Teritorij, Energija, Zaposlovanje

“Za bolj trajnostno prihodnost podeželskih območij”

2

TERRE TERRE - Territory (Ozemlje), Energy (Energija) & Employment (Zaposlovanje) je projekt, ki je sofinanciran s strani transnacionalnega programa za sodelovanje v Jugovzhodni Evropi.

Koda projekta:

SEE/D/0276/4.2/X

Spletna stran projekta:

www.terre-project.eu

Proračun projekta:

2.185.630,00 €

Začetek / konec projekta:

2012-12 / 2014-12

Partnerji:

• VODILNI PARTNER / Province RI - Provinca Rimini, Rimini, Italija

• Provinca RO - Provinca Rovigo, Rovigo , Italija

• IUAV - Univerza IUAV Benetk, Benetke, Italija,

• LG Ujszilvas – Lokalna u Ujszilvasa, Ujszilvas, Madžarska

• SZMJVO – Občinska uprava mesta Szolnok, Szolnok, Madžarska

• TOB – Podjetje za tehnološko promocijo Štajarske d.o.o., Eisenstadt, Avstrija

• EEE – Europski center za obnovljive energije d.o.o.., Gussing, Avstrija

• ODSEC - Občina Odorheiu Secuiesc, Odorheiu Secuiesc, Romunija

• CTRP Kranj – Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Naklo, Slovenija

• Dimitrovgrad - Občina Dimitrovgrad, Dimitrovgrad, Bolgarija

• IRENA – Istrska regionalna energetska agencija, Labin, Hrvaška

• LIR Evolution, Banja Luka, Bosna in Hercegovina

• CCIT – Zbornica za trgovino in industrijo Tirana, Tirana, Albanija

3

O projektu TERRE

Namen projekta TERRE je, da se preizkusi različne situacije izrabe obnovljivih lokalnih virov za proizvodnjo energije (lesna biomasa, veter, voda, odpadki…) ter s tem pokaže, da je njihova premišljena in integrativna izraba lahko učinkovit ''motor'' za spontan ter trajnostni lokalni razvoj teh območij. Ta razvoj temelji na javno-zasebnem partnerstvu (občine, podjetja, kmetje&lastnik gozdov, posamezniki, institucije) in pospešuje tako rast, razvoj in ustvarjanje delovnih mest, ki je prilagojeno značilnostim posameznega območja ter ustrezni sonaravni uporabi naravnih virov.

Projekt TERRE namerava oblikovati dolgoročne pozitivne učinke lokalnih energetskih politik, ki lahko presežejo ideološke omejitve glede vlaganj v energetske obrate z no tra j c iv i l ne d r u ž b e in lahko prepričajo politične odločevalce, da sprejmejo in uporabijo za vlaganja v OVE modele in vzorce, ki v ospredje postavljajo varovanja krajine in okolja ter družbeni prispevek, ki jih ta vlaganja prinesejo, npr. pravična porazdelitev prihodkov in zaposlovanje pri izrabi naravnih virov za energetske namene. S tem se ustvarjajo tudi dodatni pozitivni učinki na zaposlovanje v gospodarsko slabo razvitih, nizkoproduktivnih območjih ali območjih z zmanjševanjem števila prebivalstva.

4

Partnerstvo projekta TERRE vključuje uravnoteženo kombinacijo lokalnih oblasti, univerze, energetskih in razvojnih agencij, nevladnih organizacij in gospodarske zbornice iz 9 različnih držav: Italija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija, Slovenija, Romunija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Albanija.

Projekt TERRE vključuje 13 območij v Jugovzhodni Evropi, ki imajo podobne značilnosti in s tem tudi skupne izzive: urbano polarizacijo s tveganjem zmanjševanja poseljenosti v bolj obrobnih območjih (običajno podeželskih, hribovskih in gorskih), tveganja nedonosnosti poljščin ter ogrožanje zaščite območja.

Vsa ta območja imajo veliko možnost za lokalni razvoj temelječ na obnovljivih energijah na podlagi razpoložljivosti naravnih virov ali virov, ki izhajajo iz njih. Projekt TERRE lahko pri tem olajša sprejemanje trajnostnih modelov zasebno-javnih partnerstev za izvedbo vlaganj v OVE z upoštevanjem naravne krajine.

5

Ciljne skupine & Deležniki

Glede na večnivojski ter medsektorski značaj projekta TERRE ter dejstva, da ne gre za izključno za energetski projekt, se bodo različne ciljne skupine in deležniki vključevale v različne aktivnosti in področja:

Ciljne skupine

Vodje in osebje nevladnih organizacij

Vodje in osebje lokalnih razvojnih agencij

ter energetskih organizacij

Politični odločevalci v širšem smislu

Ostali uporabniki: ženske, otroci, najstniki,

starostniki, invalidne osebe, itn.

Deležniki

Kmetovalci, lastniki gozdov

& lesna podjetja

Lokalne skupnosti vključene v lokalni

razvoj

Vodje podjetij za obnovljive vire energij

Vodje in osebje

investicijskih organov/

organizacij

6

Glavni cilji

analizirati posebne značilnosti vsakega od vključenih partnerskih ozemelj (tako naravnih in človeških virov, kot tudi pokrajinskih, kulturnih in ekonomskih značilnosti), njegovih potencialov za proizvodnjo biomase (iz gozdarskih in kmetijskih aktivnosti, sončne osvetljenosti in razpoložljivosti površin za postavitev fotovoltaičnih elektrarn, zmogljivosti vetrne in vodne energije), kot tudi lokalna poraba energije (vključno z ogrevanjem)

izdelati, na podlagi ocenjenega potenciala za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter izvedbe nadnacionalnega sistema za podporo odločanju, za vsako od vključenih območij tehničen ekonomsko-finančni načrt s katerim bi pospeševali socialno, ekonomsko in okoljsko trajnosten lokalni razvoj na temelju izrabe lokalnih OVE;

okrepiti trpežnost (obstojnost) in trajnost lokalnega razvoja na temelju skrbno strukturiranih procesov krepitve zmožnosti ter udeležbe lokalnih akterjev. Namen je, da se izdela ter z javnimi institucijami, deležniki (vsi lokalni zasebni operaterji in investitorji v obnovljive vire energije) in lokalnimi skupnostmi deli zgoraj omenjeni katalog priložnosti za vlaganja v OVE;

pospeševati dobro ciljno naravnano krepitev zmogljivosti (glede znanja&človeških virov kot najmočnejše in najtrajnejše ''obnovljive energije'') namenjeno skupinam politikov in uradnikov, ki naj bi postali bolj izkušeni glede integriranega načrtovanja in upravljanja različnih področij razvoja, ki splošno gledano temelji na zasebno-javnem partnerstvu & mreženju med različnimi institucionalnimi nivoji (občine, regije in država) ter različnimi območji rastmi na regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.

7

Gozdarski sektor

Vo

dn

a e

ne

rgija

Odp

adki

Energija vetra

Sončna energija

Km

etijstvo

V projektu TERRE se bo analiziral potencial za OVE za vsako od vključenih območij za 7 različnih sektorjev:

Projekt TERRE želi spodbuditi samoporajujoč se lokalni razvoj, ki temelji na proizvodnji obnovljive energije iz biomase, sonca, vode in vetra.

8

Biomasa

Kmetijski sektor ima ključno vlogo v razvoju globalnega sektorja obnovljive energije. Sektor zagotavlja obsežna območja kjer se lahko postavijo objekti v projektih za obnovljive energije, prav tako pa je glavni vir oskrbovanja s surovinami za te projekte. Biomasne surovine na podeželskih območjih vključujejo: kmetijske poljščine in živalski odpadki/iztrebki; gozdni ostanki; ostanki iz predelave biomase ter komunalni odpadki.

Iz kmetijskih biomase je mogoče proizvajati širok niz goriv, med njimi tekoča goriva kot so etanol, metanol, biodizel, Fischer-Tropschov dizel, ter plinasta goriva kot so hidrogen in metan. Kmetijski viri vključujejo tudi živalski gnoj ter rastlinske ostanke, ki izhajajo večinoma iz koruze, žit ter malih zrn. Več različnih regionalno pomembnih poljščin kot so bombaž, riž ter sadje je prav tako lahko pomemben vir ostankov iz poljščin oz. pridelkov.

Potencialna biomasa iz živalskih odpadkov vključuje v prvi vrsti odpadke iz intenzivne živinoreje, iz piščančjih farm, prašičjih farm , govedorejskih farm ter klavnic.

Na globalni ravni se biogoriva najbolj pogosto uporabljajo za pogon vozil, ogrevanje domov ter kuhanje. Biogoriva se na splošno dojema kot goriva, ki odgovarja na mnoge prednostne naloge, vključno z trajnostjo, zmanjševanjem toplogrednih plinov, regionalnim razvojem, socialno strukturo in kmetijstvom, ter z zagotavljanjem sigurne oskrbe.

9

10

Biomaso iz gozdov oz. gozdarstva je mogoče uporabljati za proizvajanje kar nekaj oblik energije, vključno z elektriko, termalno energijo, kombinacijo toplote in elektrike ali tekoča biogoriva. Elektriko je mogoče proizvajati preko kurjenja gozdne biomase za segrevanje vode ter ustvarjanje pare. Para nato poganja turbine, ki proizvajajo elektriko. Termalno energijo ali toploto je prav tako mogoče proizvajati iz lesne biomase, kot so gorljivo lubje, ostanki od gozdnih del ter

sekanci, ki se uporabljajo v kotlih na lesno biomaso, bodisi za ogrevanje prostorov (uporaba toplotne energije za ogrevanje zaprtih prostorov ali stavbe) ali procesno ogrevanje (uporaba toplotne energije v nekaterih fazah industrijskega procesa, npr. sušenje lesa). Gozdno biomaso je prav tako mogoče predelati v lesne izdelke kot so lesni peleti, briketi in polena, ki se nato uporabijo za kurjenje v industrijskih kotlih ali posebno izdelanih stanovanjskih pečeh. Iz gozdne biomase je nadalje mogoče izdelovati tekoča biogoriva, kar vključuje celulozni etanol, bioolja in biodizel. Kot novost je na voljo tehnologija, ki leseno biomaso pretvori skozi biokemični ali termokemični proces v sladkor, ki se ga nato s fermentacijo predela v etanol. Celulozni etanol se lahko uporablja kot nadomestek za bencin ali v kombinaciji z njim. Pri trenutnem položaju na trgu z elektriko ter pomanjkanju tehnologij za proizvodnjo biogoriv iz lesa pa je proizvodnja toplotne energije za sedaj najbolj ekonomičen ter energetsko učinkovit način proizvodnje energije iz gozdne biomase.

11

Z ogličnega vidika, pa je lesno gorivo mogoče uporabljati za nadomeščanje uporabe kurilnega olja za ogrevanje, zemeljskega plina ali propana za ogrevanje javnih objektov v podeželskih skupnostih. Stanovanjski, poslovni ali institucionalni odpadki, ki nastanejo po uporabi določenih produktov, vsebujejo pomemben delež organskega materiala, ki predstavlja obnovljiv vir energije. Organski odpadki, rabljeno kuhinjsko olje, odpad iz proizvodnje škroba, odpadni les iz lesno-predelovalne industrije so vse primeri ostankov, ki jih je mogoče najti na podeželskih območjih ter uporabiti kot obnovljive vire energije.

12

Sonce

Sončna energija, t.j. oddajanje svetlobe in toplote od sonca, se izkorišča z uporabo vrste stalno se razvijajočih tehnologij kot so solarno ogrevanje, solarna fotovoltaika, solarna termalna elektrika, solarna arhitektura in umetna fotosinteza.

Solarne tehnologije lahko na splošno označimo kot bodisi pasivno ali aktivno solarne kar je odvisno od načina kako zajamejo, spremenijo ter razširjajo (distribuirajo) solarno energijo. Aktivne solarne tehnike vključujejo uporabo fotovoltaičnih panelov in solarnih termalnih kolektorjev, ki omogočajo koriščenje te energije. Pasivne solarne tehnike pa zajemajo orientiranje stavbe proti soncu, izbiro materialov z ugodno termično maso ali ugodnimi lastnostmi za razpršitev svetlobe ter zasnova prostorov, ki omogoča naravno kroženje zraka.

Zaradi velike dostopnosti neizkoriščenih zemljišč na podeželskih območjih so solarni energetski sistemi privlačna možnost za njihove prebivalce. Fotovoltaični sistemi se lahko porabljajo tako za domačo kot tudi za poslovno proizvodnjo elektrike. Dodatno obstaja več možnih načinov njene uporabe v kmetijskem sektorju kot je črpanje vode in namakanje. Brezžični fotovoltaični sistemi zagotavljajo zanesljivo ter povsem neodvisno vodno oskrbo z nizkimi stroški – brez generatorjev ki jih poganja gorivo, akumulatorskih sistemov ter dolgih napeljav. Solarna energija lahko naredi namakanje neodvisno od električnega omrežja. Nizkotlačni kapljični sistemi lahko delujejo s kakršnokoli črpalko, ki jo poganja fotovoltaika, zaradi česar je idealna za območja, ki niso povezana z omrežjem. Fotovoltaični projekti zahtevajo nizka kapitalska vlaganja in jih je mogoče razvijati na mali do srednje veliki ravni.

13

Voda

Hidroenergija je energija, ki se jo pridobi iz vode ter pretvori v elektriko. Hidroenergijo je mogoče pridobivati z uporabo številnih metod; med njimi je najbolj običajna uporaba jezov na hidroelektrarnah, kjer padec vode povzroča vrtenje turbin in se energija zajame za pogajanje generatorja. Elektriko se prav tako lahko proizvaja z energijo plimovanja ali valovanja, ki uporablja energijo, ki jo ustvarjajo valovi. Ena od pomanjkljivosti uporabe hidroenergije je včasih ta, da lahko spremeni naravni tok vode, kar lahko škoduje rastju in živalim v vodi. Prav tako lahko poškoduje območje in naravno živalstvo in rastlinstvo, saj je zaradi postavitve jezu hidroelektrarne poplaviti določena območja.

Med razlogi, zakaj številni želijo uporabljati hidroenergijo je tudi nižja cena od uporabe ostalih metod za pretvorbo energije v elektriko. Prav tako je zanesljiva in jo je mogoče uporabiti za pokrivanje potreb skoraj v istem trenutku, ko se jo zažene. Zato je potrebno pretehtati vse prednosti in slabosti preden se odločimo za uporabo hidroenergije za pokrivanje potreb po elektriki.

14

Veter Vetrna energija je alternativni način za zagotavljanje elektrike, čeprav so stroški višji kot plačevanje tradicionalnim dobaviteljem elektrike. Vetrna energija se v odmaknjenih območjih uporablja že generacije in med potovanjem skozi podeželje je mogoče videti velike vetrne turbine, ki stojijo na praznih poljih ali celo bližje kmetijam. Vetrna turbina lahko uporabljajo tak tip omrežnega sistema za shranjevanje energije, ki shrani energijo za kasnejšo uporabo, pri čemer same turbine po velikosti lahko segajo od tistih s 400 W-im generatorjem do takih, ki zadostujejo le (vetrnim) kmetijam. Manjše turbine imajo po navadi direkten pogonski generator, direkten odvod toka in se običajno uporabljajo na kmetijah ali manjših stanovanjskih objektih.

Problem z vetrno električno energijo je v tem, da proizvodnja variira iz ure v uro, dnevno in sezonsko. Z ozirom na to, je kratkoročno sicer mogoče predvideti količino pridobljene energije, dolgoročno pa ta količina ni tako zanesljiva. Zaradi velike cene izgradnje ter trenda k zmanjševanju prodajne cene vetrne energije, je dejstvo da le-ta ne pomeni hitrega zaslužka.

Njena prednost pa je v tem, da gre zaa obnovljivo in čisto energija, da torej ne proizvaja onesnaževanja, na primer v obliki izpustov CO2 ali katerega drugega tipa onesnaževanja zraka. Prav tako nam pomaga, da za prihodnost ohranimo druge, neobnovljive vire.

15

Pričakovani rezultati razvoj 12 sklopov scenarijev o potencialnih ter družbeno-

ekonomskih in okoljskih vplivih izrabe obnovljivih energijah na ozemlje, ki bodo temeljili na skupnem Sistemu za podporo odločanju (Decision Support

system (DSS));

oblikovanje 1 transnacionalnega modela TERRE za trajnostno in uravnoteženo izrabo OVE za spodbujanje lokalnega razvoja;

oblikovanje 12 lokalnih tehničnih ekonomsko-finančnih načrtov, ki se usmerjajo na strategije in akcije za lokalni razvoj, ki temelji na OVE ter značilnostih in potencialih obravnavanega ozemlja, kot tudi kriterijev okoljske, socialne in ekonomske trajnosti;

izdaja 1 Transnacionalnega kataloga vlagateljskih priložnosti v obnovljive energije za lokalni razvoj;

izvedba 3 pilotnih investicij oz. niza aktivacijskih aktivnosti, ki naj investicije in sredstva aktivirajo na način, ki temelji na TERRE vzorcu in na lokalnih načrtih določenih ozemelj, s tem pa konkretno preizkusijo izvedljivost pristopa, ki ga je vzpostavil projekt;

dvig znanja med vključenimi javnimi upravami (administracijami) in drugih deležnikov/ciljnih skupin na vključenih območjih skozi organizacijo regionalnih aktivnosti za dvig usposobljenosti akterjev o trajnostni izrabi lokalnih OVE za razvoj (skupaj vključenih okrog 500 ljudi). To vključuje tudi dvig ozaveščenosti ter skupno oblikovanja prednostnih nalog, vizije in aktivnosti ter razreševanja konfliktov, ki izhajajo iz izrabe OVE;

vključevanje oz. doseganje, preko uporabe različnih komunikacijskih kanalov, 260.000 ljudi, od teh pa naj bi sporočilo projekta neposredno doseglo 15.000 ljudi (na celotnem območju projekta).

16

Kontakti www.terre-project.eu

VODILNI PARTNER Provinca Rimini C. so D'Augusto 231 Rimini, Italija Zakoniti zastopnik:G. Stefano Vitali Tel: +39 0541 716224 / Faks: + 39 0541 716273 Spletna stran: www.provincia.rimini.it

Mestna občina Szolnok H-5000 Szolnok Kossuth tér 9., Madžarska Tel: +36 56 503 821 / Faks: +36 56 503 424 Spletna stra: www.szolnok.hu

Univerza IUAV Benetke Ca' Tron, S. Croce 1957 Benetke, Italija Tel: +39 041 2571726 / Faks: +76 041 2572424 Spletna stran: www.iuav.it/climatechange

Evropski center za obnovljive energije d.o.o. A-7540 Güssing, Europastraße 1, Avstrija Tel: 0043 3322 9010 85020 / Faks: 0043 3322 9010 85012 Spletna stran: www.eee-info.net Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj Strahinj 99A, 4202 Naklo, Slovenija Tel: + 386 4 257 88 26 / Faks: + 386 4 257 88 29 Spletna stran: www.ctrp-kranj.si

Istrska regionalna energetska agencija Rudarska 1, 52220 Labin, Hrvaška Faks: +385 52 851 249 Spletna stran: www.irena-istra.hr Zbornica za trgovino in industrijo Tirana Rruga “Ludovik Shllaku”, Pallati Kultures, Kati II, Tirane 1001, Albanija Tel: +355 4 5800932 7 Faks: +355 4 2227997 Spletna stran: www.cci.al

Provinca Rovigo Via Celio 10, 45100 Rovigo, Italija Telefon: +39 425 386171 /Faks: +39 425 386170 Spletna stran: www.provincia.rovigo.it

Lokalna uprava Ujszilvas Szent Istvan utca 6, Ujszilvas, 2768, Madžarska Tel: +36 53 387 001 / Faks:+36 53 587 519 Website: www.ujszilvas.hu Promocija tehnologije Burgenland d.o.o. Marktstraße 3,7000 Eisenstadt, Avstrija Tel: +43(0)5 9010-2220 / Faks: +43(0)5 9010-2210 Spletna stran: www.tobgld.at

Občina Odorheiu Secuiesc Piaţa Városháza, no. 5, Odorheiu Secuiesc, 535600, Romunija Tel: +40 266 218145 / Faks: +40 266 218032 Spletna stran: www.varoshaza.ro

Občina Dimitrovgrad 15 “G. S. Rakovski” Blvd, Dimitrovgrad 6400, Bolgarija Tel: (359) 391 68228 / Faks: (359) 391 66996 Spletna stran: www.dimitrovgrad.bg

Kontakti www.terre-project.eu

LIR Evolution

Petra Kočida 3, 78000 Banja Luka, Bosna in Hercegovina

Tel:: +387 51 329 750 / Faks: +387 51 329 751 Spletna stran: www.lir.ba