m o v a n j e se n a d a l j u j e !

U r e d n i k

0 8 n o V n ^ l . , > ? d o , ' l v ^ nagrad zmagovalcu tekmovan|a gorenjskih s o ' . k i sodelujejo v Glasovi r u b i l k l S šolskih klo

2 * nino r s k i o s c » " e t k i Mat i j a Val javec — je prisostvo-^ 0 v | " U i r l a

8 0 p U m i r i c v . N a s l ik i v id imo (od leve prot i desni) J ^ n e n l

n a š c 8 » l ista, k ipar ja Petra Jovanoviča, avtorja «>• i ^ U a | » - S , , k c ' - i n najboljšega cul mlad ih dopisnikov učenca

» S r e b r n i « f a n t

z O r e h k a Učenec osnovne šole L u c i j a n Se l jak Dušan Tršan i n pedagoga Jo l anda P i b e rn ik i n V i n k o Tušek so ed in i S lovenc i , k i j i m je na l i k o v n i razstav i v Novem sadu uspelo osvo j i t i meda l jo

V Slovenij i oremalo sk rb imo za estetsko vzgojo mladine. T o je ugotovitev, k i jo l ikovni pedagogi ponavljajo na vsakem koraku , po sestankih, zborovanj ih in kongresih, k i pa odgo­vorne pušča hladne. Ne zavedajo se, da sta pomanjk l j ivo iz­delan učni načrt ter ena sama ura r isanja na teden premalo i n da si šolar v takšnih razmerah ne more privzgoj it i nit i osnov­nega čuta za lepoto, čuta, brez katerega utegne posameznik, član sodobne, iz dneva v dan bolj stehnizirane in zmaterial i -zirane družbe postati žrtev lastnih pridobitev, plen reklame, ki m u bo po mi l i volji kro j i la okus in m u nevredno plažo prodajala prav tako uspešno kot estetsko dognano, funkcio­nalno blago, /al večina l judi mis l i , da je l ikovni pouk v šolah zgolj nujno zlo, da korist i le t ist im, k i nameravajo postati umetn ik i . No, če bi nj ih trditve držale, b i mora l i l ikovno v z g o jo že zdavnaj črtati z osnovnošolskega predmetnika , saj ima ­mo p r i nas slikarjev in kiparjev na pretek.

M o r d a s o u v o d n e v r s t i c e n e k o l i k o p r e d o l g e , v e n d a r p a p o j a s n j u j e j o , z a k a j s m o d o ­sežku m l a d e g a Dušana Trša-:na, učenca straž iške o s n o v n e šole L u c i j a n S e l j a k , k i j e n a t r a d i c i o n a l n i r a z s t a v i o t r o ­ških r i s b v N o v e m s a d u o s v o ­j i l s r e b r n o k o l a j n o , p o s v e ­t i l i t o l i k o p r o s t o r a . N o v o s a d ­s k i h r a s t a v ( v s a k o d r u g o le­t o ) se namreč udeleži n e k a j s t o o s n o v n i h šol i z v s e drža­ve. Letošuija j c b i l a Je s es tav ­n i d e l v e l i k e p r i r e d i t v e , p r a v ­z a p r a v s e j m a T. n a z i v o m O t r o k v s v e t u k i g a o r g a n i ­z i r a m e d n a r o d n a u s t a n o v a I N S E A . N a n j e m s o s i o b i ­s k o v a l c i l a h k o o g l e d a l i so ­d o b n o šo lsko o p r e m o , n a j n o ­vejša ob lač i la t e r o b u t e v , igrače, športme r e k v i z i t e i n d r u g e o t r o k o m n a m e n j e n e p r e d m e t e .

P r i r e d i t e l j j c r a z s t a v n e p r o s t o r e , do ločene z a p r i k a z o t rošk ih r i s b , r a z d e l i l v pe t o d d e l k o v : p r v e g a s o r e z e r v i ­r a l i z a l i k o v n a d e l a n a j b o l j ­ših t u j i h i n d o m a č i h a v t o r - ] j e v ( M e d n a r o d n a r a i z s t a v a ) , v d r u g e m .so r a z o b e s i l i p o d o -b:* učencev naših šol ( ž e t r a ­d i c i o n a l n a J u g o s l o v a n s k a ra z ­s t a v a ) t r e t j i j e b i l posvečen e k s p e r i m e n t a l n i m s l i k a m n a t e m o O p a z o v a n j e i n p r o s t o r ( I k s p e r i m e m t a ' n a r a z s t a v a ). Četrtega fto o d s t o p i l i o s e m l e t ­k i J o v a n Jovanov i č Z m a j , šo­l i s p r i z n a n o na jbo l j š imi m l a ­d i m i l i k o v n i k i v J u g o s l a v i j i , s t e n e z a d n j e g a p a v i l j o n a p a j e o r g a n i z a t o r o v e s i l z d e l i ude ležencev M a l e G r o h a r j e v e s l i k a r s k e k o l o n i j e v S k o f j i L o k i , k i s m o j i h p r e d m ? s e c i občudova l i n a loškem g r a d u .

P i o n i r j i o s n o v n e S o l e L u c i ­j a n S e l j a k s o p o s l a l i v N o v i S a d c e l o v r s t o s l i k . K ; ; r 46 j i h j e p r e s t a l o s t r o g o se l ek ­c i j o . B i l e so p r i k a z a n e n a E k p c r i m e n t a l i n i (25) , n a M e d n a r o d n i (5) i n n a J u g o s l o v a n ­s k i r a z s l a v i (16) . S e l c čc ve­m o , d a j e o c e n j e v a l n a k o m i ­s i j a s a m o z a J u g o s l o v a n s k o r a z s t a v o p r e j e l a 50 t isoč po ­d o b i n d a s o j i h o b i s k o v a l c i v i d e l i le 985 p o s t a n e j a s n o .

k o l i k t p n u s p e h p r e d s t a v l j a 16 d e l v k o n k u r e n c i . N i t i e n a o d g o r e n j s k i h i n c e l o s l o v e n ­s k i h šol se ne m o r e p o h v a l i t i s č i m p o d o b n i m .

M e d n a r o d n a ž i r i ja j e m e d a v t o r j e najbol jš ih r a z s t a v l j e ­n i h d e l r a z d e l i l a 3 z l a t e , 6 s r e b r n i h i n 9 b r o n a s t i h me­d a l j . P o s e b n e n a g r a d e so pre­j e l i t u d i n e k a t e r i l i k o v n i pe­d a g o g i , l in že s r n o p r i začet­n i m i s l i , p r i u g o t o v i t v i , d a S l o v e n c i p o s v e č a m o l i k o v n i v z g o j i p r e m a l o p o z o r n o s t i . O d o s e m n a j s t i h k o l a j n j e na­mreč v d o m o v i n o G r o h a r j a , Jakopiča, B i r o l e , Šubicev i n d r u g i h v e l i k i h m o j s t r o v čo­piča r o m a l o le e n o s r e b r n o od l i č j e — s t r o k o v n j a k i so ga p r i s o d i l i Dušanu Tršanu z O r e h k a p r i K r a n j u , učencu o s n o v n e šole L u c i j a n S e l j a k . L i k o v n a p e d a g o g a J o l a m d a P i b e r n i k i n V i n k o Tušek, k a ­t e r i h g o j e n c i n a pre jšn j i no­v o s a d s k i r a z s t a v i p r e d dve­m a l e t o m a p r a v t a k o n i s o o s t a l i p r a z n i h rok ( s r e b r n a m e d a l j a za na jbo l j šo s l i k o , s r e b r n a m e d a l j a P i b e r n i k o v i i n p o s e b n a n a g r a d a c e l o t n i z b i r k i p o s l a n i h s l i k ) , s t a t a k o z n o v a p o t r d i l a , d a j e m j u n način d e l a z m l a d i n o u s p e ­š e n . P o z a s l u g i te d v o j i c e s<v d i o s e m l e t k a L u c i j a n S e l j a k — v s a j k a r z a d e v a l i k o v n i p o ­u k — m e d na jbo l j še v drža­v i .

»S kolegico neprestano spremljava l ikovna dogajanja p o svetu, j ih preučujeva in študirava ter nabirava izkuš­nje. P r i pouku nama to zelo k o r i s t i . Ure r isanja namreč n>orajo biti prijetne in zani­mive, zato uvajava v e d n o no­ve sve/c in žive p r i j e m e ter se l o t e v a v a stvari , ki učenca ne dr»U;ocasijo,« s m o z\ o d s l i k a r j a Tuška , k i m u j e l e tos o c e n j e v a l n a k o m i s i j a p o d e l i l a n a g r a d o z a v z o r n o pedagoško d e l o .

» M e n i m , d a sta z a s l a b o ude l ežbo In n e u s p e h s l o v e n ­s k i h p r e d s t a v n i k o v k r i v a p r e ­m a j h n o š tev i lo ur, n a m e n j e ­n i h l i k o v n e m u p o u k u v šo­l a l i , ter ma loduš j e k i spri ­

čo zapostavljanja njihovega predmeta navdaja pedagoge,« j e p r i s t a v i l a P i b e r n i k o v a .

S l i k a r j i i n k i p a r j i , č lani l i ­k o v n e g a p o d o d b o r a z a G o ­r e n j s k o , s o s i c e r z e l o a k t i v n i , s o d e l u j e j o m e d s e b o j , u s k l a - . j u j e j o učne p r o g r a m e t e r i z ­m e n j u j e j o i zkušnje v e n d a r s a m i n e m o r e j o doseči k a j

Dušan Tršan

pr ida. Dejstvo, d a S lovenci na področju estetske vzgoje o t r o k k r e p k o z a o s t a j a m o za d rug imi repub l ikami , še b o l j p a za Japonsko in Češkoslo­vaško, za deželama, kjer l i ­kovnemu pouku posvečajo izjemno pozornost, je vsak dan bolj očitno.

Poglejmo še, kaj pravi do­bitnik srebrne medalje uče-inec Dušan Tršan.

»Vedno sem rad s l ikal , zla­sti z vodenimi barv icami . Na ­grajeno delo sc Imenuje M a -tajčeva hiša. Nar i sa l sem ga pred dvema letoma, v 6. raz­redu.«

Dušan t r d i , d a so m u bar­ve i n čop ič l e hoby, da n e m i s l i p o s t a t i p r a v i s i ikar .

»Ka j pravi jo doma , kako gledajo na tvoj dosežek?« s r n o ga p o b a r a l i .

»Doma? Ne vem. Niso še videli medalje.«

N o m e t i t e m časom j c s r e ­b r n o od l i č j e že r o m a l o n a O r c h e k , ma Dušjanov d o m . M l a d e m u s l i k a r j u so g a i z r o ­čili m i n u l i p o n e d e l j e k , z a p i ­o n i r s k i d a n .

I. Guzel j

O B L E G A N J E

1 1 . nadal jevanje

P O M R A Č N I H U L I C A H D O S T O J E V S K E G A

V s rcu Leningrada je leža­lo Sejmišče. Pred le l i je b i lo tam torišče branjevk, cestnih prodajalcev in l ahk ih deklet, k i so lovile moške in še pred vojno so kmetje tu prodaja l i svoje pr idelke. Zdaj je cvete­la tu črna borza. Plačevalo se je navadno z valuto k r u h a » l i vodke — po pap i rnem de­nar ju ni vprašal nihče.

Na ponudbo je b i lo vse mogoče, med d rug imi izredno čudni in nenavadni kupčijski predmet i . Na p r imer zemlja iz badajevskih skladišč, k i so pogorela septembra. Pavlov je tedaj dal izčrpati raztop­ljeni s ladkor, vendar sta bi la pepe' in zemlja še močno prepojena s s i rupom. Trgov­c i so izkopal i zemljo in mi r ­ne duše prodaja l i mer ico ba-dajevske zemlje iz zgornje plasti enega metra po 103 m i t j e v , iz nižjih plasti po 50 rubljev. Na prodaj je b i l me-l l l a lkohol , o katerem so tr­govci lagali, da postane po­po lnoma neškodljiv, če ga šestkrat precediš skozi plat­neno krpo . K u p i l si l ahko zobno pasto, iz katere si z doda tkom škroba l ahko nare­di l puding , našel si t am lepil ­no pasto, lepo stisnjeno v tablice kot čokolado.

Večinoma so ponuja l i tudi k ruh , dost ikrat cel hlebec. Crrcoborzijanec ga je st iskal pod plaščem, samo majhen košček je gledal izpod njega. N i se bal policije, bal se je lačnih cestnih roparjev, k i so naglo imel i p r i rok i nož al i ko l .

Za Sejmiščem je ležala zme­da ul ic in hodnikov , četrt revščine izza časa carjev. T u je pisal Dostojevski sredi pre­teklega stoletja svoj vel iki r oman Zločin in kazen, tu je stala hiša bratov Ka ramazo -vth, tu so bile beznice in špe-lunke, iz kater ih se mars ikdo n i v rn i l n iko l i več, če je za­šel vanje. T u so gospod.n Mi v ozračju izhlapevajočega ru­m a , ob lakov cigaretnega di ­m a In vonja po pačuliju, ta­tovi , Izsiljevalci in mor i l c i .

Revoluci ja je bi la pomcd la z vsem tem. Dejali so, da Je do kraja iztrebi la podzemlje. Za časa obleganja pa Je če­trt pos la la spet kraj zločinov vseh vrst. Po ul icah in hodni ­k i h so spet postopale Dosto-jevskijeve postave.

( I ' .STA Ž I V L J E N J A Končno se je na obzor ju

vendarle pojavi l s rebrn trak. Prevoz po cesti prek ledu na j« z e r u Ladoga , edini zvezi Le ­n ingrada z ostalo Rusi jo , je n , i atlnje le začel kazati opri << • '•< e uspehe. K temu je

mnogo pr ipomog lo , da se je s sk ra jn imi napor i posrečilo zgradit i železniško progo m e d jezerom in mestom. V p r v i h j anuarsk ih dneh so pripel ja­li prek ledu že nad 10.000 ton živil, v nas lednj ih desetih dnevih več kot še enkrat to­l iko. Prvič od začetka vojne je dovoz presegel potrošnjo.

Sicer se je pa potrošnja precej zmanjšala zaradi stra­hotnega umiran ja . N o v e m b r a je podleglo lakoti 11.085 l judi , decembra i iti je bi lo že skoro petkrat to l iko — 52.881. Ja ­nuarja je po zelo prev idn i ocenitv i u m r l o za lakoto vsak dan 3500 do 4000 Len in -grajčanov, v celem mesecu tedaj od 108.500 do 124.000. številke, kot to priznavajo sovjetski uradi sami , niso po­vsem zanesljive. V sekako r pa je število Leningrajčanov, k i j ih je bi lo treba prehranjeva­ti , padalo od dne do dne. One 20. januarja je Pavlov že razpolagal z zalogami za tr i tedne, k i so pa bile de loma še na poti , de loma pa še ča­kale na prevoz. M o k e je imel le za tr i aH štiri dn i . Vseka ­kor, začelo se je jasnit i . 24. januar ja je zvišal dnevni obrok k ruha na 400 g za de lavce, za ostale zaposlene na 300 g in za svojce ter otroke na 250 g, 11. februarja je obroke ponovno zvišal.

Opogumi l a ga je p r i tem odločitev /danova , da bo po cesti prek ledu skušal spravi ­ti iz mesta najmanj 500.000 l judi , to je okrog lo četrtino l judi , k i so se preostal i . Odločba je bi la izdana 22. ja­nuarja, Izvedbo pa so poveri ­li Alekseju Kos ig inu , k i }e da­nes sovjetski predsednik vla­de.

Venda r pa je poteklo še mnogo z imsk ih tednov, pre­den se je izseljevanje uteklo. L judje so bi l i tako oslablje­ni , da bi se reklo poslati j ih v gotovo smrt , dok le r si ne­ko l iko ne opomore jo , saj bi prevoza) ne vzdržali. T a k o je trajalo odpravl janje ma jhn ih oddelkov mnogo ur. S a m o za prestop iz leningrajskega vla­ka na avtobuse in kamione , ki so čakali v Bor i sov i G r i v i jc neki oddelek potreboval nič manj kot 36 ur. V nekur-jenih v lakih in nezavarovanih kamion ih je ma r s i kdo u m r l . S icer pa bi b i l i pomr l i prav tako v Len ingradu .

V začetku februarja se jc peljal dopisnik sovjetske po­ročevalske agenture T A S S , Pavel L u k n i c k i prek jezera. 1'n/no ponoči je dospel na postajo / iharevo. Vesel i l se Je na toplo s o b o , večerja in počitek. Namesto tega pa Je naletel na zmešnjavo. Po po­ledenelih cestah opustošene-ga kraja je tavalo na tisoče žensk in otrok, napol premr ­

l ih , tako da b i se vsak h ip lahko zgrudi l i in ostali v sne­gu. Nihče n i vedel, kje se do­bi hrana , k a m je treba u* iskat papir je za prevoz po železnici, kdaj bo odpeljal p rv i vlak, kje bi se lahko pre­bi lo noč ali pa se vsaj neko­l iko pogrelo. Po kolovozu ce­ste prek ledu so noč in dan hitele z največjo naglico ko­lone tovornjakov v belo neiz-mernost , k i je Lukn ickega spominja la na stepe Kazah -stana. Vsak kolovoz so obrob­ljali v isoki snežni okop i , k i so j ih nar i l i snežni plugi . N a vsakih 1000 metrov je stal v čuvajnici, zgrajeni iz ledenih blokov, p rometn ik v belem oblačilu. V daljših odsekih so bile postaje s servisi , s cest­n i m u r adom in mask i rano proti letalsko baterijo, njeno moštvo pa je bi lo nastanjeno v koči iz ledu. T u in tam so mole l i iz snega ostanki ka­miona , ki je zavozil v celo in tam ostal ali pa ga je zadela bomba iz letala in je zgorel.

K o je nastopila noč, se je premet nadaljeval ob zastrt ih žepnih svetMkah, k i so sveti­le belo in zeleno. Mnogo voz­nikov je vozilo z zastrt imi ža­romet i in beli prst i luči so pošastno tipali prek ledu in snega.

Od 22. januarja do srede apr i la so prepeljali prek ledu 554.186 l judi , med n j imi 35.713 ranjenih vojakov. K l j ub s ta ln im napadom iz z r a k a , s t rahovi t im snežnim vi­har jem in temperaturam okrog 40 stopinj pod ničlo so potekali transport i brez pre­stanka. Iz Leningrada so vo­zili l judi , v mesto živila in gorivo.

» ZAKAJ S E M T A K O V E S E L «

Še vedno je ležalo nepoko-panih na tisoče trupel , po­vsod, po cestah, na ledu, v zametih, po dvoriščih, stano­vanj ih, kleteh. Ce j ih ne hi odpeljali in zagrebli , bi spomlad i utegnile izbruhnit i v mestu epidemije. Prav tako je bi lo treba pospravit i na ti soče ton snega in raznih od­padkov, ki so se nakopičili v mestu. V marcu je mestni ko mite z lepaki in po rad iu po zval prebivalstvo k temeljile m u čiščenju. Prv i dan se je odprav i lo na delo 143.000 pre­bivalcev, s labotnih, opoteka jočih se postav. K m a l u j ih je bi lo 300.000. O d 27. marca do 15. apr i la so očistili 12.000 dvorišč in 2,500.000 kvadrat nih metrov cest, odpeljal i so nad mi l jon ton nesnage in sesutim

Na Nevskem prospektu so že tedaj nadomesti l i podrte hiše z navideznimi fasadami. Sešlll so Jih Iz vreč, ki so Jih nato pobarva l i v s'tilu prave fasade. Ker so oblasti uvedle tudi druge zdravstve­ne preventivne mere, Je bi­lo spomlad i mesto snažno in čisto kot v m i rn ih časih. K o ­nec decembra so bi l i zaprl i javna kopališča. Zda j so j ih spt'i odpr l i .

Žena, ti tvoji skr ivnostn i telefonski pogovori me začenjajo v z n e m i r j a t i . . .

IMew York Times proti kajenju

U g l e d n i amer i šk i časop is b o o d 1. j a n u a r j a n a s l e d n j e g a l?W o b j a v l j a l r e k l a m o z a c i g a r e t e s a m o , če b o v r e k l a m i n a s l e d n j b e s e d i l o : P o z o r : k a j e n j e c i g a r e t l a h k o škodu je vašemu z d r a v ­j u . I n d u s t r i j a c i g a r e t i n t o b a k a je v škr ipc ih . C e se b o d o

z a v z e l i z a takšen način » r e k l a m i r a n j a « c i g a r e t še d r u g i a n i r i s k i časopisi, p o t e m b o zanje s l a b o . Z n a n o je, t la b o od '• t e m b r a 1970 p r e p o v e d a n a r e k l a m a za c i g a r e t e t u d i P>J u u " in t e l e v i z i j i .

Razočarani turisti .številni t u r i s t i , k i s o sc v začetku s e p t e m b r a z b r a l " 0

dvanajsti uri p r e t i Buckinghamsko pa lačo, so bili razočara* • M i s l i l i s o , t la b o d o l a h k o o p a z o v a l i i n s l i k a l i vsakodnevno * pa n i b i l o , k e r je z m a n j k a l o v o j a k o v . T o se je z g o d i l o p menjavo straže p r e d r e z i d e n c o ang leške kraljice, ^ ' ' ^ ' " " ^ j e BO d r u g i s v e t o v i v o j n i . Vojaki so bili p o s l a n i , ko t so kas o b i a z l o z . i l i , v S c v c i n o I r s k o z a i a t l i tamkajšn j ih n e r e d " ' * na N o i veško i n v Z R N e m č i j o na vo jaške va je . Do v ' \. vojakov b o ceremonija pred kraljičino rezidenco s a m o * s

t l i l i g i d a n

Slo let s telovadbo Zdravniki so u g o t o v i l i , da v s a k o d n e v n i enotirni sp •

ne zadostuje z a o h r a n i t e v kondicije. Poleg sprehajanja s l ^... trebne se s is temat ične t e l e s n e vaje, v sa | d v e d o t • » : g s k o . P o l e g l e ga p a še S d o 10 m i n u l t e l o v a d b e n i l t l i " t ) 0

t a k i m i vajami s i menda l a h k o podaljšate življenje tj s l u " ' 1 l l 1 'manj*

Z d r a v n i k i p a žal u g o t a v l j a j o , t la je vse m a n j z a i i ' M

za IpOTt m e t i m l a d i m i . Iz l e t a v l e to se m a n j ud« -U'i j . s p o i t m i i tekmovanji bolj j i h zanimajo cigarete 111 ; 1

Vlak bodočnosti o re*

Znanstveniki s t r o j n e fakultete na l o k i j s k i u n i v e r z i s i ) ^ a

Izkusili eksperimentalni v l a k , k i lahko razvije ' " " , , s .og i -1535 km na uro Preizkušali so ga na 1600 metrov dolgi P ^ \ lak je a e rod inamične o b l i k e , d o l g p a s a m o 160 c m . / | I J ' ' ( ^ . j , , n i k i b i i . i t l i n a p r a v i l i v o z i l o , k i b i se na zemlji lah k O 8 ^ s hitrostjo d v a k r a t vet |o o d z v o k a Vlak bod " ' " ! j , n i -vo/ i i razdaljo med Tokiom i n Osako — 515 k m — v

n u l a h .

Rešitev sobotne križanke

o Al , 5 ' I Iti 1)1 N K , 7. A U R O R A , 12. A N A K O L U T , M j S J a ' - 4

L l . 16 S V I N E C , 18. A T E , 19. L O K , 21. IKA , 22 l K ' A T * ' M A R N A , 26 A G N A T 27. R A M A , 28. O R A , 29. R O P . *l'0fjfi. 32. RLI11 NS , 35. V E , 3«. P IVA , 38. L E S K O V E C , 40 A K * 41. T E L I C A

SREDA — t oktobra 19W GLAS * 9. STRAN

O Kuraltovi rodbini in še kaj o nekdanjem življenju (4)

Skromno življenje gostačev

Kdo so b i l i t i na j emnik i i n gostači? V s a k kmet je v t ist ih ^ i h potreboval razen hlapcev i n dekel še precej delavcev, d a so prišli na dnino. V s a k a kmet i ja je imela v bližini grunta *e majhno hišico, k i so jo imenova l i »ba j ta « a l i »kajža« . V t e h kajžah so stanoval i gostači. Kajže so bile večinoma le-^ n e , krite s s lamo, imele pa so sobo, vežo i n shrambo . T e * ° b e so bile zelo nehigienične za naše in sedanje pojme. T a l

v v ež j n i bi lo, ampak le steptana zemlja a l i i lovica, včasih tudi v hiši ne. Takšna tla iz steptane i lovice so b i la

" " "da , posebno poz imi za bose otroke. Takšna tla so ime­novali »ešterle«.

V h •> v ».um p a peč

T 0 0 1 - P o z i m i j e b i l o v t e h h i Z ? " ze lo t o p l o i n p r i j e t n o . W b Peči s o b i l e k l o p i , v n a -s p r o t n e m k o t u j e s t a l a m i z a , 0 0 n i e j s t o l i , v k o t u n a d mi-J? P a j e b i l » b o h k o v k o t « , ' " V e n p a p 0 s ( e . n i § e r a Z n e

J ^ t e p o d o b e . N a s t e n i z r a -

l s ' s o b i l a m a j h n a ok -v k o t u n a oeč z zaoeč-

V rn Vrat j e b i l s k l e d n i k , z r a -

k h i U u l i / , k n i k - v h i š i

j j 0 P r o s t o r t u d i z a p o s t e -i n • " a k a t e r i s t a s p a l a oče

m a m a , o t r o c i p a so s p a l i J J ^ Z a peč jo a l i n a k l o p i o b

k v% • dan n ' ' ^ a ^ r ^ n e poznamo JjJ"fs' in štedi ln ikov t a k r a t

P o z n a l i . K u h a l i s o v pe-ŽeiJT*' 1 s o K ' m a s t e , p a t u d i

l o n c e , k i s o j i h z

b u r k l j a m i p r e s t a v l j a l i s e m i n t j a , j i h d a j a l i v peč i n j e ­m a l i v e n i t d . N e k a t e r e go­s p o d i n j e , k i s o b i l e b o l j p o d ­j e t n e , s o s i v t e h kajžah c e l o z r e d i l e p u j s k a .

V t e h k a j J a h s o s t a n o v a l i b ivš i h l a p c i i n d e k l e , n j i h o v i s i n o v i i n hčere , p a t u d i kmeč­k i s i n o v i i n hčere , k i se n i s o poroč i l i .

Nekater i od teh gostačev so bi l i obr tn ik i : krojači, čev­ljarji , zidarj i , tesarji. Nj iho­ve žene so hodile h gospodar­j u v dnino , oni pa so delali svojo obrt. K e r pa takrat ni -ro znali ne brati in ne pisa­ti , so si na poseben način za­pisovali »šihte«: spomladi so urezali dolgo leskovo palico

in za vsako dn ino so vanjo vrezali po eno zarezo. Jeseni so te zareze prešteli in nare­d i l i z gospodar jem obračun.

P o s v o j e s o b i l i k m e t j e t a ­k r a t d o b r i , sa j s o t i gostač i i n n j i h o v i o t r o c i n a p o l ž ive l i o d n j i h . S e v e d a n e s m e m o p o z a b i t i , d a s o k m e t j e z e l o p o t r e b o v a l i n j i h o v o p o m o č , sa j s a m i b r e z s t r o j e v v s e g a n e b i m o g l i p o d e l a t i . O b več­j i h p r a z n i k i h s o gostači d o b i ­l i p r i k m e t u t u d i k r u h i n d r u g e d o b r o t e .

R e k l i s m o že , d a h i g i e n e v današn jem p o m e n u b e s e d e t a k r a t n i s o p o z n a l i . K j e r s o b i l a t l a v hišah i z d e s k , s o r i ­b a l i l e d v a k r a t n a l e t o : l e z a v e l i k o noč i n bož ič . S i c e r p a s o t l a p o l i l i z v o d o i n p o s u l i z ž agan j em, p o t e m p a j i h z m e t l o d r g n i l i i n n a z . a d n ; e p o -m e t l i . M i z e s o p o m i v a l i v s a k t e d e n i n s i c e r z d r o b n i m pe­s k o m i n kr tačo .

Pesek za ribanje miz j i m je prinašala neka stara žen­ska izpod Šmarne gore. Pra ­vil i so j i »ta peskova Mina« . K o je ves pesek, kar ga je imela s seboj, prodala , je ne­sla denar v Škof jo L o k o v lo­terijo. Tiste čase so namreč nekateri znosi l i ves d e n a r , kar so ga imeli , v loterijo. L e I včasih je kdo z a d e l kakšno !

» ambo« , to je 2 goldinarja, ' da je bi l potem še bolj vnet 1

za igranje.

R a z u m l j i v o j e , d a j e b i l o v I t e h s t a n o v a n j i h v ka jžah ve- ' l i k o r a z n e g a mrčesa : ščur- i k o v , b o l h i n s t e n i c . T e »do ­mač i ž i va l i « p a t u d i v m e s t i h n i s o b i l e n e z n a n e . T u d i u m r ­l j i v o s t j e b i l a t a k r a t m n o g o več ja : l e r e d k i s o prekorač i ­l i 80. l e t o s t a r o s t i . U m r l j i v o s t j e b i l a p o s e b n o v e l i k a m e d o t r o c i . T a k r a t n i s o b i l e r e d ­k e hiše, v k a t e r ; h j e b i l o o t r o k 10 a l i 15. Večk ra t j e r a z s a j a l a kakšno o t roška bo ­l e z e n , k i j i h je m n o g o p o b r a ­l a ; p r i e n i hiši l a h k o t u d i p o d v a a l i še več. O b takšnih p r i l i k a h so b i l i s t a . " i i p o e n i s t r a n i ža lostni , p o d r u g i p a c e l o t u d i v e s e l i , k e r so v e r o ­v a l i , d a je šel n j i h o v o t r o c i -ček v n e b e s a . O t e m g o v o r i j o t i l e v e r z i l j u d s k e p e s m i c e :

O, ne plakaj m lada mat i sredi posvečenih tal! Slajši ko v zibelki zlati, otročiček tvoj bo spal. Res, da so zagrebii z rušo košček tvojega srca. A zato na tvojo dušo zri bo angelček z neba.

R e k l i s o v t i s t i h časih, d a i m a k m e t s a m o e n d a n v le­t u d o b r o h r a n o : o v e l i k i n o ­či z j u t r a j , k o s o i m e l i p leče i n p i r h e , n a c e r k v e n o žegna-n j e o p o l d n e ( t a k r a t s o j e d l i sveže m e s o i n d o b i l i b o b e , i n

s i c e r v e l i k i h l a p e c i n v e l i k a d e k l a v s a k p o 20 k o p b o b a — e n a k o p a j e štela 4 b o b e «— d r u g i p a p o 12 k o p ) , z a p u ­s t a p a zvečer , k o s o se o b i l n o n a j e d l i i n se p o t e m » v aga l i « i n d rugače z a b a v a l i v s e d o 11. u r e . k o j e v e l i k i c e r k v e n i z v o n n a n a n i l , d a se b o k m a ­l u začel š t i r idesetdnevni p o s t ; d o po lnoč i s o p o t e m s m e l i še p o j e s t i , k a r j i m j e o s t a l o . P o t e m v s e h 40 d n i p o s t a n i s o s m e l i n i t i p o s k u s i t i m e s a .

V star ih časih v postu n i nihče beli l hrane z živalsko mastjo, temveč samo z o l j em ali mas lom. Govor i l i so, d a tistemu, k i v postu beli z ži­valsko mastjo, potem vse le­to letajo muhe v usta.

K a r e l Bertoncel j , Gorenja vas 25 (Prihodnjič naprej )

; r ^' - . . . . . .

R a z c e s t j a M I H A K L I N A R ( M E S T A , C E S T E I N R A Z C E S T J A )

IV. D E L

o h *8e. * ..." s , r i •'• d a m e je m a m a s t r e z n i l a , v n e m - si p r a v i ,

H a l nabito p o l n o m a m i n o štacunico pos tav K o t o * S V ° J ' m u s p e h o m p r e d l j u d m i , k i so p r a v <la _ n c s , , P n o i n b o g v e k o l i k o časa ze čakal i , Str t . ,'. P l i s l i n a v r s t o i n d a b i j i m m a m a p o

^Kla. »Č lovek m o r a o s t a t i sk romen ! «

ss*eda? s i l , < ) p < U C ( i " i ( • kakor da M se |a s e d a j ( < d n ' t l a s k , ° m n o s t n i pon i žnos t , marvet |e * i i k a ° S t - ' i u d i , k i se z a v e d a j o , d a u s p e h posamez V & c h k" / 8 ° ' ' n i l ' S " V i l z a s l u g a , marveč z a s l u g a

) > g k | s<> m u ta u s p e h omogoč i l i , in h , . 1 , 1 ' ' " l a n u - i n n o n a . k i s t a m e p o s l a l a v so l e , vin [ S j 1 , , K l ' ' profesorjev i n t i s t i h , k i s o šesta-»ni C b c n i k e , b i ne d o s e g e l ničesar, / n a n j e , ki S V o j j u P ^ ' e d u j c j o m k i so ga s p r e j e l i o n i o d i ' i o u . . , Profesot jev, je dediščina, stara kakor * n a n ; l o d delo, ki je č loveka i n č l o v e k o v o

p J C l ' s t v a i l | ( ) „

K ki - a ' s " v e n d a r besede profesorja Andre-" ' ' l i n i je p o v e d a l v z a e e t k u šolskega l e t a .

4s ) , , j ; t l '<:vanje: to ali to d e l o |e s a m o moj ••ost j' 1 , 1 s - " ' i o bahavost, m . u več tudi n e s r a m -^ " ' i i k i ' " ' I > " " " s l Tako l a h k o gOVOre s a m o se k ( , s e i , s i Prisvajajo drobce ali pa v e l o cele

S C Č l ( ) . " ' S l l ° i ' l o v u n o s i jo m p o d o b n i m , s č imer ' H , h ^ k t i i k o bridko srečuje skoro slehei " ^ J e i o v S V O J e « ? a življenja in delovanja, Raz bj v " k > n |e bilo ustvai jetio pred n a m i , da »Ulj j f ° " ' lahko pred n a m i ustvarjenega pola« | , ' . i , i i l u . u 8 l v a i jeno razglasili za svoj uspeh, / a ' ' i d , , , d " s t v a i j enega v / v o l o v M M č loveškega w n O g 0 ' l i - l k o h l l a M | , , , , P > b o g a t a i n t u d i •s ' " ' i 1 loveška, ko bi je sleherni dan, sle H>u l h | s l e h e r n o m i n u t o ne oskrunjaJa l " ' s ' i H , 1 < \aU . v , p i i l . n . v a l i ev m s a m o

C V i t l c c v n a i . u u n nesebičnega č loveškega

u s t v a r j a n j a i n n j e g o v i h p l o d o v , k i n i s o m o g l i b i t i , ne m o r e j o b i t i i n n i k o l i ne b o d o m o g l i b i t i d e l o i i h ga s a m e g a č loveka, n i t i ne d e l o enega s a m e g a a l i točneje rečeno s e d a n j e g a r o d u , m a r ­več j e d e l o v s e h r o d o v i n v s e h z n a n i h , a v še VCČji m e r i n e z n a n i h l j u d i . N e z a v e d a t i ^e tega , SC pravi ž ive l i V u t v a r i k u l t a l a s t n e ve l ič ine i n p o g o j e v a t i sebičnost i n vse d i u g o z l o , k i g a sebičnost č loveš tvu p o r a j a i n t a k o v č loveku razničuje č lovečnost .

T e h b e s ed si S l a v k o s e v e d a n i z a p o m n i l , a j i h b o v ž iv l jenju prej a l i s le j kakor sleherni Človek spoznal in razumel. T a hip j i h s a m o čuti . ču t i v s r a m u , k i se ga p o l a s e a o b s p o z n a n j u n e s m i ­s e l n e b a h a v o s t i i n ponašanja z u s p e h i , k i ne m o i e j o b i t i n i k o l i t a k o v e l i k i i n p o p o l n i , d a b i b i l l a h k o č lovek z. n j i m i z a d o v o l j e n i n z a i a d i n j i h d o kraja s i ečen .

S t a k i m s r a m o m v s r c u se p o z d r a v i z n o n o m , z n o n o i n b a b i c o , k a k o r p r a v i s v o j i p r a b a b i c i , ne d a b i se p r e d n j i m i šopir i l s s v o j i m spričeva­l o m . Pa tudi, k o b i se m i s l i l p o h a b a t i i n k o b i ne dož ive l izt i e/n jen ja o b m a m i n e m ravnoduš ju n a d n j e g o v i m u s p e h o m , b i misel n a spričevalo i n u s p e h u g a s n i l a i n se u t o p i l a v žalostni p o b i -t o s t i , k i mrač i o b r a z e v s e l i i n ne s a m o R o z i k i -nega.

»Ža los ten b o letošnji b o ž i č « v z d i h u j e n o n a .

P a b i b i l letošnji božič l a h k o t a k o l ep . Zopet resnično p r a v i božič p o Itlrih v o j n i h bož ič ih , k o so g o s p o d o v e besede ' m i r l j u d e m n a z e m l j i ' b i l e s a m o ža los tno h r e p e n e n j e p o m i r u i n p o mošk ih V v o j s k i , za k a t e r e so s l e h e r n i d a n t r e p e t a l i i n se k i l i , d a b i n e d o b i l i vojaškt kuverte, da so možje, očetje in s i n o v i padli ' za v e r o , dom i n česat j a ' .

M n o g i so d o b i l i ža lostno, nesrečo i n j ok p r i ­našajoč i ) c e s a r s k o k u v e r t o . M n o g i , p r e m n o g i . N j i h o v e g a d o m a p a se je, l i v a ' i b o g u , i z o g n i l a . O b a — J a k o b i n A n t o n s l a o s t a l a živa, čeprav je v se d o z a d n j e g a d n e s m r t v i s e l a n a d n j i m a , l a k o b je b i l c e l o p r e d vo jašk im s o d i s i e m že Obsojen n a s m r t . T o d a bož ja m i l o s t j e z a d n j i hip prebudila usmiljenje v cesarjevem s t e n , d a je Fakoba pomilostil. A n t o n se je rečno v r n i l i z nosi s k u p a j z R o z i k i n i m Andrejem i n onim StivCem i z p o d K r n a . J a k o b je p r a v t a k o srečno p n l x z . i l d o m o v s k u p a j z l a d i j s k i m s t r o i n i k o m B n j b c i i o i n , p n katerem s t a svojčas stanovala

Šte l i i n n j e n F r a n c , nesreča s t e f a n k i n e g a ž iv l je­n j a , e d i n i , o k a t e r e m še ne v e d o , a l i sc j e ž i v v r n i l i z v o j n e a l i ne .

T o d a n a F e d c r l a , pogrešanega S t e f a n k i n e g a moža Urš ičeva m a t i ne m i s l i . M i s l i s a m o n a s v o ­j a s i n o v a i n n a R o z i k i n e g a A n d r e j a , n a l j u d i , s k a t e r i m i b i l a h k o b i l i j u t r i n a s v e t i v eče r srečni . T a k o p a b o d o p r a z n i k i žalostni i n srečna b o s a m o M a r i j a s s v o j i m m o ž e m M a t e j e m v d a l j n e m S o l k a n u , če je v t e m času strašne k r i ­v i c e , k i s o jo p r i z a d e j a l i s l o v e n s k e m u l j u d s t v u , l a h k o s p l o h k d o s iečen.

»Jakob z a p r t v Gradiški, A n t o n v K r m i n u , Andrej b l i z u N e a p l j a . . .«

N i v e č . . . N a n e k e L i p a r s k e o t o k e . . . m e d r a z b o j n i k e . . . s o g a odpe l ja l i , « iz.ihti R o z i k a .

»Res ne v e m , z a k a j t a k o daleč , « spregovori mračno g o s p o d a r . >In z a k a j j i h n i s o z a p r l i s k u ­p a j , če s o j i h že s k u p a j odpe l ja l i , « m u ne g r e v g l a v o . »Rek l i s o : to j e s a m o t r e n u t e n v a r n o s t n i u k r e p . N a j k a s n e j e d o bož iča b o d o v s i u j e t n i k i d o m a ! T a k o s o ob l jub l ja l i . «

» Pa s te k a k o drugače po izkušal i , d a b i j i h izpust i l i . «

V s i p o g l e d a j o S l a v k a , k i vprašuje , če s o v B o t j a n i i n n a B r e g i n j s k e m že n a p r a v i l i k a k o p rošn jo z a i z p u s t i t e v , p o d p i s a n o z i m e n i p r e b i ­v a l c e v .

» K a k š n o p rošn jo? « g a g l e d a n o n o . » M i s l i m prošn jo , k i b i j o p o s l a l i i t a l i j a n s k i m

z a s e d b e n i m o b l a s t e m i n i t a l i j a n s k i v l a d i v v e d ­nos t . . . J a , s a m o v v e d n o s t k a k o r v Id r i j i . « p o u d a r i S l a v k o . » V v e d n o s t , d a s t e j o p o s l a l i m i r o v n i konferenci v P a r i z i n v l a d i v B e o g r a d . T o se p r a v i v l a d i , k i m o r a p o s t a t i t u d i naša v lada,< poudarja S l a v k o z b e s e d a m i K a r l o v e g a < n eta.

» N e , nič t a k e g a še n i s m o stor i l i , « p r a v i n o n o . »Pa b i m o r a l i ! I n ne s a m o z a i z p u s t i t e v o d p e -

Ijanih, ma r v e č t u d i z z a h t e v a m i , d a i t a l i j a n s k a v o j s k a z a p u s t i naše k r a j e i n d a se naši k r a j i p r ik l juč i j o drŽavi S l o v e n c e v , H r v a t o v i n S r b o v . . . T u d i v I d r i j i d e l a j o t a k o in s takimi s p o m e -i i . u m opozarjajo m i r o v n o k o n f e r e n c o i n sve ­t o v n o j a v n o s t z n a s i l j i i t a l i j a n s k i h zasedbenih oblast i . «

» Z n a s i l j i ? K a k o t o mis l iš? « g a n o n o n c r a ­z u m e .

GLAS * 10. STRAN

Igralcem iz Dijaškega doma ne zmanjka volje

D r a m s k a s k u p i n a iz k ran j skega Dijaškega d o m a je že dolgo v r s to let najkvalitetnejša i n najprizadevnejša v S l oven i j i

Roparski zaklad

K u l t u r n a d e j a v n o s t v k r a n j ­s k e m D i j a škem d o m u j e n a z a v i d l j i v i v iš ini . V z a d n j i h d e . s e t i h l e t i h n i b i l o republ iške­

g a m e d d o m s k e g a t e k m o v a n j a , n a k a t e r e m ne b i p r v o m e s t o p r i p a d l o p r a v K r a n j č a n o m , p r e d s t a v i l i p a s o se že t u d i š irši j a v n o s t i . M e d k u l t u r n i m i s k u p i n a m i je na jakt i vne jša i n n a j b o l j k v a l i t e t n a d r a m s k a s e k c i j a , k i i m a s k o r a j pe t ­n a j s t l e t n o t r a d i c i j o . M l a d i i g r a l c i i z D i jaškega d o m a se l a h k o p o h v a l i j o , d a s o s o d e ­l o v a l i t u d i n a r epub l i škem t e k m o v a n j u s l o v e n s k i h a m a ­t e r s k i h o d r o v , k i j e b i l o l a n i v M u r s k i S o b o t i . I z v a j a l i s o d o t eda j še n e z a i g r a n i n o v i ( a n k a r j e v i m i d o l i Z g o d o v i n ­ska s e j a i n P u r g a r . Pože l i s o i/ .reden a p l a v z i n p r e j e l i n a ­g r a d o z a n a j b o l j i z v i r n o sce ­n o , k a t e r a se j e p o r o d i l a v g l a v i K r a n j č a n a Jožeta T r o b ­c a .

T u d i v le tošnj i s e z o n i , d o l ­g a b o t o l i k o , k a k o r šo l sko le­t o , b o v n j i h o v e m r e p e r t o a r ­j u p o u d a r e k n a C a n k a r j u .

Z a i g r a l i b o d o e n a j s t n j e g o v i h e n o d e j a n k , k i v S l o v e n i j i še n i s o b i l e p r e d s t a v l j e n e . Z n j i ­m i b o d o s o d e l o v a l i n a r e p u ­b l i škem m e d d o m s k e m t e k m o ­v a n j u i n t u d i d r u g j e . S v o j o o d r s k o u m e t n o s t ž e l i j o p o k a ­z a t i še z a m e j s k i m S l o v e n c e m . N e s a m o t o . N a g l eda l i ške d e s k e b o d o » pos tav i l i « še e n o d e l o , z a k a t e r e g a se še n i s o od loč i l i . V e d o l e , d a b o ne­k a j z a b a v n e g a , k a j t i p r e t e k l a l e t a s o i g r a l i le resne jša d e l a .

I g r a l c i , o k r o g 30 j i h j e , s o i z r e d n o pož r t vova ln i . T e ža va j e le , d a se v s a k o l e t o m e ­n j a j o . T i s t i , k i o d h a j a j o n a s v o j e d o m o v e v s l o v e n s k e v a ­

s i i n m e s t a , se t u d i t a m v k l j u ­č u j e j o v a m a t e r s k e o d r e . I g r a l c i i z D i jaškega d o m a v a ­d i j o vočer z a v e č e r o m . R e s , d a j i m p o m a g a L a c i C i g o j s s t r o k o v n i m i n a s v e t i , n a r e d i j o v s e d r u g o s a m i . T u d i s c e n o , z a k a t e r o s o že p r a v i m o j s t r i .

D o m s k a u p r a v a j i m nese ­b i čno p o m a g a . L a n i j i m j e n a m e n i l a 6000 d i n a r j e v , r a z e n

Zlatoporočcnca F r anc In Ivana špik

Zlata poroka V b o r n i hišici v Pod lan išu

p r i C e r k n e m s o v n e d e l j o , 14. s e p t e m b r a , p r a z n o v a l i ve­s e l d o g o d e k F r a n e in I v a n a S p i k s t a s l a v i l a 5 0 - l e t n i c o i k u p n e g a ž iv l jen ja — z l a t o p n o k o . H iš ica j c s p r e j e l a g o s t e ; e n a j s t in hčera z o t r o k i se j e n a s t a r e m d o m u . 32 b i l o s k u p a j

F r a n c i n I v a n a s t a roči la 1919. l e t a , k o [ ' i .u ie v r n i l i z v o j s k e . O b r c . le ! je f r o n t e v G a l i c i j i T i r o -l a h i n A r d e n i h . R o d i l i s o se o t r o c i , d r u g z a d r u g i m . Šti­r i n a j s t j i h j e b iko v druž in i , a t r i j e s o u m r l i že v r a n i m l a d o s t i . V e l i k a krušna peč j e b i l a p r e m a j h n a z a v s e .

K r a v i c a n i m o g l a prež ive­l i š tev i lne druž ine . Z a t o j e

k o m a j s i n o v

z b r a l o j i h ie

se po ­se j c

F r a n c s p lonkačo t e s a l t r a -m e z a g o z d n e p o s e s t n i k e . Večkrat j e p r i hiši v soga manjkalo, C e l o v o d o s o m o ­r a l i n o s i t i v l e s e n i h b r e n t a h iz o d d a l j e n e g a s t u d e n c a . K o je p r v i o t r o k m a l o d o r a s o l , s i je z e z a d e l b i o n t o n a r a ­m o i n n o s i l v o d o . K m a l u s i j e m o r a l služit i k r u h p r i t u ­j i h k j u d e h .

D a n e s je druž ina r a z . k r o p l j c n a m p r e s k r b l j e n a . N j i h o ­v i m o t r o k o m sc ne g o d i ta ­k o s l a b o .

Z l a t a p o r o k a j e bk l a pra/. n i k v s e h , sa j s c j c p o t o l i k i h l e t i h p rv i č z b r a l a v s a d r u ­žina.

F r a n c u i n I v a n i ž e l i m o še m n o g o z d r a v i h let

J . J e r a m

t e g a j i m j e z v e z a k u l t u r n o -p r o s v e t n i h o r g a n i z a c i j p o m a ­g a l a l a n i z 2000 d i n a r j i , l e t o s p a j i m j e d a l a e n a k o v s o t o . Z a k u l t u r n o d e j a v n o s t n i k o l i n i škoda d e n a r j a , p r a v i j o D i j a škem d o m u , s a m o d a j e k v a l i t e t n a i n k o r i s t n a i n s o z n j o i z p o l n j e n e že l je m l a d i ­n e . D o m j i m n e p o m a g a s a m o z d e n a r j e m . V s a k a k u l t u r n a s k u p i n a i m a s v o j e g a m e n t o r ­j a i z v r s t v z g o j n e g a k a d r a . D a j e p o m o č u p r a v o D o m a z a r e s v e l i k a , p o v e p o d a t e k , d a s o l a n i z a k u l t u r n o i n šport ­n o a k t i v n o s t p r i s p e v a l i 15.000 d i n a r j e v . J . Košnjck

2 0 0 . 0 0 0

n e p r i j a v l j e n i h

r a d i o a p a r a t o v

Po številu rad i j sk ih spre­j emnikov smo S lovenc i na v rhu evropske lestvice, saj en spre jemnik pr ide na dva Slo­venca. N i pa podatkov o tem, če smo prv i tudi po številu i legalnih radi j sk ih spre jemni kov. Po podatk ih R T V L jub ­l jana je v Sloveni j i 421.800 pr i jav l jenih radioaparatov, poleg tega pa še 57.000 zape­čatenih spre jemnikov. T o pa ni vse, kar imamo . Po podat­k i h trgovine in carine je v Sloveni j i okrog 200.000 nepr i jav l jenih transistorjev, ven­dar na R T V Ljub l jana meni ­jo, da je i legalnih spre jemni ­kov še enkrat več.

Za letošnjo jesen bomo ra­d i j sko naročnino po 1000 S d in mesečno plačevali samo za prv i družinski sprejemnik, uk in ja pa se naročnina za na­slednje sprejemnike. K l j u h tej sp rememb! pa je še na­prej dolžnost, da i m a m o vsak radloparat pri javl jen, pa če­prav zanj ne bomo plačevali naročnine. T i s t i , ki im» dva, t r i aH več radioparatov, bo torej naročnino plačeval sa i n o za p rv i spre jemnik, za druge pa ne, še naprej pa se bo plačevala naročnina za avtomobi l ske spre jemnike.

J . V i d l c

IL sejem obrti v K r a n j u

J U L I U S

M A D E R 39

8. SS -s turmbannfuhrer j i dr . Ht itt l , B e r n h a r d Kr i i ge r i n Fr i t z Schvvend ter SS -haupts turmfuhrer K u r t H a n s c h so ko­nec apr i la 1945 imel i v Redl -Z ip fu za 30 mi l i jonov funtov po­narejenih bankovcev in vel iko količino deviz i n zlata, k i J e

izvirala iz akcije »Bernhard « , kako r tudi najvažnejše priprave za ponarejanje denarja, klišeje in recepte.

Mnogo ponarejenega denarja, tud i vso zalogo nepotiskanega papir ja , so zažgali, mnogo zabojev s ponare jenim denarjem P» vrgl i v reko E n n s . Ostale zaboje s ponare jen im denar jem i " l

r a n i m i akti so ponoči 29. apr i la 1945 potopi l i v TopHško jezero.

9. SS -haupts turmfuhrer dr . H e l m u t von H i m m e l se nI mogel ločiti od dve/.i težkih zabojev z zb i rko denarja, k i s j a

bi la ukradena v avstr i j skem samostanu Kremsmunste r , in J u

je zavlekel v »alpsko trdnjavo«.

10. Madžarski fašistični vodja Ferenc Szalasi je v Mattsee zakopal ukradeno dragoceno skr in jo z re l ikv i jami svetega Štefana in de lom ogrskega kronskega zaklada, medtem ko J S S nekje v avst r i j skem Burgen l andu zakopa la zadnje zlate zaloge madžarske narodne banke.

V Ausseeju se je pojavi l tud i vodja hrvaških fašistov A n t e

Pavelič s svojo telesno stražo in mnog imi benc insk imi rocK' -mi , k i so bile do v rha napolnjene z z latniki .

11. T u d i pobegli profašlstični bolgarski min i s t r sk i P 1 " * ^ 5 ^ n ik t a n k o v se je s svo j im ta jn im a rh ivom in v nagl ici zbran dev izn im zak ladom bolgarske narodne banke zatekel v Auss* 1*-

12. Hit ler jev gospodarski pooblaščenec na Madžarskem SS-standartenfuhrer K u r t Becher sc je zatekel z ttdOVelBj" p lenom, k i ga je bi lo za cel vagon, v oko l i co Ausseeja. M njegovo osebno ubežniško prtl jago je bi lo tudi nekaj s ^ r l 1

zlata. T u so zabeležili v zgodovini k r im ina l a kot »BecheiJ fond«.

13. Končno je skušal tudi šef R S H A S S - o b c r g r u p e n f u h * * Ka l t enbrunner preskrbet i sebe in svoje sorodstvo za vse -ljenje. O n je v svoji »alpski trdnjavi« skr i l sledeče vrednost!« 5 zabojev bri l jantov in draguljov, SO k /lata v V™** iz fonda nemške reichsbanke, 2000 kg zlata in z lat ih P 1 " ^ ^ tov v 50 zaboj ih, 2 mi l i jona švicarskih frankov In ' 7 ; " r a , v

zb i rko znamk, katere vrednost jc bi la ocenjena na 5 mll»J° z lat ih mark .

Seveda ta popis ni popo ln . Čeprav navaja samo naJ°V*?J nejše skr ivne transporte, SO bili to v n d a r l e samo os ta K o l i k e vrednosti so v i sok i nacistični vodje prenesli v v a l -s pomočjo i n d u s t r i j s k i i n bančnih munopo lov ter * a v a r ° v i i r . n ih koncernov in z n j im i personalno in uradno povezano _̂ nosi no službo, o tem pričajo samo izvlc j l . i iz a incr l skdi P 4

0

čil, k i so bi l i objavl jeni po vojni . Po nj ih BO imeli *• Hi t le r , Goitng, GoeMetS, Ley, H i m m l e r in K ibbent roP v ' J ^ f a kapitalističnih državah naloženih 14 883 162 dolarjev, funtov in delnice v vrednosti 600 000 funtov štcrlingov.

Poleg tega so bil i ti nacistični vodje s posredovanjem ških zavarovalnih konevrnov življenjsko z a v a r o v a n j P r j ^h gočnih ameriških, švedskih, n izozemskih in posebno l v , c

h j z.u arovalnlcah za skupno 16 509 500 dolarjev, s čimer " j j c | . r

bi l i mater ia lno preskrbl jeni . Goebbels je pod Imenom » ^ Q

Deulseh di-poniral v B u c n c s Airesu v Argentini nič ' " ' " J ^ , , ! 1 850 000 dolarjev; H i m m l c r j c v o premoženje v približni * 0

2 mi l i jona dolarjev v gotovini in efektih Je bilo na 1 1 ^ j e pretežno v Južni A m e r i k i . Dežele, k i so Jih nacist len« Izbrali za svoje naložbe dokazujejo, da sta se S I t I t / r , n yC-nemske ;a kapitala in privatnega premoženja naclsticn Ijakov popolnoma ujemal i .

»Alpska trdnjava« Sal/.kammergut Je skr iva la še P ^ e -al.lad: ze od k t a 1943 so fašistični ropar j i odlagali v s a g ^

OJ rove solnih rudn ikov p r i Ausseeju umetnine, k*t ^ lanene vrednosti ne bo mogočo nikol i ugotovi l i . N.«' OPJ" Jih v Melglji, Ho laud i j i , Pol jski , F ranc i j i In C c J k " ^ ' } l X i\. K temu je treba prišteti še od bomb ogrožene muzej* ^ ^ j l i , n u l e iz Nemčije in Avstri je. K a r so tam nakopičil ' ' " ^ . „ . I j l ahko mi rne duše. imenu jemo največjo In obenem. ^ f|o-žaloslno umetni ko zb i rko vseh časov. Največje dosez ^ j j U veikS kulture, ki so Jih nakrad l l so tukaj ncsirokoym> ^ tf

in UrOČUl propadanju . V ali u u s s c c s k c m so lnem rudn ^ dolgaatl rovu, k i se p r i l .aufenu st ika s Traunško floi

lik.

od 11.-20. X. 69 lažalo v Izsekanih vdo lb inah tol iko dragocenosl l , da m 9

z n j imi naložil več tovornjakov. 6500 svetovno z l i a l , s c r i j » 1500 zabojev rokopisov, min ia tur , srednjeveških JW y y ( y

plastik in lesorezov, okraskov cerkvenega In posvetnega ra , na stotine najlepših preprog .

» R E D A - I. o l r t o f c r * 1969 G L A S * 11. 8 T R A ^

Ali je dinar za vstopnico kriv za slabši obisk?

Jeseniški m l a d i n s k i k l u b i m a že svojo zunanjo podobo , išče p a no t ran jo

j j ? r e d Petimi leti je jeseni-J . mladina začela razmišlja-kluh U s t a n o v i t v i mlad inskega £| ° a - Zidovi so b i l i pop isan i in P r e l e p . 1 J e n i z r a zn imi gesli Četjn P a k' ' Venda r se je za-^ a

m ° neurje k m a l u poleglo, se t f u t k u l e t ° š n j e g a leta so Uli H i t C r i m l a d i n c i s P e t l o -OrL • ' v e n d a r vel iko bolj

timi i Z l r a n o k a k o r p r e d p e " v a n U v " U s p e , i s o - S t a n ° -lilo P°djetje j i m jc dode-

1 0 Prostor - klet pod Cu -

c i l j d l n c e v , k a t e r i r a Je b i l gani ° b r o o P ^ m l j e n i n o r -je / l r a n k l u b s k i p r o s t o r , se O n i 0

P . l o P r ' i e l a z d e b e l i m i , ne-m j

a n i m i b e t o n s k i m i s t e n a -in u , f b a j i h ' e b i l ° P r e b i t i so s

1 1 P a s t o r t a k o , k a k o r 1 8a z a m i s l i l i . V e s m e s e c

far

je i«: ,. »-"" i iMin. v e s m e s e c ja D d c l a l o b r e z dinar-

k i l odz i v

s o s i c e r p r o s i l i r r>o p o m o č , v e n d a r j e

jfm !p " k , a v

r n . E d i n o S a v a Pa £ P o d i » » " i ] a m h k o , u p a j o K o v i n " m b o P o m a g a l a t u d i < l u . c - u " c h n a i z C c , ' a - D o b e r

s k o r a i ' S i n c L ' v j e o p r a v i l o lovn ih u r _P r os « o vo l j n ih de-

»•dno enic.

I ' 1 " t o r p a j e b i l P u s t . g o l i n b i c/

Odloči l i so sc z a k r c .

m i , k s e n . d a b i k l u b f a r j a

o p r e -

d i n a r i " 1 ' , a j i m ' e d a , a 1 0 0 0 0

ti,,., ' p v b r e z o b r e s t n e g a 1 1 , 1 0 1 s o / a

k r e -ta d e n a r

t a p e t e , s

i i rn

1 o p i v i i i n in " " " s<> prevlekli beton«

m * - Delavska univerza •odarila kinoprojek-le

t o r , obč inska k o n f e r e n c a Z K g r a m o f o n z n e k a j p l oščami . K o r i s t n a j e b i l a t u d i m o r a l n a i n f inančna p o d p o r a m l a d i n ­s k e k o n f e r e n c e , s a j j e k l u b z a d e l o m l a d i n e p o t r e b e n i n p o m e m b e n i n j e d e l d e j a v n o ­s t i m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e .

4. j u l i j a l e t o s s o k l u b o d ­p r l i . P o pič l ih d v e h m e s e c i h t r d e g a d e l a . š t i r ina j s t d n i j e t e k l o k l u b s k o ž i v l j en je ne ­o r g a n i z i r a n o , s p o n t a n o . Zače­l i s o razmiš l ja t i o p r o g r a m u . O r g a n i z i r a l i s o p r e d a v a n j a o v e s o l j u . O b i s k s k r o m e n . M l a ­d i s o želel i p l e s a t i . Z a c e l i s o z m l a d i n s k i m i p l e s i . N a j p r e j s p loščami , k a s n e j e p a j e m l a d i n a z a h t e v a l a p l e s e , n a k a t e r i h b i z a i g r a l a n s a m b e l . U p r a v n i o d b o r k l u b a , n j e g o v p r e d s e d n i k j e R o z m a n J a n e z , je n a j e l T e r m i t e . O b i s k j e b i l r a z v e s e l j i v , t o d a i z t e d n a v t e d e n je p a d a l ; t a k o d o l g o , d a so p l e s u k i n i l i .

Z a r a d i več j ega r e d a s o u v e d l i k l u b s k e i z k a z n i c e , k d o r je p a n i m a , m o r a o b v s t o p u plačati n o v i d i n a r , k a r po ­vzroča p r i m l a d i h h u d o k r i i n u g o v o r e , češ v o d s t v o k l u b a s p r a v i d e n a r v l a s t e n žep . T o ­variši i z v o d s t v a s o z a t r d i l i , d a nihče o d n j i h še n i v z e l n i t i d i n a r j a ! I z v e d l i s o m a l o a n k e t o , d a b i u g o t o v i l i , k a j vse m l a d i n a želi v s v o j e m k l u b u . O d z i v j e b i l p o r a z e n , n e k a t e r i o d g o v o r i t e žko r a ­z u m l j i v i . K o n j a k , p e l i n k o v c e , p i v o ! (v k l u b u ne toč i jo a l k o -

v N E K A J S T A V K I H ^ ' °ktob ' — ^ počast i tev k r a j e v n e g a p r a z n i k a b o v s r e d o ,

kaški'*' V ' e ' o v a d n ' c ' O s n o v n e so l e v C e r k l j a h z a n i m i v k o -O r u š l V o . . , U l n n . n a k a t e r e m b o d o s o d e l o v a l i šo lsko špor tno Sole. . a „ k ' v a v e c — C e r k l j e i n p r o s v e t n i d e l a v c i tamka jšn je

H^JLokf t i ' U / " K ' T a b o r C e r k l j e b o p i i r c d i l a j u t r i — v četr-t e ^ i i o v » strelsko tekmovanje z z račno puško \ a fci d e l i , " 1 " S ° P o v a b i l i k a r šestnajst društev i n o r g a n i z a c i j , Pok^i k i ' I U n U , C r n Področju. Z m a g o v a l n a e k i p a b o d o b i l a

• J e v n e s k u p n o s t i v t r a j n o l a s t . -an

* * *nt> D . * p r e t c k l i teden so delavci Cestnega podjetja ^ < ) , 0 d v o P ° L O > " 1 n o v o asfaltno prevleko n i v o r s k

D o l n

iz in

• ceste na B ledu . T a del ceste je bil zelo poškodo-V ' e k a n . \ , u k e n . i in vzbokl in , zato je bila nova asfaltna pre-

nujna. — i *

i a p o j e s e n s k o v u n u je v v e l i k o pomoč k m e t o m a d n j e o t a v e i n p i i p o i m a n j u k r o m p i r j a , N e k a t t 11

Sejejo o z i m n a ži la. N a v i s l i je t u d i o b i r a -•

" l e [ j J J * 0> l e j o , „ d ° b i o k a ' , P a , u d i J a b o l k a že stiskai<> za m o s t . T u d i a j d a z e l o

e ' a . Z . " ' < l v e r n e se n a p r e j t o p l o , b o k m a l u do zo -

Bl.prj *° laše Pečina turistov je že zapusti la B led , vendar pa

^° s t a r , e , o v , * č e vendarle ne sameva. Po klopeh pose rt"10 ••hoju, , J u d l c večinoma tuji turisti , k i j i m je všeč Jesen

takov ki , 0 t , a n a l 1 d v u H C r a d r i e n a B iedu tudi skupine k*W r«»Jo p r , h : | l a j o na krajši bde t . Depandanse hotelov že

^ OdŠM h » U h > v pa bodo zaprl i v oktobru . Uslužbenci n u d o p o a l do novembra . — J . A.

s S , c Ve l ,L ~ V laz.sežmh l i s t n a t i h g o z d o v i h 5 i . - . , , V ' B o b » t o r o v k i n

n a d PoljlicO Crnih l i o b e n t , m e d l e m k o jurčkov

* ! r * J 111 dtorovke in črne trobente p a l j u d j e selo , ,,. " ' ' " ftlurovke \o d o b u ' s a n u a l i z d i i i g i m i p . b a m i ,

U v r i c r n o v k , M I U t l t n J so s a m o k l o b u k . , be te , , ' " ' " ! i i , , , " ' 1 l l c s j l i o b i n l e so l e n n i o s i v e b a r v e i n j i h p rav

, l t » a l o n a b

a l i p a j i h posuš imo i n posušene zme-

<-l I ' ' ' t ' t — s i, u m n o s i\e ii.u v e in iin I M . I V "h., \ ' u ' a l o nabn .i j , , s,, p., / ( l o o k u s n e gobe, p r i j e t n e g a

' ^ u , , ' ^ ' ' i « . se v s, , ' • V P r a b - - J . A .

h o l n i h p i j a č ) . U v e d l i s o k n j i ­g o v t i s o v . R a z e n p o z i t i v n i h p o h v a l n i h o d g o v o r o v i n m n e n j s o se p o j a v l j a l e t u d i takšne u g o t o v i t v e : K o s e m priše l v k l u b , s e m m i s l i l , d a s e m pr išel v k u r i l n i c o ! V k l u ­b u j e p r eveč stare jš ih l j u d i , j k a t e r i m b i m o r a l i v s t o p p r e - j p o v e d a t i ! V k l u b u j e na jveč j i do lgčas n a J e s e n i c a h ! K l u b u p r a v l j a t a d v a b r e z v e z n a d i m n i k a r j a i n p a r b e d a ­k o v . . .! I n t a k o n a p r e j . Z a ­p i s a n e » u g o t o v i t v e « g o t o v o n i s o č i s to resnične, p o v e d o p a , d a k l u b u še m a r s i k a j m a n j k a . M a n j k a m u p r a v e v s e b i n e . I n k a j so s t o r i l i z a n j e n o i z p o p o l n i t e v ? O r g a n i z i ­r a l i b o d o m a l o po l i t i čno šo lo , kozmet i čn i teča j , u r e d i l i b o ­d o p o s e b e n p r o s t o r , k a m o r b o d o n a m e s t i l i g l a s b e n i a v t o ­m a t , n a m i z n i n o g o m e t , košar­k o . S t e m b o d ružabno ziv l j e n j e v k l u b u p o p e s t r e n o i n o b o g a t e n o . Z o s n o v n o šolo i n g i m n a z i j o s o se d o g o v o r i l i , d a b o d o učencem i n d i j a k o m v k l u b s k i h p r o s t o r i h p r e d v a ­j a l i f i l m e , k i d o p o l n j u j e j o šolski p o u k .

P o J e s e n i c a h s c razš i r ja jo g o v o r i c e , d a j e k l u b o d p r t d o p o z n i h večern ih a l i z g o d ­n j i h j u t r a n j i h u r . M a r s i k a ­t e r a hčerkica a l i s i n k o , k i se j e p r e d o l g o zadržal z u n a j , j c našel uč inkov i t o d g o v o r : B i l s e m v k l u b u ! T o p a ne b o drža lo , sa j k l u b z a p i r a j o v s a k d a n r e d n o o b d e v e t i h zvečer , o b n e d e l j a h p a o b d e s e t i h . P i j e |e b i l odprl s a m o t r i ­k r a t v d v e h m e s e c i h .

M l a d i , k i v o d i j o jeseniški k l u b , ne b i s m e l i o b u p a t i , s a j s o / d e l o m se le z a c e l i . P o t r e ­b u j e j o p a še v e č j o m o r a l n o i n m a t e r i a l n o p o m o č !

J . K o š n j e k

Uspehi KS Bela so plod skupnih prizadevanj

V nedeljo, 21. septembra, so slovesno odp r l i asfalt irano cesto Bobovk—Zgo rn j a Be la , odsek skozi Srednjo Belo i n pro t i Bašl ju ter skromne, a p o t r e b n e družbene prostore, k i so z a m e t e k novega družbe­n e g a doma , za katerega se načr t i že p r i p r a v l j a j o . Sred­s t v a z a a s f a l t i r a n j e ceste o d B o b o v k a do Zgornje Bele je p r i s p e v a l a občinska skupšči­n a i z svojega proračuna, m e d t e m k o so a s f a l t i r a n j e o d s e k o v s k o z i Srednjo Be lo i n p r o t i Baš l ju ( skupno 1500 m e t r o v ) f i n a n c i r a l i prebivalc i Z g o r n j e , S r e d n j e in Spodnje B e l e , H raš , Bašl ja , nekatera k r a n j s k a p o d j e t j a , krajevna s k u p n o s t P r e d d v o r , skupšči­n a obč ine , k r a j e v n a skupnost B e l a p a j e n a j e l a t u d i 20.000 d i n a r j e v k r e d i t a . A s f a l t i r a n j e o m e n j e n i h o d s e k o v j e v e l j a l o 84.070 d i n a r j e v , o d t e ga so p r e b i v a l c i s a m i p r i s p e v a l i k a r 43.000 d i n a r j e v .

Neda leč o d g o s t i l n e M a r k u n s t o j i j o n o v i , a še ne p o p o l n o m a dokončan i družbeni p r o s t o r i . S k r o m n o b a r a k o , k i s o j o k u p i l i v t o v a r n i T e k s t i l i n -

dus, so to l iko preuredi l i , d a bo v njej že konec meseca mogoče družbeno, pol i t iono i n zabavno življenje. Vaščani so oprav i l i 848 prostovol jn ih de­lovnih ur , brezplačno izkopa ­li temelje in dovažali gradbe­ni mater ia l .

Prizadevnost krajevne skup­nosti Bela , k i je bi la lani naj ­boljša v občini in je pre je la zvezno nagrado, letos n i usah­nila. Doseženi rezultati so plod skupn ih prizadevanj , r a ­zumevanja in nesebične po­moči med posameznimi vas­m i , čeprav ne gre neposredno za pr idobitve nj ihove vasi , napreduje cela kra jevna skupnost. P r i tem imajo go­tovo velike zasluge družbene in politične organizacije, k i so prebiva lcem znale pr ikazat i prob leme in nameravane akcije in j ih pr iprav i t i , da so prostovol jno pr i je l i za lopato ali pr ispeval i sk romen denar , ki je na koncu vel iko pome­ni l . Nekater i so res stali o b strani , zato na Be l i upajo, da bo takih iz leta v leto manj .

J . Košnjek

Skupni Reklamni Program S R P

ŽANJE USPEHE

UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA

SKUPNA REKLAMA V PETIH ČASOPISIH IN DESETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH

SRP G O S P O D A R S K E O R G A N I Z A C I J E

NAROČAJTE 'REKLMMNI STOWV£' PP.I ZDRUŽENJU. POKRAJINSKIH ČASNIKOV IN LOKALNIH RAOlJSKlH POSTAJ SRS CELJE GREGORČIČEVA 5 . " - TEL 20 -09

SRP

Skrb LIP Jelovica za starejše člane kolektiva

Lesno industrijsko podjet­ja Jelovice fe pred leti zače­lo nagrajevali delavce in usluibence, ki so v podjetju le 10 let. Tako so l ud t letos konec aVgUSiš podeltli 12 ienskam in 14 tnoikitn roč­ne me. Ob letošnji r<i:dclit-vi ur so slavljena ttovabili na razgovor, ki so se*ga ude-U ili glavni direktor l rane 1'uliar, sekretar lv<m Brez­nik, predsednik upravnega odbore Lovro Kal,m, i'uii ti dnik D S Stane Bemik in predsednik simdtkata hrane Gaber.

Poleg pozornosti, ki so je delefni aktivni uslužbenci in delavci podjetja, lelovica m pozabilo celo upokojencev,

iMtii je na pobudo uprave Jelovice njen sindikat skle­nil, da bodo vsako leto za

upokojence, ki so v Jelovici dočakali upokojitev, priredi­li i let. Od H7 nekdanjih de­lavcev m uslulbeucev tega podjetja se jih je letos sre­di septembra zbralo 76. Naj­prej so imeli v ljudski re­stavraciji na Lontrgu razgo­vor s predstavniki uprave podjetja nato pa so se z dve­ma avtobusoma kranjske Creine odpeljati na ogled no­ve proizvodne hale v Jelovici in potem na izlet v neznano. Pot )c vodila prek Vršiča v Trento, kjer je bilo kosilo v Alp hotelu v Bovcu in prek Cerknega in Kladi j do Trc-bije, kjer so se spet za dalj tuša ustavili m nato domov.

I.lct je bil prijeten. Odlo-. itev podutja Jelovica, da tako izkažejo hvaležnost ti­stim, ki so pomagali pri raz­

voju in dviganju ugled'j tega velikega kolektiva, je vredna pohvale. Nobena skrivnost ni, da drugod po svetu de­lavcem in sploh njihovim iivljenskim in delovnim po­gojem posvečajo veliko po-Z/DTHOSt, vemo pa tudi, da so številni kolektivi taki, da po­tem, ko SO njihovi delavci pri njih izčrpali delovno moč pustili prosti čas in Zdrav/e, za njih postanejo nepomembni in neznani. Pri Jelovici so z idejo, 1 <iko spet zbrati nekdanje njillOVŠ člane in jim izraziti hvale} nost, pokazali, da leliio v podjetju humane odnose, če­prav en izlet v bistvu ne po­meni kake izredne irtve, kot izraz hvaležnosti in pozorno­sti pa dobi visoko moralno vrednost. P . P o k o m

D o p i s n a d e l a v s k a

u n i v e r z a L j u b l j a n a organizira po D O P I S N I M E T O D I , kombin i ran j s se­minar j i :

1. tečaj za S K L A D I Š Č N I K E

2. tečaj za P R E D D E L A V C E in K O N T R O L O R J E

v kov insk i s t rok i

3. tečaj za T E H N I Š K O R I S A N J E

4. tečaj za K N J I G O V O D S T V O a) začetni tečaj knj igovodstva z analitično evi­

denco 5. tečaj N E M Š K E G A in I T A L I J A N S K E G A jezika

Tečaji so namenjeni predvsem t ist im, k i tako ali po­dobno delo že opravl jajo, ali t ist im, k i se želijo zaposliti v enem izmed podobn ih del.

ZA D E L O V N E O R G A N I Z A C I J E O R G A N I Z I R A M O

1. tečaj za V A R N O S T P R I D E L U a) začetni tečaj

b) tečaj za letno preverjanje znanja

V P I S U J E M O vsak dan od 7 —18. ure razen sobote. Podrobnost i o s istemu dopisnega izobraževaja, uč­nem prog ramu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo.

S V O J N A S L O V N A P I Š I T E S T I S K A N I M I Č R K A M I . Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 2 dinar ja na naslov:

D O P I S N A D E L A V S K A U N I V E R Z A L J U B L J A N A , Pa rmova 39, telefon 316 043, 312 141, poštni predal 106.

E L E K T R O T E H N I Š K O P O D J E T J E K R A N J

v a b i k s o d e l o v a n j u i n

r a z p i s u j e n a n o v o d e l o v n o m e s t o :

1 — Z A T E H N I Č N O R A Z V O J N O S L U Ž B O

— d i p l o m i r a n e g a i n ž e n i r j a a l i i n ž e n i r j a e l e k t r o s t r o k e — j a k i t o k ,

2 — Z A R A Č U N O V O D S T V O — P R I P R A V ­N I C O

— s s r e d n j o e k o n o m s k o s o l o , d a l j e :

3 — V I S O K O K V A L I F I C I R A N E 1 I I K I R O I N S T A L A T E R J E

4 — K V A L I F I C I R A N E O B R A T N E E L E K T R I C A R J E

P n d n o . t imajo kandidat i z odsluženim vojaškim rokom, da so iz Kran j a ali okol ice O D se izplačil jejo DO prav i ln iku Objava velja do zasedbe de lovnih mest.

Podrobnejše informaci je se dob i io na upravi Gregor­čičeva 3, Kran j — kamor pošljete pismene vloge. Nastop službe takoj.

S E N T A skladišče K r a n j Tavčarjeva 31, tel. 22-053 (bivši Exo te rm )

V A M N U D I : £ najkvalitetnejšo m o k o

vseh vrst 0 testenine »Bačvanka« 0 vse vrste živinskih

k r m i l po zelo ugodni ceni

E X O T E R M kemična tovarna K r a n j N a osnovi določil čl. 43 a Temel jnega zakona o de­lovnih razmer j ih

razpisujemo prosta de lovna mesta z

n e p o l n i m de lovn im časom

L S T R O K O V N E G A S O D E L A V C A za t iskarske zlitine

(delo je občasno — 3 mesece letno)

2. A N A L I T I K A P R O I Z V O D O V 2 uri dnevno

3. V A R N O S T N E G A I N Ž E N I R J A 2 uri dnevno

4. P R A V N E G A R E F E R E N T A

1 uro dnevno

Kand idat i morajo pok-,! splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:

A d 1. S t rokovna usposob Ijenost za eišeen je in ral i niranje t i skarskih zl it in.

Ad 2. Dipl . i 1114 metalur gije s S letno delovno prakso pri analizi ekso tci tnnih p i 1 »izvi i lov, Deli i se opravl ja na terenu.

Ad 3. Varnostn i inženir s s t rokovn im izpitom.

Ad 4 D ip lomi ran pravnik s 3-lctno prakso v gospo dar tk i organizaci j i .

Rok za prijave ji- 15 dni po objavi na tajništvo pod jet ja.

K A D R O V S K A K O M I S I J A

K R A N J S K I H O P E K A R N K R A N J

r a z g l a š a P R O S T I D E L O V N I M E S T I

1 . R e f e r e n t a

z a v a r s t v o p r i d e l u

2 . M a t e r i a l n e g a

k n j i g o v o d j e

Pogoj i :

pod tč. 1 varnostni , gradbeni a l i s t ro jn i tehnik s končano srednjo tehnično šolo

pod tč. 2 dokončana ekonomska ali druga srednja šola.

Prijave spre jema kadrovska komis i ja p r i K ran j sk ih opekarnah K r a n j .

Nastop dela takoj .

Rok za pri javo je 20. 10. 1969.

S l o v e n i j a gy yg a v t o

Ljubl jana, Prešernova 40 Expo r t — Import in zastopanje tuj ih f i rm Trgov ina na debelo in drobno z moto rn imi vo­zili , g radbenimi stroj i , ser­visno opremo, b ic ik l i in vsemi pripadajočimi na­domestn imi deli . Servis in remont za mo torna vozila.

Pl edslavnistva: Beograd, U i . 27. marta 54. Rijeka, Bor isa Kidriča 58/a. Novi Sad_ T r g Svetozara Markoviča .5.

• novi s lovenski m e s e n i * •

k a r a v a n a

odkriva

160 st ran i

3 d i n K**/*

J e l o v i c a L E S N A I N D U S T R I J A Š K O I JA L O K A

o b v e š č a vse potrošnike, da bo poslovalnica za prodajo stavb; mm pola Iv., v škofji I.oki s 1. 10. 1969 imela delovni čas:

torek, četrtek, sobota od 7.30 do 14. ur«

»reda in petek od 7.30 do 17. ur«

II [ L O V K A S K O P J A L O K A

\

TRGOVSKO PODJETJE V E L E T E K S T I L LJUBLJANA, P O S L O V A L N I C A T R l I C j V svoji novi poslovalnici v Tržiču imamo na zalogi

V E L I K O I Z B I R O ZA O P R I M O S T A N O V A \ I

preproge, zavese, volnene in prešite odeje ter vseh vrst posteljnega peri la.

ZA Z I M O imamo že vetrovke za otroke od sta­rosti enega leta naprej kakor tudi za odrasle veliko izbiro jesenskih in z imsk ih plaščev.

ZA NAKUP BLAGA v n i s i trgovini lahko dobi le

PETMESEČNI KREDIT B R E Z O B R E S T I IN P O R O K O V

P R I P O R O M A S E K O L E K T I V POSLOVALNICI - ' . V I I I I I. K S T I L V TR*I<

TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN

T U D I O B S O B O T A H O D O D 7.30 do I** 0-

P r o d a m

[ rodam Z I M S K A J A B O L ­KA- Ker-n, Letence 7, Go ln ik U r > a 0,70 za kg.

4615 p r o d a m brezhiben polavto-

p h f c n i P R A L N I S T R O J - a l -? . U s (nemški) za 700 N din. ^ s l o v v oglasnem oddelku

4616 u<ldam GARAŽO . Ponudbe

Poslati pod »Huje « 4617 N ^ ' r n rabljene D E S K E .

asJov v oglasnem odde lku 4618

tet žic

Prodam dobro K R A V O s im teletom. L o m 2 5 ' ^ j ^

Prodam miza r sk i » FRE -f^*. Poizve se v traf iki Cer ­klje 4592

Prodam z imska J A B O L K A

k j ^ 0 * « • ^ 4 1 • %

Prodam dvoosino traktor ­j a P R I K O L I C O za 170.000 S

Naslov v ogl. odde lku 4594

Prodam z imska J A B O L K A Tja drevju. Cena 0,60 d in z a **• Kokr ica 60, K r a n j 4595

Prodam Š T E D I L N I K gore­l e na drva. Grašie. K o k r i C a 57, Kran j 4 5 %

Prodam K R A V O , 8 mesecev ?. r e io . k i bo prvič telctvla. M l l J e 14. Šenčur 4597

Prodam K A D z a namaV i ? ] e sadja, 1300 l itrov. B u -

V , n k " . K i a lka pot 1, Jc -'• ' c a - Mub l jana 4598

, Prodam dve KR W l , 9 me b r t > J i (tretjič). Kodras , S r o v n i c a

bo JJ. P°« lniinlca Tržič D t C £ ^ l z l r a l « tečaj za V 0 ' n l k ' v ^ a l l f l k a c i j e Teč-,1 l n , > , o l " i I » vozil . v ^ « b r n

S C p b ? . P r , C e l 3 , , < v

tajnik i 7 " , J a v c »prejem i J«v/e Gorlčan, T r g

l o b o d e 9, Tržič.

^ocen S O B o L P r o d a r n DNI V N O tri.'- ~ JBftjOlk« in elek

r e , , i s k * , s k a C P « o

. c e ' f k " . K n , n J . K o * l k t d , l I S t v , o , • - N a s , o v

K r a n J Jn uprave l ista: T r g revolucije t

v'iavba občinske »Vupšel-n e > - Tek . račun p r i S D K ) Kran ju 515 1135. - T « telonl; redakci ja 2 l « 5

uprava m u a. m a " l o «Rla»na l n naročniška * W b a 22132 — NaroČnt-n a - letna 32, po l le tna 16 l V cena za eno številko 5 0 Para. M a l i oglasi : be-

1 din, naročniki l m « l ° popusta. Nep lačanih

°tfnsov ne objavl jamo.

M o t o r n a v o z i l a

P rodam F I A T 600 po gene­ra lni . Zdravko , Posavc 13, Podnart 4599

Ugodno p rodam F I A T 750. Br i to f 91, K ran j 4600

P rodam F I A T 1300. Ogled po 14. ur i . Marenčič Janez, K r a n j , U l . m . br igad 4 4601

Prodam V W nov, 1967 let­nik, t ip 113. Pintar, Bodov-lje 2, Sk. L o k a 4602

K u p i m

K u p i m mecesnove in smre­kove P L O H E . Jezeršek Sta­ne, Zg. Bitn je 97 4603

Z I M S K A J A B O L K A kupite najceneje p r i Jožetu Lebnu , ševlje, Selca nad Sk. L o k o

K u p i m rabljene D E S K E za pod . Z o r k o Anton , Zg. Bitnje 183 4605

Oprav l jam zaščitne pre­maze za vse osebne a v t o m o bile proti korozi j i (rji) z gu mino lom in korol l akom z garancijo. A V T O P R A L N I C A , Ljubl jana, Vodn ikova 99

Dr. A N A K R A K E R obvc šča vse, da se je preselila iz ulice Mošc Pijade S, Kran j , v Sor l i jcvo ul ico 27, Kran j

Z O B N A O R D I N A C I J A , dc.i tist T O M C Kran j , Krožna ul ica 3, o rd in i ra redno od 6. oktobra vsak dan razen s o bote od 8.—11. in od 15—18. ure 4610

r>en i

(200, , > ; ' ' " " N i k < koi

p r * ' * * * n j 4606

E j * * « ! . 1 * * 0 " » " J a n s k o * ov a g J I « . Cemažar Sko-

' K r a n J - Stra/.iščc 4607

I z g u b l j e n o

Izgubila sem od Kokr i c e do Ta t inca D E N A R N I C O . Poštenega najditelja p ros im, da jo vrne na naslov v oseb­ni izkaznici. 4610

Zahval jujem se blagajni čarki in vsemu osebju mesa rije na Mais t rovem trgu v K i a n j u za vrnjeno D E N A R N I C O . B i t e m , Kran j 4613

S t a n o v a n j a

M i r en F A N T dobi S T A N O V A N J E . Starič, Cankar jeva 16, K r a n j , Ogled vsak dan dopoldan 4614

J E R A N C I C I V A N K A iz Bi strice št. 12 prckl icu jem, da sem obdolžila Mere Danico tatvine piščanca in police

Č e s t i t k «

O b zlatoporočnein jubileju Alojza in Antoni je Cebulj ji­ma krajevna skupnost V o k l o iskreno čestita

K i n o

K r a n j C E N T E R 1. oktob ra amer. barv. C S

f i lm S O D O M A IN G O M O R A ob 16.30 in 19.15.

2. oktobra amer. barv. C S f i lm S O D O M A IN G O M O R A ob 16.30 in 19.15.

3. oktobra amer. barv. C S fi lm S O D O M A IN G O M O R A ob 16.30 in 19.15.

K r a n j S T O R Z I C 1. oktobra amer. barv. C S

silni P R E P O V E D A N E S T O P N I Č E ob 17. in 19.30.

2. oktobra Iranc. barv. C S Rim Č L O V E K P R E V E Č ob 16., 18. in 20. ur i

3. oktobra franc. barv. C S film Č L O V E K P R E V E Č ob 16., 18. in 20. ur i

Tržič 1. oktobra Iranc. barv. C S

fi lm P U S T O L O V C I ob 17.30 in 19.30.

K a m n i k D O M 2. oktobra Iranc. barv. C S

f i lm P U S T O L O V C I ob 17.30 in 19.30.

ftkofja L o k a S O R A 1. oktobra franc. barv. C S

si lm U S O D N I P L E N ob 18. in 20. uri

2. oktobra angl. barv. f i lm S M R T V O C E H ob 20. uri

3. oktobra angl. barv. f i lm S M R T V OCEI I ob 18. in 20. ur i

O B I Š Č I T E G O S T I L N O ZG . D U P L J E

D R O P U L J I C L I B E R A N

kjer vam bomo postregli i posl i vrni in spccialltcta-mi na žaru.

Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupl jah.

Gost i lna pr i D R O P U I J I C L I B E R A N

D E 2 U R N 1 V E T E R I N A R J I V O K T O B R U 1969

od 3. 10. do 10. 10: Vehovec Srečko, K r a n j , Stošičeva 3. tel. 21 070;

od 10. 10 do 17. 10.: Rus Jože, Cerklje, tel. 73 115;

od 17 10 do 24. 10.: It .dina Anton, K r an j , Jcšctova 30, tel. 21 207;

od 24. 10. do 31. 10.:

Vehovec Srečko, K r a n j , Stošičeva \ tel. 21070

Jesenice R A D I O 1. oktobra amer. f i lm K L I C

V F I R E C R E E C K U 2. oktobra amer. barv. f i lm

S L A V N I F A N T J E 3. oktobra amer. barv. f i lm

H O T E L P A R A D I Ž

Jesenice P L A V Ž 1. oktobra amer. barv. f i lm

S L A V N I F A N T J E 2. —3. oktobra franc. barv.

f i lm P R V A P R E I Z K U Š N J A

Žirovnica 1. oktobra amer. barv. C S

f i lm I Z G U B L J E N O P O V E L J ­S T V O

Dovje-Mojstrana 2. oktobra amer. barv. C S

f i lm I Z G U B L J E N O P O V E L J ­S T V O

K r a n j s k a gora 2. ok tob r a amer. f i lm K L I C

V F I R E C R E E K U Radovl j ica 1. oktobra italij . barv. f i lm

S O K O L O V P L E N ob 18. u r i , amer. barv. f i lm H I Š A NA ­ŠE M A T E R E ob 20. u r i

2. ok tob ra itali j . barv. f i lm S O K O L O V P L E N ob 20. u r i

3. oktobra švedski barv. f i lm V E L I K A L J U B E Z E N E L V I R E M A D I G A N ob 20. ur i

B led 1. oktobra italij . f i lm NA ­

ŠI MOŽJE ob 17. in 20. u r i 2. oktobra itali j . f i lm NA ­

ŠI MOŽJE ob 17. in 20. u r i 3. oktobra amer. barv. f i lm

V Ž A R U N O C I ob 17. 20.

Posebno obvestilo! Zavod za zdravstveno varstvo K r a n j , obvešča podjetja, usta­nove, zavode, hišne svete in občane Tržiča, da bo v času od L do 15. oktobra 1.1. izve­del sistematsko deratizacijo na območju mesta Tržič.

Upravljalce in lastnike objektov pros imo, da o r n o gočijo s t rokovnemu osebju, ki bo izvajal deratizacijo dostop v objekte in da vse prostore, dvorišča in kleti temeljito počistite.

Posebno opozar jamo občane, da upoštevajo navodi la izvajalcev, da ne bi prišlo do zastrupitev l judi a l i domačih živali!

Z avod za zdravstveno varstvo K r a n j

N o v o g o s t i š č e A P O L L O v T r ž i č u

Gost insko podjetje Zelenica Iz Tržiča jc v torek dopoldne od -pi lo v Tržiču — nasproti bivše železniške postaje — novo go­stišče Apol lo. Omenjeni gostinski objekt Ima 47 restavraci jskih sedežev in 80 sedežev na terasi, poleg tega pa i m a tudi svojo kuhinjo Gostišče je projektiral arhitekt C i r i l Ob lak , m e d t e m ko |c gradbena dela opravl jal kranjsk i Projekt. Gostišče je skupaj z opremo veljalo 450.000 dinarjev, k i j i h je pr ispevalo gostinsko podjetje Zelenica iz svoj ih sredstev, (vig) — F o t o : 1 1'cidan

Na voljo vam bodo mrz la In topla jedila ter prvovrstne alkoholne in brezalkoholne pijače. V a b i vas kolektiv A P O L L O Tržič.

V nedeljo, 28. septembra 1969, ob 15.15 se je na cesti 1-1 — Koroška cesta v Kranju, pripetila prometna ne­sreča med Stošičevim spomenikom in poslopjem Vodo­voda Kranj. Do nesreče je prišlo med osebnim avtomo­bilom italijanske registracije fial 125 in pešcem, ki je hodil po desni strani. Pešec Robič Dragan, delavec to­varne Sava Kranj, je izgubil življenje.

Prosimo vse priče, ki so videle prometno nesrečo, da javijo svoj naslov najbližji PM ali pa se osebno zgla-sijo na Postaji prometne milice v Kranju.

Nesreče v zadnjih dneh N a cest i tretjega reda med Gorenjo vasjo i n Treb i j o se

je v četrtek, 25. septembra, p r ev rn i l s ceste voznik osebnega av tomob i la Ivan Gantar iz Idri je . V o z n i k je voz i l z nepr imer­no h i t rost jo i n pod vp l i vom a lkoho la . Av tomob i l je v nepre­glednem ov inku zaneslo s ceste. V nesreči je b i l ranjen sopot­n ik Jurjančič M i ros lav iz Idr i je in so ga odpel ja l i v l jub l jan­sko bolnišnco. Škode je za 6000 d in .

V petek, 26. septembra, sta v križišču cest X X X I . divizije in ulice MoŠa Pijade trčila kolesar Anton Puconja Iz Kranja in voznik osebnega avtomobila Jože Šipec s Suhe pri Kranju. Kolesar je pripeljal v križišče z neprednostne ceste. Hudo ranjenega Antona Puconjo so odpeljali v ljubljansko bolniš­nico.

Istega dne popoldne se je pr ipe t i la prometna nezgoda na cesti tretjega reda v vasi Cernivec. Vozn ik tovornjaka Jernej ^tefančič iz L jub l jane je zapel jal z dvorišča na cesto in zap r l pot osebnemu av tomob i lu , k i ga je voz i l An ton Bre jc iz Pra-proš pri Podnar tu . Pri trčenju je b i l voznik Bre j c ranjen i n so ga odpel ja l i v jeseniško bolnišnico, škode na av tomob i l ih je za 23.000 din.

Na Grajski cesti na Bledu je v nedeljo, 28. septembra, popoldne Franjo Skerčevič z Bleda na mopedu podrl Janeza Poklukarja $ Krnice pri Bledu. Nesreča se je pripetila, ker je mopedist vozil po levi strani ceste in pri tem zadel pešca, ki Je prečkal cesto zunaj prehoda za pešce. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Mopedlst ni imel vozniškega dovoljenja.

N a Koroški cesti v K r a n j u v bližini Stošičcvcga spomen ika se je v nedel jo nekaj pred tretjo uro popoldne pr ipet i la huda prometna nesreča. Drago RodiČ, ro j . 1938, i/. Stružcvega p r i K r a n j u je hodil po desni s t ran i ceste pro t i mestu. Za n j im je pr ipe l ja l osebni a v t omob i l i ta l i janske registraci je, k i ga je voz i l Norbedo Natale iz T rs ta , in pešca zadel. Hudo ranjenega Draga Rodiča so odpe l ja l i v bolnišnico, vendar |e že med pret i »zom u m r l . L . M.

Železniška nesreča na Jesenicah

V nedeljo, 28. septem­bra, nekaj po Četrti url zjutraj se je na železni­ški postaji na Jesenicah pripetila nezgoda. Brzi vlak, ki je pripeljal lz Av­strije, bi moral zapeljati na tretji tir vendar pa je zaradi napačno postavlje­ne kretnice zapeljal na

prvi tir, kjer je že stal brzi vlak, ki je pripeljal lz Ljubljane. Pri trčenju je bilo lažje ranjenih 12 ljudi, ki pa so lahko po­tovanje nadaljevali. Po­škodovani sta dve elek tričnl lokomotivi ln dva vagona, škoda še ni oce­njena.

Z a h v a l a

Ob nepričakovani izgubi moža m ljubega očeta

L u d v i k a C u d e r m a n a se iskreno zahval jujemo vsem, k i so nam pomagal i , i zrekl i sožaljc ter pok l on i l i cvetje in vence in ga v tako ve l ikem številu spremi l i na zadnj i pot i . Po­sebna hvala sosedom, č. g župniku, pevcem in gasil-eem Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: žena Mar i j a in hčerka Just i I družino ^

Dupl je , dne 29. 9. 1969

Nesreči pr i delu

V soboto, 27. septembra, se je p r i gradnj i svoje hiše hudo ran i l Lado K a l a n , star 30 let, iz Preddvora . Nesre­ča se je pr ipe t i la , ko se je K a l a n spust i l po škripcu, pr i t r j enem ma desko s t r im i -l ime t r sko žico. Žica pa se je pretrgala, tako da je s škrip­cem vred padel k a k i h 6 me­trov g loboko na t la . H u d o ranjenega so odpe l ja l i v l jub­l jansko bolnišnico.

V Traškem grabnu p r i Go-dešiču je v ponedeljek ko­s i l s t rak tor j em Janez O m a n iz L ip i ce p r i Škof j i L o k i . P r i tetO je zavoz i i na rob 3 metre g loboko jame obraščene z ruševjem. T r a k t o r se je pre­v rn i l , voznik pa se je huje poškodoval. Odpe l ja l i so ga v bolnišnico Petra Držaja v L jub l j an i .

T R G O V S K O

P O D J E T J E

H E J , PR IJATELJ ,

K A M HITIŠ?

V ZARJO ,

T A M V S E DOBIŠ!

Gorska nesreča

V ponedelek 29. septem­bra, se je okoli pete ure po poldne pripetila gorska M sreča na Stolu. Avstrijski dr­žavljan VValter Maister, star 21 let, iz Celovca se je z Ifl no mudil v Prešernovi koči na Stolu. Popoldne je sam odšel po stezi v »meri av­strijske meje. Na ste/1 pa mu Je spodrsnilo, tako da je zdrsel kakih 200 metrov po pobočju. Huje ranjenega ga Je našel delavec milice Vin­ko Kovač ter o nesreči spo­ročil po UKV zvezi. Poncsrc-čenca so odnesli do Prešer­nove koče. Ponoči so ga gor­ski reševalci Iz Radovljice z zdravnikom prenesli do pla­nin .k..- postojanke Valvasor, od tam pa z rešilnim avto­mobilom v dolino. Obvisi e ni so bili tudi avstrijski gor­ski reševalci. Ponesrečenec nI več v smrtni nevarnosti.

S m r t n a n e s r e č a v s e v e r n i s t e n i

T r i g l a v a V nedeljo, 28. septembra,

v dopoldanskih urah je prišlo v severni steni Triglava — Bavarski sme­ri (ocenjeno s III. in IV. te­žavnostno stopnjo) do smrtne nesreče, kjer je izgubil živ­ljenje 23-ietni Riko Salberger iz alpinističnega odseka Tr­žič. Do nesreče je prišlo že v drugi vrvni dolžini. Na va­rovalnem mestu je priletel v Salberger j a težak kamen z veliko hitrostjo in ga odtr­gal s stojišča. Zletel je 50 m globoko in s seboj potegnil še soplezalko Kurnikovo. — Vmesna klina nista vzdržala padca in sta bila v hipu iz-puljena. Pri padcu po izpu-Ijenju klinov se je vrv po naključju zataknila za nekaj centimetrski skalni rogljiček, kar je preprečilo, da plezal­ca nista odletela v podnožje stene. Dve navezi, ki sta bili

za njima (AO Tržič), sta pri­čeli takoj ukrepati. Prt Sal-bergerju so bile ugotovljene težke notranje poškodbe. Nu­dili so mu triurno umetno dihanje. Vendar je bilo vse zaman. Kurnikova je dobila lažje poškodbe. Oba so alpi­nisti in reševalci spustili i« stene in nato transportirali v Vrata. V akciji so sodelova­li reševalci: Tržiča, Jesenic, Kranja, Mojstrane, Maribora in Kranjske gore.

Pokojni Salberger je spa­dal v elito slovenskih alpi"1* stov, saj je imel za seboj vse najtežje slovenske smeri. Iz­kazal se je na alpiniadi * Bolgariji; sodeloval je h * 8

1968 v odpravi na Kavkaz; pomemben uspeh je dosege' letos, ko je »topli na t e I I , e

7134 m visokega pik Lenina * Pamirju.

F. Ekaf

van

V današnjem pregledu pr istankov m vzlelov leta pet*'' M škem letališču se bomo omej i l i na sredo, čet t te ' j a b^f^ soboto Danes (sreda) bo pristalo pel letal. 1 1 1 1 jih 'a iz Beograda, 1'ulja, Prage m Ti l . i r . iadn ' ' i ; , V J j " , , pa PjJ«

proti POOgTlUlI v soooio na ppnipw" . p 0 . bo velikega prometa. Ma lo čez. šesto ura «utraj f . f c convair pro t i Beogradu.

Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah

N o v o a s f a l t n o

i g r i š č e v D u p l j a h Dolgoletna želja rokometašev iz Dupelj sc je v ne­

deljo uresničila. Dob i l i so namreč novo asfaltno roko-I n ^ t . n o igrišče. T o bo nedvomno vel ika pr idobitev za še V e č j i razvoj in napredek rokometa v Dupl jah. N a igri ­šču pa bodo imeli svoj prostor tudi košarkarji in od -oojkarji.

Večino sredstev za izgradnjo omenjenega igrišča je Prispevala skupščina občine K r a n j . Ve l iko del pa so opravili prostovol jno sami športniki iz Dupel j . Največ Pohval in pr iznanja pa zaslužita nedvomno Tone Mar -cun in predsednik društva C i r i l štular. Igrišče je asfal­tiralo Cestno podjetje iz Kran ja .

Zaradi omenjene investicije pa bo letos v Part izanu ~ u P l J e manj sredstev za osnovno dejavnost. Prav zaradi tega so zaskrbl jeni , če ne bo to slabo vpl ivalo na p r i -^ d e v n e rukometaše, k i so letos izredno dobro startali

l jubljanski conski rokometn i l igi in so eden največjih Kandidatov za p rvaka v omenjeni ligi. J . K u h a r

M l a d i k o š a r k a r j i T r i ­

g l a v a d r u g i v S l o v e n i j i Na t

S»Ovenii n j e m J > r v o n s t v u

Sarki i ? ? a P i a n i r J e v ko -b o t o - J e D i l ° letos v so-. in nedeljo v K r a n j u , so košarv ^ ' ' ^ e n uspeh mlad i Va j . J l domačega Tri » la -drup^ ' S o osvoj i l i odlično no hov

8 ° mesto. T o ,c nedvom-J J g izmed večjih nspe-* °sarkaškega kk iba T r i -

a r i ° h n e S ' v sredo, ob 16. tstisk n a s t : , d l o n u pri ja Trl_]\r n °KOnietna tekma

* a v : I l iri ja

glav v zadnj ih letih. H k r a t i pa je to potrd i lo , da raste v K r a n j u nov rod odličnih košarkarjev, ki bodo čez ne­kaj let lahko uspešno zame­njali svoje starejše tovariše.

Po pričakovanju je p r v o mesto zasedla l jubl janska O l impi ja , ki ima v svoji vr­sti majveč izenačenih igral­cev in so po tehniki igre pre­kašali vse nasprotnike.

Rezultat i , k i j ih jc dosegel Tr ig lav : Tr ig lav : M a r i b o r 66 49:36, Tr ig lav : Stad ion 37:32, O l impi j a : Tr ig lav 56:39.

J . Javornlk

Preteklo soboto so v T o l m i n u slovesno odpr l i novo atlet­sko stezo in naprave okol i nogometnega igrišča. O b tem so To lm inc i organizira l i at­letski mit ing , k i so se ga udeležili tudi tekmovalc i lz Nove Gorice) Ljubljane In Kran ja . Član kranjskega T r i ­glava Dušan Prezelj je tudi tokrat stopil na zmagovalni oder in poleg čestitk prejel tudi praktično dari lo . ( IV) .

E k i p n o prvenstvo Slovenije v atletiki

k v a l i f i k a c i j e b r e z e k i p e T r i g l a v a Atletski i

1 Dom Tiif lav /ara s r c t K t , J 1 ? " l k ; " M a 'inančmih U e l ( >vd v ' C t 0 s n c **> s ° -? ° Drvi k ' k , , , , , v ; v n i u /a ekip

S e V r n : , , v < > a « * « « « S

k * ' j s k ? . 6 k m , C C Na k v a l i f i J S k u " t e k m o v a n j u , k i j e

S k a k a l c i

z m a g a l i

bi lo v soboto in nedeljo v Ljubl jani , so kranjsko atleti­ko zastopali samo nekateri posamezniki . Doseženi rezul­tati kažejo, da so Tr ig lavani prav ob koncu sezone ponov no v zelo dobr i formi , saj so

T r i g l a v a

v Ć S S R

y C$SR v \ i V C h l l ° n a 6 0 l , K l l s k i skakalnici v Banjski B ist r ic i _3°1 j ši •. k »k 'i Mednarodno tek n kjer so nastopili naj

3,e b i ' o tu.r ,' u C S S R - Poljske in Fugoslavijc Tel movanje pa g k a t e r e S c k , P n o , kje k<j ^ ga so

n'0V

ler je zmagala ekipa kranjskega Tr ig lava ORataj ' !^ a s | <>pili Peter Stcfančič, Mar jan Mesec in V i n Uvr Odličen uspeli pa je spe! zabeležil Stcfančič, k i

" " . d r u g o mesto, hkrati pa postavil s 67,S metra Banjski Bistr ic i . T o ^ ^ , » k a k . - l n t a c v U, • -'vrstit • v | r n | r ' ' " v ; 1 "

i\ l , ) 0 CSSP K* drugo mesto na tekmovanj ih v zadnjih 14 y>. ° r U skak- I P I V ' k k m i v K o ' n o V 1 1 ie tudi postavil nov

l r k o l 0 ( fcj , c c z ( ) , s 1 1 1 in pusi i l za sabo odličnega Norvežana tJči*°Wl na n T / l s , ( l ' 1 šele šesto mesto. Sredi tedna pa jc

* »Pet U v r C . n a , " o d n e m tekmovanju v Banjski Bistr ic i , kjer T U u | ' S t l , a drugo mesto takoj za C e h o m RaŠko.

»a? P * ^ n o a | ! k l ' n i i ' ' k i skakalci so se na sobotnem lekmova E S i ' devet, M . l h N i » osmo mesto se je plasiral V i n k o Bo hie, n ° a Pran • KM M a r J a n Mesec. Odlična pa sta bila tudi Ka i " l l a d i n ' c i K K - | " " v " k i ' c b i l , n c J c l u " ^ • " ' • ' i ' . i i m drugi * dvaj S l > ,„ • Klemen Koba l pa se je uvrsti l takoj za nj im.

c ' ? n e / v i B c , ( ' I U I ' 1 1 1 najboljši kranjski kombina * J ; ">^ mladince N o r č £ J C bil 27. in Bukovnik » .

dosegli nekaj odličnih rezul­tatov in vel iko osebnih re­kordov. Največ nastopov je imel F ranc i Fister, kar pet. Lado Konc je dosegel zelo dober rezultat v teku na 110 m z ovirami (15,9), hkrati pa jc bil uspešen tudi v skoku s palico. Matej Fister je po­novno vrgel kopje prek 60 metrov Bernard Sraj pa je postal zmagovalec teka na 5000 m. Pri članicah je na­stopila perspektivna metalka Metka Papler, ki sc jc odl i ­kovala predvsem pri metu di ­ska.

N E K A J R F Z U L T A T O V — moški — 100 m: 3. F . Fister 11,2; 200 m: 3. F. Fister 22,7 400 m: 2. Kavčič 51,2, 4. Kleč 51,7; 800 m: 1. Kavčič 2:006 3. Kleč 2:02.2, 4. Petemel j 2:03,1; 1500 m: 2. Sraj 4:01,6, 4. Tep ina 4:14.5; 5000 m: 1. Sraj 15:09,3; 110 m ovire: 3. Konc 15,9; visina: 2. Prezelj 185; dal j ina: 3. F Fister 656; disk: 2. F . Fister 39,65, 3. Prezelj 38,20; kopje: 2. M . II ster 61,70; kladivo: 2. P r i ­slov 48 64; t ioskok: 4. Osov-nlkar 12,58.

/enske — krogla: 4. Papler 8,63; disk: 3. Papler 34,28.

O d n e d e l j e d o n e d e l j e N O G O M E T — V nedel jskem ko lu je o d gorenjskih

predstavnikov osvoji l obe točki le kran jsk i Trig lav, k i je katastrofalno z dvoštevilčnim rezultatom 13:0 (7:0) premagal Tabo r iz Sežane. Ostal i rezultati : A d r i a : Le ­sce 2:0 (0:0), K o p e r : L T H 2:0 (1:0).

Pari prihodnjega kola: Tr ig lav : Hras tn ik , Lesce : T o l m i n , Tabor : L T H .

R O K O M E T — V moški republiški l igi je Tržič z naj­večjo težavo premagal novinca v l igi Šoštanj z 11:10 (8:7). E k i p a K r a n j a pa je gostovala v Izoli in je izgubila srečanje s 17:23 (9:9).

Pr ihodnjo nedeljo se bo K r a n j pomer i l z Rudar j em iz Trbove l j , Tržič pa gostuje v Brežicah.

V ženski ligi pa so Selca premagale v H r a s tn iku Ste­klar ja z 8:5 (3:2). P r ihodn jo nedeljo bo v Selcah zani­mivo srečanje med ek ipama P i rana In Selc.

K O Š A R K A — Košarkarice v republiški ligi so v ne­deljo končale s tekmovanjem. E k i p a Jesenic je osvoji la naslov republiških prvakin j brez izgubljene točke. V zadnjem kolu je K r o j premagal I l iri jo s 45:42, Jesenice pa so dobi le srečanje s K o n u s o m z 20:0 brez borbe. Škofjeloški K r o j je zasedel sol idno peto mes 'o .

V moški republiški ligi pa so gorenjski predstavniki dosegli naslednje rezultate: Trig lav : Nanos 70:64, Jese­nice : K r o j 82:70.

Jutr i , v četrtek, je na sporedu zadnje kolo. Par i so naslednji : K r o j : V r h n i k a , Ruda r : Jesenice, E l ek t ra : Trig lav.

O D B O J K A — V drugi zvezni odbo jkarsk i ligi so Je­seničani doživeli že tretji zaporedni poraz. Tok ra t so Izgubili z vodećim Železničarjem z 0:3. V ženski repu­bliški ligi pa je Mar i bo r premagal Jesenice s 3:0. V mo­ški slovenski ligi pa je K a m n i k doma odprav i l K a n a l s 3:1.

V p r ihodn jem kolu bodo odbojkar ice Jesenice nasto­pile v Brestanic i , K a m n i k pa v Cel ju. V moški ligi pa bo K a m n i k gostoval v Kočevju.

J . Javornik

S i n d i k a l n e

š p o r t n e i g r e Medtem ko so se tekmova­

nja v malem nogometu v okv i ru tretjih letnih s indikal ­n ih športnih iger v kranjski občini le končala, pa je bi lo minu l i teden v torek, sredo m četrtek v telovadnici T V D Part izan v Stražišču t e k m o vanje v odbojk i . O d prijav­l jenih 12 s indika ln ih organi­zacij se je tekmovanja udeležilo le šest ekip. Tekmo ­vali je je potekalo v treh sku­pinah. V A skupini je prvo

mesto zasedla ekipa Iskre, druga pa je bi la ekipa skup­ščine občine; v B skup in i je bila prva ekipa Kov inar ja ; v C skupin i pa je bila prva Sa­va, druga osnovna šola F r an ­ce Prešeren, tretje mesto pa jc zasedla ekipa Ibija.

V f inalnem tekmovanju, k i bo 7. oktobra v telovadnici v Stražišču, se bo za končno uvrstitev pomer i l o vseh šest ekip. A . Ž .

S p e t z m a g a k r a n j ­

s k i h s p e e d w a y i s t o v Pred tisoč gledalci je v

i>cdeIjo popoldne kranj­sko avto-moto društvo or­ganiziralo zadnjo letošnjo prireditev v speedvvavu z mopedi na dirkališču v Stražišču. V povratnem dvoboju med Gorn jo Rad­gono In K r a n j e m so spet zmagali Kranjčani, ven daj je bi la tokrat razlika nekol iko manjša. Odlično pa so se uvrsti l i tud i po­samezniki , saj so zasedli vsa najboljša mesta. Zmagal je Kunšič, čeprav je v zadnji f inalni vožnji vse do zadnjega kroga vo­

di l drugomrščeni Moko -rc l . Zmagovalce je z drz­no vožnjo v zadnj ih zavo­j ih prehitel velikega tek­meca i n nato zasluženo osvoji l prvo mesto. Naj ­boljši v ekip i gostov pa je b i l Z r in j sk i , k i je zase­del šesto mesto.

V r s t n i red najboljših: 1. Kunšič 32 točk, 2.

Mokore l 31, 3. P intar 30, 4. štefe 29, 5. Pernuš (vsi Kran j ) 28, i td . E k i p n o : K i a n J 283 »očk, Gorn ja Radgona 245.

J . Tavorr ik

G L A S

Priprave na pro­slavo v Vižmarjih

S R E D A — 1. oktobra 1969

Te dn i se v šestnajstih slo­venskih občinah, prireditel j i -cah velike proslave ob 100-letnici Vižmarskega tabora, pr iprav l ja jo na prireditev, k i bo v nedeljo, 5. ok tob ra do­poldne v Vižmarj ih nad L jub ­l jano ob Tabo r sk i cesti. K o t smo že pisal i , bo na tej vel iki pros lav i govori l predsednik republiške skupščine Sergej Kra igher , peli bodo združeni pevski zbor i , nastopile narod­ne noše, p laninci , taborn ik i , športniki in drugi . Pričakuje­jo, da se bo proslave v nede­ljo udeležilo vel iko prebival ­cev iz vse Slovenije in za­mejstva.

Zvedel i smo, da se na to vel iko proslavo skrbno pr i ­pravl jajo tudi na Gorenj ­skem. P r i občinskih konfe­rencah socialistične zveze so se sestali posebni odbor i , k i skupaj z d rug imi organizaci ­j a m i v občini pr ipravl ja jo obisk proslave in razne druge prireditve.

V K r a n j u so se že dogovo­r i l i , da bo v nedeljo, ob 8.40 poseben vlak odpel jal okrog 900 učencev oz i roma di jakov kran j sk ih šol na to vel iko proslavo. Turistično promet­no podjetje Cre ina bo zago­tovi lo večje število avtobusov, v šolah bodo te dn i pr iprav i l i posebne proslave oz i roma se p r i posameznih predmet ih spomni l i časov taborovanja na S lovenskem. Navečer pro­slave v Vižmarj ih (4. oktobra

ob 16.30) bo pred avlo občin­ske skupščine p romenadn i koncert , na večjih v rhov ih v občini pa bodo zagoreli kre­sovi . Dogovarjajo pa se, da bi na proslavo odšle tudi ku l turne skupine v na rodn ih nošah.

Podobno je tud i v Škofji L o k i . T o d bodo v soboto zve­čer gostovali Beneški Sloven­c i , ob i 10-1 etnici škofjeloške čitalnice pa bodo p r ip rav i l i čitalniški večer. N a pros lavo bo odšel poseben voz narod­n ih noš. Za obisk pa so se odločili tudi že v nekater ih ko lekt iv ih : L T H , Alp'.es, N iko , Tehtn ica in d^ugi. Razen tega smo izvedeli, da bo v Vižmar­j ih nastopi l tudi moški pev­ski zbor iz Virmaš.

Pr iprave na obisk proslave pa potekajo tudi v radovl j i ­ški in tržiški občini. T a k o bo­do v Tržiču vsem udeležen­cem zagotovili brezplačen prevoz z avtobusi , na prosla­vi pa bo nastopi la tud i fol­k lo rna skupina Karavanke . V Radovl j ic i pa bodo, če bo po­trebno organiziral i posebni vlak.

Skratka , že po dokaj sko­p ih podatkih , ki smo j ih do­bi l i na nekaterih občinskih konferencah socialistične zve­ze na Goren jskem, lahko pr i ­čakujemo, da se ho nedeljske proslave ob 100 l e t n i c i Viž­marskega tabora udeležilo ve l iko Gorenjcev. A. Z.

Sejem želja, k i »grozi« postati resnica

Leta 1973 bo mesto ob so­točju dveh So r praznovalo 1000-letnico. O pr ip ravah na ta vel iki dogodek, o načrtih, k i j ih nameravajo uresniči­t i do jubi le jnih dni in k i j i h je izdelal poseben 21-članski odbor , razdeljen na 7 delov­nih skup in , sta prejšnjo sre­do med zadnjo sejo razprav­ljala tudi oba zbora škofje­loške občinske skupščine in ga potrdi la .

P rog r am je zelo obširen in posega v razvoj najrazličnej­ših dejavnosti — od spome­niškega varstva, kulture in prosvete, od telesne vzgoj?, športa in tur izma, pa vse da znanstvene in publicistične obdelave zgodovine nekda­njega ozemlja freisinških škofov ter do skrb i za pro­pagando in tisk. Prav zato so mnog i podvomi l i da bi bil občinski preračun v nas­lednjih treh, štirih letih zm>>en tolikšnih «:-,datkov, da bi b i la občinska blagajna sposobna kr i t i vse stroške. Predsednik Zdravko K r v l n a je p rogram imenoval »sejem želja«, k i zares presega stvar­ne možnosti, vendar pred­stavlja le sestavni del širše­ga plana za dolgoročni raz­voj komune. V n jem ni no benih novih postavk, so le zamisl i , ki j ih bo sčasoma tako ali tako treba mesnice

Učenci III. d razreda Pokl icne šole za kovinarsko In e leklro stroko, ki so na zveznem tekmo vanju dosegli prvo mesto. — Foto : F . Perdan

Za naejrado v Budimpešto Pok l icno šolo za kov inar

sko in elektro st roko v K r a ­nju Je pred dnevi preseneti­la nepričakovana novica. N j ihov III. d razred (kovi­narska smer) , k i Je letos za­pusti l šolo, je uredništvo be­ograjskega lista Mladost , gla­sila centralnega komite ja zve­ze mladine Jugoslavije, pro­glasilo za najboljši razred na s t rokovnih šolah v državi. Kr i t e r i j i za ocenjevanje so bi­li dvo jni : učni uspeh in do­sežki na zveznem tekmova­nju v obdelovanju kovin, ka tero ie b i lo letos v Kop r i vn i ­

c i . K ran j ska pokl icna šola se edina od tovrstnih šol na Go-l en j skem udeležuje že tretje leto tega tekmovanja. Letoš­nji uspeh ni b i l prv i . Lan i so Imeli državnega prvaka v ob delavi kovin Blaža Markuna . Letos so bil i proglašeni /a najboljši razred na strokov­nih šolah v državi predvsem zaradi izrednega učnega uspe­ha. N j ihov razred Je Štel 21» di jakov, štir je so bi l i odlični, cnast prav dobr ih in pet do­br ih . Na pokl icni šoli *o po­vedali , da v devetnajstih le­tih obstoja šole ne pomni jo

tako dobrega in prizadevne ga razreda.

Nagrada za dosežen uspeh je nekaj posebnega. Izlet v Budimpešto! Na pot j ih bo na začetku oktobra odšlo 14, ker j ih je šest že obleklo v o jaško suknjo. V s i so zaposle­ni , in sicer v Tosu Kov ina r Ju, Puškami , Tehtn ic i , Savi , Tova rn i kos in srpov in K o ­v inskem p o d j e t j u , eden pa dela pr i zasebnem ob r tn iku .

Zares enkraten uspeh. T u ­d i m l j i m čestitamo!

J . K o š n j e k

vati. Seveda nameravajo sez­n a m načrtov v k ra tkem po­d robno pretehtati ter določi­ti , kaj se bo f inancira la iz proračunskih sredstev in kaj iz d rug ih virov.

Že bežen pregled progra­mov nam pove, da so n j ihovi sestavljalci mis l i l i na vse. Mesto bo temeljito spremeni­lo svojo zunanjost, se polep­šalo, dobi lo enotno poulično, med praznovanjem pa tudi slavnostno razsvetljavo. V načrtu imajo dokončno po­vršinsko obdelavo vseh cest, obnovo hišnih pročelij, resta-vriranje fresk, ureditev zi ­dov, ograj, portalov, vhodov in prehodov na dvorišča ter vrtove popravi lo streh in na-puščev, vodnjakov, obrežij , mostov in zelenih površin. Podobno se misl i jo lotit i tudi star ih naselitvenih jeder po obeh do- inah, k i zaslužijo še posebna pozornost.

M o r d a najbolj velikopotez­na je zamisel ku l turn ikov . Le ti bodo — poleg drug ih manjših prireditev — skušali obnovit i škofjeloške poletne igre, kater ih glavna atrakci ­ja naj bi bi l slavni škofjelo­ški pasijon, organizirati celo vrsto nastopov mlad insk ih skupin , pr ipravit i razgovore z najvidnejšimi jugoslovan­sk imi ku lu rn imi delavci in umetn ik i , izvesti d ramsko re­vijo z udeležbo vseh d ram­skih skupin v občini (marec 1973) organizirat i teden slo­venskega dokumentarnega in umetniškega f i lma, dokončno uredit i muzejske zbirke, mu ­zej na prostem, grad in nje­govo okol ico ter seveda še naprej razvijati že t radic i ­onalne l ikovne prireditve, »veliko« In Ma lo Grohar jevo s l ikarsko koloni jo in razsta­ve v galeriji Loškega muze­ja .

K a r zadeva telesno kul tu ­ro in šport, odgovori l i meni Jo, da Je treba skrbe l i pred­vsem za množičnost, za prl -tegovanjc čim širšega kroga l judi , zlasti mladine. Pro­gram telesne vzgoje v šolah nameravajo razširiti in pope­strit i , šo la je namreč dolžna o t r o k o m vcepiti športnega duha j ih vzgojiti tako, da bodo kasneje po končanem izobraževanju ostali akt ivni , da bo zanje športna dejav­nost poslala vsakdanja potre­ba. V sedanjih razmerah, ko Ima le malokater l zavod ure jeno telovadnico ali Igrišče, kaj taksnega seveda ni moč pričakovati. Zato hi bi lo nuj­no že pred letom 1973 začeti z načrtno izgradnjo športnih ob jektov.Program naj bi imel prednost pred vsemi sorodni m l invest ici jskimi vlaganji.

Seveda tudi v rhunsk i šport ne bo zapostavljan. K o m i s i ­ja za telesno kulturo meni , da mora občinska skupščina p o d p r e t i predvsem tiste klu bc, k i v določeni panogi d o segajo najbol jše rezultate,

kater ih obstoj je važen ta celotno k o m u n o i n k i torej zaslužijo vso pozornost skup­nosti . K o t smo lahko razbra­l i iz dokumentaci je , so si člani pripravl ja lnega odbora enotni da b i b i lo treba v škofj i L o k i še pred njenim tisočim ro j s tn im dnem d 0 " končno uredit i kopališče i«1

zgradit i pokr i t o l impi jski p lavalni bazen z vsemi po­t rebn imi s t ransk imi športni­m i napravami .

P rog r am razvoja turizma, k i m u Ločani zadnje čase že tako posvečajo veliko Poz°*' nost i , J e vsekakor najboDJ obširen in presega okvire

pri ­prav na bližnje praznovanje. Za jema mesto in njegovo okol ico ter obe dol ini . Med celo vrsto objektov, spričo kater ih utegne Škofja Loka čez leta postati eden glavnih športno-Ietoviščarskih s r e " dišč na Gorenjskem, bomo našteli samo največje: hotel B kategorije s 60 do 70 po­stel jami (gradnja naj bi ste­k la že ta a l i pr ihodnj i me­sec), novi gostinski lokal i , re­stavracije in bifeji, kamplntf z mote lom kavarna in nočno zabavišče, vlečnice in sanka-Hšća v okol ic i mesta ter ma­li golf, teniško igrišče, drsa­lišče in kotalkališče. Poljan­ski do l in i se obeta zimski bazen, kegljišče in nov P a I " kii-ni prostor vse na Treblj'» smučarske vlečnice pri 6 ° " renjl vasi in v okol ic i Pol ja" ter moderno turistično sredi­šče na V i s okem, kjer b***0

zgradil i letno kopališče, kanv Ping in mal i golf TaVČaOT

novo-stl Inhko pričakujejo tud ' prebivalci Selške doline, SJM načrt predvideva izgradnjo smučarske vlečnice na S°r' * k l p lanini , ustanovitev traj­ne čipkarske razstave v * F I« - l ikih in ureditev zimsko -

šjM>rtncga središča Stari v i " ; Cela vrsta univerzitetni"

profesorjev, zgodovinarje*'' arheologov, književnikov publ ic istov piše knjige razprave, k i bodo osvetlile al i ono obdobje tisočletne­ga mesta ter predstavile b r a ­cem še neobdelane P O ^ J T nos i l Iz življenja nJegO*jJ gospodarjev pa tudi prebiva c« " ' I. GuzelJ ;

obiščite nas • v iOO trgovin^n

dvorec pa preuredi l i v so^ ne gostišče. Podobne

gorenj i

I V I U A